S flaflsou 14.000. — Stajerc Delja za celo leto eden goldinar. =■
Narofinina za celo leto K 2—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej.
Cena oznanil je za 1 stran K 32—, «/, strani K 16—, V* strani K 8.—, '/« strani K 4f—t »/,. strani K 2-—, % strani K 1'—. — Pri večkratnem
oznanilu je   cena posebno znižana. — Za oznanila (in&erate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju T
gledališkem   poslopju. — Štajerc  izhaja   vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. —■ Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. —
Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati.
Btev. 15.
7 Ptuju v nedeljo dne 24. julija 1904.
V. letnik.
Prošnja našim naročnikom.
Prosimo naše cenjene naročnike, ki nam še  kaj pročnine dolgujejo, naj nam isto brez odlaganja do-fcošljejo,   da   se   jim   list ne ustavi.   Prihranite nam bud   in   zamudo, ker   pri tolikašnjem številu naroč-kikov   da   nam   opominjevanje   in   terjanje vsakega jebič   zares preveč opravka, kar morate sami   uvi-ti. Pri tej jako nizki ceni našega lista Vam je goro   mogoče   zaostalo   naročnino   takoj vplačati.   V iših uradno kolekovanih knjigah natančno zabeležimo, »likor   in   do   kedaj da je kdo vplačal, toraj se ni ti kake pomote. Razširjajte naš list med sorodniki, rijateljt in znanci ter jim povejte, da dobi z  našim jredovanjem vsakteri naših naročnikov tojaka razjasnila zastonj,   ki jih želi v držav-iskih,   političnih   ali   v   pravdnih zadevah. Bodite ij tudi Vi proti nam pravični, kakor smo mi proti im uslužni in do skrajne meje potrpežljivi! Pozdrav!
Upravništvo.
ku-e
| Ploj In politični shod pri ;-■           Veliki nedelji.
Dne 3. t.  m. zborovalo je   tukaj    nrimsko-kato-Kko slovensko-politično društvo „Sloga", ki ima svoj Sedež v Ormožu. — Kdo ne pozna tega društva  or-■^noikega in se mu ne smeji?! Natančneje ga bodemo "mop drugikrat   opisali,   kakor  tudi   ormožke   razmere htlUjDh. — nSlovenski   Gospodar"   je v svoji 28. stepi od dne 14. t. m. prinesel jako obširno poročilo jrovanju tega društva pri Veliki nedelji. Da  se v   tem poročilu le kar cedi hvale in slave h govornikov, temu se ne čudimo, saj  povzdiga
•i

ta list klerikalne prvake in kričače v deveta nebesa ter jih časti kot svetnike. Toda mi znamo svetnika ali svetovalca, (čeprav je »dvorni.") vendar še ločiti od svetnikov, kakoršne časti prava katoliška cerkev. Tudi še dosedaj v nobenem koledarju nismo našli med imeni dnevnih svetnikov ime dr. Ploja. Seveda bi imeli najbrž že na stotine svetnikov a la dr. Ploj, ko bi imel kak vročekrvni kaplanček pravico koga za svetnika proglasiti. Začel bi takoj pri takozvanih pervakih, svojih najsrčnejših prijateljih. Pa — noch ist Polen nicht verloren!   —
»Slovenski Gospodar" poroča o ogromnej množini volifcev, ki so se tega zborovanja udeležili. V resnici pa je bilo raztm 4 duhovnikov (všteta sta tudi oba domača) in par gg. učiteljev le nekaj Sre-diščanov in k večjemu 25 do 30 pravih kmetskih volilcev. Mladine se je nagnalo precej veliko, posebno pa je bilo videti mnogo starih in mladih „devica, — udov »Marijine diužbe". Te družbe v novejšem času skrbijo za štafažo pri političnih zborovanjih in shodih. No, za nekaj vendar so.
Kot prvi govornik je nastopil g. dvorni svetovalce dr. M. Ploj, kojeganekateri tudi nazivljejo »naš dični državni poslanec." Koj v začetku svojega duhovitega govora si je izbral „Štajerca" za predmet svojih »zanimivih" razvajanj ter ga na veliko začudenje poslušalcev — pogostoma imenoval z imenom, ka-koršnega bi izustil le kak svinjar na svinjskem dvoru, kar pa se nikakor ne spodobi za dvornega svetnika. Taka podla psovanja so mu menda zaslužila ime »dičen državni poslanec," kajti z drugimi zaslugami se g. dr. Ploj ne more ponašati.
Med svojim duhovitim govorom je tudi rekel: »Državni zbor  je podoben   staremu težkemu vozu z
2
debelimi okornimi okovi, ki je v hudem klancu — polnem blata obtičal. Gospodje poslanci ga skušajo rešiti; vsi ga tiščijo, vzdigujejo, vlačijo suvajo in celo bijejo, a mnogo je tudi takih, ki vlečejo na nasprotno stran", — kakor n. pr. „dični poslanec" dr. Ploj.
To telesno gotovo muČljivo delo ga je menda tolikanj spravilo iz duševnega ravnotežja, da je na tem zborovanju tako slavno ogovoril" — bolje rečeno kvasil in mrcvaril slovenski jezik, da se mu je vse čudilo. V tem oziru — namreč v pačenju jezika — stoji g. dvorni svetovalec najbrž na prvem mestu. Čuditi se je bilo potrpežljivosti volilcev in sploh vseh poslušalcev, a najbolj pa se je bilo čuditi g. dvornemu svetniku, doktorju prava in „dičnemu" državnemu poslancu M. PIoju samemu, da se je predrznil pred brihtne in zavedne Velikonedeljčane stopiti s takim blebetanjem in neumnim žlobudranjem. Nastopati bode moral v prihodnje v kakem zabitem gorskem kotu, ako Želi imeti Še kaj poslušalcev, v kraju, ka-koršen je Velikanedelja, zna se le prav pošteno osmešiti, ker ljudje so tukaj na boljšo hrano navajeni, kakor so pleve in otrobi.
Nekaj bolje je govoril g. poslanec Kočevar. Poročal je, kolikor se je sploh dalo poročati — seveda tega ni veliko. Pripoznal je tudi on potrebo, da se naj kmečki otroci v ljudskih šolah uče nemškega jezika. No želeti bi le bilo, da bi se po vseh ljudskih šolah tudi povoljno naučili otroci nemščine. Pa žalibog, da temu ni tako. V nekaterih šolah se uči nemščina samo toliko, da je ime, v mnogoterih pa čisto nič, kar povzročaje pametnim sta-rišem veliko nevolje in daje vzrok mnogoterim tozadevnim pritožbam. Otroci iz lakih hiš, kakor je n. pr. Kočevarjeva, seveda lahko pohajajo v slovensko šolo in se vendar naučijo dovolj nemščine; toda ne naučijo se je v šoli, ampak v domači hiši.   Priprost,
Kako je Dušak v norišnico prišel.
Kaj le bode z Dolarjem, v njegovi glavi ne more bili vse v redu, menili so Zagorčani.
Odkar so mu pomrli vsi otroci in žena, poslal je ves drugačen. Nekdaj je Sledil (šparal), kar se je dalo, zdržaval se tobaka in obrnil vsa k krajcar desetkrat, predno ga je izdal; sedaj pa zahaja rad v oštarije med pošteno in veselo družbo, privoši si dobre cigare, a denar se  mu ne vrnili več.
Ta sprememba pa še ni posebno razburila zagorskih duhov, saj je imel lepo premoženje. Toda ko je zazgal Gospodarja, katerega je že dolgo časa prebiral in si naroČil Štajerca, ko ni hotel bogatemu župniku več dajati hire, ko je daroval ubogi vdovi Cilki, ki ga je prosila za bolano prase, brejo prasico, ko je oblekel nekega pohabljenega berača od pet do glave, ko je daroval po povodnji poškodovanim voz žita in celo kopico sena, majalo je vse z glavami. Najbolj glasni so bili seveda njegovi sorodniki, češ: vse bode zapravil in razdaval in nazadnje moramo še mi norca rediti.
Kaj je storili? Kaj druzega, kakor v norišnico ž njim! Šli so k županu in se tiho zmenili. Dušak, velik in močen Človek, ki je bil že večkrat v Gradcu, ga bode peljal v Feld-hof. Zato so očka župan napisali to-le pismo: Juriju Dolarju posestniku tukaj se hudo me£a. Vse je že zapravil, svinje, žito, seno ni pred njim več varno, in še celo gospoda župnika noče več ubogati. Zato zagorska občina prav lepo piosi, da bitega nevarnega človeka v norišnico zaprli. Podpis in pečat — in dosti je.
navaden kmet  ali deiavec   pa svojih otrok ne mori I &tij
bel
K,
učiti doma,  ker k temu mu   primanjkuje  časa, sebno pa potrebnega znanja.
Gospod Kočevar je toraj zavsem povdarjal lef^^H kar   „Štajerc<:   vedno   in   vedno   povdarja   in   terj^^H Prav lepo gospod  Kočevar, toda vsega pa še  venj ne   poveste, kar si mislite,   to ste sami   neko rekli.  —
Kot   poslednji   govornik   je nastopil   predsedl društva „Slogea v Ormožu, g. dr. Omulec. Ta sej takoj   spravil   nad   nemške   šole   ter po   njih   hd udrihal. Zaletaval se je tudi v napredno mislece st riše itd.   Dolgo je jecljal   in iskal   besedo za beBej in komaj se je izkobacal iz vidne zadrege; Na svoj srečo se je namreč  spomnil,   da ima v žepu   ael od   svojega   pisarja   spisanih   resolucij,   katere se namenil na tem zborovanju   preČitati ter jih rodol riti pustitiu, kar se je z navdušenostjo tudi zj pa ta   navdušenost   je bila hladna kakor dež,   ki] začel v tem času na ormožko   „Slogoa    kapljati. vela toraj  „Sloga!"
Večina tega, kar se je na tem zborovanju alii bilo je mlatenje prazne slame in pa volilcem Bpj v oči."  Kako zamore sploh o svojem   delovanju   dJ ročati kak poslanec, ki se sej državnega zbora 8 ne udeležuje, temuČ z nemirnimi svojimi tovariši pj pira obštrukcijo   čeških puntarjev, ki na vse mog( načine   zabranjujejo   vsako vspešno delovanje  drža^ nega zbora? Kako se predrzne pred svoje volilee st piti poslanec, ki se med zasedanjem državnega zboi potepa   po    drugod,   namesto    da   bi se v zborni potegoval za vzboljšanje   stanu svojih volilcev?  SI piti   bi moral   pred nje le s   skesano   vestjo,   moli grevengo,   ter jih    prositi odpuščanja za svojo mi mainost in brezbrižnost, — da ne rečemo   golji Poslanec, ki ne izpolnuje   svojih poslaniških   do]
Zvečer istega dne je v krčmi Dušak pripovedoval, < hoče   peljati  v   Gradec.   Sam cesar pride tja, in pet vej; godb mu bode igralo. To bo veselje! Razun tega je vGradc* na dan sv. Katarine velikanski sejem, kjer se dobijo najboj stvari   zelo   po ceni. a kdor hoče kupiti razno staro ropotj dobi jo skoro zastonj.
] tolar je pazljivo poslušal ler si mislil:   v Gradcu še n    k ^ koli nisi bil,   svojega  ljubega cesarja se nisi nikdar videl, vo   Nu . jaška muzika bi tvojim ušesom dobro dela, in za našeutal bi   lahko   za   zimo   nakupil   stare   obleke,  zato pa pojdi si   >Ej> dolgo, čebljavo preklo.                                                               >i
Ko je jenjal Dušak govoriti, ponudil se mu je takoj n ;aza spremljevalca.                                                                            k >
Druzega dne popoludne ju je že vlekel sopihajoči ,,lub mafija" proti Gradcu. Bilo je že mračno, ko sta izstopila. Do   C # lar  jo  je   najprej holel mahniti v bljižno veliko gostilnico. di  sbi; bi potolažil želodce, privezal žejno dušo in si naročil posted    ^fl Pa   Dušak   mu je   branil, rekoč:   ,.Nikar ne hodi tu notri! V gosposkih   oslarijah tujemu človeku, posebno ubogemu kmetu   !Vrsl z velikimi računi kar oderejo kožo. Ugogaj me in pojdi z meni)jPeve1 iz mesta v kako kmetsko krčmo, kjer nama za maj poSleno postrežejo!"
Trmast človek ni bil Dolar nikdar. Zato je s svojtaP0'ai tovarišem korakal po cesti proli jugu. Le malo predolga 36* °1 mu je zdela pot. Pa Se ludi dolg čas mu je minil, ker pajj^ti vedel sosed s svojim gladkim jezikom potolažiti.                    Ppa
Ura je ravno odbila gest, ko sta prišla pred neko vt^^H kansko   hišo.   Med tem, ko je šel Dolar na stran,  smuknO^H|
ražm

H, Blepari svoje volilce. davkoplačilce, ker vleče delo plačo   za nekaj,   kar je   obljubil,   pa ni storil! to pa se vendar pravi človeka, ki   svojih  obljub, dane besede ne drži, oziroma izpolnuje? Dr. PIoj zavsem   okoli    16 tisoč kron plačila, povrhu pa pako bogato, toda nemško ženo, ki mu je pri-pa  čez   2 miljona   kron   dote.   Zakaj pa ni vzel jo slovensko dekle ali vdovo   od Marijine družbe, tako rade zahajajo k njegovim govoiom), med kapi   je   vendar   dokaj   rletnih in   poštenih   žensk. pa, ko je dobil tako „čudno" bogato soprogo, bi lar lahko svojo plačo slovenskim   davkoplačilcem lkal".   Vsi orroožki davkoplačilci   spravijo komaj to  davka   skupaj,   da se   s tem   denarjem plača forni svetnik, dr. M. Ploj. AH bodete, volilci ornega okraja, še v prihodnje  zaupali možu zasto-Vas   v državnem   zboru,   možu,   ki se spomni le   ob   časa   volitve  in k  večjemu  še tudi na !m zborovanju, tedaj pa, ko bi se imel za   Vaše jce, za Vaš blagor potegovati, tedaj ste mu „aus Herzen, aus dem Sinn — in der schonen Stadt
B,
I ,štajerc" se gosp. dr. Ploja ne bode ustrašil, ako
i tudi postal evetovalec-vseh dvorov na sveta. Nje-
rentačenje in psovanje je le dokaz njegove du-
onemoglosti,   o kateri je  „Štajerc" že večkrat
ter mnogokaj poročal o nepresegljivih zaslugah
:ga"   državnega   poslanca   g. dr.   Ploja,  ki naj
uverjen,  da bode   „Štajerca tudi v   prihodnje
lozornost na njegovo delovanje obračal ter ormož-
rolilcem pesek iz očij brisal.
ionečno   Še svetujemo   g. dr. Ploju, naj vstopi
to slovensko   šolo   ter se nauči slovenščine, da
le se spet na kakem zborovanju s svojo   „du-
to slovenščino" osmešil.
p v poslopje, a se hitro vrnil s kislim obrazom. Na nasprotni strani ceste stala je lična krčma   in v  njo mila Zagorčana. Sprejeli so ju prijazno in jima postregli
pečenko in ljutomersko slarino. rri   izvrstni   kapljici   bi  bil Dolar pozabil na dolgo pot, |se ne bili pri sosednji mizi gosti pogovarjali o norišnici. nja v (iradec zdela se mu je nekako čudna, zdaj pa se {naenkrat zasvetilo v glavi.
je tovarišu pridno nalivati in hvaliti ljutomerčana: |šak, le pij! To ti je vinček!   še angeljci bi ga pili, če imeli.   Celo življenje ti bodem hvaležen, da si mi po-|to oslarijo. Le krepko ga potegni! Danes plačam jaz, če celo vedro." iak  ni   bil  nikdar  sovražnik  dobrega vinca, posebno nič veljalo.   Zato ga je pridno srkal, misleč sam pri i} bi ga ne pit, saj je zastonj?   Samo paziti moram, česa ne izbleknem. resnično ni sosedu ničesar izdal. Pač pa mu je zlezla kapljica   v   glavo   in jo pritiskala navzdol.    Ob polu ga je premagala, kajti naslonil se je z lahti in glavo in žačel vleči dreto.
aržela   njegove   suhnje  je   Iukal  kos belega papirja.
je potegnil iz žepa in ga pogledal. — „2upanov podpis
ci pečat, kaj le neki pomeni to ?" mrmra tiho in jame
zažetka.   „.Turi Dolar, to se pa tiče tebe!   Ta je pač
norišnico   me   hočejo   spraviti, da bi pograbili moje
Me-   Ej. ej, kako pametno!   Morebiti je norec še bolj
Poskusimo!   Lahko   noč Dušak,   zdaj grem,   imam
[pot!"
Romanje s politiko.
Da smo v naši 13. številki prirediteljem tako-zvanega „ romanja* v Brezje na Kranjskem sleparstvo očitali po vsej pravici, pokazalo se je sedaj prav jasno. Klerikalni listi sami zdaj imenujejo to potovanje politični mladeniški shod, katero so poprej po hinavsko krstili „romanje k Devici Mariji na Brezje." Mi, kakor tudi vsak pameten in razsoden človek, smo to lumparijo takoj spregledali in spoznali, in zato se nismo obotavljali dobrodušno toda klerikalnim zape-ljivcem le preveč zaupajoče slovensko ljudstvo pred tem političnim pohajkovanjem svariti. Mnogoterih se je naše svarilo sicer prejelo, pa zaslepljenih siroma-čekov, stoječih pod farško komando, od tega koraka vendar nismo mogli odvrniti. Pa saj se za te tudi ne brigamo, Škoda bi bilo za trud in za vsako kapljo črnila, ki bi jo v ta namen porabili.
Prišlo je baje toraj precejšno število „nadebnd-nih mladeničev," ki so večinoma posamič šteli 50 do 70 let svoje starosti, in tudi precej otrok. Najbrž jih imenujejo njihovi voditelji glede njihove pameti oziroma izkušenosti mladeniče, ker po njihovi starosti jih vendar nobeden človek, ki le količkaj vidi in ima normalno pamet, ne bode za mladeniče spoznal- Nasprotno pa spet lahko rečemo, da je tudi tukaj pokazal svojo resničnost in veljavnost pregovor, ki pravi, da starost nikogar pred neumnostjo ne obvaruje. Bodi toraj vsakemu svoje!
Rojaki zapomnite si to, da klerikalnih šuntarjev nikoli ni dobro poslušati, ker oni vam nigdar ne ne nameravajo kaj dobrega storiti, temuč gledajo le na to, da ima svet o njih kaj govoriti in pa da napravijo pri vsakej priložnosti svoj „kŠefta. Glavni smoter jim je politika. Da si zamorejo k svojim političnim   shodom vsaj nekaj ljudstva skupaj  nagnati,
Vtaknil je županovo pismo v svoj žep in letel naravnost v norišnico. Zvonec pri vratih je vlačil in stresal, kakor da gori ves (iradec.
Služabnik ga je hotel napodili, ker je bilo že prepozno. Toda Dolar se ni dal odpraviti. Prišel je uradnik, in njemu je nato v eni sapi pravil: pripeljal sem zelo nevarnega norca. Tu imam pismo od župana. Strašansko delo sem imel, predao sem ga spravil semkaj, /daj spi v oni-le krčmi. Le hitro po njega, dokler se ne prebudi!"
.,Ali je hud?" vprašal je uradnik.
„Pa še kako bud je! In moč ima za dva stara medveda. Je pač križ s takim siromakom!*'
„No, bodemo videli", dejal je zo^et uradnik in poslal štiri hlapce v krčmo, kjer so spečega Dušaka vrgli na klop, ga zvezali in odnesli iz hiše.
Ko se je od straha malo zavedel, imeli so ga že v norišnici. Zapazivši, kje da je, začel je razbijati in kričati: „Mene hočete v norišnico zapreti? Jaz nisem Juri Dolar, jaz sem Miha Dušak! Oni je pravi! Ali ne vidite, ljudje božji da nisem nor?"
„Tako se izgovarja skoraj vsaki, katerega semkaj pripeljejo" so mu odgovorili in ga zaklenili v sobo.
Črez dva dni prišel je Dolar domu. Pri županu se je oglasil najprej in mu rekel: „l)ušak te lepo pozdravlja! — Ne glej tako pisano! Zakaj tako sramežljivo gledaš kakor mlada nevesta? — Svetujem ti, da prihodnjič, kadar zopet pošlješ kacega norca v norišnico, najmeš pametnejšega spremljevalca, ali pa da pošlješ bolj norega norca ko tokrat".
posložijo se v ta namen najnesrainnejše hinavščine in laži ter zvijačno prekrščujejo politično agitacijo v krščansko božjo pot. Tako je bilo tudi tukaj. Medtem ko so ti lisjaki preje govorili o „romanjnft in je vsak tozadevni članek klerikalnih listov imel ta nad pis, znajo sedaj tega pankerta klicati po pravem imenu : mladeniški shod. Prvi krst je bil menda samo za silo; pa naj so morali biti v ferdacmano veliki sili in zadregi, da 60 se predrznili poslužiti take nesramne zvijače in bogokletne laži.
Vodja štajerskih „mladeničevB na iem potovanju je baje bil znani kaplan Gomilšak. No, ime tega kaplana zadostuje, da lahko presodimo vso njegovo „čredo". Shod je- še s svojo navzočnostjo tudi počasti! prefekt mariborske duhovnišnice, obče znani prvak Korošec. Kako da si vendar kak miroljuben in resnično pobožen duhovnik, kakoršnih imamo hvala Bogu na spodnjem Štajerskem še precej lepo število, ne namisli prevzeti takega vodst\a? Zato ne, ker mu je tak posel preoetnden, ki se mora posluževati laži in zvijače, da si pridobi vsaj nekoliko lahkovernih kmečkih ljudi na svojo stran. Pošten duhovnik ima doma dovolj dela in skrbi, a ko hoče da njegovo delovanje obrodi sad in da ostane pri svojih domačih vernikih v ljubezni in spoštovanju. Noben duhovnik, ki želi biti pravi dušni pastir svojih ovčic, tiste ne bo vabil na politične pohode, posebno pa ne z zvijačo in lažjo, ker to se ne 6trinja z ugledom in dolžnostmi njegovega stanu.
Več bodemo spregovorili o tem prihodnjič.
Yojska med Rusi in Japonci.
Razun druzih važnih pozicij polastili so se Japonci za nadaljno vojskovanje tudi jako imenitnega gorskega prelaza pri Montieling, črez katerega pelje cesta v Liaojang. Pridobitev teh prelazov stala je Japonce mnogo krvi, kajti Rusi so bili v njih močno utrjeni s trdnjavami, šaneami, zasekami in žičnimi obrambami (Diahtgeflechte), koje so Japonce pri njihovem prodiranju jako ovirale. Japoncem se je posrečilo Rusom za hrbet priti, ter jih tako od dveh strani prijeti. To je bila za Ruse poguba: Izgubili so mnogo mrtvih in lepo število ujetih. Rusov je bilo 17 bataljonov v teh utrdbah, pa so se morali enakemu število Japoncev vendar umakniti.
Nadaljno prodiranje je za Japonce jako težavno, ker je nastalo sedaj deževje, ki v onih krajih navadno po več mesecev traja ter povzročuje velike povodnji. Sovražnika svojih moči še nista zbrala, toraj se za kraj „odločilne bitke" dosedaj še- ne ve. Rusi so že več mesecev razpostavljeni v 150 km dolgi obrambni razvrstitvi, cd Liaojanga do Kaipinga. Japonci prodirajo pa še bolj na široko s peterimi kori, ki so po 40 km. eden od druzega oddaljeni.
Pred Port Artur so spravili Japonci že 180 težkih topov za obleganje od suhe strani. Kakor se Bliši, so Be Japonci že polastili nekaj zunanjih  obzi-
dij  in pristav,   [zgubili so sicer pri tem 28 stfl a svoj namen so vendar dosegli.
Kakor se glasijo najnovejše novice, bila t. m. bitka, ki je trajala 15 ur. Bila je to prva v kateri so Rusi kot napadalci nastopali. Vrhi ruski poveljnik general Kuropatkin je namreč ralu Keller-ju zaukazal, da ima sovražnika izj skega prela?a pri Montienlingu pregnati ter se te važne točke zopet polastiti. Toda ta poski Rusom ni posrečil. Izgubili so pri tem napadli 1000 mož. Keller je imel samo 40 tisoč možl viziji), Japoncev pa je bilo baje mnogo večje š] Sploh se Kuropatkin pri cenitviji eovražnihf zaporedoma in povsod opeče, kjerkoli pride i protnikom v dotiko. Nasprotno pa so .lapi ruskih pozicijah in močeh prav dobro podučenij imajo celo krdelo jako zvitih in predrznih ogledi
Dne 20. junija je rusko bojno brodovje is] diwostoka napadlo japonsko pristanišče Genzan, torpedovke so uničile japonski parnik in manjših ladij. Ker se Japonci bojijo, da bi jinl zopet napadli transportne ladje, je dobil pcdadj Kamimura povelje, da ima dobi o paziti na ruskih ladij. Pred kratkim so resnično zadele ske bojne ladje na sovražno eskadro, toda ruel miral se je znal pravočasno umakniti sovražnemi padu ter je prišel brez ovir nazaj v wladiwos pristanišče. Ruske ladje, ki so odplule izpred| Arturja, da se združijo z wladiwostosko morm so se morale zopet vrniti, ker jih je čakal na pj morju čuviti japonski admiral Togo.
Sedanje deževje oba nasprotnika v njunih cijah močno nadleguje in zadržuje. Ubogi vojal so večinoma do kosti premočeni, hudo bolehajoj manjkuje   jim   obleke in   živeža in   posebno baje v tem oziru huda prede.
Ruskega velikega kneza Borisa, ki je h glavnem taboru celi harem Jahkoživnih" žei se je tudi s ženskimi udi rudečega križa „baril ko je treba," je cesar (njegov stric) prestavil 1 changelsk, ker ga je general Kuropatkin zat< njegovo odstranitev zahteval.
Spodnje-štajerske novice.]
Potrjena volitev. Presvitli cesarje izvolitev) Jožef O r n i g a   kot  načelnikom   in gosp.  Wok H i n t z e kot podnačelnikom okrajnega zastopaj skega  potrdil.   — To pa spet gotovim gospod« bode prav.
Konkurz   preklican,   črez  hranilno   in p| društvo pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah: klican   konkurz,   kateri je  bil temu društvu napovedan.   —   Omeniti   moramo  tukaj  tudi,] tukajšno   pošteno   prebivalstvo   ni   dalo zapel nekaterih   kričačev, in da slej kakor prej kopaj nemških  in  naprednjaških trgovcih, ker ve, dj pri   istih dobro in solidno blago po   pošteni, ceni: Kakor se pravi, bode baje takozvana „nj štacuna" v kratkem zaspala; deske se baje že ahol
5
Samomor. V nedeljo dne 2. julija vlegla se je jteljica Liza V a 1 e n k o iz Spodnje Polskave blizo Igerskega   na   železnični  tir, ko je pridrdral brzo-
KL Kolesa soji glavo od trnpla odrezala. Vzrok samo-ra je neznan.
Uravnava Pesnice. Dne 12. julija došla sta dva
t^jemerca  (inženerja) od deželne vlade ter pričela jwanje v svrho reguliranja Pesnice.  Skrajni čas bi bil, da  se vendar enkrat to pereče vprašanje te-Pljito reši.
Volitve v okrajni zastop marenberški končale so
popolno   zmago   Nemcev in Nemcem prijaznih
Atencev. Med volitvijo vladal je mir in red, kakoršen
Ba le redko pri volitvah opazovati. Kjer pa je mir
led,   tamkaj   je   tudi   edinost in složnost, ki sta
roa  pogoja  za   vspešno   in plodonosno delovanje
e korporacije.
Socijal-demokraticni kandidatje za novoupeljano o kurijo so že nastavljeni in so sledeči: Hanns i e 1 za mesto Gradec; Jožef Pongra»tz za Hec z okolico; Vinceno Mnchitsch za Bruck; iMichael Schacherl (žid) za Ljubno; Hanns B i n b a n e r za Feldbach; Julius H i 1 a r i za gono; Johann Mlaker za Celje in Vincenc p m a r za Ptuj.
Doktorjem  prava   promoviran bil je dne 8. ju-
1.1. nagraškern vseučilišču gospod Jožef D rob nič,
[kr. avskultant pri okrožnem sodišču v Celja.
Strela   udarili  je   dne   5. t. m. v gospodarsko
ppje pri faroviu v Skalah  pri Velenju.   Ogenj
je tako naglo razširil, da 6e ni dalo ničesar rešiti
|je poslopje s vso vsebino vred pogorelo.
Žiškemu zgodovinarju.  Neverjetno veliko talenta
i„mladenič iz Zič"  tudi za zgodovino.   V Domo-
jpopisnje ta učenjak zgodovinske dogodke, kateri
pe vršili   v  16. in  17. stoletju. Iz navedenih do-
ov sklepa   končno,   da še gotovo živi tukaj
da š<
|mož, ki pomni o  1848".   Res je,
spominjajo na čase [te ljudje,   kar  je  iz
za
da
|iško linjali, Nekaj am na, [opozarja, beseda, lo radi te Idr. Ivan Če
une „ blažene" čase   pred   1 e-
e žive pri nas ljudje,   ki
pred  1848. letom;  pa da
nj egovega dopisa
sklepati, tudi na objavljene dogodke zamore le «en mladič iz Zič"  trditi
juriste.   Znana žiška trojica   je   tako že celo juriste začenja podučevati ter da   beseda  „n e m č u r"  ni nikaka ža-kljnb temu, da je bil ud žiške trojice besede na 20 K obsojen. Njegov zastop-Radolf že ve, zakaj je svoj rekurs od-se že žiški jurist na svoje juridično znanje ponaša, moral bi tudi vedeti, da je upravno [šče že davno dognalo, da je beseda nemčur r žaljiva beseda.
!kel pes,  ki je slišal posestniku   L a s i č n v
ah. okraj Ormož,  ugriznil je te dni pet oseb in
Marijo Ribič, Alojzijo Lajh, Lašič in
Ijan iz Godomerc in Vincenc K o k 1-a iz Radi-
Posebno hudo je razmesarjena na hrbtu in obeh
Marija Ribič. Vseh petero ugrizenih oseb so
Jjali na Dunaj v Pasteur-jev zavod.
Ptujski sejmi. Na sejem dne 20. julija se je prignalo prav veliko živine in sicer 40 konjev, 892 goved in 174 svinj. Cena je nekaj padla in je toraj kupčija bila precej živahna. — Prihodnji letni živinski sejem vršil se bode 5. avgusta, svinjska sejma 27. julija in 3. avgusta t. 1.
Za mariborski volilni okoliš IV. kurije je kot kandidat nastavljen gospod Albert S t i g e r, župan v Slovenski Bistrici, kojega vsem volilcem toplo priporočamo.
Velik požar. Dne 18. julija ob 5. uri popoldne je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Matevža Šramel v Spodnjih Jablanih, občina Cirkovec na Dr. polju, katero je s hišo vred popolnoma pogorelo. Požar se je razširil tudi na sosedna poslopja. Zgorela so hišna in gospodarska poslopja posestnikov Štefan Šramel, G. Turk, Jakob B a k 1 a n in Jožef W u k Čisto do tal. Dotični posestniki so še zategadelj huje prizadeti, ker jim je zgorela tudi vsa krma in žito in Matevža Š r a m 1 povrhu še 8 svinj.
Strela udarila je dne 18. t. m. v nprego posestnika J. B a u m a n n-a iz Pongerc, občina Gir-kovce, ravno ko je s svojim hlapcem snopje na voz nalagal. Konje, ki so bili vredni 2 tisoč kron je ubila, snopje na vozu pa se je užgalo ter z vozom vred zgorelo. Hlapec je bil hudo poškodovan in pravi se, da bode le težko popolnoma zopet ozdravel, medtem ko se gospodarju ničesar ni zgodilo. — Sploh se mora reči, da so letošnje nevihte izvanredno hudega značaja.
Letošnja trgatev bode žalostna, akoravno so vinogradi še do pred kratkega obljubljali bogatega pridelka, kjer ni toča istih oklestila. Prikazala se je zopet nova bolezen, takozvana „Lederkrankheit" na grozdju. Ena sama noč uničila je našim vinogradnikom up na ugodno povračilo njihovega truda in njihovih stroškov, koje so žrtvovali za svoje vinograde. Umestno bi bilo, ako bi se merodajni krogi nemndoma pobrigali za žalostno stanje naših vinogradnikov in da bi se strokovnjaki proučili o pravem vzroku te bolezni, opazovali njen tek in izid ter si prizadevali najti pomoček v obrambo te nove nničevalke naših vinogradskih pridelkov, da se vsaj v prihodnjih letih zamore naš ubogi kmet obvarovati take škode, kakoršna ga je letos zadela.
Okrajni zastop ptujski. V soboto dne 16. t. m. prisegel je novoizvoljeni okrajni odbor ptujski svojemu načelniku ter je istega dne prevzel svojo poslovanje. Koj pri nastopu je odbor predlagal načrte glede nre-ditvije ceste iz Okiča v Leskovec ter preložitvije ceste iz Polenšaka k sv. Tomažu. Pa tudi na cesto iz Velovleka na št. Bolfank se ni pozabilo. Vsi ti načrti se bojo v prvi seji skupnemu zastopu predlagali in želeti bi bilo, da bi kak ud tudi vzboljšanje ceste črez Grabšinski breg predlagal.
Sreča V nesreči. Naš ljubeznjivi prijatelj častiti gospod župnik Murkovič od sv. Barbare v Halozahje nedavno imel prešmencano smolo. Zletel je namreč v farovžu po stopnicah (štengah) in se pri tem znatno poškodoval. Obžalujemo vrlega gospoda dušnega pastirja
G
•— ob enem mu pa tndi častitamo, da se mri ni hujšega zgodilo. Vzrok padca naj blagovolijo nam č. g. župnik eami naznaniti.  Noe. —
»Celjska žaba" mogočno regija v svoji mlakuži. Prevelika vročina ji je možgane ožgala, da ne ve kolikrat ee ji je glede razdelitve državne podpore med spcdnještajerske vinorejce, ki so bili po trtni uši poškodovani, že odgovorilo. Zaletujese v obče spoštovanega ptujskega župana, todatamož stoji previsoko, da bi jemal ozir na reglanje take mlakužne gnjusadi, ka-koršna je celjska žaba in njena tovaršija. Gospod Ornig je spoštovan od vsakogar, kdor tega moža in njegove zasluge le količkaj pozna, in to naj bode vrlemu gospodu najboljši dokaz ljubezni in zaupanja, kojega pa on tudi v popolni meri zasluži.
Huda vročina vlada letos v naših krajih. Kakor se pravi, že celih 130 let ni bilo pri nas take peko-Čine,  kakorŠna se nam od vseh strani naznanja.
Koroške norice.
Mati in Sin utonila. Posestnik Martin Dullnig p. d. Wiesenegger v Kremskem mostu napravil je za silo neko brv, katera je obstala le iz lestve (loj tre) z naloženimi deskami. Dne 10. t. m. sta se zaradi krajšega pota čez to brv podala Čevljarska žena Ana Lackner iz Plesnice in njen 6 letni sinček. Ko se prevrne ena deska, padla sta v deročo reko Lizer ter oba utonila.
Pasja kontumacija. V Pojeih, občina Vajre, ugriznil je neki stekel tuji pes prejšni petek 4 pse. Vseh petero psov se je nato takoj postrelilo. Za občine Vajre, Feldkirchen in Štajerberg se je zapovedala pesja kontumacija.
Sam se je sodniji javil kmečki sin Čmelič iz Cač blizu Podkloštra, da je storil zločinstvo požiga. Seveda so ga hitro djali pod ključ.
Iz bojazni pred hiralnico skočil je pri Paternionu v Dravo bivši gledališčni ravnatelj Haupt. Na možu se je že dalje časa dala opazovati nekaka otožnost, ki ga je slednjič gnala v prostovoljno smrt.
Z drevesa padel. Posestnik in krčmar Janez Sorgo iz Spodnje vesice, ki je bil več let župan in obč. svetovalec, spravil se je 11. t. m. po lojtri na črešnjo, s katere pa je tako nesrečno padel, da je po dveh dneh vsled poškodbe umrl. Mož je bil 60 let star ter vobče priljubljen in spoštovan. Zapustil je vdovo z osmerimi otroci, cd katerih je šele komaj eno preskrbljeno.
„Pobožni romarji/ Ko so se na št. Petrovo vrnili nekateri fantje od božje poti k sv. Krvi pijani domov v Moravče, hoteli so iz gole hudomušnosti in nagajirosti krčmarju Kaponigu težek voz iz dvorišča vleči. Krčmarjev hlapec je pa to zapazil ter ponočnjake odpodil. Ko pa je nekoliko časa že v postelji počival, so poredneži zopet prišli. Zdaj pa je hlapec hotel enega teh pobalinov prijeti, toda poslednji ga je z nožem tako hudo v prša sunil, da so morali težko ranjenega reveža v Lienz v bolnišnico prepeljati. Zares lep konec »pobožnega romanja"!
Požar. Pred kratkim so pogorela posestnik« žef Willegger-ju, p. d. Klingbacher-ju v Egenfl Feldkirchnu hišna in gospodarska poslopja, /ga je tudi čvetero goved. Zavarovan je bil imenol samo za 6 tisoč kron, škoda pa se ceni na blil tisoč kron.
Strela Udarila je pretečeni teden v kolaij Franc Roževa v Rudi ter jo zapalila. Vsled hal naliva in urne pomoči gasilcev bil je plamen vi kera zadušen in tako večja nesreča odvrnjena.   |
Dojenček je rešil smrti 2 moža. Dne 12. t.j je sedel posestnik Kahlhammer v Baiersdorfu zl rednikom (feldvebelnom) Pobašnikom, ki ga m pričel obiskat, pri mizi, ter se ž njim pogovarja drugem kotu je v zibeli ležalo dete, ki je naeil začelo ječati. Gospodar gre k detetu gledat, kaj mu je in ob enem 66 tudi feldvebl od mize cdstij V tem hipu pa je v hišo udarila strela, ki je ran mizinem kotu vzela svojo pot v zemljo. Rnztrlal stene« pometala je v kotu več podob in goto« bila ubila imenovana moža, ako bi se ne bij zadnjem trenutku od mize odstranila, kar sta štora zaradi detetovega joka.
Dopisi.              I
Glasovi pa loških občinskih volitvah. Znana I trojica se radi propada pri loških volitvah .sezj pomirila, kar je najbolj razvidno iz pet lfcžnjivil pisov celjske Domovine, kateri niso diuzega, nego! in ostudne laži o naših naprednih volilcih. Ta žena trojica sicer ni toliko vredna, da bi se i po časnikih prepirali, pa resnici na ljubo hod nekatere o naših volilcih objavljene laži pribiti bodo naši bralci, ki teh dopisov niso čitali, nvj kakšne lažnjive in hudobne počasti so voditelji j sovražne stranke. V „Domovini" št. 49. stoji dosld „Vkljub vsemu temu pa so imeli tako malo san vesti, da so nastavili kandidatom nadpolovično vi narodnih mož. Njihova „ordre de battaglie" je j Volimo tudi iste, kateri bodo sigurno predrli pri protni 6tranki, da bodemo zmagali vsaj naviden Bili so popolnoma overjeni, da podležejo. Da j prav nesramna laž, razvidno je iz tega, da mil vedeti nismo megli, katere kandidate je naspn stranka postavila. Že le na dan volitve smo i vaš volilni listek v roke, iz katerega smo vidffl ste vi od 18 odbornikov S take može kandim katere smo tudi mi volili in sicer g. Vinko Dreni Ivana Zdolšeka in Alojz Detičeka. Prva dva sij dolgoletna odbornika naše občine in vrla „ Staji janca" ; tretjega smo radi tega v cdbor volili, i] mlad, razsoden in napreden kmet. Edino, kar ti liko po resnici trojiškega pisarjenja diši, je, 1 loški g. župnik po svojem mežnarju in <j nistu dal svojcem naznanje, da se volitve ne udd ker je bil prepričan, da sigurno podleže. Nd mežnarju na tem mestu svetujemo, se v volitve! kakor ne vtikati, drugače bi bili mi Štajercijanca morani,   mu pri  bernji vrata pokazati.  A   naji

I podlost in laž celega pisarjenja pa je sledeči od sta-vek v nDomovini": „Samo iz Dračevasi se jih je jnapotilo sedem na volišče, ker še tega do takrat niso |bili zvedeli. Žalibog jih je potem padlo pet golažu v naročje in postali so Iškarjoti. Prodali so se za (žganje in smrdljive klobase." Ta čin poštenjake radi tega, ker so drugega prepričanja kakor trojica, na |tako ostuden način blatiti, spada v 15. ne pa v 20 |stoletje. Mi torej v imenu užaljenih Draževasanov hšo brezmejno podlost z vso odločnostjo zavrnemo. [Ali je trojica že pozabila, da je bil nadpoveljnik (klerikalne stranke na dan volitve, ko se je začelo daniti t Draševasi pri volilcih, ter jih prosil naj grejo ž njim k volitvi? Ne vemo, ima li ta moder žiški dohtar lie tako slab spomin, ali Je pa tako zloben, da vkljnb hemn, da so mu Sodin, Cugmas in če mnogo drugih na dan volitve povedali, da grejo volit, pa ne z s k'-uikalno, ampak z napredno stranko, take laži obnavlja. — O odobrenju občinskih računov žiške ob-fene vas sploh nihče ni vprašal, pač pa je sumljivo, ■i je moral deželni odbor račune žiške občine za plih 20 let revidirati, kar drugače ni navada. (Če ba tudi o tem poslovanju kaj natančnejega zvedeti počete, vam v prihodnji številki marsikatero lepo do-godbico povemo.) Svetovali smo Vam samo, da bi Taš nos rajši v šolski račun vtaknili. Da ta račun jbikakor ne spada v županovo področje, morate vašemu j,gospoduu, ne nam povedati, kateri so nato delovali, pa se je denar, ki so ga za prodano staro šolo dobili. za popravljanje farovža porabil. — Ločki farovž jso pa „slavni gospodje" na novo postavili, ne pa, jkakor dopisnn laže, da so ga samo prenovili. A mi še nismo pri koncu! Z odstavkom „Ločani rodoljubi" poče dopisun dokazati, kaki iskreni rodoljubi so loški [rolilci in pove v pojasnjevanje psovko, katero je ^lišal jurist Gosak iz Zič v prepiru v Zurijevi gostilni. Navedena psovka res ni bila na mestu, pa veljala je posaku, ne pa slovenskemu narodu. Boljše bi bilo, k bi dopisun dotične psovke sploh ne bil omenil! Ker pa je že to storil, hočemo mi povedati, kar je Je s to psovko v zvezi. Bila je vroča nedelja. Žiški ^ladič je od trudapolnega agitiranja v Ločah tako pb postal, da se je moral k Zureju k repeat iti. plolHPo nakljnčbi pride v in <?estilno tudi več Ločanov. rtnj Ker je miza, pri kateri je jurist dosak .sedel bila obi J a edina v isti sobi, so se tudi Ločani k njej vsedli. Xiso še dolgo skupaj sedeli, že se je začel prepir, [pri katerem se je mladič tako surovo obnašal, daje bil g. Pauscher primoran ga s prav ostrimi besedami, ioed katerimi so tudi padle besede: „Sie windischer and", zavrniti. Ko je jurist svojo vino popil, dru-a pa ni "zahteval, vpraša ga isti, ki ga je tako jjo užalil, prav ironično: „Vam smem natočiti?" ar mu jurist takoj odgovori: „Tisto pa, tisto!" o se je dolgo ponavljalo in se ga je jurist tako na-«tl, da je celo pozabil, da se ne spodobi v družbi, ^ateri so vsi odkriti, pokrit biti. Vsled tega ga je ravno na nežni način odkril. Gospodu Pauscherju žal za litre vina, ki se mu ga popili, pa neverjetno njemu kakor nam zdi,  kako se to dejanje z vašo
io-ito ila-njo rco da
no:
/a-
!ir.O
nas-
10
to
irali lika a ž«
er
er j
iek
la
orgl
eleJ
še
•j pi rvečj
akademiško Častjo, s katero se pri vsaki priložnosti pobahate, strinja? Kje pa sta isti večer ostala vaš narodni značaj in vaša slavna logika, na katero ste tako ponosni? — Dopisun se v nposIednjem dopisu" zgraža tndi nad drngim birmanjem žičkega jurista ter imenuje Esiha vsled tega čina tolovaja. No, gospod Esih, pomirite se radi tega izraza, kajti to častno ime si zasluži tudi mladič iz ZiČ, ki celo trdi, da ima akademiško čast. Dokažimo to! Ko nekoč „mladič iz Zic" po agitiranju iz Loč gre domu mimo hausen-skega mlinarja, ki je s svojim otrokom pred hišo stal, stopi k mlinarju, ga prijazno nagovori, mu pošteno klofuto podeli in na to zbeži. Ali je bilo to tudi akademiško? Seveda, kar je pri žiškem juristu akademiško, je pri Esihu tolovajsko!  Brez   komentarja!
a — o. Od Sv. Roperta v Slov. gor. došel je »Štajercu" sledeči dopis: „PriIjubIjen nam „Štajerc", ker vidimo da ljubiš nas kmete in naše pravice možko zagovarjaš ter nam želiš mir, zato smo prisiljeni, da se ti o razmerah, kakoršne vladajo v naši fari, nekoliko potožimo. Imamo namreč tukaj župnika, ki ne trpi miru; preklinja, da ga je groza slišati in sicer pov-sodi, kamor stopi, naj že bo v farovžu, v Žagredu ali na prižnici. Preiti ne sme celo največi praznik, da ne bi „šinfali" in z grdimi psovkami imenovali svojih faranov, zato jih je pa že tudi presneto malo, ki bi zamogli imeti do svojega fajmoštra spoštovanja, kakersno se za pravega dušnega pastirja spodobi. Mnogo je takih, ki raje grejo daleč v drugo faro k k službi božji, ker niso voljni poslušati razgrajanja domačega župnika. Ja, naš župnik je že začel farane v farovžu celo suvati in metati in se pri tem najbrž ni spomnil, da ima „žegnane" roke. — Taka se je godila tudi enemu 64 letnemu starčku, ki je bil nekdaj vojak ter moral iti dvakrat v vojsko. Brcal ga je celo z nogami v zadnji del života. Kaj lepo ravnanje katoliškega duhovnika, ki bi imel oznanjati vernikom ljubezen in mir in pa to tudi dejansko kazati! — Ko je revež na tleh ležal ter s povzdig-njemi rokami usmiljenja prosil, mu župnik še ni prizanesel, terouč ga je zgrabil s svojimi „žegnanimiu rokami tei vrgel skozi vrata na hodnik in iz hodnika zopet skozi vrata na prosto, pri čemur se je revež tako poškodoval, da je moral potem tri tedne ob palici hoditi. Župnikovi ljubčeki so samo „Fih-posovi" privrženci* ki s svojimi suhimi čeljustmi hodijo v farovž klepetat ter mirne in poštene farane Črnit. Take sorte ljudi potrebuje župnik za svoje priče, da se zamore izviti iz neljubih zadreg. Naš župnik si je še celo takega znal pridobiti na svojo stran, ki si je moral pri zdravniku iskati pomoči zaradi župnika. Kakor vsak duhovnik, ki se samo po obleki pozna, da spada k temu stanu, tako tudi naš župnik hudo črti „Stajercatt, ki ljudi njegove vrste krepko za rokav prime in sicer po vsej pravici. Ko bi bili vsi dohovniki takšni, kakor je naš „korenjaški" župnik, tedaj bi najbrž o katoliški veri ne bilo več sledu. Tudi mrliče bodemo najbrž morali v prihodnje na domačem  zemljišču pokopavati, kakor Turki, ker
8
naš župnik ne posti preje zvoniti, ne jame delati in tudi noče preje pogreba dovoliti, dokler dotičnik ne plača zahtevanega zneska, ki pa je navadno previsok. Ce pride kdo za pogreb prosit, pa ne plača takoj, ga župnik nabrca v zadnji del života in iz sobe vrže. To se je letos zgodilo tadi nekemu 79 letnemu starčku. Zvoniti pusti le takrat, če naročitelj naprej plača, in sicer prav drago. Vprašamo, ali smo kupili zvonove farani, ali jih je kupil župnik, ki si da za svoj god kar po dva dni zapored zvoniti. No, to se mora predrngačiti. — Pri volitvah je nas župnik kaj delaven in marljiv agitator. Voliti mora se tako, kakor želi on, ki hoče, da imajo priti v odbor njegovi podrepniki in priliznjene! Dosegel je, da je zasedel županov stol možicelj, ki ne zna ne nemški, pa tudi ne slovenski in tudi ne ve po lastni pameti kaj ukreniti, kar bi bilo občini na blagor. Prvo in zadnjo besedo ima župnik, toda to najbrž ne bode dolgo trpelo, kajti uresničile se bodo pri našem župniku prej ali slej besede, katere je sv. oče papež Pij X. nedavno govoril nekemu škofu, kakor smo to v naši zadnji številki poročali. Od nasilnega našega župnika nas skoro reši, o Gospod!   Več Roporčanov.
Zunanje noyico.
Mož z dvema srcema. Neki Giuseppe de Maggi o iz Lecce na Laškem je poseben človek. Zdravniki so namreč konštatirali, da ima 23 letni mladenič dve rebri več kakor vsak navaden človek, povrhu pa še ima tudi dve srci, ki ležite vsaka v drugi strani prs. Desno srce je z dravo, levo pa bolano. Nek amerikanski muzej obljubil je temu čudaku 38 tisoč kron, ako mu prepusti po smrti svojo truplo. Polovico plača takoj, drugo polovico pa, kadar izpolni de Maggi o bvojo 45. leto.  „Gšeft je kšeft."
Za kajho prosila je neka 30 letna ženska v Marzejlu na Francoskem. Povedala je dotiČnemu uradniku, da je ljubica nekega nevarnega tatu in roparja, ki doprina^a svoja hudodelstva z večimi tovariši, Nedavno je ta ženska po naključju izvedla za skrivališče te tolovajske družbe. Ko je banda zvedla, da je omenjeni ženski njen brlog znan, ee je zaro-tila, da jo takoj umori, ko jo dobi kak član te družbe v pest. Iz strahu pred umorom prosila je zbegana reva, naj jo zaprejo, ker se v ječi najbolj varno čuti pred svojimi zalezovalci. Zelja se ji je izpolnila, tolovaje pa je po žandarjih sodnija vse izvohala ter tudi zaprla, nakar si je šele una ženska na prosto upala.
Stric Pavel Kriiger, nekdanji predsednik trans-valške republike, za neodvisnost katere so se njeni prebivalci, hrabri Buri. proti požrešnim in brezobzirnim Angležem tako dolgo prav junaško in nepričakovano dolgo tudi vspeŠno bojevali, je umrl v Klarensu na Švicarskem, 79 let star.
Kaj stane eden strel (Schuss)? Prilično sedanje rusko-japonske vojske so izračunali, da stane eden strel iz patrone (bojnij ladij „Kksuga" in „Nišin") lepo   vsoto   okoli   900   goldinarjev.    Strokovnjaki so
nadalje izračunali,   da zastreli ena bojna ladja v uri   za   2*/< milijonov goldinarjev streljiva.   Preil lep denar za — rekel bi — nič!
„Pikelhauba" v Vatikanu. Kakor se sliši od nu] ličnij    stranij,    uniformirani   baje   bojo   v   kratke^ papeževi vojaki po pruskem vzorcu; dobili bojo nam takozvane  „pikelhaube"  in pa pruske uniforme. Rad vedni smo, kaj bojo k temu rekli naši prvaki.
Ruski cesar in „copernca". Nedavno se je podal ruski car k neki vedeževalki, da bi mu „povM dala,"  kdo da bode v sedanji vojski zmagal, ali RaT —   ali   Japonci.    Da bi se tembolj zamogel odkrito srčnosti   nadejati, privzel   si je cesar izmišljeno ime gospod Muriawieff. Na njegovo vprašanje:    „Ali bodi moja  domovina  zmagovalka?"   odgovorila  je modri žena:  „Ja — gospod."  — No vsaj nekaj tolažbe ■ mogočnega carja.
89 let stara samomorilka. V Sollenau-ud je   obesila   89   letna   bivša tovarniška delavka Tre' Wagner.    Ali   iz    „nesrečnew   ljubezni, to nam znano.   Raje   bi bila babura „še malo"  počakal bi   ji ne bilo treba  imeti opravka z vrvjo (štrikomj
Strašansko morsko pošast, takozvano »morali kačo" so baje mornarji nedavno zagledali v morji! pri Zadnji Indiji. Mislili so sprva, da je kaka pečini Ko pa se je ta „pečina" začela gibati, spoznali so da je grozna morska pošast, o kateri so mornaij vseh žasov znali praviti lase vzdigajoče pripovesti.
Ljudožrci. Večja tolpa divjakov iz plemena Bandj v   afrikanski   pokrajini   Kongo,   napadla je belgijs
<
re
P1 k
i: ili } i
a?
al
15 mož.  Od teh so ubil
stražo,   ki   je   štela   samo
4  vojake, jih  razkosali in nato požrli. Ko je prinesčl^l
eden   ubeglih   vojakov   to   novico   v bližnjo postaj*
odpravilo se je takoj '200 vojakov, da kaznujejo
ljudožree.
Živo pokopali so v E i n s i e d e 1 n u na Švicai] skem neko ženo, ki je bila nanagloma umrla. Kod pogrebci že odišli z britofa, začel je grobar jamo sipavati.   Pri tem delu pa je začni klicanje iz ti katero je nato urno odprl in v njej našel spet Ijeno žensko.
Veliko presenečenje! Kakor poroča ,Slov. Narod /bi biserada nromanjana Brezje" udeležila iudi lepahčerk^ mežnarja v Postojni. Toda reva je bila celo bolam ker jo je hudo mučila trakulja (Bandwurm). Naslcdnjj ji je postalo tako slabo, da so poklicali „gospod in zdravnika. Vse je že mislilo, da se ji bliža rijen^ zadnja ura. Pa čudo črez čudo! Ko sta prišla „gospod| zdravnik,   našla   sta pri   bolenem   dekletu novti
bn
m
rt'
rojenega   krepkega   fantiča.   Žalost   gospodova   pe j* tro baje pri tej priči  spremenila v grozo in srd . Dotično   dekle   je   bilo   vpisano v  „družbo Marijini devic". — Znamenja bodete videli.
Zaljubljen menih. Dominikanec Jarzvnskijj popihal iz Lvova (v Galiciji) s svojo ljubico v Aroel riko ter vzel seboj 80 tisoč kron samostanskega de narja. Kdor ima prevročo kri, je tudi  kuta ne sliladi
755 ljudi utonilo. Danski parnik   „Norge". kij vozil norveške, danske in  finske izseljence iz Evroa K@ v  Ameriko,   naletel  je   blizo   Hebridskih  otokov dj fpr
;;i
■oti ien lan rd(
'jo e/i noi
67

I hiorske pečine (greben) ter je bil vsled tega tako I lodovan, da se je v par minutah potopil. Od 780 j Jij rezilo se jih je komaj 25.
Grofica Lonyay, bivša sopruga rajnega avstrijskega I Keviča Rudolfa je baje na umu zbolela. Pri belem I trn baje vidi razne prikazni, med temi tudi svojo I er. katero vedno kliče in ji tudi pisma piše.
Iznajdba novih bomb se je baje posrečila nekemu I bijskemu vojaškemu zdravniku. Ta bomba se lahko
!pli s vsakim navadnim topom (kanonom) in ko ^na zemljo, ne razleti se, temuč razširja tamkaj jgmrad, da mora vsled omotice pasti celi polk »ent) vojakov, ako bi kje v bližini stal. Tako ■njeni vojaki bi se nato lahko ujeli brez, da bi ja kri. | Cerkveno premoženje znašalo je leta 1900- črez f.i milijona kron. Letni dohodki istega leta ce-I so se na 60Vs milijona kron. Leta 1830. zna-Ije premoženje rimskokatoliške cerkve samo 1 I bilijonov kron in je potemtakem v 70 letfh na-t [za celih 263 odstotkov (procentov). V letu 1900 Sla je rimsko-katoliška cerkev celih 42 odstotkov fh dohodkov, t. j. 35 niilijonov kron. — Zdaj pa 1       &jvkdo poreče, da sv. cerkev silo trpi!
LCudedelno" Marijino podobo, ki je bila v vsej p v veliki Časti, so nedavno neznani lopovi rili h Bogoroditzkv-kloštra v Kazanu. Podoba je z mnogimi žlabnimi kamni okrašena in imela veliko vrednost. Nekaterim Rusom je to zlo-|o skoraj pamet zmešalo.
podarstvene in gospodinjske I           stvari.
Kako se uniči   lesni črv (kukec, Holzwurm), ki kvari naše pohištvo, kakor so mize, stoli, omare, ne, nastenski okviri itd.? Najhitreje in najgoto-|e iznebimo   tega nadležneža,   ako spravimo s jo malega čopiča ali pa kakšne druge primerne jre v dotične luknje nekoliko   kapljic   bencina. fe pa se morajo   poprej dobro  izpibati (Ballon-J, ker drugače črvu zaradi prahu in smeti   ne mo  do   živega.   Bencin   je eksplozivna tvarina, le mora ž njim   jako   previdno ravnati;   blizu ž njim nikakor ne smemo priti. Bodite  usmiljeni z uprežnimi živali!  čas ajdine je tnkaj. Poletna viočina je dospela na    vrhu-pndo trpe ljudje, ki morajo v veliki vročini na \ delati,   kjer na nje   pripekajo vroči solnčni |da jim pot kar curkoma lije po spehanem žige bolj pa trpi uboga   nprežna   živina, ako jo |iljeni   in surovi   ljudje vprega jo   za več nr na težkemu delu, bodisi na prazni cesti ali pa v izdo. Ob ajdini setvi živina največ trpi; mu-težko delo, neznosna vročina, huda žeja, nad-jmulie   in brenceljni   (obadi) in   povrhu pa še ;i bič   surovega gonjača ali   voznika.   Gospo-bodite   pametni   in   usmiljeni   z   vazo živino! jte jo v sedanjem času raje v hladnih jutranjih
ali pa večernih urah. Opravili bodete vaše delo v teh urah veliko lažje in urnejše, kakor pa črez dan, ko solnce najhujše pripeka. Orati se da tudi pri mesečini prav dobro, in to Vam tudi svetujemo. Privoščite sebi, Vašim delavcem in Vaši živini raje po dnevi ob najhujši vročini kakih par uric počitka, Vašo setev bodete v hladu lahko opravili. Mnogo živine je pri delo v hudi vročini že zbolelo ter počepalo, toraj je na Vaš korist, ako se po našem nasvetu ravnate.
Proti kašlju se sledeče priporoča: Vzame se malo vode ter v njej skuha precej velika čebula (luk) s še enkrat tako velikim kosom kandisovega cukra (Kandis- oder Brustzucker). Knhatt se mora tako dolgo, da postane tekočina kot sirup gosta. Ako te nadleguje kašelj, vzemi od tega zdravila v kratkih presledkih po kofežlici. — Namesto čebule rabi se tudi sok od rumene repe (pese). — Velja pa tudi naslednje sredstvo: V redkev se izvrta ali izreze luknja, katera se mora napolniti s kandisovim sladkorjem. Ta se polagoma raztopi v soku, ki ga oddaje redkev. Tudi ta raz6topljina je gosta, kakor sirup in jemlje se po kofežlicah, kadar koga h kašelju šegeče. — Za otroke se tudi lahko skuha v plehasti žlici malo sirupa, ki se jim nato ohlajen daje.
Kako se izvleČejo zarujaveli leseni vijaki (Holz-schrauben)? Na vijakovo glavo se položi razbeljeno železo ter tako drži 2 do 4 minute, nakar postane celi vijak vroč in se da z lahkoto izvleči z navadnim dletom (Schraubenzieher).
Da salata ne gre v cvet, naj  gospodinja sala-
tino steblo zareže od zemlje do polovice vieočine precej globoko (do sredine) z ostrim nožem. Takih zarez zamore vsaka količkaj spretna ženska v četrt ure najmanj 200 narediti in si na ta način ravno toliko lepih salatnih glav zagotoviti.
0 kopanju. Stariši, skrbite za to, da se Vaša mladina v sedanji vročini pogostoma kopa, kajti to je njenemu zdravju neobhodno potrebno. V tednu dvakrat je dovolj in sicer vsakokrat četrt ure. Pa tudi odraslim ljudem je kopanje jako priporočljivo. Pri otrokih pa se mora seveda paziti, da jim ne preti nevarnost, ne na telu, pa tudi ne na duši.
Pitje kave in zdravje. Mnogokrat sproženo vprašanje o škodljivosti kave se je v preobilnih rodbinah na ta način .rešilo, da se naj rabi živce radražujoča zrnata kava le s primesjo Kathreiner-Kneippove sladne kave. Vsled svojega lastnega okusa dobi zrnata kava s primesjo Kathreiner-Kneippove kave nek poseben, vsakomur znan, prijeten in ljubki okus zaradi znane dobre lastnosti sladu, ki na zdravje jako ugodno npliva. Zatoraj služi ta ondi, kjer je zdravnik zrnato kavo prepovedal, kot edino primerno nadomestilo, ker je finega okusa, lahko prebavljiva, telo in kri oživljajoča. Kathreiner-Kneippova sladna kava priporočuje se, ako se pije čista, posebno za otroke, bolnike, in slabe osebe.
Kako pokončamo jabolčne črve? Zato se priporoča, da začnemo v začetku avgusta jabolčna drevesa vsak dan nekoliko tresti. Črvivo sadje vsled tega popada   in ga lahko za svinje   uporabimo. Ako
10
bi to vsi sadjerejci več let zaporedoma delali, moral bi naslednje ta škodljivec čisto izginiti.
Da   kapus  (zelje) pred gosenicami obvarujemo,
je dobro, ako zasejemo okoli zeljnih gred ali ogonov vrsto konoplja; metulji, ki zaležejo goseničja jajca, konopljinega duha ne trpijo in se toraj gred in njiv, ki so vsaj deloma s konopljem obsajena, večinoma izogibljejo.
Pomoček proti stenicam je baje med drugimi tudi bakrena galica (Kupfervitriol) dobro sredstvo. Vzame se je 125 gramov, pa na drobno stolče in nato v pol litra vode raztopi. S to raztopljino se mora potem škropiti v razpoke, kote in špranje, v katerih so se stenice zasnadale.
Pasja steklina je jako nevarna bolezen naših zvestih domačih Čuvajev. Nevarna pa ni samo za pse, kateri na njej zbolijo, temuč tudi za druge živali in ljudi, ki pridejo s steklimi psi v dotiko. Navadno se prikazuje ta grozna bolezen ob vročem poletju. Vzroki tej bolezni so jako mnogovrstni; nekateri so nam znani, nekateri pa tudi ne. Da svojega zvestega čuvaja in čveteronogega spremljevalca kolikor možno obvaruješ te strahovite bolezni, opazuj sledeča pravila:
Ne imej tvojega psa privezanega na solne u, temveč priskrbi mu kolikor mogoče hladno, senčnato mesto, ako ga že moraš na vsak način priklenjenega imeti. Glej na to, da bode pes imel vedno dovolj friške vode, da ne bode trpel žeje. Spusti ga pogostoma z verige, da se zamore iti kopat ali pa ga pelji na verigi v vodo, ako siga ne upaš ali pa ne smeš odkleniti. Ne dajej mu vroče ali celo prevroče jedi, vsled katerih pes rad steklino dobi. Psu moraš vsako jed preje ohladiti, predno mu jo daš. Ako imaš psa priklenjenega, ne pripuščaj, da bi ga poredni fantalini dražili, kamenje ali preklje vanj metali ali mu sploh nagajali, ker jeza je že dostikrat steklino povzročila.
Pisma uredništva.
Leskovec: Kdor je pri .,rajnem konzumu" oškodovan, naj se zglasi pri upravništvu ,.Štajerca", kjer se mu bode dal svet, kaj da ima storili.                                        •
St. Ropert v Slov. gor. Knjižica o cerkvenih pristojbinah (Stolagebuhren) se dobi v knjigarni W. 1J1 a n k e-ja v Ptuju, kakor tudi v vseh večjih knjigarnah v vsakem mestu. Priskrbi to knjižico tudi upravn štvo ,,Štajerca" svojim naročnikom, ako se po njo piše.
Mnogim prašalcem: Knjiga župnika Vogrinca: ,,Nostra maxima culpa" (naš največi greh) se dobi pri Carl Fromme k. k. Holbuchhandlung in Wien, priskrbi pa jo tudi ,,Štajereu. Dobiti se zamore la knjiga le v nemškem jeziku, ker v slovenskem dosedaj Se ni i/.išla. Unim, ki so nemščine zmožni, to knjigo toplo priporočamo. Spisal jo je miroljubni in odkrilo-srčni č. g. Anton Vogrinec, sedanji fajmoSter v Libeličah na Koroškem, štajerski rojak.
Večini dopisnikom: Prosimo potrpljenja.
J. H. v Pišecah. Dotična gospa bode itak našla za svojo usmiljenost hvaležnost pri ljudeh in plačilo pri Bogu; mi takih osebnih reči ne moremo objavljati.
Gostilna
s pravico točenja vina. piva, žganja in tolkle ter prodaje jedil; sme se pri hiši peči kruh za prodajo in živina klati, sploh je hiša pripravna za vsako obrt. ker stoji v kraju, ki ima velike kramarske in živinjske sejme tik glavne ceste blizo trga Sevnica ob Savi. Proda se zaradi starosti posestnika. Več pove upravnislvo „Štajerca". 246
Malo posestvo
na 6ornjem Hajdinju, his. štev. 43, tik velike ceste je brez aH pa s zemljiškem vred takoj na prodaj. Več pove: Johan Graher v Gornjem Hajdinju. poŠta Ptuj.       241
Veliko presenečenje!
Nikdar  v  življenju   ni  več take priložnosti             1128
500 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se H leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode. H jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mosnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo. 1 par man Set ni h gumbov, 3 gumbi za srajco, {3°/0 dubla-zlat) z patentiranim zakjepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z ?6 najlepšimi slikami, 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilanlom, o različnih srfiešnih reči za s'are in mlade.20 različnih reči za ko-ešpo-denco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiSi in so za vsakogar potrebne Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za farno 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali Če se denar
p o Sije naprej.
Dunajska centralna razpoSiljalnica
P. Lust, Krakov (Krakau) st. 41.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Lepo posestvo m
v Dramljah blizo Konjic z lepim vinogradom, gozdom in sadnim vrtom, rodovitnimi njivami in travniki, z lepo zidano hiSo in gospodarskimi poslopji, vse v najboljšem stanu. Posestvo je posebno pripravno za živinorejo in kdor bi imel dovolj premoŽenja, uredil bi si tudi lahko premogokop, ker se je našel na tem posestvu bogat sklad premoga. VcČ pove posestnik: Johan Widmar. v Dramlah hišna štev. 28,   poŠta   Ponikva (Ponigl).
Pekovski   učenec
zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme takoj pri Joh. Turčič-u, pekovskem mojstru na Pragerskem (Pragerhof).    218
V
najem
se da ali pa proda posestvo, lik glavne ce-ste blizo mesta Pli-berk na Koroškem. Posestvo obsega 20 birnov njiv, lepe travnike in gozd (les), vse v ravnini. Poslopje je v najboljšem stanu. Več pove: Jurij Šercer, p. d. Kr;žnik, pošta Šmihel nad Pliberkom,
Koroško.                 243
Hiša
v dobrem stanu, stoječa nai nem prostoru zraven lepe v Kanižinem predmestju (his. v   Ptuju,  obstoječa iz štirih I dveh kuhinj,   kleti i. I. d. li je urejeto  gospodarsko lop vrt   za  zelenjad.   veliko] rišče  s  studenem z dobro] in prostranim prostorom za in sušenje perila. Proda se )3 ugodnimi pogoji in za nizkof zaradi po-estnikove preseliWj pa se ludi da v najem. Več| lastnik, stanujoč v Ptuju, Ki predmestje predmestje števj
Mizarski  pomoči
v mlajših letih, kijedo«cd na deželi, dobi takoj trajno; pri: Jožef Vogrinec-u v Gor^ Hajdinju  Štev. 3d,   poŠta j
Trgovski učen]
z    dobrimi    Šolskimi     sptt zmožen obeh deželnih jezil sprejme   pri   Johariii Pruj schegu, trgovcu v Slovenji
I konjar in I volaj
oženjena, se iščeta; dobita; vanje, živež in plačilo v gc denarju. Sprejme se tudi
m ajar,
ki zna dobro molzti. Plačaj godbi. Živež se daje od
majcrtiof trnopetx bei 1'raj
Slikarski učeni
(Malerlehrling) _ iz poštene hiše, z dobrimi Soli spričevali, se takoj sprejm« pri Jožef  Sabukoscheg v nicah (Brunndorf) Nr. 49 pri] riboru.
Malo posestvo bli Maribora
tik glavne ceste, s hi£o z sobama,  kuhinjo, lojpo in zraven   je   živinski    in hlev, skedenj, lep vrt, sadno] in 2 in   pol   orala   njive. se proda   za 8.200 gold.; terih se ima 1000 gold. tal ložiti,   na  ostali  znesek proti i do 5% obrestim čaH pove: Kranc 1'odlipnik.  Maij Thescn 4?.
Pekovski učei
se. takoj   sprejme pri  pek<
mojstru: Alojz Olbrfch v Ljt
ll,eutschach).
Lepo vinogradskj posestvo
ležeče blizu Slovenske v južni legi, kjer rase ii vino, obsegajoče 17 oralov, dirano, o teh je 8 oralov ] 3 orale vinograda, ostalo! njiva, travnik in saduuosn dana gosposka hiša z lepo] in veliko prešo ter 2 vii Pot do hiše je pripravna. se pod ugodnimi pogoji j* proste roke. Naslov pove ništvo „Štajorca".
5568

11
„STAJERC"
,»St3J©PC" je list, ki ima glavni moter, braniti spodnjestaj. krnele pred iskorišče-vanjem od strani kmečkih sovražnikov.
jjS*3J©PC hoče mir med sosečkima narodoma, katera sta primorana, skupaj živeti in katera sta odvisna en od ovega.
„Stflj©PC" radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbenih, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev.
,.St£3J6PC sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne-rednosti, katere Škodujejo kmetu, odstraniti.
jjS*3J©PC prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel.
„Štajjerc' izhaja na lelo 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroči vsaki dan.
priobči   oznanila   po  jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospodar 76 dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število .^tajerčevih'4   naročnikov  vedno raste, kmetje,  obrtniki,  delavci,   trgovci,   naročajte „Stajerca", pošiljajte mu vaša oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč iztisih.
Naprednjaki, skrbite za razširjanje lega lista, tako, da bode kmaJu postal tednik.
Upravništvo in uredništvo se bode od sihmal še bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo.
Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte „Štajerca".
»EKi^
Jašek
in drug
kGREB
|«adO¥ičev trg 8
35ivom 20.000 vsled naredbe [kralj, brvatsko-ilinske deželne jod dne o. avg. 1901, Štev. U.2U, dovoljena
ha  za  prevažanje  oseb iz delavskega kakor iz kmečkega stanu v prekmorske kraje.
piana  cena iz Zagreba do New-Jorka K 170'— s im parobrodom,   koji plove 7 — 8 dni črez morje.
ranjp se vrši samo na brzo-parobrodili in trnja vožnja preko morja samo 6 do 7 dnij.
V pristanišču ni nikakoršnega doplačila! <8&8
Na parobrodn izvrstna oskrba z vinom.
(potovanje   iz Zagreba  vsako  soboto in pondeljek.
Na pismena vprašanja odgovorimo nemudoma in brezplačno.
L. Mašek in drug.
Brusilne (ostrilne) kamne
(osle) iz najboljšega brusnega kamna, zavoj s 15 komadi franko K 2.25,    100 komadov K 8*—,   iz šta-cije Litij,a pošilja   proti  poštnemu povzetju- J.   Raz-boršek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko).        138
Stari farhar
81
sodarska pomočnika
ejmeta pod ugodnimi pogoji
[ydelo;   pri mojstru  dobita
IDje. hrano in   na dan vsak
vina ter po 10 kron plače
Jožef  Morit«,  sodarski
v Vidmu ob Savi (Videm-
Gurkfeld).            248
Ekonom
238
izvežban v vseli strok ali kmetijstva, zmožen nemškega in slovenskega jezika, z dobrimi srfficevali in večletno prakso, želi svojo dosedanjo službo izpremeniti. Naslov pove upravništvo ^Štajerca".
(Ferdinand Stross) vštric male kasarne priporoča se, da prevzame po nizki ceni platno, možka in ženska oblačila v barvanje v vseh poljubnih barvah; nadalje priporoča svojo mnogovrstno zalogo modrega (plavega) platna, druka in robcev, vse vrste tkanin za obleko, hlačni cajg, cvilih za blazine, (Weberzeug), pisan in moder barhent, platno za srajce, rokavce in gale, široko platno za prle ali rjuhe, belo in črno platno za konjske komote, zeleno in modro domače platno za predpasnike, iz debelega domačega platna narejene prte, odeje, koče, slamnjake (Strohsacke), delavske srajce. Strikane srajce in spodnje hlače zamožke in ženske, (gate), nogavice, predpasnike itd.
12
FRANZ SODIA
tYOrnica pušk (Gewehrfabrik in Ferlaoh, Karaten)
172
priporoča izvrstne puške, kakor paske za »rot in krojijo, najizbornejša dovrSitev za streljanje; ročno delu z jamstvom. — Veuke ilustrovane cenike   s podobami  pošiljam vsakomur, kdor   mi pošlje 15 kr. v markah,
poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval.
Kdor bi z mojim blagom ne bil zadovoljen,   tistemu ga zamenjam ali pa
vrnem denar. Moja zaloga je jako velika.
Perva  štajerska tovarna srebrom zlatoio in verižic s parnimi stroji
v Celju,
ces. in kr.  dvorni liferant tovarna:                                  Prodajalnlca:
gledališka ulica,      4) tfi)            glavni trg,
štev. 4.                                      štev. 4.
Lastna delavnica za popravila in zavod za graviranje.
Dela se vse na novo, vdelujejo se kamenčki po vzorcih  in risbah.
Elektro-galvanicno pozlačenje in posrebrnjenje.
Zaloga vseh reči za vsakdanjo
rabo.
Učenci   in učenke z   dovršenim    14. letom   se sprejmejo v uk.                                    158
Pozor!
Podpisani naznanja, da jemlje v popravljanje vsaktere gospodarske stroje in šivalne stroje in da jamči (garantira) za svoje solidno delo. Ob enem opozarja p. n. občinstvo na svoje izvrstne druzgal-nice za grozdje in sadje mečkati, katere se v lastni delavnici izdelnjejo, kjer se zamore o njihovi izborni konstrukciji in sposobnosti vsakdo sam prepričati.
Obilna naročila pričakujoč, bilježirn s poštovanjem
Franz Kukovetz
ključavničarski mojster v PEtlju, 244                                                  Farbarska ulica šlev. 9.
Red Star Line, Antwerp
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez pr danja v New York in v Philadelphljo. — Dobra hr — Izborna oprava na ladijfl. — Nizke vozne o
Pojasnila daje:
Red Star line, 20, Wiedener Giirtel, na D
ali
Kari Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice Štev. 41.
Repno senie|
(pravo gorenjsko) in
rudečo deteljo
(inkarnatko) ima naprodaj
Josip Kordin, v Ljublja Na prodaj
je veliko vinogradsko posestvo z velikim sadunosnikom \ legi,   oddaljeno    1  uro hoda od Maribora.    Vso posestvo; 31 oralov   (joh), in sicer je 14 oralov rodovitnega vino: od tega je 5 oralov z dobrim amerikanskim frsjem zasaj 2 orala   njiv,   */, orala gozda, ostalo zemljišče pa so te. s   žlahtnim   sadnim   drevjem   zasajeni. Na posestvu sloja gosposka hiša z enim nadstropjem, zraven je hram s p~{ veliko kletjo, ne daleč proč pa že eden hram s prešoinl studenec z dobro vodo; nadalje so 4 viničarska poslopja.] posestvo je lepo arondirano v enej skupini  ter se zaradi; havosti posestnika proda z 2 prešama za grozdje in eno' za sadje, s sodi, z orodjem, 4 kravami in z letošnjo tij vred po jako nizki.   Več se izve pri: Gospodu Jakob Pi^ v Leitersbergu, pošta Maribor.
Popravila   bicikelnov,   šivalnih strojev in poljede,
strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Bes*
teile) za stroje. Prodajam   poljedelske,   gospodarske stroje na obj
iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker službovali
že v Ameriki in na Angležkem. Tad i imam vedno v zalogi že rabljene in dobro njene bicikle od 30 gold, dalje.
S spoštovanjem      AjlfjOSl     PlUk      U6J
mehaniker v Ptuju, Postgasse štev.|
posestnik apnenice = ^eeeeeee^ v Hrastniku
razpošilja svoje znano najboljše žgano apno v kosih (Stiickkalk) na vagone po 110 tisoč kilogramov od I postaje Hrastnik ob ju-■ žni železnici za jako niz-I ko ceno 152 kron 1             (76 gld.).
22?
Opr. štev. Ne I 110/4
Oklic!
Po pedlogn Lorenca Horvat, posestnika v Goriš-Ki. se   uvede amortizacijsko   postopanje od zadruge ujska   posojilnica" (BVorschuss-Vereinu) izdane in izgubljene    hranilne   knjižice   glavnega   deleža mmanteilbuchel) štev. 36014 na 100 kron. Imetnik te knjižice se poziva, naj dokaže svoje See   glede   te   knjižice  v teku enega leta, [ednov in 3 d ni j, sicer bi se po preteku tega proglasila ta listina kot neveljavna.
Ces. kr. okrajna sodnija v Ptuju, odd. I
dne 28. maja 1904.                         202
J Priporočava pravo, izvrstno, domače
[Bučno olje (Kurbiskernol) in
%no kislino za jesih (oeet) delati.
Iz enega litra te kisline napravi se 20 litrov ga in zdravega jesiha. Bobi se v vsakej mno-ter se pri naroČilu prosi za natančni naslov in zadnje pošte.                                                       208
(rata Slawitsch, trgovca v Ptuju.
Tovarna za poljedelske stroje
C. Prosch-a v Celovcu
priporoča
izboljšane
vitale (Gopel) mlatilnice
z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče.
Dalje stroje za reza-in mline za šrot. m
Kupcu  se postavi   vsak   stroj   na   njegovo   železnično  postajo   voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in
zastonj.
nico delati, trijerje
Štev. Zb*2.
Mestni šolski svet v Ptuju.
Oznanilo.
Za šolsko leto 1904 5 se bojo kakor lani otroci iz tujih šolskih okolišev v tukašnjo deško ljudsko šolo, dekliško ljudsko in meščansko šolo sprejemali proti položitviji osmih kron kot doneska za šolska učila.
Stariši naj se oglasijo z otroci in s zadnjim šolskim naznanilom pri vodstvih omenjenih šol, nakar se ima imenovani znesek takoj položiti pri mestni blagajni (Stadtamtskasse), ako šolsko vodstvo proti sprejemu ne ugovarja.
Ptuj, dne 11. julija 1904.                               239
Posestvo
s zidano hišo, govejim in svinjskim hlevom, kozolcem in s vsem gospodarskim orodjem je na prodaj. Zraven so lepe njive, travniki in gozd. Zemljišče je v lepi legi   v   vasi Slance   pri   Teharjih.   Več se   izve pri:
Karol Valentinič pošta Teharje pri Celju.                2*2
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne a troj e (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A .   .   .    70 K -  - h Singer Medium    90 Singer Titania   120 Ringschifchen  . 140 Ringschifchen za
krojače .   . 180
Minerva A............100
Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 Howe C za krojače in črevljarje ... 90 Cylinder Elastik za čevljarje.....180  „ -     „
Detli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.     98
14
Spravljevalei (Forderer) se iščejo!
V premogokopu Štore pri celju sprejme se več zdravih in   močnih   spravljevalcev   v   starosti   17   do 25 let takoj v delo.                                 222
Ponudbe naj se vppšljejo na: Ravnateljstvo pre-mogokopa in fužin v Štoreh ob juž. žel. (Direktion des Berg- und Tliittenwerkes in Store a. Sudb.)
ni, od       Tini"'! tli Ali se 'ma zanvalid svojemu doseženi ***•"*■ tllilll/ll vprovspehu oroli nikotinu
Izvrstni nikogar doseženi -UJ-V* wtiivu vprovspehu proti
edino impregnirariju dotičnih zeliSč, Ne povzročuje glavobola ter daje tobaku jako prijeten duh. Paziti je treba na varstveno znamko in na ime „Morathon".
fJlavna -zalnc**! • Jožef KoniS v Celju. Kjer VXiaillct   /iCltU^a. ni  založiSca,   od tamo dobrjo
v paketih   po  10   komadov  (10   Stuck)
naročniki   poSiljalev 2-52 kron.
Theodor Horath v Gradcu.
176
Vozičke za otroke
v katerih lahko otrok sedi. pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata
Brata  Slawitsch  v Ptuju. Cena 12, 16, 20, 30, 36 do 40 kron.
Vozički   so   lično   in   močno izdelani,  cena pa je jako nizka. Pismenim naroČilom se točno ustreže.             106
Veliko presenečenje.
Nikdar vefc v življenju se ne ponudi taka priložnost.
600 kosov samo 1 &i. 80 kr.
Ena krasno pozlačena 86 ur tekoča preči s an ker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta. ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (bcrenšteinom). 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček,   1 žepni  nožič z   pri-
pravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenSpondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samogld. I 80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wfrth,  Krakau A/14.      1038
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Nikdar več ni take priložnosti!
Tako   dolgo,   dokler   še  ni   zaloga   hlač izprodana,  dobi vsakdor
hlače
za malo svoto in sicer za B4T | gld. 80 kr. -*ft§
Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroČi dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po poštnem povzetju. Pri naroČilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih Si ro kost okoli pasa.
Dunajska lilijah za snkneno blago Hi. Jungwirtb, Krakau 51.
Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar.             1110
Učenec
za   prodajo   papirja   in knjig   se sprejme v knjigarni W. Blank e-ja v Ptuju.
XXttKKXft*XKXXXXXXXKX*KK
Vse stroje za poljedeljstYO in Yioorej|
Brizgalnice za sadno ^drevje
z   meSalom   za   mešanico   iz  bakra   in
vapna   tako,  da se   najedenkrat na dve
cevi   brizga
brizgalnice (sirealjke) za
sadno   drevje   z natanko  na-
merjeno petrolmešanico
svetilnice na acetilen
da se ulove leteči hrošči
hidravlične stiskalnice za vino
stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalnim pritiski
stroje za drobljenje stiskanice
čisto nove mline za grozdje I
nove  priprave   proti   peronosfl in za žvepljenje
sesalke za vino, cevi za vij
kakor  tudi   vse  druge stroje za poljt kot
razbiralnike (triere) nilatilni< tale (gepel) itd.
razpošilja kot   špecijalitete po  najnižjih niških cenah
IG. HELLER,  DUN
37                 II., Praterstrasse 49.
Ccnilniki zastonj in franko. Dopisuje se v vsih y
M
♦ ♦;#;♦.
Adolf Sellinschegg
špecerijska trgovina k ,.zelenemu vencu"
v Ptuju
kupuje vedno
vsakovrstno frišno sadje
jagode, maline, črešnje, višnje, ja-bolke, hruške, slive, breskve, marelice,   ringle,   špindlinge,   sipke,
dren, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, luk, Česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo   (puter),   med, čebelni vosek, posušene gobe, hren, salato, murke, zelje, lanenoseme, živo in pitano perutnino, suhe  hruške, suhe   Crešnje,   suhe   slive   in jabolčne krhlje, kure, race, gosi i. t. d.
vse to po visokih cenah.      m
X
VOOOOOCOCOOOOOOCXXXXXXl

15
ftranilnica (Sparkassa)
Čekovnemu računa št. 808051 pri c. kr. poš-tiio-hranilničnem urada.
vlad. državnega mesta
$>tuj
Mestni denarni zavod,
Giro konto pri
podružnici avst.
ogersk. banke
t Gradca.
priporoča se glede vsakega med liranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko.
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od
8—12 are.
ONeiic 2
awt. ogersko banko.
Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno     Lmh vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Ravnateljstvo.
Dve domačiji
Ha posamič ali pa skupno zavoljo bolehavosti posestnice rani. Posestvi ležite v ravnini ter ste v dobrem stanu. [men pred povodnjo in tudi toča je ondi redka. Kdor )dno in po ceni kupiti, naj ne zamudi te priložnosti. jtestvo meri 5 oralov in 1435 □ sežnjev polja, 770 C [travnika. 215 Q sežnjev pašnika, 3 orale 907 [2 sežnjev in 105O sežnjev stavbenega prostora; skupaj toraj »t in 229 □ sežnjev.
ugo posestvo obsega 20 oralov 162 □ sežnjev polja, 6701-   sežnjev  travnikov,  12 oralov 11400 sežnjev 6368 L] sežnjev stavbenega prostora; skupno 36 oralov Jjžnjev.
jivi kupci naj se oglasijo pri:   Alojzija Domnig 'lomnig v Kokjem, poŠta Doberlaves (Eberndorf) na
bm.________________________________________237
fcjše in najboljše tamburice (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja Prva aiseČka tovarna t&mburic
J. Stjepušin
Sisek (Hrvaško).
Ta
K
tovarna  je  bila   odlikovana  na Pariški  razstavi leta 1900 in Da Milenijski razstavi leta 1896.
Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo ^e izvrstne gosli,  citre,  kitare,   mandoline,
harmonike in okarlne. V isti tovarni izhaja tudi strokovni  list
„Tamburica"
po edenkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron; s glasbeno prilogo vred. Za vsaki inštrument se jamči. Bik (PreiskurantJ   s   slikami   se pošlje na   zahtevanje  zastonj
jmH)
Tovarna kemičnih izdelkov ==§ v Hrastniku ===
razpošilja ob času ajdine setve svoja izvrstna   umetna gnojila.
Ceniki (razgledi) se pošljejo zastonj in poštnine
________________________prOStO,_____________________831
V Ameriko potujoči
blagovolijo naj se obrniti na
agenturo Ziilchentot y Biichsu in y Baslo
(Švica.)
Havre-New York.
Tožnja čez morje samo 6 dni.
Na  vsako  vprašanje   da  se   poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo.                            1069
16
40 dni na kredit!
na poskus!
tvrdko
Pazite na plo
ujc, rečem   »'am toraj samo: p*_ itak more vsakdo nazaj   posiati,
Takih in enakih kričaSkih priporočil moja svetovnoznana tvrdka za hvalo mojih ur ne potrebuje, rečem Vam toraj samo rdko (firmo). Vsaka taka hvala je za priporočilev mojih ur Čisto nepotrebna, ker v 40 dneh mi uio il njo ni zadovoljen in dam vplačani Uenai  takoj nazaj. SolidnejSe kupčije nikdo ne more zahtevati.
Pojasnilo!
Jako Čislane antimagnelične remonter-ure na sidra (anker) zistem Rosskopf, v nikelnaslem okrovu se ie nekaj let od mojih j valcev kaj rade kupujpjo, posebno j h Čislajo ljudje na kmetih, uradniki, orožniki, finančni in železniški uslužbenci, ker so '/. njimi; zadovoljni.
1'rivatnim kupcem pošiljam moje prave amerikanske antiniaguetične KniOntcr-ur? na sidri, RoiJkOpf iteo. 99 (jako priporočljiva službena ura) s patentovanim emaii-kazalnikoin. s si nim kazalom, v dobro se zapirajočem nikelnastcm  okrovu ali pa v črnem jeklenem okroi pozlačenimi kazali, natattftlO regulirana, s triletno pismeno   garanlijo t> trpežni škatljici
Icnooeaa usnja, t nlkelnasto otriiico in obeskom čred, z karabinerlera in varstvenim ofcr;
velja komad samo 2.50 flld , 8 komadi 7 gld., ti komadov pa 13*50 gld. Požilja se proti poštnemu povzetju ah pa, Če se denar naprej posije.
HANNS h|V KONRAD
prva   tovarna   za ure   v   BritXU it.   "»49 na CeSkem, ces. kr. sodnijsko poverjeni cenilec^ tvrdka je odlikovana s ces. kr. avstrijskim orlom in s zlatimi in srebrnimi medaljami a razstav ter z več, kakor   z 10 tisočimi   pohvalnimi   pismi iz vseh krajev sveta, Moja tr kot izvozna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša ter razpošilja v" speta. UstanOPliena je leta 1857. Prepis pisma, ki sem ga nedavno sprejel: Uaia blaflOrodnost! S posebnim vesolj em moram Vam priznati, da tiste tri uro, sem pred nekaterimi leti iz Vaše tovarne dobil do   današnjega dne brez prestanka   prav grejo in da jih še prt   nobenem   urarju   nisem imel.  Dovolil sem si tudi Vaše izvrstne vsakej priložnosti priporočati, kakor na pr. pri   konferencijah.   Za izvestno   in trpežno Vaših ur odkritosrčno se zahvaljujoč prosim  Vas. da   blagovolite mojemo današnjemu tudi tako vestno ustreči. SpodnjistanetiČ (v Bukovini) dne 7. 12.1903. Jan. Buczkovski 1. r. m
Pn7HV ' ^aI' urarJ' in *,arantač' ponarejajo moje kataloge in risbe ter navidezno s X U/iUi • ceneje prodajajo. Te navidezno cenejše ure pa so malovredno, Slabo blago, krat niso repasirane, s slabim okrovom, za katere se ne more 3 leta pošteno jamčili. Ne! blagom slepiti, ki je samo za oko ne pa za daljšo rabo! Pazite na mojo blizu Je 20 let obstoteto tvTdkO. t&~ Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Briizu štev. 949. "3fra Ilustrovani ceniki se na zahtevanje zastonj in franko dopošljejo.
Styria-
bicikelni
novi   modeli  1904.
Cene za gotov denar;
Styria-bicikelni močni
(Strassenrad) po K 160-—,
Styria-bicikelni, najfinejši
(Strassenrad) po K 200-—,
- Styria-bicikelni (Halbrenn-
Maschine po K 240,
Styria-bicikelni (Lnxns-Herrenrad nnd Strassenrenner mit Patent-Styria-Doppelglockenlager po K 300'—.
2e rabljene toda še prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do 120 kron.   Na obroke (rate) pod ugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu poplačilu. Na zahtevanje se vsakomur,  ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna
na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se smejo s zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je !a fabrikat omislil (kupil), potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj ti fabrikati vsakomur priporočajo.
V zalogi imava tndi vse posamezne dele bicikelnov in tndi Reithoferjeve zračne cevi (Luftschliiuche nnd 107                                  Laufruilntel).
Brata Slawitsch, zastopnika v Ptuju.
Mazglas«
V smislu sklepa seje hranilnic odbora v mesecu maju 1904 se j mestni hranilnici v Brezi obrestna mera pri mejničnem eskoj nem prometu znižala od šest pet in pol (5*2) od sto.
Ravnatelj sto Naznanilo in vabilo.
Naznanjam p. n. občinstvu, posebno pa cenjenim starim gostom, da sem prevzel gosp. Fl gostilno
=   »Reininghauser  Bierquelle"
vštric mestne hranilnice (Sparkasse),
kjer točim izvrstno Reininghausei-ovo marži?
dobro  naturno  vino (več sort) ter imam ved;
pravljena tečna topla in mrzla jedila po jako ni
Za obilni obisk prosi
Hugo Weisse
krčmar in mesarj
240                                                     preje v Brauhau>
izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag
Tisk: W. Blanke v Pt