1©?» št. — S« leto. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostoipna mm vrsta za fcnkrat £0 para, večkrat popust Poštnina pavsalirana., Posamezne številke 1 Din. V Uublianl, v sredo 10. maja 1922, K.xnraxtaKCTSe«KB; BDKIEjSK im^auemsmmammaamMaaamamemmmmmBi PomirienSe med &ngSiio in frandjo. LLOYD GEORGE ZA NADALJNO PRIJATELJSTVO S FRANCOSKA POJASNILA O SVOJEM POSTOPANJU, -OPTIMIZEM FRANCOSKEGA TISKA. 'Genova, 9. maja. (Izv.) Nocoj okrog Štiriindvajsetih, je naprosil angleški ministrski predsednik angleške in ameriške novinarje, ki so bili pri njem že Pop°ldne, da ga zopet posetijo v hotelu »Miramare«. Povedal jim je, da je pre- i rt°^ srancoskega delegata Barthuja Slede potrdila svoje popoldanske izjave in glede intervjuva z listom »Times« nastopno pismo: »Ljubi gospod Lloyd George! Sklicujete se na moje pričevanje o razgovoru, ki ste ga imeli v soboto popoldne. Izjavljate, da nisem rekel, da bi bila zveza med Francijo in Francijo končana in tudi Vi niste delali, da svetujete svojim svetovalcem, naj se sporazumejo z Nemčijo. Govorili Ste mi o težkočah pri odnošajih med obema našima državama, niste pa izustili niti besede, ki bi se dala tolmačiti kot namera prekiniti prijateljstvo, ki spaja naši dve državi. Polagam prej-koslcj vse svoje zaupanje v potrebnost sloge med .Anglijo in Francijo. Izražam FRANCIJO. - ZNAČILNI Lo- Vam svoje najgloblje spoštovanje, uis Barthou.« London, 9. maja. (Izv.) Francoski ministrski predsednik Poincare je v nedeljo poslal lordu Hardingeu pismo, v katerem izjavlja, da se je angleški ministrski predsednik L!oyd George motil o pravem pomenu francoskega nastopa v Genovi glede belgijskega slučaja. Nihče v Franciji, pravi Poincare, ne pozablja uslug, katere je izkazala Anglija Franciji med vojno. Francija ni imela voliti med dvema zaveznikoma, njen sklep ji je narekovalo le načelno vprašanje, spoštovanje lastninske pravice. Pariz, 9. maja. (Izv.) Časopisje, ki stoji v tesni zvezi z vlado, piše, da se je položaj v Genovi danes vidno izboljšal. Zastopniki raznih na konferenci zastopanih držav se resno trudijo, da se doseže sporazum v najvažnejših vprašanih in se tako reši konferenca. Genova, 9. maja. (Izv.) Vodstvo italijanske ljudske stranke je priredilo Včeraj v Rimu sejo, na kateri je poročal Don Sfurza o svojih razgovorih, ki Jih je imel v Genovi. Don Sturza se je med drugim zrazil zelo previdno o praktičnih uspehih konference, ki naj bi jih imela na gospodarskem polju. Na seji je bil sprejet sklep, naj se okrepe mirovna stremljenja narodov. — Kot sredstva za to se priporočajo tudi kon-ierence zastopnikov časopisja in sodelovanje vseh držav, da se reši Rusija, kar je smatrati za izraz človečanstva. Glede Nemčije je bila priznana potreba, da se najame inozemsko posojilo in se je glede gospodarskih ciljev nasvetovalo: boj proti nameri, naj se vzdržu- stranka a Genowii. jejo visoke carine , olajševanje neposrednih posojil v zlatu za države z nizko valuto V svrho, da se te valute okrepe, organizacija prometa s siro-vinami, pri čemer naj se izključijo umetni monopoli, predvsem monopol za petrolej, ukinjenje prepovedi proti izseljevanju, pospeševanje vzpostavitve prometnih sredstev in omejitev državnih izdatkov. Dalje je bila na seji izražena želja, da se v zvezo narodov sprejmo vsi narodi. Seja je iz razloga človečanstva in morale protestirala zoper izrabljanje kolonijalnih čet. Končno so zborovalci z zadoščenjem vzeli na znanje korake, ki jih je podvzel Don Sturza za ustanovitev bele internaci-jonale. Načrt o razlastitvi in toSonizacili. VELIKOST RAZLAŠČENIH VELEPOSESTEV V POSAMEZNIH DELIH DRŽAVE. ZEMLJO DOBE PREDVSEM DOBROVOLJCI IN INVALIDI. — VIŠINA ODPLAČIL. / Beograd, 5*. maja. (Izv.) Današnja »Politika« priobčuje zakonski načrt o razlastitvi in kolonizaciji, o katerem je razpravljal včerajšnji ministrski svet. Po tem načrtu se bo raztezal zakon na iVsa veleposestva in sicer bodo razlaščena v Sloveniji, Dalmaciji in Herce-ftovini veleposestva, ki presgajo 50 ha, jV Slavoniji in delu Hrvatske 75 ha, v 'drugem delu Hrvatske in Črnigori 100 jba, v Bosni in delu Hrvatske 170 ha, v 'delu Slavonije 200 ha, v Srenu in Vojvodini ter v novi Srbijj 300 ha. Lastnikom se prepuste gori omenjena zemljišča kot največja posest. Veleposestva, ki pripadejo državljanom nam Sovražnih držav se bodo razlastila brez Odškodnine. Odškodnino, ki se ima izplačati posestnikom, bo določila posebna komisija. Zemlja se razdeli onim Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki nimajo sami dovolj zemlje. Kot temeljno načelo velja, da naj ima kmetska družina petih članov najmanj 5 ha zemlje, družine od 6 do 10 članov 8 ha in za vsaka dva druga moška člana še pol hektarja. Ako žive te družine po mestih, dobe le polovico. V prvi vrsti imajo pravico do razlaščene zemlje invalidi in dobrovoljci. Dobrovoljci prejmejo pet hektarjev zastonj, ako so se borili, ako pa se niso borili le 3 ha. Od- Sv. stoika za verske interese. POPOLNA SVOBODA VESTI. - NEOVIRANO IZVRŠEVANJE VERSKIH VAJ. — POSEBNA ZAŠČITA CERKVENIH ZEMLJIŠČ IN POSLOPIJ. Genova, 9. maja. (Izv.) Mons. Pi-fcardo, substitut v papeškem državnem tajništvu je poslal davi francoskemu ministru Barthouju in drugim delegatom onih držav, s katerimi vzdržuje Papeška stolica diplomatske odnošaje, nastopno spomenico: V pismu, ki ga je naslovil Sv. oče dne 29. aprila na kardinala državnega tajnika, je bil ta pooblaščen, državam, s katerimi stoji Sv. Stolica v diplomatskih stikih, Izraziti Željo, ki jo goji Nj. Svetost na srečen ^id mednarodne gospodarske konference v Genovi, zlasti glede usode ruskega naroda. Spomenica pravi med dru-Kirn: V trenutku, ko se zopet govori o Pripustitvi Rusije v zvezo civiliziranih narodov, želi Sv. Stolica, da se Rusiji Poznajo verski interesi, ki tvorijo pod-k*o vsake resnične civilizacija, h toga Mngleško-itaSfilanskš separacijski ssašrt Genova, 9. maja. (Izv.) Angleški finančni kontrolor Blacket in italijanski izvedenec v finančnih zadevah Gian-nini sta izdelala poseben angleško - italijanski obnovitveni načrt, ki se ozira na nemške dolgove v okvirju mednarodnih dolgov. Po tem načrtu je 110 milijard, ki jih je Nemčija dolgovala dne 1. januarja 1922, razdeljenih na dva dela. Prvih 65 milijard bi bila Nemčija obvezana plačati v glavnici in obrestih le v slučaju, ako bi ta al oni od zavezniških upnikov zahteval plačilo svojih predvojnih obveznosti od katerega zavezniških dolžnikov. Dalje bi se Anglija in Francija obvezali, da bi s svoje strani ne zahtevali vojnih obveznosti, ako bi ne bili pozvani, naj svoje dolgove preneso na Ameriko. Drugih 45 milijard, ki bi jih Nemčija še dolgovala, naj bi se v zneskih petih milijard iz-premenilo v angleško posojilo, ki bi bilo prva tri leta brezobrestno, nato pa naj bi se obrestovalo s 5 odstotki. Ostalih 40 milijard naj bi se odplačevalo v obrestni meri 5 odstotkov v šestmesečnih obrokih, in sicer po razdelitvi, kakor jo je določila konferenca v Spaa. Med tem bi se pa moralo za Nemčijo preskrbeti mednarodno posojilo 30 milijard, ki bi se izplačalo v treh obrokih. 3 milijarde 1. 1922, 7 milijard leta 1923 in 20 milijard nastopni dve leti. Hkrati bi se morali zavezniki obvezati, da znižajo zasedbene stroške na najmanjšo vsoto, Nemčija pa bi jamčila, da bo natančno izpolnjevala svoje obveznosti. Obveznosti, ki bi jih dala Nemčija, bi bile nastopne: 1. Leta 1924 se mora nemški proračun na vsak način zravnati po prihrankih in novih davkih. 2. Primanjkljaji se morajo kriti s posojili, ki bi bili razpisani v državi sami in ne po izdajah novega papirnatega denarja. 3. Državna banka bi morala zopet dobiti svojo neodvisnost. 4. Izdajanje papirnatega denarja bi ne smelo presegati meje, ki bi bila določena. škodnina za lastnike se izplača 250.000 dinarjev v polnem obsegu, od 250.000 do 500.000 dinarjev z 2 odstotnim odtegljajem, od 500.000 do milijona dinarjev s 5 odstotnim odtegljajem itd. Od tega zneska prejme lastnik do 500.000 dinarjev denar v gotovini, od 500.000 do 700.000 polovico v gotovini in od 700.000 dalje le četrtino v gotovini, ostalo pa v državnih obligacijah. Oni, ki zemljo dobe, bodo plačevali takole: Do 1000 dinarjev vse v gotovini, do 5000 dinarjev polovico v gotovini in čez 5000 dinarjev četrtino v gotovini. Ostalo se plača v desetletnih obrokih s 7 odstotnim obrestovanjem. — Dalje prinaša omenjeni zakonski načrt tudi določbe o kolonizaciji. Med drugim se omenja, da kolonisti zemlje deset let ne smejo niti prodati niti obremeniti. Onim, ki bi tekom treh let zemlje sami ne obdelovali, ali ne prevzeli v last, se jim odtegne. Ko sprejmejo dodeljeno jim zemljo imajo pravico: 1. Na prosto vožnjo vseh članov družine, prosti prevoz živine in orodja na vseh železnicah in vlakih, 2. na prosto uporabo gradiva in državnih in občinskih gozdov za grajenje hiš in ostalih zgradb, 3. na prosto pašnjo na občinskih pašnikih, in sicer pet let brez davka. razloga zahteva Sv. Stolica, naj se v pogodbo, ki bo na genovski konferenci sklenjena med zavezniki zavezniških sil in Rusijo, vstavijo nastopne tri določbe: 1. Za vse ruske državljane in za vse v Rusiji živeče inozemce se jamči popolna svoboda vesti. 2. Možnost izvrševanja zasebnih in javnih verskih vaj se dovoljuje. 3. Cerkvena zemljišča in poslopja, naj bodo kakršnekoli vrste, se vrnejo njihovemu imenu in uživajo posebno zaščito. Francoski delegat minister Barthou je zagotovil mons. Pi-cardu, da je Francija zahtevo Vatikana jela proučevati z največjim zanimanjem. Barthou se sporazume glede tega z belgijskim delegatom Jasparjem in bo delal na to, da dobi predsedništvo konference o tem vprašanju pismene podatke. VseučeJiški knjižnici Obvezni izvori, poštnine prosto' v Ljubljani. ■m Uredništvo: ica l/l. Telefon 36&. Uprava t a Telefon 44. si se ne vračajo n je priložiti znamke za odgovor. ■••gpr ifšv • Usodna odloStev. RAZPRAVA O GLAVNI KON* \ TROLI. Beograd, 9. maja. (Izv.) Plenum zakonodajnega odbora je danes nadaljeval razpravo in sprejel v posameznostih načrt zakona o glavni kontroli. Predvsem se je razpravljalo o tem, ali naj se glavni kontroli podvržejo vsa cerkvena in samostanska imetja. Po dolgi diskusiji je bil sprejet predlog poročevalca, da se tej kontroli podvržejo samo ona cerkvena in samostanska imetja, ki so dosedaj spadala pod kontrolo, z ostalimi pa naj se postopa kakor doslej, dokler to vprašanje ne bo rešeno z zakonom. Člen 122 je bil vrnjen pododseku, da ga ponovno prouči. Predpsgedfea m posojilo sklenjena. Beograd, 9. maja. (Izv.) Danes sta imela radikalni in demokratski klub seji, na katerih sta se posvetovala o vprašanju posojila. Finančni minister dr. Kurnanudi je popoldne posetil ministrskega predsednika Pašiča ter mu poročal o razvoju tega vprašanja. Današnji ministrski svet se glede tega konč-noveljavno odloči. Kakor se doznava iz Političnih krogov, bo že danes sklenjena predpogodba glede posojila. Vendar še niso izključene izpremembe, ker so vse ponudbe zelo ugodne, zato smatrajo nekateri za umestno, da bi bilo bolje Pogajanja nadaljevati, kakor pa se prenagliti z najetjem posojila. »Radikal« napada predlog ministra Marinkoviča glede posojila in nastopa zelo ostro zoper njegov projekt. Borzna poročila. Curih, 9. maja, (Izv.) Berlin 1.78, Nevv. y°rk 518, London 23-03, Pariz 47.02, Milan 27.35, Praga 9.90, Budimpešta 0.67, Zagreb I.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.0625, avstrijske krone 0.065. Berlin, 9. tnaja. (Izv.) Dunaj 3.43, Budimpešta 37.20, Milan 1528.05, Praga 554-30, Pariz 2624.20, London 1280.85, Newyork 288.13, Curih 5578. Praga, 9. maja. (Izv.) Dunaj 0.50, Berlin 17.92S, Rim 276, avstrijske krone 0.57, italijanske lire 273, Budimpešta 6.45, Pariz 473.50, London 232.50, Newyork 52.50, Curih 1012. Zagreb, 9. maja. (Izv.) Berlin 23.50— 24, Bukarešta 57—-62, Milan 357.50—370, London 306—309, Newyork (ček) 68—69, Pariz 620—625, Praga 133.25—134. Švica 1325—1350, Dunaj 0.8^—0.83, Budimpešta 9 —9.25, Švica (ček) 1300—1325. Valute: dolarji 67—6S.50, avstrijske krone 0.86, napo-leondori 200—o, romunski leji 48—50, švicarski franki 1290—1300 italijanske Ure Najvažnejša sodobna vprašanja se tačas rešujejo v Genovi. Prvič po sve-tovni vojni so se tam zbrali za isto mizo zmagovalci in premaganci. Svetovna — zlasti na evropska gospodarska kriza in pa težki politični zapleti na vseh straneh silijo narode že v poslednjem hipu ali k sporazumnemu sodelovanja in medsebojni pomoči ali pa — če do sporazuma ne pride — v katastrofo, ki si je v vseh obrisih niti zamisliti ne moremo. Najvecji rezervoar prir odneha bogastva — Rusija — je daves za človeštvo zamašen. Brez tega ogromnega rezervoarja sploh ni mogoče vzpostaviti svetovnega gospodarskega ravnotežja. In bas ta vzpostavitev je bila pa postavljena za cilj genovski konferenci. Prusija ne more priti do normalne produkcije brez svetovne pomoči. Ona rabi vsega: ncjkompliciranejših industrijskih izdelkov in najenostavnejšega poljskega orodja za obdelovanje zemlje. Prometna sredstva so v najslabšem stanja iti brez teh je odtok ruskih produktov nemogoč. Glede rešitve ruskega problema si stojita v Genovi najostreje nasproti Anglija, ki je za pomoč Rusiji skoroda za vsako ceno in pa Francija, ki tirja z Belgijo vred naj Rusija najpreje plača svoje dolgove in vrne vse koncesije, ter imetja tistim inozemcem, ki so eksploatirali Rusijo pred revolucijo. O vrnitvi koncesij moskovska vlada ne mara niti razpravljati, kajti s tem bi bil popolnoma razbit ves revolucijonarni ustroj in revolucija de faeto ničeva, Kako bo šlo v Genovi, o tem si je bila Moskva že pred Genovo precej na jas* nem in pripravila je gospodarsko pogodbo z Nemčijo, ki je bila potem 16. aprila podpisana v Rapallu in sporočena zaveznikom. S to pogodbo je postavljena antanta pred alternativo: ali se sklene spo-razum med narodi in predvsem z Rusijo ali pa nastopi zopet doba vojnih zvez, kajti skoro ni dvoma, da sta sklenili Nemčija in Rusija tudi vojašM konvencijo v obrambo svojih gospodarskih koristi. Ako Rusija ne dobi pomoči od drugod, bo navezana samo na Nemčijo, ki bo imela v Rusiji nadomestek za svoje izgubljene kolonije; obe državi bosta skrbeli seveda, da se medse* bojna izmenjava produktov vrši čim hitreje in enostavneje. Med Rusijo itt Nemčijo leži Poljska, ki bo naravna ovira prometu med Moskvo in Berlinom in v doglednem času mora priti do spora, v katerem bi republiko Poljsko zadela zopet njena stara tragična usoda. Verzajski traktat bi bil razdejan v naj-bistvenejši točki in posledice so danes tudi za našo državo nepregledne. Kakor stoje stvari v Genovi sedaj, preti svetu novo silno oboroževanje In Evropa stopa v priprave za vse ogromnejši spopad, kakor pa je bil l. 1914. Najusodnejša bi bila pri tem za nas alijanca Rusija-Anglija- Nemčija proti Franciji in mali antanti, kajti Angliji bi se pridružila tudi Italija in po priključitvi Avstriie Nemčiji, bi stala naša država v samem ognjenem obroču sovražnih sil. Naši državniki se nahajajo danes pred najtežjimi problemi in brez razlike politične pripadnosti moramo želeti, da bi našla vlada pravo pot, ne oziraje se na trenotne simpatije ali pa na besedno zagotavljanje prijateljstva. Zopet povdarjamo pri tem, da ne smemo postati železo, ki ga bo Pariz za svoje koristi potikal v ogenj. V slučaju razhoda genovske konference in utrditve rusko-nemške zvezi bo odločitev naših državnikov v vprašanju zveze s to ali ono stranjo — zgodovinsko usodna. Tragično je, da v tem nadvse važnem razdobju nimamo ne* okrnjenega in v zunanjih vprašanjih prevdarno odločujočega parlamenta, ki bi bil v najvišji meri izraz narodne volje — teža odgovornosti je na sedanjih vodnikih zato tem večja. Pol&Mš Avstriie na g snov. konferenci. Dunaj, 9. maja. (Izv.) V odseku za zunanje posle je podal avstrijski zvezni kancelar dr. Schober poročilo o delovanju avstrijske delegacije na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Njegovo poročilo se je predvsem nanašalo na povračilo zastavnih pravic. Zvezni kancelar je naznanil, da je bila po njegovem razgovoru z Lloyd Geor-gem, Schanzerjem, Barthoujem in dr. Benešem izdelana formalna izjava, ki je bila izročena udeleženim državam ter da se med zastopniki male antante in zavezniškimi velesilami vrše pogajanja. Zavezniške velesile, kakor tudi zastopniki male antante so Avstriji zatrdili, da se sedaj Avstriji povrnejo zastavne pravice. Tudi Romunija ne bo delala težkoč. Le Jugoslavija doslej še ni podala take izjave, ker je bil jugoslovanski minister za zunanje pčsle dr. Ninčič tedaj baš odpotoval iz Genove in se je vrnil šele v trenot-ku, ko je avstrijski zvezni kancelar že odpotoval proti Dunaju. Jugoslovanski delegat, bivši minister Jankovič, je izjavil, da pričakuje le prihoda ministra d% Ninčiča, nakar la- hko poda svojo izjavo, ki se Ko; strinjala z mnenjem drugih zastopa nikov na genovski konferenci, češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš je obljubil, da bo pri jugo* slovanskemu ministru za zunanje posle primerno nastopal za stvar, tako da more zvezni kancelar skle* pati na to, da so tudi težkoče s te strani že premagane, ali vsaj premagljive. Kar se tiče poročil dunaj«. skega časopisja, da je češkoslova^ ška vlada ugovarjala povračilu avstrijskih zastavn h pravic, je avstrijski zvezni kancelar od dr. Be-neša pooblaščen izjaviti, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Zveza narodov, ki še nadalje vzdržuje svojo kreditno akcijo za Avstrijo, je Avstriji omenila, naj se sama ozre po kreditih in ji je obljubila, da jo bo kar najbolj podpirala. Guverner Angleške banke je prevzel na svoje rame, da uvede pogajanja o velikih kreditih, ki^ naj se dovolijo Avstriji, katero akcijo hoče vzeti pod svojo zaščito. Poročilu avstrijskega zveznega kancelarja je sledila daljša debata. POSVETI O PRIPRAVAH ZA KRALJEVO SVATBO. Beograd, 9. maja. (Izv.) Danes dopoldne so posetili predsednika vlade Pašiča vojni minister general Vašič, minister za notranje posle Voja Marinkovič in predsednik beograjske občine Mitrovič. Posvetovali so se o pripravah za svečanosti povodom kraljeve svatbe. Predstojnik beograjske občine Mitrovič je omenjal, kaj vse namerava pripraviti občina za to svečanost in katere ulice bodo do tega časa urejene in olepšane. Konferenca je trajala do trinajstih. KOLERA V RUSIJI. Markov, 9. maja. (Izv.) V Počakovu je zbolelo za kolero 46 oseb. WE5TFALSKI SLOVENCI POSETIJO DOMOVINO. Beograd, 9. maja. (Izv.) 2000 eto 3000 članov zveze slovenskih katoli-. ških društev na Westfalskem je zaprosilo jugoslovansko vlado, da smejo po-setiti svojo novo domovino. Ministrstvo za notranje posie je tej prošnfl ugodilo. ITALIJANSKE LAŽI O HRVATSK1 Dunaj, 9. maja. (Izv.) Kakor porofia Dunajski korespondenčni urad po več virih iz Zagreba, so vesti turinske »Stampe« o revoluciji, ki je baje izbruhnila na Hrvatskem, popolnoma i%> mišljene. Beograd, 9. tnajn. (Izv.) Danes k aospfcl semkaj minlstec PucelL “ Stran 2. štev. 107. Narodnost. Pri nas se že nekaj časa pojavljajo Izrazi & la nacionalistična omladina (pravilno slovenski bi moralo biti: mladina!), nacijonaiistični omladinci itd. ter se skuša dati besedi pomen, da je dotičniku, ki je deležen tega imena, pravzaprav dovoljeno vse in da zanj ne veljajo zakoni. Beseda nacionalističen je isto kot navaden, iz česar sledi nepobitno, da je privlečena beseda iz starega avstrijskega muzeja, kjer je bilo toliko in toliko narodnosti, ki je vsaka zase vodila svojo narodno politiko, Nemci pa so imeli poleg tega privileg, da je bila njih narodna politika obenem državna, ali kakor lepše izražamo danes to s skovanko: državotvorna. V drugih deželah oziroma državah pa pomeni nacijo-nalnost državno pripadnost in je n. pr. na Francoskem nacijonalen vsak, ki živi v mejah francoske države in je francoski državljan, pa naj se potem piše Barres ali Klotz. Kaj so potem tile naši omladinci, o katerih pišejo gotovi listi z nekakim svetim strahom? Po avstrijski metodi, aplicirani na. naše razmere, bi to bili Srbi. Mogoče bi bil celo dovoljen sum, da res tvorijo večino teh mladih ljudi Srbi. To bi bilo vsaj logično. Ampak zagovorniki teh omladincev nočejo nič slišati o tem. Po njih trdnem uverjenjU in zatrjevanju so to samo Jugoslovani, z drugimi besedami Srbi, Hrvati in Slovenci skupaj. Tukaj nas torej pusti avstrijska metoda na cedilu in ozreti se moramo po francoski. To bi bili torej pripadniki države SffS ali po domače rečeno jugoslovanski državljani. In kaj naj bo njih naloga? No, ta je težavna in hvalevredna. Naša Primorska, naša Istra in naša Koroška so odtrgane od skupne domovine in čakajo, da pride dan in ura... Pripraviti ves narod do tega, da mu bo neodrešena domovina na severu in za-•padu glavni in edini zunanjepolitični cilj, da se ne bo spomnil narod na svoje brate samo ob banketih in obletnicah, ampak da jih bo vedno nosil v svojem srcu in bo obenem pripravljen žrtvovati zanje svoje najdražje — to je vzvišeni cilj! Žalostno pri tem je samo to, da so se omladinci do danes pozabili spomniti nanj. Kaj pa hočejo potem? Bilo bi možno še nekaj, kar ni sicer niti zakonito niti dovoljeno, še manj pa človekoljubno: v naši državi Živi poleg Srbov, Hrvatov in Slovencev precej drugih narodnosti in omladinci so se vrgli v svojem jugoslovanskem navdušenju na to, da spreobrnejo ' te tujerodce v pristne Jugoslovane. Nismo prijatelji nobenega nasilja, zato odklanjamo tudi to predvojno metodo. Ampak razumeti bi Jo skušali s človeškega stališča — če bi bilo treba. Hvala Bogu pa tega ni treba. Kajti kolikor smo slišali do zdaj o aašl nacijonaiistični mladini, je kazala svoj pogum — na Hrvatih! Tukaj se nam takoj vrine sitno vprašanje: ali avstrijska metoda — potem Hrvati niso Jugoslovani, ali francoska — potem niso jugoslovanski državljani? Kaj je res In kaj ni res — ali ni oboje res? Mogoče bi bilo — in pri nas je vse mogoče — mogoče bi torej še bilo, da je ta mladina politična pripadnica sedaj slučajno vladajočih strank in da je vzela narodnost v zakup kot njene stranke državotvornost. Potemtakem bi bilo »delovanje« te mladine nekaka brahijalna agitacija za vladajoče stranke po načelu: »Und willst du nicht mein Bruder sein, so schlag’ ich dir den SchSdel ein.« Pred tem delovanjem pa bi mladino in njene javne in tajne voditelje najresnejše svarili, ker iz tega se ne bo rodilo nič dobrega. Ljubljanski občinski svat. Javna seja dne 9. maja 1922. Točno ob 5.15 otvori župan dr. Perič sejo. Spomni se umrlega obč. svet g. Dežmana in pozdravlja njegovega naslednika g. Planinška. Poroča, da je bivši ljubljanski župan Peter Grasclli poslal obč. svetu zahvalo za izrečeno mu priznanje. Čestita obč. svetniku Trillerju ob priliki njegove 601etnice. Poroča še, da je stopil v stik s sosednjimi občinami glede naprave cestne železnice in da so le dve občini odgovorile, pa Še te negativno. Trb. prem. družba je dala za ubožne namene 100 tisoč kron za kar se ji izreče zahvala. Na poročilo mestnega magistrata je bilo sprejetih v občino več novih meščanov. Poročilo personalno - pravnega odseka. Poročevalec obč. svet. Tavčar (NSS). Sprejme so predlagano besedilo ustanovnega pisma Josip Lenčetove obrtniške ustanove. Za zastopnike občinskega sveta pri nabornih komisijah se izvolijo obč. svetniki Anton Komac, Anton Turk, Jože Pirc in Tone Malgaj. Ugovor Antona Fortiča proti predpisom pasje takse se je zavrnil. Poročilo finančnega odseka. Poročevalec obč. svet. Kocmur (JSDS). Sklene se plodonosno naložiti vse globe za mestni ubožni zaklad, ki presegajo 800 kron. Nakupi se godbeni paviljon kavarnarja Krapeša, ki bo stal ca. 310.000 kron. Paviljon se definitivno postavi po akustičnih poizkusnih koncertih. Dovoli se kredit v znesku 500.000 kron za nujne poprave Mestnega doma. Sprejme se ponudba ing. Milana Lenarčiča za dobavo materijala za tlakovanje cest. Josipu in Milki Ku-belka se proda mestna satvbena parcela ob cesti v Rožno dolino po 150 K za kvadratni meter. Prošnja stavbinske delniške družbe Damus za prodajo ca. 30 mestnih stavbnih parcel za Bežigradom se odkloni. Prošnja odbora za zvezo dolenjskih železnic z reško progo preko Severina ob Kulpi se odklonu Poročilo stavbnega odseka. Poročevalec obč. svet. Ogrin (SLS). Za ureditev Miklošičeve ceste in ceste na južno železnico se vzame v najem zemljišče južne železnice. Sklene se nakupiti nekaj zemljišča za podaljšanje Ilirske ulice in razširjenje Holzapflove ulice. Za napravo hodnikov v Ravnikarjevi ulici se dovoli znesek 90.000 krpn. Za zavarovanje brežin ob Ljubljanici se sklene brežine nasaditi in nabaviti nekoliko rešilnih pasov. Priziv Jadranske banke proti odloku magistrata glede prezidave bančnega poslopja v Šelemburgovi ulici se zavrne. Prizivu Alojzije Burger glede njene barake se na priporočilo obč. svet. Malgaja, ki pojasnjuje, da ni baraka na svojem mestu v nobeno škodo in napoto, ugodi. Tudi prizivu Mateja Orehka glede neke zasilne kuhinje v njegovi hiši Slomškova ulica 2 se ugodi Obč svat Rupnik priporoča, naj se stranki dovoli četrtleten rok za izpraznitev stanovanja. Rok se dovoli. Poročilo upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne In plinarne. Poročevalec obč. svet. Orehek (SLS). Sklene se oddajati po možnosti električni tok v obrtniške svrhe za razsvetljavo. Poro&ila ravnateljstva glede novih dolbčb o plačevanju vodarine se ugodi. Predlog obč. svet. Malgaja (NSS) za napravo javnih vodnjakov v Šiški se odkloni. Obč. svet. Malgaj dokazuje veliko potrebo javnega vodnjaka vsaj v Jernejevi ulici in priporoča postavitev istega. Odkloni se sploh vsak predlog po postavljanju novih javnih vodnjakov. Za razsvetljavo Zelene in Stranske poti se postavi potrebna električna razsvetljava. Za uslužbence cestne železnice. Dovoli se zvišanje vozne tarife od 2.60 na 3 krone po listku s tem, da se povišek porabi le za izplačanje poviškov uslužbencev cestne železnice in sicer tako, da se prvih 20 vinarjev porabi za povišek od 1. maja dalje in drugih 20 vinarjev za mesec april. Ostale vsote tega povišanja se smejo uporabljati le po odobrenju obč. sveta. Obč. svet. Rupnik (NSS) priporoča, naj bi se apeliralo na družbo, da izplača poviške uslužbencem že s 1. junijem in sicer za april in maj. Poročilo policijsko - zdravstvenega odseka. Poročevalec obč. svet, Pirc (SLS). Sprejmejo se vsi nujni predlogi obč. svet. dr. Tičarja glede raznih sanitarnih odredb, med temi osobito oni, glede prometa Z živili na ljubljanskih trgih. Sklene se, da mora koncesijonar in osobje, ki trgujejo z živili biti zdravniško pregledani. Trgovec z živili mora vsak sumljiv značaj bolezni takoj naznaniti. Okrepčevalnice in točlnice naj imajo posebne vodovode. Večje delikatesne trgovine naj imajo posebne blagajničarke za promet z denarjem. Posebna nujnost se je pripisala postaviti stranišča na živilskem trgu. Stranišča se postavijo tudi na drugih krajih, tako na Dunajski cesti, Rimski cesti, Ambroževem trgu itd. Pri slučajnostih prosi obč. svet. Malgaj (NSS) župana, naj poskrbi, da odpravi g. Kregar na Sv. Petra nasipu naložen kup prsti, ki jo je izkopal iz svoje hiše. Obč. svet. Pirc (SLS) in drugi stavijo še nekatera vprašanja, nakar zaključi župan ob pol 7. uri zvečer javno sejo. Rabindranat Tagore o nadjonatizmu. (Konec.) Trajni uspehi so človeštvu le takrat prisojeni, če so se zgradili na temeljih pravičnosti in človekoljubja. Kako opravičeno sodi naš pisatelj: »Politična svoboda nam ne prinese resnične svobode — kakor dolgo ni prost duh človeški.« Prost pa je edinole duh, če ni omejen po lastni sebičnosti in zre tako daleč in tako globoko, da ga ne omam-ljujejo čari hitrih uspehov, temveč deluje za cilje, ki vodijo človeštvo k večji popolnosti in k edino pravi in trajni — to je k srčni sreči. Tagore — veliki Indijski etik — Je postal rahločutna vest civiliziranega sveta. Vzdramlja in napolnuje jo z zavestjo, da povzroča pohlep po boga- stvu ta fizični moči v prvi rrsti vso zemeljsko nesrečo. Pekel na zemlji si ustvarja najprej človek sam! Moč in bogastvo gradita le prehitro minljive gradove — neprenehoma jih oblegajo: zavist, nezaupanje, hinavstvo in brezmejno sovraštvo! Sedanji družabni red pa ne more odstraniti tega pekla na zemlji — saj ga je vendar povzročil — in bije se brezobziren boj za politično in soci-jalno pravičnost in svobodo. A ta pravičnost in svoboda še vedno ne pomeni rešitev človeštva, ako ste doseženi na podlagi trenutnega, slučajnega ravnovesja moči različnih človeških skupin. Moč je danes tu, jutri tam — premirje je končano in prikrito sovraštvo klije naprej in meče človeško lutko v pogubo. Trajni mir se more med človeštvom doseči le na temelju srčne dobrohotnosti in duševne plemenitosti. To so tudi edino pravi temelji istinite človeške kulture. Evropa pa je imela oči le za zunanji svet — pustila se je omamiti od bleska svojih materija!nih uspehov in pozabila je na svoje srce, na svojo dušo. Tako je zavladala materija nad za-padom — ki se rad imenuje kralj materije! Posledica tega: strah, trepet, večni boji, prekucije in brezmejno sovraštvo. Tako izgleda »srečna« Evropa! Medtem pa je stala ob strani »nesrečna« Azija — nesrečna, ker ni dosegla materijelnih uspehov! — in ker je ostala zvesta svoji misiji čuvarici duševnih in srčnih svetinj. Azija! Evropa! Kako različen je vajin duh, kako različno vajino hotenje! Na eni strani pasivnost, samozatajeva-nje, duševno Življenje v Bogu in altruizem napram sočloveštvu, celo napram vsemu vesoljstvu — na drugi strani skrajni individualizem, egoizem in ateizem. Na socijalnem polju vidimo v Aziji okamenelost družabnega življenja v kastah, ' nacijonalno nezavednost, miro- ljubnost ta tiranstvo —: v večne prekucije v socijalnem ž: v i ju* strasten nacijonalizem, bojaiebnost demokracijo. Duh upora je rodil Evropo — upor na religijoznem, duševnem in socijalnem polju — duh n’7”'u *? Azijo. Bojaželjnost, ljubezen svobode m pravice, znanost in tehnika zapada so ustvarile mogočne organizacije moa, ki hlepe edino po vedno večji močim neomejenem bogastvu in to na stro skoraj vseh duševnih svetinj. V A je zasovražen meč! Tam ne zgodovina iz pripovedk bojev iz kraljevih doživljajev. V Aziji leži socijalni organizem zakopan v svojih okostelih štirih kastah, znanost pa in tehnika spita tisočnetno spanje. A duša Azije živi vkljub temu nič manj živahno. Trdna je v svojih nravstvenih principih, ne pozna kritičnega! omahovanju — živi v neomahljivem zaupanju v Boga in njega zapovedi. —1 Koliko razlik je med vama — in vendar, kako čudovito se izpopolnjujeta.i Evropa je napolnila Azijo z novim življenjem na znanstvenem in socijalnem polju. Azija je podarila Evropi krščan« stvo, ki je učilo krotiti nebrzdane stra« sti, poglobilo duševno življenje in omogočilo skupno solidarno življenje. In morda ima Azija izpolniti še vaŽ*f nejšo misijo sedaj, ko je Evropa brez* dušneJša kot kedaj poprej! Radi tega roti Tagore Azijo naj so vendar ne izneveri svoji oduševljenj kulturi in če že sprejme evropsko teh« nično civilizacijo, naj ostane tudi nadarf lje čuvajka duševnih blaginj človeštva* In Azija — Tagore — upa: Ko bo sila zapustila osramočena svoj prestol in ga prepustila ljubezni, ko bodo odstranjeni sledovi, katere ja zapustila nacija — takrat bodo nas pozvali, da prinesemo sveto posodo ih očistimo človeško zgodovino ter zopet blagoslovimo prah stoletij s plodovi-tostjo.« Janko Kukovec. Gospodarstvo. Popase in gospodarske razmere v Levanti. Dokler smo živeli v Avstriji, smo bili vajeni gledati na sever, proti Dunaju in Pragi. V onih časih je imel ravno Dunaj obmejene svoje oči proti jugu na Balkan in v Levanto. Trgovske zveze Dunaja z Levanto so bile zelo živahne. Turška, Grška, Bolgarska in Mala Azija, skratka ozemlje in otoki v vzhodnem delu Sredoznskega morja tvorijo Levanto. Z onim dnem, ko smo postali sestavni del Jugoslavije, smo morali okre-niti tudi svoj pogled. Večini je to zelo težko, ker doslej smo bili vajeni črpati kulturo s severa. Bili smo bolj konzy-menti kot pa producenti. Nov položaj nas sili, da tudi na novo uredimo svoje življenje. V to svrho pa je predvsem potrebno, da se upoznamo z novim svetom. Tak nov svet je za nas tudi Le-vanta. Bližja nam je sedaj kakor je bilo to nekdaj. Zlasti nam Slovencem je treba, da se konservativno ne držimo starih navad, da se čimprej prilagodimo novim razmeram. Naš človek ne more živeti doma, ker je zemlja preskopa. V Ameriko mu je pot zaprta. In tako v veliki meri sili na jug, na Balkan. Danes že najdeš Slovence povsodi v Jugoslaviji, v Zagrebu in Beogradu in v Macedonijl S pomladjo se je pričel na Balkanu in na Turškem nemirni čas. Kakor hitro se je stopil sneg v gorovju, že so pričele pokati puške v gorovju in v šu-< mah. Tako je tudi pri nas v južnih de« lih države. In tudi vojna je tu le male! spremenila. Med Grki in Turki še vw dno ni miru. Cete so prezimile. Kerna« listi so se z vsem dobro preskrbeli, do« čim so Grki izdali v štirih zimskih me-, secih za svoje čete 600 milijonov drahem, ne da bi se bili s tem približati svojemu končnemu cilju. Na Grškenj vlada razkol med Venzcllsti in Guna« risti, kar slabi politično moč Grške, Gunarisova vlada je videla svoj glavni cilj v tem, da dobi vnanje posojilo, kan se ji pa ni posrečilo. Pač pa je danes! Grška čisto izolirana in politično osam«; ljena. Notranje težkoče postajajo vej dno večje. Na Kreti se širi puntarska! gibanje in komunizem dobiva vednol večji razmah. Agrarno vprašanje ni re«j šeuo in trgovina stoji. Drahma padat na denarnem trgu. Draginja raste in Ž? njo splošna nezadovoljnost Grki sq vodili ves čas imperijalistično politika1 in se spuščali v vojne avanture v Mali Aziji. Kemalistična gospodarska politik^ v Angori se v bistvu krije s politika Mladoturbov. Stremljenje gre za po«; vzdigo poljedelstva, ustvaritev narodne^ industrije, izključeuje Carigrada iz vnaJ nje trgovine Male Azije ter popolnai gospodarska in finančna neodvisnost Turške. Nova nacijonalna industrija sej naj ustanovi na podlagi neke vrste dr« žavnega socijalizma. K temu pa se naj pritegne tudi inozemski kapital. Od ino« DR. M. ROSTOHAR: Mna načela narodnega socializma. (Nadaljevanje.) Organizacija proletarijata je posledica samozavestnega odpora proletarcev proti sebičnemu nemoralnemu izkoriščanju kapitalističnega gospodarstva. Od tod tudi razredno sovraštvo. Cut proti;.arske solidarnosti je vzvod moralnega preporoda in splošne po vzdige proletarske mase v razred zavedenega in discipliniranega delavstva. Razredna organizacija kot bojno sredstvo tlačenega in izkoriščanega proletarijata ima nesporno velik pomen v socijalnih hsjih. Organizacija je socijalna moč prve vrste. Načelo razrednega neri pomeni, da se mora proletarijat bojevati, ako hoče izboljšati svoj položaj in ako hoče odpraviti krivične gospodarske razmere, •;:ti vse krivice, ki jih mora delovno ljudstvo prenašati, izvirajo nebrzdanega slepega egoizma kapitalistov, ki jim branijo, da j)i se prostovoljno odrekli svojim ugodnostim v korist proletarijata. To naziranje, ki ga potrjujejo vse dosedanje izkušnje socijalnih bojev, upravičujejo razredni boj, ki je političen boj. Razredni boj je po svojem bistvu samobramben boj proletarijata. Tudi meščanstvo je vodilo svojčas razredni boj (kot tretji stan) proti fevdalnemu plemstvu; hotelo je enake pravice in zahtevalo odpravo predpravic plemstva. Kar Je bilo koristno in upravičeno svojčas za meščanstvo, ko je stalo v boju proti plemstvu, tega se ne more odrekati danes delavstvu, ko se za svoje interese bojuje z meščanskim kapitalizmom. Delavstvo se ne sme odreči niti razrednemu boju, niti stremljenju po politični moči, ako hoče uresničiti kedaj svoj socialistični ideal. Negovanje razrednega sovraštva pa ni razredni boj in ni nobeno socialno sredstvo, ki bi pripomoglo proleta-fljatu k njegovemu cilju. Vsakršen fanatizem je protisocijalen element, ki le ovira človeštvo v socijalnem napredovanju. Socijalnega pomena razrednega boja ni mogoče zanikati; vendar sc je treba pri tem zavedati, da razredni boj še ni vse, temveč le del socijalističnega delovanja. Za uresničenje socialističnega Ideala je treba še kulturnih sredstev: splošne in strokovne izobrazbe, smotrenega vežbanja v upravi gospodarskega proizva-jfrnta. kpifnr tudi moralne povzdlge proletarijata. Viditi povsod le razredne boje in omejevati vse socialistično delovanje proletarijata izključno na razredni boj, potom katerega ima priti socijalistična družba, to je predsodek Marxizma. Izkušnje uče, da je tudi solidarna kooperacija s kapitalizmom včasih neobhodna, ako je sicer produkcija ogrožena. S tem se pa proletarijat še ne odreka svojemu razrednemu načelu. Taka kooperacija je razumljiva, ker na ohranitvi kapitala je tudi proletarijat interesiran. Ravnotako zmotno je Marxovo naziranje o politični moči in državL Politična oblast ni le organizirana sila vladajočega razreda za zatiranje drugega razreda. Pravi pomen politične oblasti ni to, čeravno se je politična oblast v tem smislu zlorabljala in se Še zlorablja. Politična oblast oziroma država kot njena najpopolnejša oblika je socijalna funkcija ravno tako, kakor so kapital in proizvajalne sile, funkcija, brez katere bi bil kulturni in gospodarski napredek današnje človeške družbe nemogoč. Zgodovina nam izpričuje, kako je država v vseh svojih oblikah, tako kot fevdalna monarhija, kakor kot liberalno meščanska ali pa demokratično ustavna vladovina, vedno vršila to nji lastno funkcijo. Država nam predstavlja najvišjo socijalno stavbo. Prvi socijalni arhitekti so vladarji, ki so drobne politične sile organizirali v politično moč prve vrste. Pred državnim življenjem je bilo rodbinsko in plemensko življenje, kjer najdemo že zarodke političnega življenja. Prva država je te politične zarodke organizirala in umerila k skupnim ciljem, kakor so to zahtevali življenjski pogoji celokupnosti. Politična zgodovina uči, da je državi ta zgodovinska naloga vedno pripadala, in da se višja civilizacija, gospodarski in kulturni napredek pojavlja le tam, kjer zasledimo močno državno delovanje, ki je združevalo in organiziralo raztresene politične sile ter jih usmerjalo k enotnim ciljem gospodarskega in kulturnega življenja. Monarhija je prva državna tvorba, kateri naloga je bila, da izvede politično koncentracijo posameznih rodov ali plemen. V to svrho je morala streti moč plemenskih poglavarjev, ki so tali zapreka politične integracije v obliki države. Zdaj je mogla nastati šele smotrena delitev političnega dela, ki se je izročilo izbranim sposobnim funkcijonarjem, ministerialonv, ki so se pečali z opravljanjem državnih funkcij: tako je nastal sloj plemstva. Poleg plemstva naatnn« io armada vojakov po poklicu (Žolnirjev), Tako X, starem veku kakor v srednjem veku so namreč svobodni kmetje^ ki so v začetku tvorili državno brambo, rajši se odkupili od voja* ške službe, da so mogli ostati doma pri svojem delu. Na njih mesta) stopa iz njihovih sredstev plačan vojak po poklicu. Organizacija! in vodstvo te armade pa je bila poverjena plemstvu. Toda s tem« da se je kmet osvobodil vojaške obveznosti, je postal obenem brezi moči in postal polagoma suženj oboroženega plemstva. Prvotni oblika države je bila povsod taka monarhistična in fevdalna orga« nizacija vojaške moči Ta monarhija je bila zelo zaslužna politični vzgojiteljica narodov, ki so se naučili v tej prvotni državni tvorbi višjega političnega življenja, to je: predvidevati v daljšo bodoč« nost, in živeti ter delati za bodoče cilje. Ta lastnost Je pravi temell vsake višje civilizacije, ki bo kdaj ravnotako koristila proletarskemu razredu, ko vzame v roko državno politično moč, kakor. Ut koristila svojčas meščanstvu. Kapitalizem sl je vzel v svoji gospodarski organizaciji «( vzgled državo; ne pa narobe. Država v svojem postanku nikakor ni tvorba ali reprezentant izključno kapitalističnih slojev ali organ nizirana politična moč kapitalistov za zatiranje proletarijata. Na« robe je res. Kapitalizem je posnel politično organizacijo države in je postal ravnotako ekspanziven na vseh poijih, katerih sl država) ni zase pridržala. Meščanski liberalizem je prvotno le pravo svo* bodnega konkurenčnega boja in neomejene ekspanzivnostL KapltaK listični liberalizem je agresiven organizačni princip y svrho IzkOtt riščanja sveta. . Kapitalistični liberalizem proglaša n« samo svobodo tadMdua* pravo njegovega neoviranega razvoja, temveč proglaša obenenj svobodo egoizma. Ta egoizem pa je brezobziren, surov, ki v svoj«* sebičnem izkoriščanju ne pozna ne vojaka, ne sočloveka) ne *»» veda se svojih socijalnih dolžnosti do delavstva, do delanezmoznu* do onemoglih, do starcev, otrok itd. Socialno skrbstvo le v izrazu« kapitalistični državi nepoznana funkcija. Sele ko le propad delavstva, in ko je bila vsled pešanja proizvajalnih ^siiOKi ^ tžena podjetniška produkcija, so začeli uvaževatl tudi potreDO lavstva. Začeli so zviševati mezde in se brigati za proizvaj sposobnost delavstva. Vse to pa je delal kaflMsttMP* *• ** njenega egoizma, in Je zelo nerad, Štev, 10*. »JUGOSLAVIJA- 10. maja 1922. Sfemr^ *etnsKEb podjetij se zahteva, da vrjdljo svoie knjige izključno v turškem jezita in da morajo biti delavci in nameščenci razen specijalistov turški državljani. Kemalisti skušajo tudi zboljšati Prometne razmere. Med An goro in Adalio so uredili zračno zvezo. Povso-di popravljajo železnice, urejajo nove telegrafične in teleionične zveze. V Mersini zidajo novo pristanišče in je dobila koncesijo neka francoska tvrdka. Doslej se je vršila vnanja trgovina Male Azije v pretežni meri preko Carigrada. Kemalisti pa streme za tem, da bi maloazijski trgovci stopili v neposredni stik s svetovno trgovino. Pri-•tanišče Angore je I n e b o 1 i. V Carigrajski Turški vlada beda. Vladi manjkajo sredstva, da bi plačala uradnike. Tudi mesto samo se nahaja v finančnih težkočah. Marca meseca je po dolgih letih zopet prišlo v Carigrad večje število turistov in sicer 800 Ame-rikancev, ki so dosti nakupili. Najnevarnejši del Balkana je danes Traki ja. Tu je ustvarila antanta novo Iredento. V Bolgariji je danes okoli 200.000 beguncev iz Trakije. Vsled mirovnih pogojev je danes Bolgarija Popolnoma odrezana od Egejskega morja in je njeno stanje obupno. Razmere v Levanti še dolgo niso konsolidirane. Tam še vse vre. Zrak je napolnjen eksplozivnih snovi. Dobava drv. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 29. maja t 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 4000 vagonov drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljar ni interesentom na vpogled. 4- Zgradba državnih železniških delavnic v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je posredovala pri ministrstvu saobračaja v zadevi pospešitve del za zgradbo državnih železniških delavnic v Ljubljani, za katere je bil predviden kredit 4 miljonov dinarjev v investicijskem programu 7 % notranjega posojila. Ministrstvo saobračaja je obvestilo zbornico, da je dalo v to svrho v tekočem računskem letu od celokupnega zahtevanega kredita v znesku 3,260.000 Din, ki ga je v to svrho zahtevala Zagrebška direkcija kot prvi obrok 2,470.000 Din in da bo ostanek v znesku 790.000 Dinn dalo v prihodnjem računskem letu na razpolago. ' -F Češke delniške steklarnice so imele po velikonočnih praznikih občni zbor. Družba ne bo izplačala letos nobene dividende. Letno poročilo pravi, da so visoke cene premoga, velika carina, železniške tarife privedle steklarsko družbo do tega, da ne more izplačati nobenih dividend. Dnevne vesti. k Kralj na povratku i* Bohinja In »leda. Kralj se je vrnil včeraj dopoldne z dvornim vlakom iz Bleda. Izstopil je iz vlaka nepričakovan v šiški in ne na glavnem kolodvoru, kjer so ga prvotno pričakovali. V krogu ožjega spremstva je odpeljala družba v dveh avtomobilih skozi •fcesto na Dolenjsko cesto in od tod v Si-lek na Hrvatskem. Kralj potuje incognito, torej brez vsakih oficijelnih sprejemov in Pozdravov. — Za »Dom kraljice Marije« so daro-^U lesna trgovina Dolenc-Hudovernik Javornik 30.000 kron, tvrdka Skaberne 10.000 «ron, Žitni zavod 10.000 kron, Družba »Tekstilia« 10.000 kron, občina mesta Kranj 10.000 kron. Slovenci, Slovenke posnemajte! — Občinski zdravniki. V Srbiji plačujejo občine občinske zdravnike, v Sloveniji Pa država. Z novim letom 1923 pa bodo tudi pri nas občinski zdravniki plačevani iz občinskih blagajen. Seve bodo v ta namen Smele občine pobirati posebne doklade. — Za bolnice v Sloveniji je dovoljen sa meseca maj in junij še naknadni kredit 457.647 Din. — Neslovani v naši državi morajo op-tirati. Vsi pripadniki neslovanske narodnosti, ki žive od leta 1910 na ozemlju naše kraljevine, morajo do 25, junija t. 1. vložiti prošnje s potrebnimi dokumenti, ako hočejo postati naši državljani. — Na občnem zboru »Podpornega društva slepih« v Ljubljani«, kjer je bilo tbranih vzlic slabemu vremenu samo 24 fednih članov, civilno in in vojnih slepih, »e je predsednik med drugim spominjal vseh podpornih članov, ki so po svojih močeh prispevali našemu društvu. Posebno je omenjal one, ki so se z večjimi vsotami ■pomnili nas slepih in sicer: Kranjska ,JJov. kat. Jednota v 'Ameriki 25.000 kron, Eskomptna banka, tu 8 tisoč kron; po tooo kron: Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka: i>o 2000 kron: Splošno kred. društvo, tu, dr. L. Perič, župan ljubljanski, Franc Jurčeva, Krško; dr, A. B. Jeglič, škof ljubljanski 1000 kron; po kron Soo: tovarna K. Pollak, Mcdic, Rakovec ia Zanki, tu, A. Krisper, veletrgovec, tu,; Po 400 kron: Brivtia zadruga, tu, ravnatelj Jesenko, tu; dr T. Tavčar star.. Mestna hranilnica iti mestna občina ljubljanska Po 500 kron; Josij> Reich, tovarnar, tu, 1795 kron; Anton Janežič, knjigovez, tu, 400 kron in še mnogo drugih, ki jih žal, radi prostora ne moremo priobčiti. Vsem 6e tem potom najprisrčneje zahvaljujemo le prosimo za nadaljno naklonjenost. V linenu red. članov našega društva: Fr. Dolinar, t. č. tajnik. Fr. Schwentner, t. č. bi a ®ajnik, G. F. Jurasek, t. č. predsednik. — Poštna vest. Kakor čujemo, je ministrstvo pošte v Beogradu imenovalo dosedanjega poštnega ravnatelja za Slovenijo g. dr. Janka Debeljaka za generalnega revnatelja pošte za celo Jugoslavijo. Novi 'SVnatelj se preseli v Beograd. — Zbirka za vojne sirote na Hrvatskem je donesla poldrugi milijon kron, in sicer »e je nabralo v Zagrebu okrog pol bilijona, 1 milijon pa po deželi. — Enotni tarif za tipografe cele države. ** je dosegel te dni v Zagrebu po dolgotrajnih pogajanjih med lastniki tiskaren m črkostavci. Novi tarif velja do leta 1924, °*iroma za nadaljno leto, ako se dogovori ne odpovedo. — Za podporo nemških obmejnih Šol J* dovolilo avstrijsko naučno ministrstva nemškemu »Schulvereinu« za dneva J3- in 14. t. m. javne zbirke po vsej republiki. Katere so te »obmejne« šole, ni nikjer povedano. Za šolstvo na svojem ozemlju mora vendar Avstrija enako skrbeti, najsi bodo te šole v notranjosti ali ob meji. Paziti bo treba, da ne bo »Schulverein« zopet ■legal svoje kremplje po šolah v naši državi, kar je posebno možno v neurejenem Balem šolstvu v Apaški kotlini, kjer še menda deloma vedno deluje nemško učiteljstvo. — Razstava otroških del se bo otvc^ rila pod pokroviteljstvom prosvetnega ministrstva 3. septembra t, 1. v Zagrebu r Umetniškem paviljonu, a trajala bo meseq £ni. Razstavljena bodo dela otrok do 15. leta, katera so nastala iz lastne imcijative in to risbe s svinčnikom, barvo in peresom; predmeti izdelani v lesu, ilovici, izdani iz papirja, vezani z iglo; duševni Produkti, kakor pripovedke in pesmi itd. Šolska dela in taka, ki so dodelana samostojno. Tedaj pregledana al prerisana ne Pridejo v poštev in tudi se ne bodo raz-•tavila Poslana dela se bodo vrnila, če bo °*načeno od pošiljatelja, da zahteva vrni-***. Stroške za pošiljanje in vrnitev nosi »*roljetni Salon«, Zagreb. Iliča 5, najpoz-®*ie do 15. avgusta t. 1. Odposiljatelj mo- točno označiti ime in priimek, prebiva-H*če in starost otroka, kateri je izdelal podano delo. »Proljetni Salon«« bo_ izdal po-Ipdom te razstave strokovno knjigo o ce-*»i umetnosti, za katero pišejo nasi naj-opljll pedagogi in v kateri bodo reprodn (M# im razstave. Mariborski neroBSd o travniku. Vsled tesra je mestna občina pustila drevored posuti, kar je vse hvale vredno, le žal, cia tako debel gramoz, s kakoršnim so sedaj posuli to cesto, iy niti najmanj prikladen za ta kraj, nego kvečjemu za kako poljsko pot. Saj bi se morda vendar dobilo kaj peska, ali vsaj drobnejšega kamenja, da bi se posulo z njim vsaj take ceste in pota, ki služijo po večini le za izprehode. = Pred glavnim kolodvorom delajo neko ograjo, ki pa je za sedanje čase precej pomanjkljiva. Na tako javnem mestu, kakor je ravno kolodvor, bi vendar pristo-jala čedna, betonirana ograja. Tudi stranišče pri kolodvoru že naravnost kriči po popravilu. Torej merodajne oblasti, zganite »e in ukrenite potrebno. x Konj se je splašil pred Mestno drevesnico kočijažu Alojziju Peternelu in je prekucnil pri tem voz v cestni jarek. Dve osebi, ki sta sedeli v vozu se nista poškodovali, pač pa se je skoro popolnoma razbil voz. — Na Resljevi cesti je zadel voz Zupančiča iz Ceste na grad, katerega je vozil hlapec Miha Kastelic in je bil tiatovoi-jen s 4 praznimi sodi v kandelaber. Vo» se je zdrobil, konj in hlapec pa sta ostala nepoškodovana. = § 104. Neki knjigovodja je na Karlovški cesti brez vsakega povoda ozmerjal dva policijska stražnika. Sodišče ga je radi tega obsodilo na 150 dinarjev globe. = Izguba denarnice. Dne 8. t. m. je bila zgubljena po Dunajski cesti od Ježice do Črnuč rujava usnjata denarnica v kateri sta bili dve železniški legitimaciji, orožni list, potrdilo za prijavljeno kolo in kole-darček. Povsod je naslov: Korosin Ivan, premikač juž. žel. vas Ježa 19. posta Ježica. Pošten najditelj se naproša, da legitimacije proti nagradi odda lastniku ker zanj itak nimajo, nobene vrednosti. = Nasilnež. Neki neznanec le napadel na Celovški cesti v Zg. Šiški neko dekle, jo spravil s silo s ceste in hotel zlorabiti. K sreči sta prišla mimo dva molka, ki sta čula klice na pomoč in prepodila napadalca. Razne nesreče. Mesarski pes je popadel v Cerkveni ulici služkinjo Marijo Zonta. Oddali so Jo v bolnico. — V pivovarni »Union« je pri polnjenju steklenic eksplodirala steklenica Iv. Zalaznik, ko je držala isto v roki. Zalaznik je dobila lahko telesno poškodbo. = Račne tatvine. Josipina Nedeljko je pogrešila v Selenburgovi »lici, ** svoje ročne torbice listnico v kateri je bjlo okrog 1200 kron denarja. — Orožniki iz Kaplje so aretirali radi več tatvin berača /vana Kocelja. — Neznani tatovi so vlomili v St. Pavlu pri Domžalah v trgovino Mance Svetlin in so odnesli za 18.000 kron blaga in denarja, O storilcih ni še nobene sledi. Možka in ženska podružnica CM družbe v Celju imate danes v sredo zvečer ob 8. uri v Narodnem domu svoj občni zbor. Vabljeno je prebivalstvo, da se občnega zbora v obilnem številu udeleži. Cestni policijski red in snaga. Celjsko okrajno glavarstvo razglaša, da moraj« hišni posestniki in upravitelji hiš strogo držati snago na hodnikih ob deževnem VTemenu, da se ne bodo nabirale cele mlake vode. Kdor se ne bo ravnal po tem razglasu bo kaznovan po obstoječih zakonih. Prijavni urad išče nekega Florijana Fe-rijančiča, kateri ima zvezo s Petrič & Krstič v Beograd-Sava. Sestanek obrtnikov celjskega okoUSa bo jutri v četrtek n. mnja ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Razpravljalo se bo o raznih obrtniških zadevah. Novo bančno poslopje. Mestna občina je prodala »Prvi hrvatski štedionlci« stavbno parcelo v Razlagovi ulici, kjer zgradi ta še letos stanovanjsko hišo za syoje uslužbence. Dražba lovov v raznih bližnjih krajih Celja se bo vršila v mesecih maju in juniju. Ti lovi so dosedaj večinoma v nemškrh rokah. Slovenski lovci naj bi se za te dražbe zanimali. Jurjevo je proslavilo vojaštvo 39. domačega pešpolka minulo soboto na slavnosten način. Dopoldne je bil obhod po me- Sokolstvo. OCseSc za nabavo slavnostnih' Krojev Ju*. Sok. Saveza v Ljubljan si je nadel nalogo. da po čim ugodnejših cen?h preskrbi članom slavnostne kroje in to do I. ju-goslov. vsesokolskega zleta v Ljubljani, ki se vrši v avgusti 1922. Okrogla cena po sedanjih razmerah za kompletni slavnostni kroj bo znašala največ 950 P’n. Praviloma je plačati stroške za kroj takoj. Le člani, kateri tega ne zmorejo, plačajo oD priglasitvi 250 Din. ostanek pa v petih enakih mesečnih obrokih, počensi s I. Vi, 1922. Podrobnejša navodla se bodo vpo-sl i'a petameznim društvom, katera naj takoj, 0 >5. maja 1er&: Sreda, ia maja »Boris Godunov«. Gostovanje g. Jospa Križaja iz Zagreba. Izv. četrtek, 11. maja »Lakrae«. Izven. Petek, 12. maja zaprto. Pevsko društvo »Smetana« iz Prage v Dubrovniku. »Smetana« koncertira po vseh večjih mestih Jugoslavije z ogromnimi uspehi. Posebno lepo je bil sprejet v Dubrovniku. Občinstvo je bilo tako presenečeno od prvovrstnega petja čeških pevcev, da jih je obsipalo na koncertu s cvetjem. Drugi dan dopoldne so morali prirediti Se en koncert. »Vasovalec«, moški zbor Emila Adamiča je izšel v ponatisu v ia. zvezku Male Pesmarice. Cena 2 Dinarja. Naročajte v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg. Koncert v Logatcu. Pevski zbor drž, učiteljišča v Ljubljani je priredil v nedeljo popoldne izlet v Logatec in je tam koncei-tiral kot zadnjič na Vrhniki. Dvorana lo-gašekga društvenega doma menda še ni Kdmorrf veter kvartet* »Zta« * jjani. V sredo dne 10. t. L splošno znani in priljubljeni kvartet ZiM v dvorani Filharmonične dražbe Svoj IV« komorni večer, ki bo obenem tudi pos.o* v *1- k^nrert 'Prihodnie fini odine reč to nmetniško n 180. 256, 447, 527. Projektiranje in izvrševanje vsakovrstnih zgradb do največiega obsega. Na razpolago prvovrstni strokovnjaki in praktiki. Bogata oprema z gradbenim inventarjem. Špecijalisti za železobetonske konstrukcije. Popolnoma varno naložite svoje prihranke v JliilLMIUI IIEIITII MU i LJBILJ1II Marijin trg 8. Podružnica v Murski SobotL Hranilne vloge i|1| Oj brez odbitka rentnega obrestuje s "S1 |2 |0 in Invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, vlagateljem so Položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča zaznambo j-: na službene prejemke, proti poroštvu itd. K Premog in cement prodaja najcenejše H. PETRIČ. Ljubljana, skladišče Balkan. Uazno perilo za dame, gospode in deco priporoča tvrdka OJE. 5R9BERNE Ljubljana, Mestni trg št 10. 0 00090* apPHjasuagBgooaaoo o nopaooooopooofflgg 3 B 3 3 B a 3 0 3 3 0 3 0 Morsko kopališče in klimatično zimsko zdravilišče „Crtkv*nlea"‘, Nova otvoritev! Hotel-Pension „Cmkovič“ Cast mi je p- n. občinstvo obvestiti, da sem moje poletje dogradil in povečal, na novo napravil in z modernim komfortom uredil. Priporočam svojo I. razredno, večkrat odlikovano kuhinjo, kakor tudi domače in Inozemske pijače. Krasni vrtni restaurant, gorke, morske kopelji v hotelu. — Dnevni promet °d postaje Plase do Crikvenice. K vsakemu vlaku auto za osebo Din 75'—, k temu je všteto 25 kg prtljage. Na vsa vprašanja odgovarjam potom pošte. S spoštovanjem Josip Crnkovič* lastnik. E P e B B B B B B B B B B B P B BSflriDonABriočSdnnn ra miMft&BBBBBBBtfltoG primerni za denarni zavod ali večjo pisarno se dajo v najem v Mariboru. Najemnina po dogovoru. Ponudbe pod šifro „Lepl prostori", Ljubljana, poštno ležeče, do 25. maja. k BBBBBBBBBBBIBBBSEBBBBBG Na debelo: Venci, šopki in cvetlice za neveste. Žico, svilen, krep, telet in cigaretni papir Aha-die zlata znamka, Altesse, Golub, Stročnice št 2 in 3. Cmilo la, IIa. Razglednice itd. Uran — Papirnica Ljubljena, Mestni trg Številka 11. Iščem potnika Ustanovljeno L 1896. Ustanovljeno L 18- Mii iraspat Msiie Silil s I POSTOJNA. Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnotdstein. Odprema vsake vrste blaga. Specljelna odprema živil in zaklane živine v katerikoli kraj. _ larasMipi na Štajerskem, le prvovrstno moč. Nastop takoj! Ponudbe pod št. 556 na upravništvo lista. BBEEIBISIBIBEB Eksport. HtsBSSfe Veletrgovina haloških vin Vinko Stoklas Sv. Andraž v Halozah, železniška postaj? Ptuj priporoča svojo bogato zalogo pl V9-vrstnega haloškega vina. V sredini vlIX9- gradov. Cene brezkonkurenčne BBBBBBBBBBBlBBBSBBBBBgg Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v lJublianh Stran 4. C. N. In A. M. Williamson; 'i ■ Cesaričini biseri. (Dalje.) »Ta parček se bo zdaj skrival,« Je govoril Denham. »Churn lehko reče Krantzu, da ne more peti. Toda Krantzu ne smem povedati, da Iščem njegovega tenorja. Krantz je lisjak. Gospodična Rileyeva je najin najboljši up.« »Kaj ne, da poj dete z mano k JMetzu?« je vprašal 0’Reilly. »Da,« je rekel detektiv ter izpil ostanek svojega piva. »Pojdem. Toda od torbice in njene vsebine si ne obetam posebnega uspeha. Ljudje, ki imajo kaj skriti, najdejo boljšo shrambo za svoje stvari. Nu, saj bomo videli.« Justin je plačal Denhamovo pivo ter si vrgel Ki oj in rjavi plašč preko lehti. Polnoč je bila že za njima, ko sta stopila na cesto. XXIX. POGLAVJE. »Ali se je gospod Sands vrnil?« Ko je Roger povedal soprogi svoje namene o »blagoslovljeni u« hiše v Newportu, se ni več oddaljil od tega predmeta. Pripomnil je, da se morata v teku tedna pripraviti na selitev. Ona naj uredi zadevo s Služinčadjo, on pa ukrene vse, kar je potreba izven doma. In tista »velika reč« je lehko že čez štirinajst dni. Vse bo radovedno, ko se razpo-ljejo vabila tako zgodaj naprej. Treba je napraviti »senzacijo«, ki bo vredna hiše in biserov. Beverley naj Si izmisli v zabavo kako prav izvirno presenečenje. Ko je tako govoril, se ji je zdelo, da ne odtrga oči od njenega obraza. Obljubila mu je, da pojde v Newport, kadarkoli mu drago; obljubila, da napiše vabila; obljubila, da bo nosila tisti večer cesaričine bisere... Nazadnje je Roger odšel, ne da bi bil omenil gospodično Rileyevo. Ali je molčal nalašč ali iz raztresenosti, se Beverley ni upala reči. Toda bila mu je hvaležna. Takoj po njegovem odhodu je Vzela časopis, ki ga je bil odložil, ter našla, kar je hotela vedeti, »Skrivnosten umor v ,Westmore-landskem hotelu’« se je glasil naslov dolgega stolpca na prvi strani. Sedla je ter ga prečitala od kraja do konca. Tisti dan je bil izmed najstrašnejših v mladem, burnem Beverleyi-nem življenju. Imela je več domen- kov; vse je odpovedala po telefonu. aZ nobeno ceno ne bi bila šla danes z doma, zakaj nadejala se je Klojl-nega obvestila. Bala se je tudi, da ne bi potrkal kdo izmed tistih, ki jim je služil Peterson; v tem slučaju je bilo pač najbolje, da jo najde gavran doma. »Ali so izpolnili svojo grožnjo? So li ubili Stephena, ker jim nisem poslala listin?« se je vprašala venomer. »Kaj mislijo storiti zdaj? Bodo li spet oglašali v časopisih? Morda mi telefonirajo? Ali pa pošljejo koga drugega, ker je Peterson mrtev? In če ne, kako mislijo obnoviti stik z menoj? Zakaj to je gotovo, da me ne bodo dolgo pustili pri miru!« Dan je minil enolično; toda v njeni notranjosti ni bil trenutek enak trenutku. Ko se je nazadnje zmračilo, ni bilo še vedno ničesar posebnega, in vendar so ji drgetali živci kakor od neprestanih udarcev. Prišla je spletična, da bi jo oblekla za k večerji. Baš tedaj se je začulo ostro trkanje na vrata. Beverley je viknila ter se zdrznila. »Ekspresno pismo zame, madame,« je povedala Francozinja Leontina. »Ali dovoli madame, da ga pogledam? Čudno, pisave ne poznam. Ovoj je navaden, rumene barve, naslov pa s svinčnikom: gospodični Leontini Rossignolovi — morda je beračija. Svoj živ dan še nisem dobila ekspresnega pisma!« »Najbolj pametno je, da ga odprete in prečitate,« je rekla Bever-ley, napol vesela, ker pismo ni bilo zanjo. »Rossignol je tako čudno ime, madame, da si ga vsak zapomni, zato ker pomeni slavčka,« je dejala Leoitina in spakljivo odtrgala vogal ovoja. »Oh, madame, pismo je od gospodične Rileyeve! Ne vem, počemu mi piše. Sploh je ne razumem, kaj pravi. AH hočete madame pogledati?« Jedva prikrivaje svojo silno napetost, je Beverley sprejela pol pole navadnega trgovskega papirja. »Draga Leontina,« se je glasilo pismo, »dospela sem brez nezgode v svoj novi dom; nikakega povoda ni, da bi krbeli zaradi mene. Vse, kar sem izgubila, se bo našlo. Upam, da Vas kmalu posetim in Vam pokažem, kako sem napredovala. Sporočite milostivi najvdanejše poklone njene hvaležne male varovanke. Srčno Vas pozdravlja vedno Vaša Clogagh Rileyeva. štev. 10^- vosti. ** Strašna draginja na Dunaju, Na Dunaju so pričele rasti cene raznih iivil do uprav neverjetne višine. Tako na primer velja i kg moke o 300 K. sladkorja 336 K, krompirja C4 K, masti 1000 K, milo 600 f kg govedine 340 K. Liter olja stane 600 K. Samo iz tu navedenih podatkov je razvidno, koliko dohodkov mora imeli na Dunaju ena sama družina, da se pošteno preživi. , * Jubilej moravskega polyglota. Dne 8. t. in.je slavil svoj 60. rojstni dan župnik Alojzij Koudelka, ki je v slovstvu znan pod pseudonymom O. S. Vet ti. Učeni mož zna 33 jezikov, a svoje prerode je ir dal iz 27 jezikov. Da pa more človek toliko jezikov .obvladati, mora biti nenavadno nadarjen in nenavadno ~ marljiv. In obe te dve lastnosti dieita češkega Mezzoiantija. N« mine dan, da ne bi vstal na vse zgodaj, poleti ob treh, pozimi pa nekoliko pozneje ter sel zi pisalno mizo, kjer ima celo grmado knjig in časnikov domačih in inozemskih nakopičenih pred seboj. Na izprehod ali na vrt ne Ere nikoli brez knjige. Vedno se le uči in obenem pridno prevaja lepa tuja dela v pozno noč. * Zračne ceste. Stavil* črt. 90 katentt ae vrži redno zračno prevažanje, s raste. V zadnjem času je bil sklenjen govor med nemško letalno družbo in glesko družbo za prevažanje po zraxu * sta odslej Nemška in Angleška v ni p®* sredrh zračni zvezi. Po mednarodnem P* »-voznem redu traja zračna vo.inju,m. Bremna do Hamburga eno uro, 1* hurga do Kodanja pa Se dve uri ne. Bremena se preleti približno v treh u v Amsterdam, odkoder leti aeroplan > Rotterdam še 30 minut. Iz Rotterdama P potrebuje angleško letalo po letalnem >■ še dve uri in 40 minut do London,a. j Londona je mogoče priti v Paru v urah, v Ostende v poldrugi uri. Det Pariza v Strassburg traja dve url in p«, od tu v Prago pa tri ure m P°h .*?, 1 pa lahko prileti v Varšava v štirih uram in 30 minutah, prancozje se vozijo pr španske v Maroko. Letalo se dvigne^ 2račne višave v Toulousu ob pol ena1st". pa pristane ob eni popoldne jv Barcelp . odkoder leti dalje proti jugu še dve uri ' pol, da prispe v Alicanto (prihod v ses urah); naslednji dan nadaljuje letalo *y°k pot ob osmih v Malago, kamor prileti 00-11 uri 30 minut; ob eni uri leti naprej, d«, pride v štirih urah v Rabat ter y seaW. urah 10 minut v Casablanco. H male lil OGLASE PSIOOAJA s VELIKO trgovsko podjetje na drobno in debelo, z lepim mebliranim stanovanjem. Cena 500.000 K. Trgovina mala ali na dobrem in prometnem kraju 2 mestnimi in deželnimi od. jemalci. Hotel na Hrvaškem z elegantno kavarno. 7,000.000 kron. Veliko trgovsko podjetje, pripravno za industrijski obrat v Mariboru, Štajei-sko. Dva lepa posestva pri Mariboru, veliki vinograd, lepa hiša. 1,000.000 K. Malo posestvo s hišo, en in pol orala zemlje. 120.000 kron. Hotel s kavarno in po- hištvom. 1.200.000 K. 837 DVA VAGONA prvovrstnega banatskega vina »Ot-telo«. Črna vina po ceni vagon od Zaloga takoj na prodaj'. Poskusni vzorci dnevno v hotelu »Union«, Ljubljana, soba št. 17. Ivan Tetz, Kudvitz, Banat. 836 HRASTOVO OLJE za vinograde po ugodni ceni. — Tvrdka Ludvik Vernik, Velika Nedelja. 833 TRGOVSKA HISA z upe-ljanim vrtom sredi trga Sav. doline na prometnem kraju. Cena 85.000 Din. — Naslov v upravi lista. 827 HIŠA v bližini južnega kolodvora v Mariboru, sposobna za vsakega profesi- jonista. Pojasnila daje »Re-alitetna pisarna«, Maribor, Šolska ulica 5._________826 KRASNO malo posestvo v lepem mirnem kraju, blizu mesta Maribor, 5 minut oddaljeno od žel. postaje za Din. 115000:—. Kavarna Tement, Glavni trg, Mari- bor.____________________825 ŠE MALO RABLJEN voz (Landauer) po jako ugodni ceni. Naslov v upravi lista. ________________________823 ROTACIJSKA črpalka — 25.000 1 delavne zmožnosti na eno uro, še malo rabljena. Naslov v upr. lista. ________________________821 LEPO posestvo pri Orte-neku blizu farne cerkye in šole s 6 orali lepega gozda za posekati in 7 orali njive, travnikov in sadnega vrta ter hišo, hlevi itd. Karl Breznik, Celje, Dolgopolje št. 1.________________. 798 HIŠA z gostilno z 8 sobami in tudi nekaj zemlje po nizki ceni. Kupec naj se zglasi osebno ali pismeno pri F. W. Rašica št. I, Veli-ke Lašče. 769 SIUZBE: BLAGAJNIČARKA - fcon- toristinja se išče za Bled. Naslov pri upravi lista. 828 TOVARNA za lepenke v Domžalah ISCE PREDDELAVCE izurjene v papirni stroki pri brusilcu (Schlei-fer) ali pa stroji za lepenko. Ponudbe na I. Bonač, Ljubljana, Čopova ulica »6. KROJAŠKE pomočnice, sa-mo boljše moči za vel. kose sprejme I. Sušnik, tu. Sv. RAZNO: ISCE SE ZA TAKOJ eni ali bolje dve skupni meblbj, vani sobi v Mariboru pfpjl) zamenjavi za prazno pritho*. no stanovanje (kuhinja *“ dve sobi) v Ljubljani. F°* nudbe je poslati pod »Za«, menjam stanovanje« na ur pravo lista.____°3gt GOSPODIČNA išče stano* vanje za takoj, eventuelno. tudi s sostanovalko. Naslov,, v upravi lista.________ 83fj IŠČE SE stanovanje tri alt dve sobi s kuhinjo in drgj4 gimi pritiklinami v Ljub* ljani ali v okolici blizu ž®* lezniške postaje proti dobri nagradi. Ponudbe pod inž« Koudelka »Promet«, tehiu ind. podj. Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. »S kilo Osti it bana s ib niansah tona IReidus Sprejemališče; Selenburgova ul. štev. 4. Podružnice; Maribor, Zagreb, Ko-tevje. Novo mesto. ••••••••••••• •JUGOSLAVIJA" 10. maja 1922 Pp,: — Ako je mogoče, naj zve gosp. R., da je z mano vse v redu. Zelo ljubeznjiv je bil, odkar sva se zadnjič videli.« Pismo je bilo pisano samo na eni strani, brez datuma in brez naslova. Beverleyina osuplost se je polegla, ko je prečitala pisanje v drugo. Skriti Klojini nagibi so bliskoma udarili na površje. »Mislim,« je pojasnila mirno, »da se je zdelo gospodični drzno, pisati mi naravnost, Veseli me slišati o nji tako kmalu. Ker je pismo namenjeno meni, je potemtakem bolje, da ga obdržim.« »Izvolite, madame,« se je podvizala Francozinja ter se vnovič lotila drobcenih kvačic, ki so zapenjale gospe j ino večerno obleko. »Čudim se, da je gospodična pozabila zapisati številko hiše in ceste, kjer stanuje. A gotovo jo madame že ve.« »To se razume,« je dejala Bever-ley. Videla je, da Leontina kar gine od radovednosti zaradi Klojinega nenadnega odhoda. (Dalje prih.) Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči FillBF-jeo Jsafluid" kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ter je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drsnenje hrbta, rok. nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja J Z zametom in poštnino za vsakega: Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenioe . , 800 K 24 „ „ 8 „ „ . , 570 K 86 „ „ 12 „ „ . . 800 K 8 POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: Eiza obliž za kurja očesa S in 12 K; Elsa mentolnl klibčič 10 K; Kisa posipalni prašek 12 K; Pravo Elsa ribje olje 80 K; Elsa voda Za usta 48 K; Elsa kolonska voda 00 K; Elsa Šumaki miriš 00 K: Glvcerin 18 in 00 K; Lvsol. Ljrsoform 48 Kj Kineski čaj 3 K; Elsa tnrcesm prašek 18 K; Strup za podgane in miši po 18 i 20 K EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA, donja, Eisatrg št. 357 Hrvatsko.