TTčiteljiščni vestnik. 0 princlplh organizacij. Piše Braniitan. II. Žal, da precej tu naletimo na tičko, ki nam jo ni tako lahko prezreti, zakaj nje pomen je velik za nas — dasi se ga ni morebiti spoznavalo ali se ga je redoma iz katerihkoli vzrokov zapostavljalo ali omalovaževalo. če pomi8limo, da smo v svojem streraljenju najprej premnogokrat pozabili pogledati tudi nekoliko nazaj, nas to spominja rane marsikaterega sicer zdravega organizma: premalo vzgoje naraščaja, ki bo zmožeu z nami sodelovati in za nami voditi. če se je nekoč smelo zahtevati od naraščaja, da se sam razvije, se tega ne more več zahtevati dandanes, zakaj ves razvoj se je vršil tako hitro, da se naraščaju ni mogoče seznanjati samemu z našimi stremljenji, da mu ni mogoče samemu slediti našemu delu — brez naše pomoči. In razen Peskove brošure BNa delo med ljudstvo!" (ki je pa tudi že razprodana) nimamo danes stvari, ki bi jo lahko dali v roke naraščaju, da dobi jasen vpogled v naše deloranje, da se seznani z našimi stremljenji, iiašo organizacijo in podrobnim delom. Po -Učiteljskih Tovariših" in nPopotnikih" iskati odlomke naših stremljenj, to pa menda ne dovoljuje večini čas in s'varen položaj. Nikakor pa ne bi tcga omenjali, če bi ne bila posledica tega dejstva, da se _a ta način dvojimo v stremljenjih in smotrih premuogokrat le zaradi nejasnosti, da se ne zadovoljujemo z delom svojih voditeljev premnogokral le zaradi tega, ker ne poznamo in ne pojmujemo njib namena in položaja, ker nimamo mnogokrat istega vpogleda v ?so stvar, kakor ga imajo oni sami, ker menimo zaradi tega, da delujejo v svoje sebične namene, ker često ne podajejo vpogleda v svoje korake vsakomur in ne razjasnujejo svojega položaja javno vsem članom organizacije. V interesu demokraške organizacije — kakišue morajo biti že po delokrogu učiteljstva učiteljske — je, da se o vsakem koraku in namcnu natančno in javno obvesti vse člane organizacije, da se bo vedel vsak po našib principih ravuati, ker le na ta način se v bistveno demokraških organizacijab ohranjuje disciplina. Taktika, ki pride še pri tem v pošte?, dovoljuje tudi posamezne izjeme. Obvaruje se pa ua ta način orgauizacijo pred auarhijo, v katero nas često dovaja le nejasnost. Zato pa imamo svoje stanovsko glasilo, da nam služi kot vez za medsebojao občevanje io si z njega pomočjo fiksiramo stališče v posaraeznib slučajih iu ga potem tudi zastopamo in izvajamo. Drugo, kar nas dovaja do tega, da zahtevamo podati naraščaju vsestranski in jasen očrt svoje organizacije, je spoznaoje, da se naraščaj ne upa kretati se v našib vrstah le zaradi tega, ker ni zoan r podrobuostih oaše organizacije. z nje delom in stremljenjem ter mora uporabljati premnogo časa le v to, da se seznanja šele po slučajih z vsem. Tedaj š e 1 e b o m o 1 a h k o zahtevali očividnega napredka od naših organizacij, kadar s e bo vsak naš član _e ob u a 6 t o p u v naš stan zavedal svojega stališča in svoje naloge, kijoima kottak zavzeti ob vstopu vnaše vrste! Dasi je naša ceutralizacija zadostna in dobra, vendar se z našo decpntralizaci.jo — ki je pr^dpogoj uspešnemu podrobnt-mu delu — ne moremo zaduvoljiti in nam na nje popolnost ni misliti toliko časa, dokler ue izvedemo principa delitve dela do pnpolnosti. V tem oziru ni vodstvu saraemu napravljati nikakih očitkov, vendar ni vodstvo v stanu izvajati toliko vprašanj vsevestno in natančno in ni vodstvu mogoče rešiti vseh teh vprašanj uspešno, če se niso obravnavala še po vseh društvih in ne prinašajo delegati društev še sklepov in nasvetov pri posameznih vprašaojih s seboj. Da pričenja delegacija sklepati v premnogih slučajih o točkab, ki šeniso bile v ra7pravi diuštev in splošnosti, to nam kaže neko nepopolnost. Predvsem bi bili za delitev dela v centrali na ta način, da se dele posamezna polja, ki se imajo obravnavati v posameznih odsekih. Tako na primer bi imel .šolski odsek" obravnavati in bi imel biti izveden v vseh šolskih notranjih vprašanjih, pedagoškib kakor didaktiškib, bi imel reševati in pospeševati napredek na tem polju potom spisov, — preskrbovati potrebne šolske knjige in jih zalagati — potom obravnav in nasvetov na razne korporacije. Drugi bi tnoral biti _stano^fiki odsek", ki bi imel v pregledu učiteljska stanovska \prašanja in razmerje teb vprašanj do šolstva sampga. Pečal bi se izrečno z učiteljskirai staoovskimi notraujimi razmerami. Nadalje je potreben Bobrambni odsek", v katerega področje sodi obramba stanu napram politiškim vplivom, tako označevati stališče napram politiškitn strankam, napram politiškim vprašanjem, ki so v direktnem ali indirektnem stiku s šolo ali staoom. Potreba ščititi posameznika in celoto. Skrb za naš politiški časopis, da potom njega uveljavlja in uresničuje naša načela in stremljenja. Nadalje se nam vidi potreba .gospodarskega odseka", ki bo imel t evidenci vsa naša gospodarska podjetja, reševal gospodarska vprašanja iu skrbel za gospodarsko povzdigo našega stanu. — Dasi bi to že sodilo v šolski odsek, vendar je tudi neobhodno potreben .manjšinsko-šolski odsek", ki bi obravnaval vprašanja našega manišinskega šolstva, poročal in sklepal o nadaljni ukrenitvi. Nadalje bi trebalo odpomoči rakrani, da se osnuje tudi .učiteljiščui odsek", ki ima skrbeti za vzgojo dobrega naraščaja in v to področje spadajoča vprašanja. Tako bi završili naše notrauje stanovsko delovanje in bi prišli do vnanjega-prosvetnega delovanja. Temu bi služil nsocial_i odsek", ki bi reševal vsa t to področ.je spadajoča vprašanja in vse d-lo, ki bi ga pospeševal z vsemi mogočirai sredstvi. Tako bi si ta odsek porazdelil vprašaDJa o Ijudskih knjižnicah. čitaloicah, ljudskih predavanjih (roditeljskib. ve.erih), izobraževaluib društvih, o telovadaem polju, glasbenem polju, socialnih kurzih, ml dinskem, vzgojnem, znanstveaem poljudaem časopisju itd. Dkreuilo bi se vse potrebno za pospeševaoje ia napredek prosvete. Tako bi porazdelila delegacija svoje delo. Da bi 66 pa dal pregled Tsemu delu in načrtom, bi celotna delegacija sklepu odsekov potidila ali zavrgla. Odsev te izpremembe bi pa bil, da bi se na sličen način preurrdila tudi deželaa ia okrajna u.iteljska društva, ki bi imela vsako navedenih strok že prej v razpravi in bi precizovalo svoje stališče pri posaraezDih vprašanjih z ozirom na okolščine in krajevne razmere. Tako bi se uvedel neobhodni princip delitve dela v društru. Pri posameznih krajih bi se pa delo porazdelilo na ta način, da se osouje v vseh krajih Bkrožkea, ki izvršujfijo podrobno delo t smislu pii društvu očrtanih načel in načrtov. To bo sedaj naše prvo delo, da si tako izpopoloimo, poglobimo in posplošimo svo.jo organizacijo. Potera bomo labko rekli, da se nobena organizacija ne more primerjati z našo ! Toda, ceDJene tovarišice in dragi tovariši. skoro bi pozabil, v kateri predal našega glasila sem namenil te vrstice. Ustaviti se moram, da govorim o stvari, ki nam jo naši nasprotniki tako radi predbaei?ajo — demagošt?o namreč — da vas s tem, ker vas uvajamo v organizacijo, silirao v politiko in politiške stranke ter vam usiljujemo prepričanje. Izobražujmo se! 19. in 20. stoletje je doba napredka, v kateri se je šele začel človeški razum praviluo bistriti, premotrivati in proučevati uatančneje svetovni nazor. — Vse človeštvo sedaujfga časa strerai za nekaj boljšim; ublažiti si hoče svoje stališče v duševnem in telesnem oziru. Umstveniki, slavni po svojih delih. ustvarjajo in rešujejo probleme, da se jim čudi vsa ujihova okoliea, ki ne more razuraeti, da je človHŠki duh dosegljiv za skoro nemogoče stvari. Človek izvršuje sedaj psihična in fizičaa dela, ki bi se v preteklih stoletjih smatrala za naduaravua — izvršena s pomočjo nevidnih moči. — Svet postaja velika učiluica. v katero hiti vse .loveštvo, da si pridobi prepotrebne izobrazbe za svoje življenje. Izubrazba je oni faktor, ki ublaži srce neolikanca, kateri se trudi doseči ono stopnjo naobrazbe, ki stoji na nji ves kulturni svet. Tole in različoi ufni zavodi se modernizujejo; poučuje se v n.iih v duhu sedaujega časa. — Prepustim razvoj drugih zavodo? premišljevanju. Ozreti se hočem nekoliko na napredek_ našega zavoda — učiteljišča. Žalostne razmere so smradile pred leti naše učiluice. Med gojenci, ki se jim ui nudilo v šoli dovolj življenske izobrazbe. se je uvedla morilka dušoega in telesnega življenja — zvaua -krokarija". S težavo si je priboril u.iteljiščnik zrelostui izpit, stopil je v vrsto učiteljstva. Speznal je, korakajoč med javnost, kako oslabljene so njegove življenske moM, spozual je krivdo, da se ni sam že prej trudil, izobražeral in se resno pripravljal za pot v javnost. Obupajoč nad svojo nezrelostjo, nad svojim Iastnim življenjem se vda alkoholu in strupu nikotinu, ki ga spravita v prezgodnji grob. — To naj bo potem izobraževalec Ijudstva, pospeševalec narodne povzdige in kulture! Nikdar ne more tako učiteljstvo zbuditi v narodu čuta Ijubezni do izobrazbe; razvoj naroda je nemogoč, 6e ni dobrih učiteljev, ki so prvi izobraževalci Ijudstva. Ublažile, izboljšale so se razmere tekom let na našem zavodu in med u.iteljstvom. — Pojavili so se gojenei, ki so se z vnemo pripravljali za bodoči stan. Glavni njih ideal je bil: lastna izobrazba in narodna prosveta. Vedeli so, ka.j jim je mila slovenska zemlja, krupak slovenski rod v bodožnosti. — Širili in razodevali so svoje misli in blage ideje med sošolci, jih vneli in pripraviii z dobrim zgledom k resnemu delu samoizobrazbe . . . Izprevideli so, da jim ne nudi šola dovolj izobrazbe, spoznali so potrebo, da si sami med seboj izobražujejo in izpopolojujejo svoj duševni obzor. — Razmotrivali so različna vprašanja . . . Napredek je bil povsem povoljen. Eot dobri in vestni učenci so bili vzor učiteljišču. Neustrašeno, z lahkim srcera so prestopali prag v javnost, zavedajoS se svoje naloge . . . In poglejmo pridne narodne delavce! Z tso gorečnostjo delujejo med narodom, ga probujajo k narodni zavesti in izobražujejo tako, da so uspphi vidni. — Vse je v najIepšem tiru. — Hipoma se raznese med ljudstvom glas: -Naš gospod učitelj je premeščen.1* — Žalost se loti vaščanov, na vsak način želijo, da ostane učitelj v njih kraju . .. Toda Tse želje in prošnje so brezuspešne. Prestavljeni delavec pa zopet dela r krogu novih učencev. Neustrašeno se upira grozečim valom, ki butajo od vseh strani na njegovo osebnost. Iu ti grozeči valovi končno izprevidijo, da je njih sila brezuspešna, ker delovanje narodnega prebujalca-delavca je odkrito in čisto . .. Taki dflavci hočemo biti tudi mi, bočemo, da izidejo iz našib vrst, vrst naraščaja izobraženi učitelji, ki jim bo glavna naloga, širiti in probujati natodno idejo, povzdiguiti slovenski živelj do one stopnje izobrazbe na kateri stoji ves kulturni svet. — Da pa bomo zmožni narod in Djegovo mladino prav izobraževati, proučujmo že sedaj različua vprašanja, zaniraajmo in pripravljajmo se resno za 8voj bodoči poklic. — Eer pa nam ne nudijo šolske kojige dovolj izobrazbe, čitajmo poučna in zoanstvena dela strokovnjakov; izobrazujmo se vsestransko. — Le potom dobrih uspehor se pokažemo v bodočnosti kot prari u^itelji, učitelji naroda, ki vestno izvršujejo stanovsko nalogo. Naše geslo, naša zvezda vodnica bodi, ko preatopirao prag v življenje, oni vzvišeni Gregoržičev verz, ki je vir srečnega iu zadovoljnega življenja: Dolžan ni samo, kar veleva mu itan kar more, to mož je storiti dol.an. — L. k. U. —