!zhaja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
34138 Trst, G. D'Annunzio 27/E, "fax 040/630824. Pošt. pred. (ca-?e a Postale) Trst, 431. Poštni teko-01 račun (C.C. post.) Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
T E D NI K
NOVI USI
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50%
settimanale
Št.
1915
TRST, ČETRTEK 24. MARCA 1994
LET. XLII.
Po pameti in srcu
Parlamentarne volitve 27. in
• marca, to je prihodnjo nedelo in ponedeljek, naj bi bile naivnost zgodovinske in naj bi polnile prehod od prve na drugo Julijansko republiko. Če se bo-0 takšne napovedi tudi uresni-cd®» bodo seveda pokazali volil-ni izidi in nadaljnji razvoj do-8°dkov v italijanskem notranjepolitičnem življenju.
Sredstva množičnega obveščala (tisk, radio in televizija) nas sRušajo prepričati, da je nadalj-nja usoda Italije odvisna od gla-Sa vsakega volilnega upravičen-CA s čimer se, kot se lahko sami Pmpričamo, strinja tudi velika ]Jecina slovenskega tiska pri nas.
Mi
se s takim gledanjem nika-
Pr ne moremo strinjati. Nadal-jjji razvoj dogodkov v Italiji ne o in tudi ne more biti odvisen °d slovenskih volilcev. Obstaja Pa resna nevarnost, da nas tok d°godkov silovito potegne za se-,°j; grozi nevarnost, da zanema-r*mo ali celo pozabimo na svojo Prvo in glavno dolžnost ter hkrati Pravico, se pravi na skrb za svoj Narodni obstoj in vsestranski razjej- Takšna dolžnost in pravica °sta ostali neokrnjeni ne glede na izid skorajšnjih parlamentar-nih volitev.
Tudi in predvsem od naših § asov bo namreč odvisno to, kar JJas zelo od blizu oziroma nepo-redno zanima: izvolitev obeh andidatov slovenske narodno-
sti rih
oziroma kandidatov, o kate-vemo, da jim je zelo pri srcu asa poglavitna skrb: naš narod-1 obstoj. Zato ponavljamo, kar Pro napisali v prejšnji številki ^ašega lista: slovenski volilec in °ulka bosta glasovala »po pa-^ eti in po srcu«; s svojim glasom k08*3 odločilno pripomogla, da j oaša slovenska narodna manj-j a imela v rimskem parlamen-^ Predstavnike, ki bodo bedeli • P spoštovanem njenih pravic j odo hkrati pobudniki akcij, *a' Se .naše Pravice izpopolnijo, Jamčijo in zavarujejo z ustrezaj 1 primernimi zakoni ter F edpisi.
drž^edtem ko so velike vse-avne teme, ki so predmet vo-
DRAGO LEGIŠA III#- □
Od pravega miru smo še daleč
Bliža se druga obletnica bosanske tragedije, istočasno pa se prvič v 24 mesecih kažejo znaki pomiritve, potem ko so v VVashin-gtonu podpisali sporazum o ustanovitvi muslimansko-hrvaške federacije, ko posebni ruski odposlanec Čurkin napoveduje za prihodnji teden pričetek srbsko-hrva-ško-muslimanskih pogajanj. Če k temu dodamo, da so v Zagrebu že stekli razgovori med hrvaško vlado in krajinskimi Srbi, potem z gotovostjo lahko rečemo, da se bliža dan ne samo uradne, pač pa dejanske prekinitve sovražnosti.
Muslimansko-hrvaško zbliža-nje po letu dni hudih bojev, pokolov in krutosti vseh vrst, je prvi korak na poti reševanja krize v bivši Jugoslaviji. Čeprav je uradni Zagreb odločno zanikal, je na dlani, da brez odločnega ameriškega stališča hrvaška politika ne bi sprejela tako naglega dogovora in se praktično odpovedala prisotnosti v osrednji Bosni, za katero se je srdito borila tudi z letalstvom. Rešitev po vzorcu švicarskih kantonov ni bila lahka, saj tudi ne bo lahko zgolj s sklepom na vrhu pozabiti na pomore in sovraštvo, ki se je nakopičilo v letu srditih spopadov. Z obeh strani bo potrebna dokajšnja mera strpnosti, dobre volje, Hrvati in Muslimani morajo znova postati »komšije«, kot so bili vse do prvih
mesecev lanskega leta. Toda mus-limansko-hrvaška federacija tudi ob najboljši dobri volji obeh narodov ne bo postala realnost, če Srbi ne bodo odstopili dela ozemlja, ki so ga osvojili s silo. Trenutno srb-sko-bosanske milice nadzorujejo 78 odstotkov Bosne in Hercegovine, novi federaciji bi morale prepustiti vsaj 22 odstotkov. O tem — zatrjuje Čurkin — naj bi stekla beseda čez teden dni. Toda Izet-begovič vztraja: vrniti morajo vse, kar so zasedli s silo, predvsem pa tisto ozemlje, kjer so Muslimani pred 6. aprilom 1992 bili v večini. To je za sarajevsko vlado prvij?o-goj za pričetek pogovorov. Sele po dogovoru z bosanskimi Srbi bo lahko zaživela hrvaško-musli-manska federacija, ki naj bi se po referendumu združila s Hrvaško v konfederacijo.
V Zagrebu so z doslej doseženim seveda zadovoljni, saj so se izognili sankcijam, ki so bile v zraku zaradi hrvaškega vmešavanja v bosansko krizo. Tudjman naj bi imel ob podpisu pogodbe v Was-hingtonu dolg pogovor s predsednikom Clintonom o pravicah, ki naj bi jih Zagreb zagotovil krajinskim Srbom. Srbsko-hrvaški spor naj bi rešili po južnotirolskem vzorcu, ki bi ga verjetno Hrvaška sprejela, saj bi si pridobila suverenost nad tretjino ozemlja, krajinski Srbi pa bolj težko, saj bi se
Iz vsebine:
Dr. M. Gregorič o kmetijstvu pri nas	(str.	3)
Pred zadnjo premiero	SSG
(str. 6)
Kulturne prireditve v Ricmanjih	(str.	5)
A. Kodelja:
Naše gore list (II.)	(str.	8)
morali odpovedati suverenosti in bodoči priključitvi k veliki Srbiji. V zameno za koncesije naj bi Tudjman zahteval od VVashingtona diplomatsko in finančno pomoč za obnovo Hrvaške.
Toda v Bosni še vedno ni miru. Oddelki srbskega težkega topništva so se skušali znova vtihotapiti v okolico Sarajeva. Kanadske modre čelade so jih zaustavile in le malo je manjkalo, da ni prišlo do spopada, Karadžič je celo zagrozil, da bo kot protiukrep bombardiral postojanko mirovnih sil Združenih narodov. Zelo kočljiv je položaj v Maglaju in drugih muslimanskih enklavah, ki jih oblegajo srbske enote.
Kljub pozitivnim znakom, smo še daleč od pravega miru.
S.R.
Miranu Hrovatinu
v spomin
Odšel si snemat v Somalijo, da bi zimo in grozote bosanske tragedije zamenjal z milejšim podnebjem in navidezno mirnejšimi razmerami na afriškem Rogu, pa te je doletela ista kruta usoda, ki je pred šestimi tedni izruvala iz naše srede Saška, Marca in Daria. Izgubili smo še enega zvestega, poštenega, neumornega pričevalca vojnih grozot v teh zadnjih treh letih, sicer pa v svoj snemalski poklic zaljubljenega Primorca. Z mostarskimi žrtvami te veže vse: iskanje in pričevanje, slikovno pripovedovanje stisk ubogih, preganjanih, otrok in ostarelih, izstradanih, pozabljenih. Televizijska kamera, naj si bil za njo ti ali Saško, je pripovedovala, prepričeva-Saša Rudolf III# H
SSO o zadržanju na volitvah
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 24. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andric: »Most na Drini«; 10.00 Poročila;
11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa;
15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
■ PETEK, 25. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila;
11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Otroški kotiček: »Poslušajmo, rišimo in pišimo!« (Meri Ozbič); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 26. marca ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta ro-zajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 »Ena se tebi je želja spolnila« — romantični sprehodi v neponovljivo obdobje umetnosti; 16.00 75 let po 1. svetovni vojni; 16.30 Glasba za vse okuse; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 Prežihov Voranc: »Doberdob«.
■ NEDELJA, 27. marca, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Gozdna pravljica« (Mira Zelinka); 12.00 Obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Vice«; 15.00 »Sneguljčica«; 17.00 Šport in glasba.
■ PONEDELJEK, 28. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Vaš Pepi in papači;
9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nagradna abeceda — radijska kviz oddaja za otroke; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Brezposelnost: teorija in praksa.
■ TOREK, 29. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila;
11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Popoldanski potpuri; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Vice«.
■ SREDA, 30. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu;
15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13«.
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij nam je poslal naslednje tiskovno poročilo, ki ga objavljamo (Ur.)
Na svoji redni seji dne 16. marca v Gorici je izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij med drugim razpravljal o bližnjih parlamentarnih volitvah. Posebej še o zadržanju slovenskih volilcev, ki so na teh volitvah postavljeni
Kako pravilno voliš
Vsak volivec bo prejel TRI glasovnice: ENO za senat in DVE za poslansko zbornico. Na glasovnici za SENAT bodo imena kandidatov in njihovi volilni znaki. Pravilno glasuješ tako, da prekrižaš znak ali ime kandidata. Ena glasovnica za POSLANSKO ZBORNICO bo prav tako imela imena kandidatov in njihove volilne znake. Pravilno glasuješ, če prekrižaš znak ali ime kandidata. Ena glasovnica za poslansko zbornico bo imela samo volilne znake. Gre za volitve po PRO-PORČNEM SISTEMU. Pravilno glasuješ tako, da prekrižaš volilni znak.
pred nelahke in zapletene izbire. Tudi nova volilna zakonodaja ne omogoča manjšinam prave samostojne udeležbe. Prav zato SSO odločno zahteva, da pride v najkrajšem času do določil o zajamčenem slovenskem zastopstvu na vseh ravneh, sicer bo glas manjšine (za razliko od valdostanske, ki ima itak v tem že po ustavi posebno zakonodajo ali južnotirol-ske, ki je pač številčno mnogo močnejša in bolj strnjena) povsem zamrl. Zato je treba predvsem temu pripisati krivdo za sedanji po-
ložaj in težave slovenskih volilcev pri političnih volitvah.
Svet slovenskih organizacij v Furlaniji-Julijski krajini je zato mnenja, da v sedanjem trenutku ni prave možnosti za orientacijo slovenskih volilcev. Pravilo bi bilo, da bi se že prej politične sile domenile za kak skupen nastop, kjer bi kandidati bili res pravi izraz želja slovenske manjšine.
Tega pa niso hotele predvsem levičarske stranke, ki so tako na Tržaškem (drugo poslansko okrožje) kot na Goriškem (ki po novem sistemu za senatno okrožje obsega tudi Beneško Slovenijo in Rezijo pa še slovenske občine na Tržaškem do Zgonika), kjer je postavljeni kandidat prav tako izraz samo strankarske odločitve. Zato SSO svetuje volilcem, da se opredelijo po svoji vesti tudi ob upoštevanju slovenske stranke. To naj tudi izzveni kot protest proti sedanjemu ustroju, ki onemogoča vsak samostojni manjšinski nastop.
r * * *
V galeriji Katoliške knjigarne v Gorici bo v petek, 25. marca, ob 18. uri, odprtje prve samostojne razstave goriškega slikarja Hermana Kosiča. O mladem umetniku in njegovih delih bo govoril loško Vetrih. Razstava bo odprta po urniku knjigarne do 14. aprila. Vljudno vabljeni.
Po pameti in srcu
•^im n
lilnega boja, dejansko izven našega dometa, nam je vse, kar je v zvezi z našim obstojem in nadaljnjim razvojem, še kako pri srcu. Glasujmo torej prihodnjo nedeljo tako, da nam ne bo žal, tako kot velevata srce in pamet. Konec koncev je izbira preprosta in enostavna.
Miranu Hrovatinu v spomin
pilili D
la, iztrgala iz otopelosti blagostanj gledalca, ga prisilila, da je dvig’”1 svoj glas v obrambo trpečega, da je f' rekel solidarnost vsem, ki jim je življenje odmerilo le drobtinice.
Ko smo se pred šestimi tedni z bolečino v srcu spraševali, ali je vredno postavljati lastno življenje na kochj smo odgovorili brez dvomov pritrdilno. Svet mora spoznati resnico, mot1 spremeniti svoj odnos do trpečih, f' trebuje šok, ki izzove nujno reakcij0-Toda ko smo že enkrat plačali velik d°' vek, smo upali in pričakovali, da & naša narodnostna in stanovska skuf nost vsaj za nekaj časa izvzeta. Zdaj’ ko nam je kruta usoda iztrgala na f°' doben način še enega kolego, prija Ija, rojaka, je izredno težko vztrajat1-
Ostajajo, kot vedno, spomini vesele pa tudi srhljive trenutke, poW pričakovanj, nervoze, strahu. Z M1' ranom sva bila v Ljubljani, ko se je J11' nija 1991 pričelo, nato avgusta in sef' tembra v Zagrebu, kasneje v Beogr0' du. Čeprav smo bili podnevi vsak f svoje zaposleni, smo se zvečer obveza° dobivali pri večerji in kramljanju. sti dolgi večeri, polni tvoje živahnosti' igrivosti, življenjskosti, bodo nepozabni, kot bodo ostali živi trenutki skuf nih montaž v zagrebškem televizijske^1, centru. Tvoj skrbno urejeni slikovf1 arhiv, ki si ga iz ure v uro dopoluf val, izmenjaval s kolegi drugih televizijskih hiš, me je rešil iz marsikatf re stiske. Kako naj pozabimo na tvof nakupovalno mrzlico, iskanje igrač f Jana v vaških trgovinah, brskanje r policah in nato na tvoj zažareli obrtz ko si se dokapal do neverjetnega predmeta za spomin na tisti dan.
Kruto je, da nam ostaja le tvoje delo, tvoji filmski zapisi, spomini nete kruto, da so te fundamentalisti izbr°'' za žrtev pokola, kruto, da ti ni bilo d°' no niti zadnje slovo. V delno uteh1-j nam bo, da je tvoja žrtev, podobno k° Saškova, premaknila nekatera srca Ud' ših ne vedno najbolj naklonjenih s°' j meščanov. V uteho nam je bilo dostojanstvo Trsta ob Saškovem pogrebU’ v uteho pa tudi sočustvovanje, ki 8° ga — kot tvojim kolegom in rojake’11 — izrekajo po telefonu.
* * *
Trupli 45-letnega Mirana Hrovat1 na ter 33-letne časnikarke tretje >Ufi že RAI Ilarije Alpi, ki so ju prejšuf nedeljo zahrbtno umorili v Mogadiš so pripeljali v Rim v torek, 22. t.U1'1 ponoči. Mlado časnikarko so že d° kasneje pokopali v njenem rojsttt Rimu. Pogreba so se udeležili najem državni predstavniki in številni d0 lijanski novinarji.
Mirana pa so pokopali dan kas’11 je, v sredo, 23. marca. Pogreb je * v cerkvi Sv. Antona Novega. Mašo! daroval tržaški škof Bellomi, so>0° ševal pa je vikar za Slovence tttSl? Vončina. Cerkev je bila nabito poluf Po maši so nedolžno žrtev odpel]0 na pokopališče pri Sv. Ani.
Izjava izvršnega odbora SSO
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na seji v Gorici, ki je bila v sredo 16. marca, zavzel stališče do nekaterih aktualnih in pomembnih vprašanj, ki pobliže zadevajo našo narodno skupnost. Med temi je boleč dogodek znotraj slovenske šole v naši deželi, ko je goriški pokrajinski svet izvolil v Deželno komisijo za vprašanja slovenske šole, kandidata, ki ga je predlagala misovska svetovalska skupina. Gre sicer za slovenskega prof. Aleša Lojka iz Gorice, ki sedaj poučuje na Tržaškem. Ta dogodek je upravičeno zelo razburil slovensko javnost, saj je nesprejemljivo dejstvo, da zastopa interese naše šole predstavnik tiste stranke, ki je direktna naslednica fašistične ideologije in politike in je zlasti primorskim Slovencem prizadejala toliko gorja in krivic. Čeprav gre za osebno izbiro posameznika, ki je v sodobni in demokratični družbi sprejeta in priznana, pa v tem primeru presega individualno sfero, saj je že sama po sebi pripadnost slovenskemu narodu, še zlasti vzgojno delo na slovenski šoli v kričečem nasprotju s pripadnostjo protislovenski politični sili. Zato SSO izraža svojo osuplost in obsodbo nad izbiro in odločitvijo, ki Slovencem v zamejstvu vsekakor ne dela časti.
k
KMEČKA ZVEZA 0
ALLEANZA CONTADINA i
TRST TROSTE	/i
OBČNI ZBOR 20.3.1994 ASSEMRLEA GENERALE
Mario Gregorič o zadnjem občnem zboru Kmečke zveze
Predvsem je potrebna drugačna kmetijska politika
Kraški park in možnosti za razvoj kmetijstva, ki naj bi tudi mlajšim nudilo možnost za zaposlitev, sta bili glavni temi letošnjega letnega občnega zbo-ra Kmečke zveze, ki je v nedeljo, 20. marca, potekal v Prosvetnem domu na Opčinah. Beseda je tekla tudi o pobudi vsedržavne zveze kmetovalcev, ki je Začela zbirati podpise za peticijo, naslovljeno na italijansko vlado, v kateri Se od države zahteva, naj spremeni svoj odnos do kmetijstva.
Občni zbor je bil pomemben tudi zaradi prisotnosti številnih uglednih °sebnosti — med drugimi naj omenimo deželnega odbornika za kmetijstvo Maria Chiarotta in tržaškega župana Riccarda Illyja, generalnega konzula Slo-Venije Jožeta Šušmelja ter župane drugih občin v tržaški pokrajini. Predsed-n’ško poročilo je podal Alojz Debeliš, tajniško pa Edi Bukavec. Sledila je božala in konstruktivna razprava, v kateri so prišli na dan številni problemi, s katerimi se danes spopadajo kmetovalci. Ob koncu so udeleženci izvolili Slavni svet, ki bo na prvi seji izvolil predsednika, dva podpredsednika, izvršni °dbor ter imenoval strokovne komisije.
O poteku občnega zbora ter še o nekaterih drugih, za kmetovalce izred-n° važnih vprašanjih, je nekaj več povedal Mario Gregorič, ki je pri Kmečki 2vezi odgovoren za strokovno službo.
opozorili, da ima kmetijstvo poleg važne gospodarske vloge tudi izreden ekološki pomen, saj je bistveno za ohranjanje ravnovesja v naravi.
Če naj spregovorimo nekoliko podrobneje o kraškem parku, bi nam lahko povedali, kolikšno pogajalsko moč ima pri tem Kmečka zveza in sploh slovenski človek?
Glede na to, da predstavlja Kmečka zveza veliko število slovenskih kmetov, upam, da bo imela primerno težo in pomen pri teh pogajanjih. Menim pa, da se morajo poleg naše zveze še dalje zavzemati za to tudi ostale ustanove, ki predstavljajo slovensko manjšino. Zavedamo se, da je vprašanje parka nadvse resno. Od zakona, ki bo ta park urejeval, je namreč v dobršni meri odvisno ne samo kmetijstvo na Krasu, ampak tudi razvoj in obstoj celotne naše narodnostne skupnosti na tem predelu.
Deželni odbornik za kmetijstvo Mario Chiarotto je s tem v zvezi izrekel nekaj spodbudnih besed...
Odbornik Chiarotto, ki ga osebno zelo dobro poznam, je do teh problemov zelo odprt in upam, da bo lahko pripomogel k odobritvi za nas ugodnega zakona o kraškem parku. Kar je odbornik rekel na tem občnem zboru, vsekakor pozitivno ocenjujemo. Poleg problema kraškega parka, ki je za nas trenutno najvažnejši, lahko bi rekel življenjskega pomena, saj je od zakonodaje, ki bo ta park urejevala, odvisno, če bomo še razpolagali s svojo zemljo, se je Chiarotto dotaknil tudi drugih vprašanj. Omenim naj le pokrajinsko Združenje rejcev. Nekateri so hoteli sedež premakniti iz tržaške pokrajine v Gradišče, kjer je tudi sedež goriškega Združenja rejcev. To bi bil vsekakor hud udarec za naše kmete. Deželni odbornik pa je na tem občnem zboru obljubil, da bo tržaški sedež združenja ostal na svojem mestu. Tako bodo naši ljudje imeli še dalje urade v svoji pokrajini, predvsem pa bodo imeli možnost, da
Mnrio Gregorič
Na občnem zboru vaše organizacij ste obravnavali številne proble-ki zadevajo kmetijstvo. Katera le bila glavna tema razprave in kate-r' so bili najpomembnejši zaključki?
Po uvodnem splošnem poročilu r'ašega predsednika Alojza Debelisa Podrobnejšem tajniškem poročilu ^•ja Bukavca je na občnem zboru Predvsem tekla beseda o posegih na JjaŠi zemlji. Ti posegi, ki se ponav-lai° že desetletja, so nas osiroma-1 za ogromne površine. Tu mislim Pfedvsem na razlastitve. Poleg tega ^ nam danes preti še ena nevarnost ^ kraški park. Morda tudi ne gre za j'(-‘varnost, odvisno je pač, kakšen bo a Park, kakšni zakoni ga bodo ure-!a!i' kolikšno težo bomo v tem parku lrrieli mi jn v kolikšni meri bomo še ^Polagali z našo zemljo.
Na tem zasedanju so predvsem vsi Udeleženci poudarili, da je potrebna ^rugačna kmetijska politika tako s s^rarii države kot tudi dežele in dru-krajevnih uprav. S tem mislim na ^'krajino, Trgovinsko zbornico in na sSe ustanove, ki lahko kakorkoli, po-tre<dno in neposredno, posežejo na
bodo našli uradnike, ki govorijo tudi njihov materin jezik.
Ali ste s tem občnim zborom zadovoljni? Kolikšno je zanimanje vaših članov — narašča ali usiha?
Osebno sem s tem občnim zborom zelo zadovoljen, tudi zaradi tega, ker se ga je, poleg lepega števila naših članov, udeležilo tudi nekaj izredno važnih osebnosti. Poleg že omenjenega odbornika Chirotta — tu je treba poudariti, da je deželni odbornik FJK prvič prišel na naš občni zbor — je bil prisoten tudi župan Illy. Tudi župan tržaške občine doslej ni bil še nikdar naš gost. Zadovoljen sem tudi s posegi članov. Mislim, da smo razpravljali o vseh najvažnejših vprašanjih in da je bil ta občni zbor zanimiv in bogat.
Glede odziva naših članov pa bi dejal naslednje: menim, da v zadnjih letih ni prišlo do bistvenih sprememb. Če naj bom odkrit, bi bil odziv lahko tudi boljši, vseeno pa menim, da smo lahko zadovoljni in da o kakem usihanju sploh ne moremo govoriti.
Kakšno je stanje kmetijstva danes pri nas in katere panoge so najbolj perspektivne?
Trenutno najbolje uspeva vinogradništvo, predvsem zato, ker je naša proizvodnja relativno nizka in se vino dobro prodaja. Povpraševanje je daleč na ponudbo. To pomeni, da lahko prodajamo svoje proizvode po relativno visokih cenah. Tej panogi se posvečajo tudi mladi, kar je še zlasti pomembno za bodočnost našega kmetijstva. Omembe vreden je tudi razvoj oljkarstva, pa tudi zelenjadar-stvo dobro uspeva. Z razlastitvami so nas sicer oškodovali za veliko zemlje, pravzaprav za najboljše površine, ki so jih imeli naši kmetovalci, ven-
dar je ta panoga kljub temu perspektivna. Velike možnosti pa ima po mojem tudi cvetličarstvo. Tržišče je namreč zelo veliko in lahko absorbira veliko več, kot lahko nudimo, kar pomeni, da ni težav ne glede prodaje in tudi ne zaradi cen. V najhujši krizi pa je žal govedoreja. Tudi politika Evropske skupnosti razvoja te panoge pri nas nikakor ne omogoča.
Se vam morda zdi, da ima država v zadnjih letih le nekaj več posluha za kmetijstvo kot nekoč?
Mislim, da je država tudi pod pritiskom javnega mnenja in kaže zaradi tega nekaj več zanimanja za naše probleme. Gospodarsko kmetijstvo sicer ni več tako pomemben dejavnik, kot je bil pred nekaj desetletji, čeprav lahko zaradi splošne krize postane ponovno važen. Začeli pa so se zavedati, da je ta panoga življenjskega pomena. Kjer se kmetijska dejavnost opušča — to velja zlasti za gorata in polgorata področja — lahko pride tudi do zelo hudih ekoloških problemov, ki jih ne more reševati nihče drug kot samo kmečki človek.
(hj)
•k k *
Slovensko deželno gospodarsko združenje
prireja tudi letos večerjo s plesom
v salonih ladje »DALMACIJA«
ki bo na privezu tržaške Pomorske postaje v sredo, 30. marca 1994.
Program:
Ob 20.00 cocktail dobrodošlice. Ob 20.30 večerja.
Ob 22.30 ples.
Rezervacije sprejema SDGZ v Ul. Cicerone 8, telefon št. 362949 ali 362925.
Vljudno vabljeni člani, njihovi prijatelji in simpatizerji.
^ področju. Prav od njih je nam-odvisno, kakšna bo bodočnost te n°ge. Na občnem zboru smo tudi
Predsedstvo občnega zbora Kmečke zveze. Za mizo sedijo (z leve): Edi Bukavec, Alojz Debeliš, M. Gregorič, Robert Ota, Silvano Ferluga in Marcello Čok
(foto Kroma)
Nastopilo je okrog 350 otrok in mladincev
Veliko novih obrazov na »Pesmi mladih« 1994
otroški in mladinski zbori
Najmlajši pevci so na priljubljeni prireditvi v Trstu z jasnimi glasovi pozdravili prihod pomladi	(foto	Kroma)
V nedeljo, 20. marca, se je pred prepolno dvorano in galerijo gledališča Miela Reina odvijala tradicionalna revija otroških in mladinskih zborov Pesem mladih. To mladinsko zborovsko revijo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov vsako leto v drugi polovici marca od leta 1971. Zveza se zaveda pomena, ki ga ima taka prireditev za gojitev pevstva in zborovstva med nami in konec koncev za vso slovensko kulturo, kar je posebno važno na narodnostno izpostavljenem teritoriju, kakršen je naš. O vrednosti glasbe in posebej petja kot o temeljnem kamnu pri gradnji človeške osebnosti v vsej njeni razsežnosti, človeški, pa tudi družbeni in narodnostni, se je in se bo še veliko govorilo in pisalo. Nekaj misli o pomenu glasbe vsebuje uvod v letošnji program Pesem mladih. Nedeljska mladinska revija je imela nekaj značilnosti, ki jih velja poudariti: skrbno izbran program, pozoren na glasbo a tudi na besedilo programiranih skladb, veliko mladih in novih pevo-vodkinj in pianistk, ki so spremljale izvajanje posameznih zborov, zopetno sodelovanje šolskih zborov.
Letos so bile prisotne štiri šole: srednja šola Fr. Levstika s Proseka, osnovna šola P.Tomažiča iz Trebč ter osnovni šoli Bazoviških junakov v Rojanu in Fr. S. Finžgarja v Barkovljah. Prireditev je potekala urejeno, sproščeno, do konca je bila zanimiva, z vedno novimi obrazi, nošami, vedenji, da sta dve uri kar prehitro minili.
Prisotni glasbeni strokovnjaki so bili mnenja, da je bila prireditev, na kateri je nastopilo okoli 350 otrok in mladincev, na hvalevredni umetniški ravni. Pred nastopom zborov je o pomenu mladinskega petja in o vlogi Zveze na tem področju spregovorila odbornica za kulturo in podžupanja v občini Devin-Nabrežina prof. Vera Tuta Ban. Nato so se predstavili zbori in njihovi vodje: OPZ »Zvonček« z Repentabra (vodi Tone Benedetič,
spremlja Loredana Guštin), OPZ »Vesela Pomlad« z Opčin (Franc Pohajač — Martina Feri), OPZ Srečka Kosovela iz Sežane (Bojana Kralj — Lidija Pavlica), OPZ »A.M. Slomšek« iz Bazovice (Tamara Ražem — Alenija Zobec), OPZ »F. Venturini« od Domja (Suzana Žerjal — Tamara Ražem), solo je pela Ylenia Zobec, ki se je proslavila z nastopom na vsedržavnem tekmovanju »Zecchino d'oro«, MIPZ »Štandrež« (Kristina Marussi — Martina Nanut), OPZ »Kresnice« od Sv. Ivana v Trstu (s. Karmen Koren — pianistka Tatjana Jercog, violinistka
Elisa Pertusi), MIPZ »Vesela Pomlad« (Franc Pohajač), OPZ OŠ P. Tomažiča iz Trebč (Giorgina Pisani — Eva Ci-uk), OPZ osnovnih šol v Rojanu in v Barkovljah (Erika Šajmer — Giorgina Pisani), MIPZ šole Fr. Levstika s Proseka (Edith Kocjan), OPZ »Ladjica« iz Devina (Olga Tavčar — Barbara Cor-batto) ter MIPZ »Vesela pomlad« (Franc Pohajač).
* * *
Podelili nagrade »Frane Tončič«
V Narodni in študijski knjižnici so v torek, 22. t.m., podelili nagrade »Frane Tončič« trem slovenskim diplomirancem. Priznanja podeljuje Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič«, katerega predsednik je Boris Kuret.
Prvo nagrado je dobila Kristina Hmeljak iz Trsta za diplomsko nalogo o razlikah med ustrojem slovenskega in italijanskega glagola, drugo Marjeta Kranner iz Gorice, ki si je za temo izbrala obravnavo dnevnika Ivana Janeza Nepomuka Hrasta in življenje v goričkem bogoslovnem semenišču, tretjo pa Sandi Volk iz Trsta. V svoji nalogi je mladi raziskovalec vzel v pretres razmerja med socialističnim gibanjem in slovenskimi narodnjaki proti koncu 19. stoletja. Utemeljitve nagrad je številnim prisotnim podal predsednik ocenjevalne komisije Pavle Merku. Že tradicionalni nagradi »Frane Tončič« sta se letos s sredstvi za drugo in tretjo nagrado pridružila tudi slovenski konzulat v Trstu in Tržaška Kreditna banka.
Odprtje je bilo prejšnji teden v dvorani HPO
Tristoletna	zgodo
openske	župnije
Na Opčinah je 23. maja 1654 tedanji župnik Jožef Cisterna prvič vpisal v župnijsko matično knjigo smrt nekega vaščana. To je bil v zgodovini tega kraja prvi vpis. Od tedaj do danes se je napolnilo 25 knjig, v katerih so zabeležena rojstva, poroke in smrti v zadnjih treh stoletjih na Opčinah. Od tistega prvega vpisa mineva letos natanko 340 let in župnijski pastoralni svet Sv. Jerneja z Opčin je sklenil, da pripravi razstavo starih dokumentov in knjig iz bogatega cerkvenega arhiva. Odprtje razstave je bilo v petek, 18. marca, v dvorani openske Hranilnice in posojilnice.
Prireditelji so pripravili za to priložnost tudi bogat kulturni spored, ki sta ga povezovala Tomaž Susič in Sara Perin, govorili pa so sedanji openski župnik Zvone Štrubelj, eden od glavnih pobudnikov za to razstavo Drago
Štoka in Marko Štoka. Med uglednimi gosti, ki so spregovorili na otvoritvi, pa je treba omeniti tržaškega škofa msgr. Lorenza Bello-mija, župana Riccarda Illyja in slovenskega podkonzula Tomaža Pavšiča. Vsi so poudarili, da je tudi ta razstava pomemben prispevek k sožitju in boljšemu razumevanju med tu živečima narodoma. Zupan je med drugim izrekel pohvalo škofu, ki se je številnim ostrim kritikam navkljub vedno prizadeval za dosego tega cilja. Spored sta z glasbo sklenila flavtistka Martina Ozbič in kitarist Marko Feri.
Razstava, na kateri si lahko ogledamo rokopise in knjige iz bogatega arhiva openske župnije ter zemljevide in še razne druge dokumente, bo odprta do 27. marca od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure vsak dan, razen sobote in nedelje popoldne.
Slovo od Eveline Pahoi
V četrtek, 17. marca, je v 77. ti-tu starosti, v bolnišnici v Šempetru pri Novi Gorici umrla znana in zA' služna tržaška učiteljica in kulturna delavka Evelina Pahor. Kdor je poznal to dinamično in vsestransko angažirano gospo, ve, kako se je razdajala še zlasti za svoje učence, a tudi v okviru Slovenske Vincencijevt konference in ekumenskega gibanja Njeni učenci so večkrat odnesli laskava priznanja na vsedržavnih in tudi mednarodnih likovnih natečajih Službovala je na Proseku, v raznih vaseh v Bregu in veliko let pri Brisčkih Vse od leta 1945 do upokojitve paf tudi sodelovala pri radijskih šolski oddajah in še zlasti skrbela za rubriko »Rišite z nami«.
V razredu ni posredovala le veselja do risanja, ampak tudi do pi^'
nja, saj je skrbela, da so učenci sodelovali s svojimi dopisi in prispevkil' Pastirčku, pri katerem je tudi samf redno in zelo zavzeto sodelovala s p1' sanjem samostojnih člankov in urejanjem rubrik na različno tematik Ohranili pa jo bomo v spominu tud' kot kleno in zavedno Slovenko, ki le tudi v tem smislu vzgajala mladin
Rajna Evelina Pahor se je roddf 11. septembra 1916 v Trstu in le mlajša sestra pisatelja Borisa Pahof' ja. Osnovno šolo je obiskovala v janu, nato Ciril-Metodovo šolo Pfl Sv. Jakobu in to še v časih, ko je id1' ko doživela še nekaj pouka v slovenščini. Obiskovala je nato Gospodinj sko šolo v Ljubljani. Pod fašizmotn f bila sploh aktivna v raznih mladinskih skupinah, med vojno pa je U0 kot partizanska učiteljica v raznih P*' seh na Primorskem.
V zadnjih časih je vneto sodelov^ pri zbiranju pomoči za bosanske begunce. Angažirala pa se je tudi v eW. menskem gibanju in skrbela še zltf. za poročanje o raznih dejavnost1' Apostolstva svetega Cirila in Md°', da. Bila je ženska številnih zanimal in globokega kulturnega in narodnega čutenja. Kot tako jo bomo tud ohranili v živem spominu.
Bratu Borisu Pahorju in ostali"1 sorodnikom izrekamo globoko občutno sožalje.
Ricmanjski	cerk
na ogled v Baragovem domu
Bogat kulturni spored ob prazniku sv. Jožefa
Knjiga B. Kureta je spomenik Ricmanjem in društvu »Slavec«
Ricmanjska župnija je za letošnji Paznik vaškega zavetnika sv. Jožefa Ponesla s »podstrešja« del svojega za-"uda. Tokrat je s pomočjo Goriškega 'fuzeja iz Nove Gorice pripravila boga-
0 razstavo sakralne srebrnine ter ne-
1 rokopisov in drugih dokumentov. Razstavo z naslovom »Ricmanjska
Pričevanja« so odprli v petek, 18. mar-Cfl' v Baragovem domu.
Župnik Angel Kosmač je na složnosti dejal, da je sicer pomembnej-aŽiva Cerkev, torej ljudje, kljub te-1,1 u pa ne smemo pozabiti na cerkve-n° zgradbo in njeno vsebino. To smo °lžni posredovati bodočim rodovom. afa preteklost se je oplajala v veri, Rše poudaril župnik, in vsi predme-l' dokumenti iz knjige so dragoceno Pričevanje o naših prednikih. Bodo-,rn rodovom pa naj bodo take razsta-e v spodbudo in opozorilo, naj čuvajo ^°je korenine, kajti iz korenin se pre-uia življenje, in naj ohranjajo rav-
novesje med duhovnimi in tvornimi dobrinami.
Razstava v ricmanjskem Baragovem domu, je, prav tako kot že lanska, na kateri so bili na ogled stari mašni plašči iz časa Marije Terezije, pripravljena zelo skrbno in z okusom. Sestavila sta jo izvedenca Goriškega muzeja iz Nove Gorice Borut Koloini in Andrej Malnič, pokroviteljstvo pa je nudil Svet slovenskih organizacij. Na ogled je šest posrebrenih svečnikov, trije križi za drogove, nosilnice slovesnih cerkvenih zastav, kadilnica, ladjica za kadilo ter bakrena votivna svetilka. Predmete so po vsej verjetnosti izdelali domači mojstri pod vplivom beneške in deloma avstrijske šole v obdobju od konca 17. do začetka 19. stoletja. Vsi eksponati so zelo dobro ohranjeni.
Borut Koloini iz Goriškega muzeja je opozoril na posebnost te razstave: dva lesena kipa, stara okrog 250 let, ki sta sicer v zelo slabem stanju, saj je les že razjeden in preperel. Kipa predstavljata dva svetnika — zaradi pomanjkanja bibliografskih podatkov ni znano, za katera gre, domnevajo pa, daje eden morda sv. Jernej — izdelana pa sta bila konec 18. stoletja v domačih delavnicah. Strokovnjaki novogoriškega muzeja so kipa za to razstavo vsaj toliko preparirali, da bosta lahko še nekaj časa počakala, da ju izvedenci restavrirajo.
V Ricmanjih je poleg srebrnih dragocenosti na ogled še del cerkvenega arhiva, predvsem pergamenti uradnih aktov ob posvetitvi oltarjev stare cerkve sv. Jurija ter bogoslužne, obredne, katehetske in pastoralne knjige duhovnikov, ki so službovali v Ricmanjih v preteklih treh stoletjih. Razstava bo odprta do Velike noči vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
V petek, 18. marca, se je pričel »Ricmanjski teden« v organizaciji Slovenskega kulturnega društva »Slavec«, dolinske občine in tržaške Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je bil tokrat še posebno slavnosten, saj poteka natanko 100-letnica ustanovitve domačega društva. O bogati zgodovini in kulturnem delovanju na tem območju priča tudi knjiga, ki jo je napisal Boris Kuret, eden naj-vestnejših in najtemeljitejših raziskovalcev naše preteklosti. Delo ima naslov »Ricmanje in Log«, posvečeno pa je Saši Oti, članu časnikarske ekipe RAI, ki je izgubil življenje v Mostarju. Ota, tudi sam izredno aktiven na kulturnem področju v domačih krajih, je prav pred odhodom na svojo poslednjo službeno pot izročil Kuretu nekaj fotografij za knjigo.
Delo so predstavili v prireditveni dvorani Babne hiše v Ricmanjih. Se pred tem pa je bilo v razstavni galeriji, ki je v istem poslopju, odprtje razstave z naslovom »Ustanavljanje pevskih in
bralnih društev v Bregu in bližnji okolici Trsta.« Uvodno besedo je podal Milan Pahor, ravnatelj odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ustanove, ki je pripravila razstavo.
Na predstavitvi knjige so poleg samega Borisa Kureta sodelovali še: Salvator Žitko, ravnatelj pokrajinskega muzeja v Kopru, Mitja Zonta, ki je narisal naslovno stran knjige, Milan Pahor, avtor spremne besede ter Boris Pangerc, ki je delo lektoriral. Žitko je številno občinstvo v dvorani opozoril predvsem na prednosti in odlike dela — prizadevnost razis-
kovalca, dobro poznavanje časa in prostora ter temeljitost pri izbiri dokumentov. Dalje je povedal nekaj najzanimivejših podatkov iz knjige ter opozoril na dejstvo, kako pomembno vlogo je nekoč igral Breg. Bil je nekakšen branik slovenstva in slovanstva na pragu iredentističnega Trsta. Narodna zavest se je na tem področju v 70. in 80 letih prejšnjega stoletja izredno okrepila in so začele kot gobe po dežju nastajati številna pevska in bralna društva. Ricmanjski pevski zbor je bil v tistem času eden najboljših daleč naokoli. Drugi del knjige, je še povedal Žitko, pa obravnava gospodarsko življenje v Ricmanjih v tistem obdobju.
Knjiga Borisa Kureta »Ricmanje in Log« obsega 300 strani dragocenih podatkov, imen, krajev, letnic, fotografij in dokumentov in nudi torej avtentično podobo življenja v preteklosti. Delo je pravi spomenik Ricmanjem in njegovemu društvu »Slavec«, ki praznuje letos 100-letnico ustanovitve,
je na predstavitvi dodal Boris Pangerc. Avtor knjige pa je v svojem posegu med drugim dejal, da bi želel v bodoče obravnavati še zgodovino Boljunca in Doline. »Ricmanje in Log« je Kuretova druga knjiga iz zbirke »Breg skozi čas«. Prva je izšla leta 1990 z naslovom »Boršt« ob 90-letnici tamkajšnjega Prosvetnega društva »Slovenec«.
»Ricmanjski teden«, posvečen prazniku vašega zavetnika, se je nadaljeval do nedelje, 20. marca. Zvrstili so se glasbeni nastopi, otroška in odrasla dramska skupina društva »Slavec« pa sta za to priložnost pripravili dve igrici.
delegacija Ssk na obisku pri miljskem županu
I V teh dneh se je mudila na obisku pri miljskem županu Sergiu Milu de-t°8acija Ssk, ki so jo sestavljali občinski svetovalec Marko Šavron, sekcijski Mk Danilo Šavron in strankin pokrajinski tajnik Martin Brecelj. s Udeleženci sestanka so pregledali najpomembnejše probleme, s katerimi ^ *a čas sooča miljska občinska uprava. Govor je bil o raznih občinskih služ-o metanizaciji ter o drugih javnih delih, o potrebi po reviziji občinskega
8ulacijskega načrta itd. Župan Milo je soglašal s predlogom Ssk, da bi de-
..........
te uprava čimprej priredila že večkrat načrtovano konferenco o tržaškem fitoriju, na kateri bi posamezne občinske uprave ter tržaška pokrajinska in e2elna uprava skupno uskladile svoje strateške usmeritve na urbanističnem ročju, in to tudi spričo dejstva, da se prav vse ta čas spopadajo s potrebo
tiai
reviziji svojih regulacijskih oziroma teritorialnih načrtov.
Na srečanju je bila posebna pozornost namenjena problemom slovenske °dnostne skupnosti in sploh sožitja v miljski občini. Govor je bil o po-
v njkljivostih Paladinovega zakonskega osnutka za globalno zaščito Slovencev aliji. Poudarjena je bila potreba, da bi slovenska prisotnost ustrezneje prišla lavnega izraza v miljski občini, začenši z občinskim statutom, omenjena v )e bila tudi prostorska stiska, s katero se že dalj časa spopada Društvo Slo-^»cev miljske občine. Glede zadnjega vprašanja je bilo dogovorjeno, da bi je P° možnosti poglobili na srečanju z vodstvom samega društva. Zupan Milo ^ Vsekakor pokazal odprtost za reševanje naštetih problemov, kar bi brez dvo-Pomembno pripomoglo k premagovanju trenutka utrujenosti, ki ga ta čas življa slovenski živelj, zlasti v miljski občini.
Posnetek s predstavitve zadnje knjige Borisa Kureta. Na sliki so (z leve): Boris Pangerc, Milan Pertot, Salvator Žitko, avtor in Mitja Zonta
(foto D. Križmančič)
Pogovor z Zvonetom Šedlbauerjem, ki režira za SSG znano Molierovo komedijo
»Zdravnik	po	si
Slovensko stalno gledališče bo »z vedrino« zaključilo letošnjo sezono. Z vedrino zato, ker je za zadnjo premiero izbralo delo znanega francoskega komediografa Moliera z naslovom »Zdravnik po sili.« Delo bo režiral Zvone Šedlbauer, umetniški vodja Mestnega gledališča iz Ljubljane in profesor režije na igralski akademiji. V Trstu je bil že nekajkrat gost in, kot sam pravi, se vedno rad vrača sem, skrbi pa ga usoda SSG, ki so ga finančne težave močno prizadele. Tudi o samem Molierovem delu, ki si ga bomo ogledali na odru Kulturnega doma, kasneje pa bodo naši igralci s to komedijo nastopali tudi po okoliških vaseh, na tej in oni strani meje, je režiser povedal nekaj zanimivih podatkov, prav tako pa tudi o ozadju, »zgodovini« ter o svoji neobičajni postavitvi tega odrskega dela.
go veliko denarja — kot na primer za igre, ki jih je uprizarjal v Parizu — je pisal tekste za velike zasedbe, v večini njegovih komedij pa nastopa povprečno od 7 do 9 oseb. Tako je tudi z »Zdravnikom po sili, kjer imamo zasedenih 7 igralcev. S to in podobnimi igrami je avtor gostoval po francoskem podeželju skupaj z Madleine Bejart, ki je bila njegova življenjska družica in tudi gledališka učiteljica. Prav ona ga je učila tega, kar je sama vedela s področja »commedie delVarte«. Sicer pa je tudi sam Moliere te stvari poznal že prej. Že kot otrok je večkrat hodil na srednjeveške in renesančne prireditve na trgih, sejmarske gledališke predstave. Elemente »commedie delTarte« je torej že poznal, tehnike pa ga je naučila Bejartova. Mnogo se je Moliere naučil tudi od italijanskih komediantov, ki so prihajali na gostovanja v Francijo. Vse elemente te gledališke in dra?naturške veščine najdemo tudi v »Zdravniku po sili« in v glavnem liku Sganarelu.
Bi povedali nekaj besed o vsebini tega dela?
Vsebina je precej preprosta. Najprej pride do spora med Sganarelom in njegovo ženo, ki se razvije v pretep — to je tipičen sejmarski gledališki trik — potem pa prideta na oder dva služabnika, ki povesta, da ju je gospodar poslal po zdravnika. Gospodarjeva hči je namreč nenadoma postala nema, ko je izvedela, da jo hoče oče poročiti s starcem. V tem času pozno renesančne ali zgodno baročne komedije, ki jo Moliere tako imenitno zastopa, so elementi, ki so se v tistem času v družbi zelo močno pojavljali. Ljudje so poročali svoje hčere s starci, da bi obdržali ali pa prišli do imetja. Ta znani francoski avtor se s tem ukvarja skoraj v vseh svojih igrah. V tej, ki jo pripravlja SSG, nastopa med drugimi šarlatanski zdravnik, ki je tudi stalni gost v Molierovih igrah.
Kdaj ste zadnjič režirali v Trstu in kako se tu počutite?
Zadnjič sem bil v Trstu pred nekaj leti. V sezoni 89/90 sem režiral Schillerjevo igro »Spletke in ljubezen«. Reči moram, da se tu počutim zelo dobro, čeprav vedno bolj z grozo opažam, da se ansambel manjša, zato sem v skrbeh za usodo tega gledališča. Zavedam se, da so finančne težave hude, vendar menim, da bo treba to odpraviti, saj bi moral slovenski teater postati trdnjava slovenstva v Trstu.
Pogovarjala se je Helena Jovanovič
Ali se vam zdi naloga, ki vam jo je ponudilo slovensko gledališče iz Trsta, zanimiva in kakšen je Vaš režijski pristop do te komedije?
Naloga, naj režiram igro. »Zdravnik po sili« Jeana Baptista Moliera se mi je zdela zelo zanimiva, posebno še zato, ker je bil ta tekst že mnogokrat izveden na različne načine. Pred nas se je torej postavil izziv, kako to komedijo drugače uprizoriti. Osebno sem se takoj odrekel možnosti, da bi bila predstava uprizorjena na stilno-historičen način, se pravi z Molierovimi kostumi in baročnimi lasuljami. Dogajanje sem postavil v svet zavržene subkulture, med klošarje, torej v urbano okolje, ki se razvija na robu neke bogate družbe. Umetniškega vodjo SSG Miroslava Košuto sem zaprosil, naj mi za to predstavo napiše nekaj songov, uglasbil pa jih je Goj-mir Lešnjak, v tej komediji nosilec glavne vloge.
Kako danes gledalci sprejemajo Molierove komedije? Jih ta avtor še zabava?
Moliere je klasičen avtor, komediograf genialnih avtorskih dimenzij, ki ima v sebi toliko aktualnih idej in zapažanj o človeški naravi in njihovi morali, da gledalca zabava še danes prav tako kot nekoč. Gre za avtorja nastajajočega meščanskega razreda, zato je seveda najbolj primeren, kadar želimo osmešiti prav ta razred in njegove lastnosti.
Ta slavni francoski avtor je napisal veliko del z nadvse številno zasedbo. Koliko igralcev nastopa v »Zdravniku po sili«?
Moliere je bil predvsem velik gledališki pragmatik. Kadar je imel na razpola-
Avtor je književnik Taras Kermauner
V Ljubljani je izšel tretji del Poezije slovenskega zahoda«
»
Pri ljubljanski založbi Lumi je pred nedavnim izšel tretji del antologije »Poezije slovenskega zahoda«, v katerem je zbranih dvajset esejev književnika Tarasa Kermaunerja o petindvajsetih slovenskih pesnikih na tem našem območju, ki ga ločuje meja.
Niz esejev — skupaj jih je okrog 60 — je Kermauner napisal leta 1985 za slovenski oddelek tržaške radijske postaje. Prva dva dela sta izšla pri Založbi Obzorja (l. 1990 in 1991), tretjega pa so odklonili in ga je šele sedaj izdala druga založba. Tudi tretja knjiga »Poezije slovenskega zahoda« je, kot ostala dva, sestavljen iz dveh delov, v dodatku pa je izčrpno obravnavana verska poezija Srečka Kosovela.
Kermauner analizira najbolj pomembna dela naslednjih pesnikov, ki so ustvarjali na tej in slovenski strani meje v različnih obdobjih in ki so bili ali po rojstvu iz teh krajev ali pa drugače, po naključju ali usodi, s tem zemljepisnim predelom povezani: Valentin Stanič, Jožef Zizenčeli, Primož Lavrenčič, oče Romuald, Jurij Japelj, A. J. Lavrin, Franc Bilc, Ivana Lepu-šič, Frančišek Svetličič, Anton Žakelj Ledinski, Simon Gregorčič, Josip Pa-gliaruzzi Krilan, Dragotin Kette, Ignacij Knobl in Jovan Vesel Koseski (v prvem delu) ter Vojeslav Mole, Rado Bordon, Igor Torkar, Matej Bor, Bogomil Fatur, Ivan Rob, France Magajna, Valentin Birtig, Rinaldo Lus-cak in Srečko Kosovel.
Nedvomno je avtor opravil pomembno delo, koristno tako za tiste, ki se le ljubiteljsko ukvarjajo s književnostjo, kot tudi za vzgojitelje, učitelje, profesorje in same dijake. Gre namreč za imena, ki bi jih morali vsi najbolj poznati, v resnici pa so mnogim neznana. Knjigo je torej mogoče uporabiti tudi kot dopolnilo k šolskim učbenikom.
Res je sicer, da je tretji del »Poezije slovenskega zahoda« nekoliko pomanjkljiv. V prvih dveh knjigah je bil esej o vsakem avtorju opremljen z glavnimi podatki o njegovem življenju in delu, ki jih je prispeval prof. Martin Jevnikar. V najnovejši knjigi pa ti bio-bibliografski podatki manjkajo. Sam avtor je to dejstvo opravičil v spremni besedi. Povedal je, da je bila izdaja knjige do zadnjega trenutka negotova. Kermauner je vsekakor izrazil upanje, da bo popolnejše podatke posredoval v naslednji knjigi »Poezije slovenskega zahoda«, če bo seveda izšla. »Vprašanje nadaljevanja
PSZ puščam odprto«, je zapisal. »Gotovo pa je, da bi me ustrezna zunanjo ponudba ponovno zainteresirala v to, da bi delo opravil do konca, čeprav Ji že takšno, kot je, dovolj nazorna podoba slovenskega pesništva z zahodne meje, ki je predstavnik slovenski poezije — zgodovine in narave —- kot take.«
Omembe vredno je tudi zadnji, najobsežnejše poglavje, posvečeno analizi religiozne poezije Srečka K°' sovela, ki ga je prav v zadnjem časi1 začela spoznavati in ceniti tudi italf janska javnost predvsem po zaslug1 knjige Borisa Pahorja. V svojem esej ju je Kermauner vzel poezije iz 2. knji' ge Kosovelovega Zbranega dela in h1' tegralov.
H Kermaunerjevemu delu, ki J1 nedvomno zanimivo in tudi dragod'
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere
ZDRAVNIK PO SILI
Režija Zvone Šedlbauer
PREMIERA
V petek, 25. t.m., ob 20.30
ABONMA RED A
PONOVITVI
V soboto, 26. t.m., ob 20.30
ABONMA RED B v nedeljo, 27. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C
no, saj odkriva nekatere zanimive Uf doslej neobravnavane aspekte pesni' škega ustvarjanja na tem obmolj11 ob meji, pa je treba ob koncu veni«1' le opozoriti na neprimernost nekaR' rih odstavkov spremne besede, ki 1° je napisal sam avtor. V razlagi, d' kaj je moral tretji del»Poezije slovep skega zahoda« iziti pri drugi zalo$] in ob pritoževanju zaradi nenakadj nih sredstev za izid, se Kermauner d1' rektno, zelo osebno in jezno obregn1 ob slovensko kulturno politiko izfd nekaj let. Takšno pisanje bi bilo tnof/ da primemo za kako časopisno po* miko, nikakor pa ne sodi v knjig0' kakršna je ta. Kaj si bo mislil bralet> ki bo čez deset, dvajset, ali več let pr°' bral spremno besedo tretjega »Poezije slovenskega zahoda«? Prtj* zapis na koncu namreč nekoliko p°K vari dober vtis, ki si ga ustvarimo 0 branju knjige.
(kj>
Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo
Primorska poje
ki bo v soboto, 26. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
K
Goriško pokrajinsko tajništvo Ssk posvetilo prvo sejo
Na prvi seji je novoizvoljeno P°krajinsko tajništvo Slovenske skupnosti Gorica, ki jo je vodil n°vi tajnik Aleš Figelj, osrednjo Pozornost namenilo bližnjim vo-am. Ugotovilo je, piše v tis-
litv,
kovnem poročilu stranke, da bo dovenska skupnost Gorica kljub
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti Gorica prireja srečanje s kandidatom za senat Darkom Bratino v gostilni »Pri Mi-rotu« v Sovodnjah.
Srečanje bo v petek, 25. marca, ob 20.30
^zadovoljivim predvolilnim dogovarjanjem, ki v izbiri sloven-k'h kandidatov niso potekali v v?dušju primernega manjšinskega sporazumevanja, pozvala svo-Volilce, naj v goriškem senatom okrožju podprejo prof. Dar-a Bratino. To v prvi vrsti zaradi aktivne strankine vloge, ki se že-1 na vsak način upreti nacionali-st'čnim, skrajno konservativnim
in protislovenskim silam. Slovenska skupnost iz Gorice bo zato organizirala s prof. Darkom Bratino javen pogovor v petek, 25. t.m., v Sovodnjah. Istočasno je bilo mogoče v predvolilnem času ugotoviti, da je v goriškem poslanskem okrožju najprimernejši kandidat dr. Enzo Bevilacqua, zato Slovenska skupnost Gorica priporoča tudi omenjenega kandidata svojim volilcem.
Podpora obema kandidatoma tudi kaže, nadaljuje poročilo Ssk, da se Slovenska skupnost Gorica že dalj časa pripravlja na junijske občinske volitve v Gorici, ko bo treba strniti vse tiste demokratične in manjšini naklonjene sile, ki lahko zajezijo nerazumljive izraze nestrpnosti, kot se je nedavno zgodilo na goriški pokrajini v imenu Severne lige. Na vsak način velja volilce opozoriti, da je treba v spremenjenem volilnem sistemu, predvsem pa v krivični odsotnosti zagotovljenega zastopstva slovenske manjšine v izvoljenih organih, razmišljati širše in
na nov način.
Sv. Jožef v Sesljanu
Ko sem se kot otrok preselil iz Na-režine v Sesljan, takrat še majhno
b.
vas
^ s z morda nekaj več kot sto pre-lvalci, me je najbolj presenetilo PraZnovanje vaškega zavetnika sv. J°zefa, in sicer zlasti zato, ker tedaj
Bb,
Nabrežini nismo bili tega vajeni.
hri.
'°gi sv. Rok namreč ni imel ne ol-
»iu i
)a in niti mesta v sami cerkvi, ki
je posvečena; postavili so ga na Cerkveno pročelje. Poleg tega pa je Paznik nabrežinskega zavetnika ta-
ki
°j za Velikim šmarnom, največjim PNetnim praznikom, tako cerkvenim °t Posvetnim, ki zasenči ostale bližal® Praznike. Sesljanski zavetnik pa ■mel takrat celo zapovedan praz-
ttik!
Cerkev je takrat, ob bližajoči
Pomladi, bila vedno nabito polna,
c duhovnikov je maševalo, možje
so v glavnem modrovali pred cerk-
')° in čestitali takrat še številnim Jo-*®tom.
Sesljan se je širil, popolnoma je iz-il vaški videz, postal je velika t nica bližnjega mesta; prebivalci se ^ d seboj sploh ne poznajo, vseka-.°r se običajno ne pozdravljajo, kaj e» da bi si zaupali svoje težave ali vsaj prijateljsko pogovorili. Slo-rr®*/ domačini, so postali neznatna . n)šina, tudi pomanjkanje duhov-°v je imelo svoje posledice in so že
V«1
•na:
r>ik,
tak0
V*ilo
mlačni verniki imeli lahko opra-
za opuščanje slovenske maše,
ki je postajala vedno redkejša, zadnje čase le enkrat mesečno. Pred kratkim nam je škof, sam Bog ga vedi od kod, preskrbel kaplana, patra Janka, ki redno mašuje vsako nedeljo in s polno mero dobre volje ter predvsem vztrajnosti vabi domačine k nedeljski maši in se veseli vsakega novega obiskovalca. Vse pa je presenetil na dan sv. Jožefa, ko so somaševali kar trije duhovniki z dr. Markužo na čelu in je pel združeni zbor iz Devina. Cerkev je bila po dolgem času spet polna in smo vsi odnesli na svoje domove prijetne občutke.
Še eno presenečenje nas je čakalo naslednji dan, ko je na nedeljo bila cerkev ponovno polna in tokrat po zaslugi skavtov. Ti so poskrbeli za prijetno glasbeno spremljavo, ki je obredu dala pečat veselja in iskrene mladostne pobožnosti. Takih pobud si še želimo in upajmo, da bodo tudi ostali znali ceniti trud našega novega kaplana, patra Janka, ki skuša s tako vnemo in optimizmom pritegniti domačine k starim navadam in, zakaj ne, k resničnemu pristopu do cerkvenih obredov in zakramentov. Naj ob koncu izrečemo še zahvalo pevovodji Ivu Kralju in prof. Veri Tuta Ban, voditeljici skavtov, ki so tako s pesmijo kot z molitvijo in iskrenimi priprošnjami dali sv. maši neizbrisen pečat.
Antek Terčon
Knjiga s slikami in karikaturami za boljše poznavanje podjetnikov
Poslovna pogajanja v teoriji in praksi
V Sloveniji je konec lanskega leta izšla pri založbi Gospodarskega vestnika praktična knjiga z naslovom Poslovna knjiga. Knjiga obsega 137 strani in so jo napisali Peter Markič, Marija Strniša in Rudi Tavčar.
Zlasti za mlajše podjetnike in mlajše komercialiste bo ta knjiga izredno koristna. Seznanili se bodo s problematiko pogajanj in razliko med pogajanjem in prodajanjem. Pri tem veljajo določena načela, ki jih moramo upoštevati v poslovnem svetu, če želimo biti uspešni. Tudi pri pogajanjih veljajo pravila korektnosti, poslovnega bontona in podobno.
V vsakem primeru so potrebne priprave na pogajanja. Vedeti moramo, kaj želimo doseči, kakšni so zastavljeni cilji in tehnična izpeljava pogajanj. Nekateri poslovneži imajo navado, da trmasto vztrajajo pri svojih željah in ciljih. Če jih ne dosežejo, napravijo vtis, kot da želijo oditi iz prostora, kjer so pogajanja. V praksi sem take poslovneže pustil, da so odšli iz sobe, vendar so si premislili, predno so zaprli vrata z zunanje strani. Zlasti so težavna pogajanja z italijanskimi poslovneži. Nekateri bi želeli kupiti izdelke ceneje, kot stanejo surovine in energija za njihovo proizvodnjo. So pa tudi pri njih častne izjeme.
Avtorji so v tej knjigi na izredno praktičen in pregleden način prikazali pogajanja v procesu menjave. V ta namen so številna poglavja opremili s praktičnimi in razumljivimi slikami, karikaturami. Zanimiva je tudi govorica pogleda, ki je lahko izraz dolgočasja, prestrašenosti, utrujenosti, napadalnosti, ošabnosti in podobnega.
Komunikacija pri pogajanjih je posebnega pomena. Pri tem mislimo na besedno sporazumevanje (razumljivost, ustrezni prevodi, žargon, način komuniciranja, poslušanje) kakor tudi na govorico glasu. Pri tem je glas rezultat naravnih danosti in hkrati izraz človekovega razpoloženja. Za zgled so nam lahko radijski in TV napovedovalci, ki obvladajo govorico glasu (barva, napetost, dihanje, hitrost, premor, glasnost in temperament).
Tudi nebesedno sporazumevanje ima svoje značilnosti. Lahko en sam gib pove več, kot sto besed. Tudi v tem
primeru bi omenil italijanske poslovneže, ki z določenimi gestami izražajo razpoloženje, skepso, zaupanje in podobno. Seveda pa jih je potrebno za konkretne probleme vprašati, naj bodo jasni z odgovori, da ne bi napačno tolmačili njihovih kretenj. Pomembno je, da po razgovorih napišemo in podpišemo krajše zapisnike, zlasti če so poslovneži dvomljive narave in na slabem glasu.
V zaključnem delu obravnavane knjige so prikazani kot pogajalci tudi: Stalin, Hitler, Miloševič in Tudj-man. Vsekakor si velja ogledati to knjigo in njene navedbe primerjati vsakdanjo prakso.
dr. Gabrijel Devetak * * *
Umrl dr. Igor Franko
Prejšnji teden je v častitljivi starosti 94 let umrl v Gorici znani zobozdravnik dr. Igor Franko. Zdravniški poklic je opravljal štiri desetletja, deloval pa je tudi na javnem in pblitičnem področju.
Dr. Franko se je rodil v Solkanu 23. septembra leta 1900, maturo je opravil v Ljubljani, medicino pa je študiral v Zagrebu in nato na Dunaju. Življenjska pot ga je nato vodila v Gorico, potem v Ilirsko Bistrico, kjer je odprl zasebno ambulanto, a tudi tam ni mogel dalj časa obstati, ker je zavrnil ponudbo, da se vpiše v fašistično stranko. Ponovno je odšel na Dunaj na študij zobozdravstva po daljših in krajših vmesnih postankih v raznih krajih. Na začetku druge svetovne vojne je bil tudi zaprt in konfiniran.
Pokojnik se je po končani vojni vrnil v Gorico. Poleg svojega dela je bil izredno aktiven in navdušen planinec — sodeloval je tudi pri goriškem Planinskem društvu — in trden Slovenec. Večkrat je nastopil kot kandidat na listah Slovenske skupnosti predvsem na goriških občinskih volitvah in je za svoje delovanje prejel tudi odličje stranke.
Prizadetim svojcem izreka globoko občuteno sožalje tudi naš list.
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega očeta
dr. Igorja Franka
se iz srca zahvaljujemo častitim gg. duhovnikom: dr. Močniku, župniku Žbogarju in solkanskemu župniku Paljku za tolažbe poln pogrebni obred.
Lepo se zahvaljujemo tudi sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin dragega pokojnika.
Družina
Gorica, 24.3.1994
Na pobudo VZPI z Opčin, od Banov in s Ferlugov
Spominska plošča za Rozalijo Gulič po 50. letih od nasilne smrti
Po 50-letih od nasilne smrti Rozalije Gulič, ki so jo nemški okupatorji na Opčinah obesili na drevo ob cesti v opozorilo vsem svojim nasprotnikom in nanjo pripeli napis »Jaz sem bandit«, so v spomin na to pogumno partizansko kurirko odkrili spominsko ploščo v Narodni ulici. Rozalija Gulič je bila mati šestih otrok. Doma je bila iz Vrho-velj. Pri 60. letih — toliko je bila namreč stara, ko so jo umorili — je bila partizanska aktivistka in kurirka. Njeno truplo je dva dni viselo na drevesu, preden so ga domačini smeli sneti. Slovesnost je priredila krajevna sekcija Vsedržavne zveze partizanov Italije VZPI-ANPI z Opčin, od Banov in s Ferlugov. Ploščo je blagoslovil openski župnik Zvone Štrubelj, moški zbor Tabor je zapel nekaj pesmi, recitiral pa je igralec Drago Gorup.
V Narodni ulici na Opčinah so se slovesnosti ob odkritju plošče udeležili številni vaščani	(foto	D.	Križmančič)
In memoriam
Dne 1. marca je umrla v Trstu naša predraga teta Zala Besednjak, rojena Vuk, iz Mirna pri Gorici. Poklanjam ji teh par vrstic:
Ššššt... tiho... vse je minilo, sama ležiš v trogi... globoko odmevajo zvonovi tam v domači dolini.
Včeraj si bila mlada včeraj veselo pela včeraj hudo jokala za brata... včeraj... včeraj... včeraj, odšla je mladost prišla je huda starost... za nas pa vendar si bila naša dobra teta Zala.
Jutri,
jutri boš zopet med nami ker lep spomin prav dolgo traja...
Claudio »Dejan« Perco
Rim, 18.3.1994
* * *
V Društvu slovenskih izobražencev sta bila v ponedeljek, 21. marca, gosta Lidija Rupel in Stanko Flego, avtorja knjige »Prazgodovinarska gradišča tržaške pokrajine«, ki je konec lanskega leta izšla v slovenščini in italijanščini. Doslej je delo naletelo na veliko zanimanje tako pri nas kot tudi v Sloveniji. V DSI sta avtorja z diapozitivi pokazala poslušalcem nekaj najznačilnejših gradišč, med drugim Gradec pri Slivnem, Sv. Lenart nad Samatorco, Gradec pri Repniču, Tabor itd., ki so danes tudi priljubljene izletniške točke.
Mladinska predstavnika Ssk na srečanju v Barceloni
V Barceloni je 19. in 20. marca potikal 13. kongres mladinske politične organizacije katalonske manjšine JERC (Medina republikanske levice Katalonije), kol gosta sta se v imenu mladinske sekcije Slovenske skupnosti udeležila tudi Datnjad Terpin in Marjan Brecelj. Na kongresu je bilo več kot 200 delegatov, prisotni f so bili tudi predstavniki nekaterih drugih evropskih manjšin.
JERC, mladinska sekcija stranke, ki st v Španiji zavzema za neodvisnost Katalonije, je danes izredno močna politična organizacija, v kateri se združujejo mlad1' saj šteje nad tri tisoč članov. Na srečanju se je izkazalo, da so nekateri tudi dobro obveščeni o dogajanju v Sloveniji.
Posebne pozornosti sta bila predstavnika Ssk deležna v nedeljo, 20. marca, svečanem zaključnem srečanju. Prisotnc je Damjan Terpin pozdravil v slovenŠČ1' ni in jih seznanil s stanjem Slovencev0 Italiji.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
Član
jlv Združenje periodičnega tiska v Italiji
Ambrož
Kodelja Naše gore list
(II.)
(Brat Ambrož Testen - ob 10. obletnici smrti)
Brat Ambrož Testen ni imel prilike, da bi obiskoval pinakoteke ali pa svetovne knjižnice, kjer so reprodukcije slavnih mojstrov. Njegova zibelka navdiha je bilo Sveto pismo nove in stare zaveze. Posebej se je rad zaustavljal ob stopinjah Križevega pota. Teh je naredil veliko in ima prav tako ogromno motivov iz Gospodovega pasijona. Ljubil je Janezovo Apokalipso, pa sv. Frančiška in sv. Antona. S tema dvema svetnikoma je nekako bilo povezano tudi njegovo redovništvo. Ni pa pozabljal na vsakodnevne motive, ki jih je vsak dan videl ob samostanu ali v okolici. Lepo platno, ki je nastalo leta 1950 in krasi frančiškanski samostan v Zadru, prikazuje krasen motiv o Krapanjskih ribičih. Temna modrina morja, trije krepki, napol izdelani Dalmatinci, košara in posoda z ribami se podzavestno opleta ob ribiško mrežo, ki ni samo dekorativno, ampak tudi motivno zakrožila celotno sliko. Prav tako je nepozabna slika nosača vode, ki je nastala leta 1940 in jo hranijo v Zadru. Že tedaj se čuti njegov nemirni slovenski duh...
Kaj je pravzaprav skrivnost njegovih porisanih listov papirja ne glede na kvaliteto, od navadnega časopisa, pa do ovojnega papirja? Vse preveva neka svojstvena nemirna poteza svetlobe in sence, peresa in tuša, nadahnjena z dinamično in dramatično močjo celostne kompozicije, ki poduhovljeno sprej-
Dante in Beatrice (1980), tuš
me vizualno podobo in jo utrjeno v spoznavni celoti vrne gledalcu. Ali je 1° skrivnost mediteranskega ekspresionizma? Ali je to neki inkarnacijski del1 med Testenom in Piccasom? Ali celo Chagalom? Kot da bi ta dva moža sanj' sko obiskovala tega neznatnega frančiškanskega brata in bi skupaj snovaliv nekem sanjskem ustvarjalnem zanosu, medtem ko ob njih pljuska razbesni lo morje in zavija dalmatinska burja... — Ni potrebna posebna izobrazba, s*) bežni obiskovalec lahko z lepoto zapazi skupne poteze vseh treh... Velika sreč3 pri bratu Ambrožu je bila tudi ta, da ni imel možnosti, ali da se mu je ta vedno izmuznila, da ni zašel v takoimenovani skrivnostni akademizem, ki ga vsak' do, ki ima opravka s kakršnokoli šolo, zasenči ali pa celo zasužnji.
Vedno bolj sem prepričan, da svet brata Testena niso bile freske, čepra' jih ima kar lepo število in je zanje dobival tudi neverjetne klofute. Prav tak0 tudi ne oljna tehnika. To je dobesedno obvladal in ima celo nekatera del0' ki bi z lahkoto visela ob svetovnih mojstrih. Njegov svet so bili akvareli, lavl' rani tuš, največkrat pa svinčnik, oglje in tempera. Tu je bil doma. Tu se r razdajal, raznežil in predal tej nepopisni, neizčrpni in enkratni ustvarjalo0' sti... Doživel je celo skromno monografijo, videl nekaj svojih razstav, na ka' tere celo ni prišel, ali pa je pozabil. Gotovo pa je enkratni dogodek, ko g3 je skromni nemški kustos znanega muzeja v Miinchnu mimogrede zapazil' pravzaprav odkril, saj je kljub slovenski trmi ostajal skromen in ponižen, Če' prav ne ponižan, svojo čast je znal prav kranjsko braniti, ko je bilo treba\
Ob koncu še moj skromni spomin. Ljubim umetnost in ji posvečam tu^’ veliko časa, zato si nisem upal, da bi vzel zajeten šop akvarelov in perorish kakšnih 150 po številu, ko mi jih je dobesedno vsiljeval. (Danes se zaveda^1' kakšno lepo zbirko bi lahko odprli v katerem od bližnjih frančiškanskih samostanov.) Njegova enkratna skromnost me je tako prevzela, da bi se izOe' veril, če bi to njegovo željo izpolnil... Preveč sem cenil njegovo skromnost' enkratno, pristno, ki jo lahko ima samo iskreni sin sv. Frančiška... Čudv0 se to sliši, če pa to enkrat doživite, potem od dobrote, ki žari iz skromnost1' lahko zase obdržite samo plemenito skromnost. Vse ostalo jo omadežuje. ^ se pravzaprav začne ta frančiškanska mistika in jaz sem jo ob bratu Ambrož0 doživel in sem mu za spoznanje tudi hvaležen. Hvaležen pa sem tudi set"' da je nisem omadeževal s kakršnim koli darom... Kajti dar ostane neomad0' ževan v vsej svoji veličini samo tedaj, ko se ob njem duhovno obogatiš 01
si z njim dohovno bogat za vedno...
(Kone