64. številka.
Ljubljana, v torek 18. marca 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman m avstro-ogrska dežele as vse leto 25 K, sa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden meaec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko veC, kolikor znaša poBtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naroCaine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopae petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ee se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85.
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v četrtek, 20. marca 1902.
Gg. trgovcem in obrtnikom v deželi Kranjski.
Doposlale so se Vam izkaznice in glasovnice za volitev v »Trgovinsko in obrtno zbornico«.
Zdi se nam torej potrebno, opozoriti Vas na izredno važnost teh volitev. Že samo okoliščinama je »Trgovinska in obrtna zbornica« zakonita hraniteljica Vaših stanovskih koristi, spričuje dovolj jasno, da morate dobro premisliti, komu pri volitvah vanjo izkažete svoje zaupanje. Ne le voljo, temveč tudi sposobnost, zastopati Vas, morajo imeti Vaši izvoljenci.
Tembolj je tega treba v deželi naši, v kateri trgovina in obrt nikakor nista tako razviti, kakor bi glede na izredno nadarjenost prebivalstva in glede na prirodne zaklade dežele Kranjske biti zamogli. »Trgovinske in obrtne zbornice« čaka zatorej mnogo inicijativnoga in izvrševalnega dela. Tovariši Vašega zaupanja imajo prvo prinesti vanjo, drugo pa nadzorovati in pospeševati.
Čaka jih pa še druga naloga. Izvestni politični krogi prizadevajo si podjarmiti brezpogojno vso deželo. Na poti sta jim inteligentni trgovec in obrtnik. Zato so tema v narodno gospodarskem oziru prevažnima stanovoma napovedali boj, ki se brezobzirno in skrajno nekrščansko bije sedaj že nekaj let. Tudi v tem boju mora »Trgovinska in obrtna zbornica« stati na strani trgovca in obrtnika kot njegova hraniteljica in zaščitnica.
Naravno je, da bode »Trgovska in obrtna zbornica« tem svojim nalogam kos ie tedaj, če izvolite vanjo prave može. Priporočamo Vam take. Večina njih Vam je znana po njihovem dosedanjem delovanji v prid trgovstva in obrtnosti; vsi pa so navdani najtrdnejše volje, izvrševati vestno svoje dolžnosti.
Izpolnite torej glasovnice v smislu pouka, ki jim je dodan in dopošljite jih takoj podpisanemu izvrševalnemu odboru, ki jih odda potem dne
22. t. m.
volilni komisiji.
LISTEK.
Kraljičin poljub.
(H. Rosny.)
Deset let že životarim v tem turobnem gnezdu pri konzulatu v L., in kakor se mi zdi, životaril bom še nadaljnih deset let. Sicer mi priznavajo vsi ljudje zmožnosti, vsi mi zatrjujejo, da bi lahko prišel do višjih časti, da, celo v prve urade, kjer bi bil v neposrednem stiku s kraljem. Tudi najljutejši nasprotniki mi priznavajo zasluge, toda vkljub vsemu temu sem obsojen živeti v tem strašnem gnezdu. Da! — stara povest! — uničila me je ženska, a ta je — kraljica!
Bil sem takrat še zelo mlad — 19 let — ko sem sanjal neko popoldne v krasnem kraljevem logu ob vznožju visoke gore. Dolgo sem blodil v senci košatih lip. Končno sem obstal na visoki terasi, poraščeni s topoli. Njihovi vrhovi so se sklanjali, da jih je bilo videti kakor oboke gotiškega doma; mali potok se je stekal ▼ ribnik, čegar obrežje je bilo poraščeno z jazminom.
Kandidatje, katere Vam priporočamo, so:
Trgovinski odsek:
I. kategorija (veletrgovina): Ivan Hribar, ravnatelj banke »Slavijo« v Ljubljani, Franc Hollmann,
veletržec v Ljubljani;
II. kategorija:
Franc Hren, trgovec v Ljubljani, Ivan Mejač, javni družabnik tvrdke »Gričar & Mejač« v Ljubljani, Viktor It dir intimi, trgovec v Ljubljani, Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani;
III. kategorija:
Anton Ditricli. trgovec v Postojni, Leopold Fiimagcr, trgovec v Radovljici, Ciril IMrCj trgovec v Kranju, Josip Medved, trgovec v Novem mestu.
Obrtni odsek:
I. kategorija:
se ni nastavilo kandidatov, se prepušča volilcem;
II. kategorija:
Frane Kraigher, krojač v Ljubljani, Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, Josip 3Iaeek. gostilničar v Ljubljani, Vinko Majdič, tovarnar v Kranju, Josip Petrič, tovarnar kartonaž v Ljubljani, Ivan Hakovec, tovarnar v Kranju, Ivan S<Jircy, pekovski mojster v Ljubljani, Filip Supančlč, stavbenik v Ljubljani, Josip Vidmar, dežnikar v Ljubljani, Ivan Zamljen, čevljar v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 15. marca 1902.
Za izvrševalni odbor narodno-na-
pred ne strank e: dr. K. Bleiuveis vitez Trsteniški.
Boj klerikalizmu.
m.
Zaključil je prof. dr. Wahrmund svoja znamenita izvajanja tako le: Proč od klerikalizma.
Ne gre se za osebe, ampak gre se za načela. Moje besede niso naperjene proti  duhovniškim  reprezentantom. Jaz
Bil sem omamljen vsled mistične tihote, le voda je tiho žuborela, a v daljavi tamkaj na obzorju za cedrovo alejo je visela v čarobnih barvah skupina meglic. Sedel sem, da bi dalje predel svoje sanje. Čutil sem se tako prostega. Z vso dušo sem užival blagosti popoldneva, ki se je začel polagoma nagibati proti večeru.
Tedaj pa me začne tlačiti neka tesnoba — mogoče vsled močnega jazmino-vega vonja — in srce slišim glasneje biti, glasneje od šumečega potoka.
In kakor v odgovor na ta notranji nemir zasliši se neki lahen sum, šum vesla po vodi. Prestrašen se skrijem v grmičju. Šum prestane.
Molk in tajinstveno pričakovanje, kaj pride, se združita. Car večera raste. V jarku, ki je vodil med dvema topoloma k vodi, se prikaže čolnič, a v njem vitka, mlada žena, blesteče-jasne polti, ljubeznivih oči in rajskih ustic. Njene nežne ročice vodijo lahno veslo, biserna, blesteča pena ostaja kakor sled za ladjico. Vsa moja nrav se trese vznemirjenja, tuge in hrepenenja.
Skrijem se še tišje ter zadržujem sapo; bil  sem zmeden  do brezzavesti.
dobro vem, kak cerkveni knez je Leon XIII. in tudi škofa briksenskega, ljubega, častit-ljevega starčka poznam dobro. Toda vsaka atvar stoji slabo, če se opira samo na razumnost in velikodušnost posameznikov, kajti ljudje umrjo, ostane pa nepremično načelo. Kdor ima kaj moškega poguma in svoje prepričanje, ta se zaveda tudi dolžnosti, da mora načela pred vsem svetom izpod biti z načeli.
In zato govorim danes akademični mladini. Zlasti se obračam do katoliških dijakov, da jih opozorim: prišel je za Vas dan odločitve.
Če hočete ostati katoliški dijaki, potem Vam je odprta samo jedna pot: proč, popolnoma, za vedno in brezpogojno proč od tiste smeri, katere program je bil razglašen na shodu v Briksenu.
Na to pot morate kreniti, ne kot sovražniki in zaničevalci, ampak kot prijatelji in pristaši katoliške cerkve, med katere se štejem tudi jaz. Katoliška cerkev je potrebna duševnega prerojenja, a vodilni krogi so pokazali, da so popolnoma nesposobni, provzročiti tako prerojenje. Akcije, kakor ona v Briksenu, imajo samo ta uspeh, da pospešujejo gibanje »Proč od Rim a«.
Vzrok odpadanju.
Nečem tukaj gibanja »Proč od Rima« kritikovati. Kdor iz kake cerkve iz verskega prepričanja izstopi, in pristopi k drugi cerkvi, stori prav. To je prav, ker ima tak človek ie versko prepričanje.
Toda sedaj odpadajo večinoma ljudje, katere je gnus pregnal iz katoliške cerkve. Gnus pred dogodbami in izjavami, kakršne so se zgodile v Briksenu. Toda katoliška cerkev v resnici n i tako slaba in zaostala, kakor bi se dalo iz omenjenih dogodeb sklepati. Še ni popolnoma izginilo upanje, da se sprijazni z duhom časa. Gibanje »Proč od Rima« je pravzaprav čin obupa.
Treba nam je samo kolikor mogoče velikega števila visokoizobraženih, naprednih, poštenih in pogumnih katoličanov, ki odkrito in odločno izjavijo:
To je ona, kraljica, ki sem jo ljubil tajno in o kateri sem sanjaril ves popoldan. V zadnjem delu čolna sedi mlad fantič, krasni princ Rene, kraljičin nečak, ki drži krmilo lahno, nekako za igračo. Kraljica sedi v misli zatopljena, s sklonjenim labudjim vratom, a njeni svileni roki pregibljeta vztrajno veslo, da ji lica v ednomer žare.
O boginja jezerna! Kako krasna fantastična podoba je to bila !
Zdajci zaslišim krik ter vidim, kako se je čolnič prekucnil, kako je padel mladi princ v vodo, in kako se oprijema kraljica vsa preplašena vrbove veje.
Z enim skokom se čutim v vodi, pri-mem otroka ter ga odnesem na breg, nato priveslam čolnič h kraljici.
Roki mi objamete telo, ki je bilo ustvarjeno, da bi ga smeli objemati le kraljevi sinovi. Ona, bleda, ni rekla od začetka ničesar, temuč pogleda me samo s svojimi krasnimi, prestrašenimi očmi. A ko je bila na suhem, vrže se vsa iz sebe na ubogega malega princa, ki je bil še v nezavesti, objame ga strastno, a nežno ter se obrne k meni rekoč: »Za svoje življenje se ima Vam zahvaliti! Za karkoli me bodete prosili, vse Vam bom dala.«
Tako ne more iti dalje. To prepričanje zadobiva čedalje več pristašev med izobraženimi katoličani. Kar se godi v tej deželi, to so brezpomembne demonstracije, po številu sicer močne, a duševne in-ferijorne stranke.
Še ima ta stranka duhovščino za seboj, še misli duhovščina, da s starimi sredstvi zatre nastalo duševno gibanje. To je jedna njenih največjih zmot, zakaj nikdar ni sila ukrotila živega duha. Po moji sodbi ni izključeno, da pride tudi katoliška duhovščina do tega spoznanja, toda gotovo šele po dolgih bojih.
Aut — aut.
Boj v cerkvi sami se je že začel in bo vedno večjega obsega. Pred nami je doba velikega cerkvenega gibanja. Kdor ima pogum in prepričanje, naj stopi na svoje mesto.
Jedno je popolnoma gotovo: Minola stoletja se več ne povrnejo, zgodovina se ne ponavlja. Obrabljene reforme razpadejo vedno v prah. Katoliška cerkev ima samo voliti med prilagodenjem kulturi, prosveti in duhu časa in med popolnim propadom.
Kdor želi katoliški cerkvi dobro, naj jej pomaga v preminjevalnem procesu, ne morda s sovražnimi napadi, nego s popolno pasivnostjo in vzdrža-njem od vseh cerkvenih akcij, ki imajo srednjeveški značaj, katere niso navdane duha prosvete in napredka ter nesmrtnega t emelj a vsega krščanstva, ljubezni do bližnjega.
Ako pa ostane katoliška duhovščina na stališču trdovratnega brezpogojnega zanikovanja modernega sveta, potem pridejo časi, ko bo cerkev dajala zakone, ki bodo ostajali samo na papirju, ko bo imela govore, katerih ne bo nihče poslušal, izdajala proteste, za katere se ne bo nihče menil, ko se bo katolicizem kot kmetska vera moral umakniti v oddaljene hribe, kjer bo pozabljen od vsega sveta vsled
»Vse«, vzkliknem. Divja razburjenost« žareča strast se me poloti. Kraljica se prestraši mojega krika, sreča se z mojim pogledom in zardi.
Kakor sem pravil, bil sem tačas mlad in zal mladenič. Kraljica me je poznala, kajti večkrat je opazila, kako so jo zasledovali moji pogledi.
Razumela me je dobro in opazil sem v trenutku, kako se je stresel njen odločni pogled, kar pa je storilo mene še blaznejšega. Bil sem ves opojen te krasote. Stresel sem se strasti.
»Vse?« ponovim . . . »in ne odrečete mi ničesar?« Nagnila je glavo in zardela še bolj, tako, da se me polasti blaznost.
»Hočem«, dejal sem, »hočem . .. poljub . . .«
»Kakšna blaznost« je izpregovorila, kakor bi mi to očitala, »ki jo zagovarja pač samo Vaša mladost«. Ali tudi ona je bila zmedena. Pogledala me je v svoji lahki, premočeni obleki, ki se je tesno oprijemala njenega telesca in moj pogum je rasel v toliki meri, da bi se umaknil samo sili.
»Obljubili ste mi to«, rečem. In pristopim k njej  ter  objamem, predno  se je
oslabljenja umrl. Morda bodo dotlej potekla še stoletja, ali že danes lahko rečem: Že v 20.stoletju se končno reši veliko vprašanje, če zamore katoliška cerkev zopet postati duševna voditeljica človeštva ali če bo propadla.
Zanimivo in hvaležno bi bilo slediti Wahrmundovim izvajanjem od stavka do stavka in primerjati Wahrmundove trditve in obdolžitve z delovanjem in nehanjem naše duhovniške stranke. Toda potrebno to ni, saj vsakdo takoj zapazi, da veljajo Wahrmundove besede do pičice tudi za nas in takisto ve vsakdo, da so razmere pri nas še hujše kakor na Tirolskem. Merodajni cerkveni krogi pa so gluhi in slepi in niti tega ne vidijo, kako gnus pred počenjanjem raznih Šusteršičev in Lampetov, Koblarjev in Ferjančičev itd. itd. stvarja čedalje globlje brezdno med cerkvijo in samostojno mislečimi izobraženci. Svarila in opomini niso doslej ničesar zalegli. Toda tudi mi smo prepričani, da je mogoče prerojenje in pomlajenje katoliške cerkve, da cerkev ni tako slaba in zaostala, kakor se sodi po počenjanju gotovih njenih voditeljev in služabnikov, in to nam daje moč, da vzlic strašnemu preganjanju nadaljujemo neustrašeno našboj, ki je v pravem pomenu besede plemenit in ima najvzvišenejši namen: pridobiti narodu slovenskemu pogoje za srečno narodno, kulturno in gospodarsko življenje ter iz katoliške cerkve odstraniti vse to, kar jej koplje grob tudi med Slovenci.
V LJubljani, IS marca. Državni zbor.
Seja dne 17. marca. Pred sejo se je podalo več interpelacij, med njimi tudi G essmannova, naj bi se dajala domačim delavcem prednost pred italijanskimi. — Na dnevnem redu je bila razprava o visokih šolah. Govorili so: T o 1 • linger, Biankini, d' Elvert, H r u b y in B a r w i n s k i , in sicer Tol-linger o visoki šoli za poljedelstvo, Biankini o rimskem kolegiju Sv. Jerolima ter o potrebi južnoslovanske univerze; d'Elvert je govoril za odpravo velikonočnih eksercicij za srednje šole ter proti češki tehniki v Brnu. Hruby je branil ta češki zavod ter dokazoval, da Nemci ne dosegajo Čehov v kulturi. B a r \v i n s k i zahteva ustanovitev maloruske univerze v Lvovu. Seja se danes nadaljuje. Velikonočne eksercicije v srednjih šolah.
Zopet je bilo podanih več interpelacij v državnem zboru za odpravo teh prisiljenih in staroveških duhovnih vaj na naših srednjih šolah. Klerikalni poslanci pa so si tudi pripravili obširno interpelacijo za zagovarjanje eksercicij. Sicer jih je naučni minister prehitel, ker je sam branil v odgovoru na interpelacije duhovne vaje za dijake, vendar je značilno tudi vedeti, na kaj so naslanjali klerikalci svojo interpelacijo. V interpelaciji se nam-
mogla braniti, njeno božansko glavo ter pritisnem svoje žareče ustnice na njene, čutim naglo, kako ponavlja moj dolgi poljub, čutim njene ustnice, ki se pritiskajo mojih, ta čut je trajal le trenutek, a bil je tako izrazit, da ga ne morejo moje ustnice nikdar pozabiti. A ko se mi lahno izvije, zagledava v daljavi plemiča kraljevega spremstva, ki se je bližal po drevoredu topolom.
Kralj je izvedel vse, kraljica pa, na kojo so zvalili vso krivdo, je morala vse pojasniti, in moje prognanstvo je bilo zapečateno.
Premoženja nisem imel, temuč sem bil povse odvisen od svojega vladarja. Poslali so me sem najprej za tajnika, potem pa za konzula.
Kralj je neizprosljiv mož; nikdar mi ne odpusti tega. Za večno sem obsojen, ako moj vladar prej ne umre.
Mnogokrat obžalujem za trenutek svojo blaznost; potem pa zopet čutim kraljičine ustnice, kakor bi počivale na mojih in tedaj ne obžalujem.
To se zgodi navadno o Veliki noči; v tem času dobivam namreč šopek jaz-mina po pošti iz glavnega mesta. Vem, da nekdo na me pozabiti ne more in moje ustnice de začnejo tresti,
reč nahaja tudi stavek: »Vir pravice za katoliško cerkev ni v postavah katerekoli države, temveč izhaja iz božjega ustanov-nika, od katerega je prejela svojo misijo, obsegati vse dežele in vse čase.« V naukih božjega Učitelja pač ta pohlepnost ni utemeljena, temveč diši precej jasno po bulli »Unam sanctam«.
Kriza v Španiji.
Protiklerikalni Sagasta je dobil zopet nalogo, sestaviti novo ministrstvo. Veselo znamenje je, da so za Sagasto tudi repub-ličani, seveda vse liberalne in socialne stranke, da, celo odlični konservativni politiki. Dinastični pristaši vidijo le v Sagasti pravega moža v sedanjem položaju. Le Sagasta bode baje mož, ki bo znal udu siti vatikanske spletke. Papež sam je pisal kraljici regentinji, naj dekretov, ki omejuje število kong-regacij, no podpiše. Tudi v Španiji so začeli spoznavati, da imajo sa mostancev preveč ter da so samostani državi na škodo. Ali papež ne opravi proti silni struji v vsej deželi ničesar. Do 19. t. m. se morajo vse kongregacije pri pre-lekturah zglasiti. V Španiji se je začel boj proti klerikalizmu v vsej črti in niti klerikalni dvor ga ne ustavi več. Sagasta pa bo moral kakor francoski klerikalni Tezej, \Valdeck - Rousseau, imeti železno roko, da izvede svoj načrt ter osvobodi vsaj deloma bedno Španijo meniških za-jedalcev!
Vojna v Južni Afriki.
Cemu gre stari lord \Volseley v Južno Afriko? To je sedaj vprašanje. Kit chener je bajt'' izgubil zaupanje; vedno bolj se kaže, da mu položaj ni znan ali pa da ga nalašč prikriva. Govoriti o bližnjem koncu vojne, hkratu pa zahtevati vedno nove pomočne Čete, govoriti o obu panosti razkropljenih burskih tolp, hkratu pa doživljati kar zapored velike poraze: to se ne strinja. Buri postajajo drzovitejši in v svojih naskokih srečnejši, Angleži pa malodušnejši. Wolseley ima torej baje nalogo preiskati resnični položaj v Južni Afriki ter poročati o njem vladi docela objektivno. Baje ga pošilja sam kralj. Prepričati se mora, ali bi ne bilo umestnejše skleniti mir. Morda stopi tudi v dogovor z Botho in z Dewetom. Preiskati mora tudi doživljaj Methuena, katerega je izpustil Delarey radi tega, da se izogne velikim operacijam Angležev, ki bi mu gotovo več škodile. Botha in Kitchener sta se pogodila, da bodo imele poslej ambu lance svobodno pot. — Kitchenerju so zopet odvzeli Buri dve veliki koloni živil. Pri izpustu Methuena so se sklenile med Kitchenerjem in Botho naslednje pogodbe:
1. Angleži hočejo varovati Kruitzingerja,
2. nobenega ujetega burskega poveljnika ne bodo Angleži več postavljali pred vojno sodišče, 3. nevtralne ambulance se pripustijo za taborišča Bothovo, Devvetovo in Delarejjevo.
Najnovejše politične vesti. Program parlamenta za p o -velikonočno zasedanje so dognali včeraj načelniki klubov z ministrskim predsednikom. — Dunajske občinske volitve so se vršile včeraj za 3. razred. Volilnega boja ni bilo, zato pa so tudi kršč. socialci obdržali svojih 46 mandatov. — Ženski kongres v Bruslju je sklenil resolucijo, da je ženam za gospodinstvo in zrejo otrok plačati državna nagrada. — Marčevo proslavo je praznovalo dunajsko organizirano delavstvo dne 16. t. m. Okoli 300 vencev so prinesli v procesijah na grob marčevih žrtev. — Boji v Srednji Ameriki. Dne 25. m. m. je padlo 550 liberalnih ustašev, med njimi tudi polkovnik Uribe. Vladne čete so izgubile 250 mož. — Trozveza se podaljša baje zanesljivo na 6 let. — O ženskih študijah na Nemškem je izjavil naučni minister v zbornici, da dela vlada ž njimi le poskuse tako na gimnazijah kakor na visokih šolah, da pa odklanja vsako odgovornost. — Zaradi jezuita Collconija, ki je govoril zaničevalno o umoru italijanskega kralja, se je inter-pelovalo v italijanski zbornici. Državni tajnik je odgovoril, da se je začelo proti jezuitu sodno postopanje ter mu je avstrijska vlada prepovedala pridigovanje. — Turške stvari. Danes so se začele v Carigradu obravnave zoper 14 soobtožen-cem F u a d paše. — Generalu Osman paši se je   spremenila smrtna kazen v
dosmrtno ječo. — Zoper sprejemanje čeških dijakov so protestirali slovesno nemški slušatelji hanovran-ske tehnike. — Nemško poslovanje je zapovedala pruska država vsem društvom, tudi poljskim, v Poznanju s 1. aprilom. — Sultan in C r n a g o r a. Knezu Niku je poslal sultan srčno čestitko k zaroki princa Mirka. — Kitajska vojna odškodnina. Rusija zahteva zase vojne odškodnine 184,359000 rubljev, ki se morajo amortizirati v 39 letih.
Dopisi.
S Pivke. V dopisu s »Iz Slavine« v št. 61. »Slovenskega Naroda« hoče gospod »tristo«, dopisnika notice »Poštne zadeve v Prestranku« v št. 56. »Slovenskega Naroda«, učiti, kako »se sme potegovati na pravični podlagi«, sam pa govori neresnico. Prva neresnica je, da štejejo Matenjavas, Rakitnik in Grobišče samo 8—10 hiš več nego sama Slavina, v resnici ima Slavina 72, Rakitnik 37, Grobišče 24, Matenjavas 45 hišnih številk, torej imajo te tri vasi 34 hišnih številk več kakor Slavina. Zraven se pa še prištejejo druge vasi, katere niso zadovoljne, da bi bil poštni urad prestavljen v Slavino, namreč: Orehek s 70, Žeje z 21 in Rakulik z 18 hišnimi številkami. Druga neresnica je, da je Slavina od vseh vasi najbolj obiskovana, pač pa se vsak človek boji iti še ob suhem vremenu v Slavino, ker je v nevarnosti, da se v blatu ne potopi po »uzorno« urejenih potih. V dopisu imenuje vas Selce, katera vas pa ne spada pod to poštno okrožje, ampak pod Sv. Peter. V Orehek ali Grobišče pa more samo gospod »tristo« v šestdesetih minutah priti, ker ima Puh kolo, peš pa gotovo ne.
Več prizadetih.
Od Sv. Jurija ob j u ž. žel. Šent jurska konsumarska modrost si mehča svoje tikve z vprašanjem, kdo je neki grdi dopisnik v preklicanem »Rodoljubu«, ki tako brezobzirno napada roditelje našega si. konzuma in provzročitelje sedanjih vse drugo, le ne veselih razmer — t. j. naše prečastite duhovnike. G. fajmošter so jo že hoteli kresniti, češ, dopisnik je na Ponikvi. Ker pa je znano, da naš fajmošter nikakor ni kaka brihtna butica, da mu ni niti tista zvezda zasijala, ki je kazala sv. trem kraljem poc v Betlehem, je umevno, da se je grozno urezal. Da mu damo zopet priliko se izkazati, oglasimo se vnovič v cenj. »Rodoljubu« s to ali ono.
Postojmo najpred pred fajmoštrom. »Rodoljub« mu leži v želodcu, kakor je ležal Jonas v somovem trebuhu. Jonas je prišal živ iz ribe, pa tudi »Rodoljub« še živi, vklub temu, da ga popje na vse mogoče načine ugonabljajo. Župnik je pri letošnjem »velikonočnem izpraševanju« vsiljeval mariborskega »Tomažeka« ali kakor mu pravijo »Naš Dom«. Ljudje, ki še ne razločujejo črno od belega, so sedli fajmoštru na limanice. Mimogrede bodi povedano, da je fajmošter kot prvi mešetar zavijal resnico, obrekoval ali celo lagal. (Lahko dokažemo.) Vohal je za »Rodoljubom«, toda čisto priprosti ljudje so ga tako »nafarbali«, da je bil še bolj črn kot je sicer.
Kaplan Grega je in ostane jezuitski Grega. Zastonj rajši je in pije kakor pa za denar. Zato zahaja kaj rad v hiše, kjer čuti kaj mastnega in mokrega, in govori se celo, da močno čisla surovo, živo meso. Pogosto povabi sebe na Kameno k Fajku in sicer na večer. Ženske pripovedujejo, da se zmuzne kaplan često od mize v kuhinjo, kjer porine v vsak pisker svoj blagoslovljeni nos, za kar da ga čaka baje ne ravno prijetno presenečenje. Svoje telo hodi krepčat tudi v neko hišo na Cesto, koje lastnica je revna udova z dvema hčerkama. Tudi tam si da za svoj želodec kaj odtrgati od udovinih ust. Babnice, ki vedo za te večerne obiske, si dostikrat več namislijo, kot je morda res, in če ne vedo nič gotovega, povprašujejo radovedno, zakaj se zagrnejo vsa okna, kadar so gospod kaplan notri. Če so tako radovedne, svetujemo jim, naj še one povabijo kaplana v svoje hiše in uganka utegne biti za marsikatero rešena.
Taka sta tedaj ta dva naša božja namestnika, kaj čuda, če ju je njun otrok — zadrega — povsem vredna.
V prejšnjih svojih dopisih smo že dovolj jasno povedali, je li more kouzum
propasti ali pa uspevati. Njegovi zagovorniki ga še sicer držijo na švepavih nogah, saj še imajo v potrebi svojo posojilnico na razpolago. Tako so skrpucali ob novoletnem računu nekak dobiček, dasi živa duša v njega istinitost ne verjame. Saj niso neznane neprilike, katere provzroča konzumu usnjata pamet njegovih kolovodij. Fižola se ne morejo niti za izgubo iznebiti, drugod imajo tudi smolo; trgovski duh Ciglarjevega Tončka pa tuhta noč in dan, kaj bi z jajci, komu bi jih obesil na vrat. On in njegovi sodrugi si slajšajo zato svojo žalost s ligami, katere zalivajo s šnopsom iz domače tovarne.
Kadar panjih jeruš preveč peče, stopijo k polovnjaku zadružnega vina in si ohlade pekoče grlo. Konsum se je namreč od novega leta sem povečal za zadružno krčmo, v kateri točijo primeroma cenena, a zato primerna vina. V resnici se je točil, kakor smo prorokovali, farovški »pukel-berger«. Da dela zadružna podkapnica — pivci morajo ali bi vsaj morali zunaj pod kapom piti, menda zato, ker kapljica ni vredna, da bi šla ne pod opečnato ne pod meseno streho — škodo tržkim gostilnam, je neutajljivo, saj je povsod tako, da nova metla vedno dobro pometa. Pole^ primeroma majhne gmotne škode provzroča podkapnica, nahajajoča se v neposredni bližini šole in tik ob javni cesti, mnogo moralne kvare in pohujšanja, zlasti pri šolski mladini in ženskem spolu. Prizori, kateri se vedoma in nevedoma kažejo nedolžni mladeži, klafarski pomenki živinsko pijanih dedcev, to so malone vsakdanje posledice te nebodijetreba ošta-rije. Ni, da bi jih za- in opisalo pošteno pero, saj presedajo celo samemu fajmoštru, kaj ne bi starišem, kojih deca je dan na dan izpostavljena tolikim nevarnostim.
Je že tako. Prokletstvo hudobnega dejanja je, da poraja v enomer le hudo. Fajmošter je začel, učenci pa prekašajo in se mu celo puntajo. Konsumska prodajal-nica, konsumska mesarija, konsumska oštarija, vse se je rodilo v župnikovi glavi v maščevanje nad svobodomiselnimi tržkimi obrtniki. V tržkih krogih ni našel gospostvaželjni pop brezpogojne zaslombe, zato se je zatekel na deželo, kamor se mora mati neumnost sploh iz mest in trgov umikati, dokler je i tam ne dohiti njena sovražnica pamet.
Vprašamo kmete, ki se ogrevajo za konsum, so li že na boljšem pri svojem gospodarstvu, odkar so postali sami kramarji, živinski pobijalci in vinski krčmar Pokažite nam le eden vinar, katerega ste obrnili vsled svojega zadružnega delova nja za gospodarstvo. Če še pri kramar in mesariji ne uvidite pravega stanja, videti ga morate, čim stopite skozi ona vrata, kjer moli konsumski bog svojo roko ven. Tam se pije res primeroma ceneje vino, nego v navadnih gostilnah; iz tega pa še ne sledi, da si ljudje denarja prihranijo, ker v svojem otročjem veselju nad nižjo ceno poženejo dva- in še večkrat toliko konsumske brozge po šentjanževem klancu, nego so popili poprej dobrega, za par krajcarjev dražjega vina. Kakor noben konsum na deželi, tako ni niti naš kmetom na korist. V kolikor se dobiva v njem ceneje, v toliko je le priložnost v napačnem gospodarjenju in potratnega življenja, kar priča zlasti podkapnica s spodti-kajočimi se fantalini, katerih ni bilo prej nikoli v krčmah najti.
Temu bi morali nasproti delati v prvi vrsti škof in vlada, katerima menda vendar ni na moralnem in vsled tega na gospodarskem propadu našega naroda. Toda škof je daleč, posvetna oblast je slepa, konsumska oštarija pa je cenena.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. marca.
— Osebne vesti. Okrajni šolski nadzornik za krški in litijski okraj gosp-Anton Maier je imenovan okr. šolskim nadzornikom za slovenske in utrakvistične šole v Ljubljani, nadučitelj v Zagorju g-Ljudevit Stiasny pa okr. šolskim nadzornikom za krški in litijski okraj. — Nadučitelj v Sodražici g. IvanMandeljc je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto slubovanje.
— Volitev v trgovsko in obrtno zbornico.  Gg. članom »Tr-
££T Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 64, dn6 18. marca 1902.
govskega in obrtnega društva sa Kranjsko« kakor sploh naprednim trgovcem in obrtnikom v mestu in na deželi se toplo priporočajo v volitev že razglašeni kandidati, ker so — z malo izjemo — iz-vrševalnemu odboru narodno - napredne stranke vsi priporočeni od trgovskega in obrtnega društva. Trgovski in obrtni stan na Kranjskem ne sme dopustiti, da bi v taki korporaciji kot je trgovska in obrtna zbornica rogovilile klerikalne ničle. Kranjska je že tako izgubila na zunaj kredit, ker se ji očita, da je za Tirolsko prva domena jezuvitov in propadlih značajev.
— Agitacija na prižnici. Zopet se glasi bojni klic s prižnice, to pot zaradi volitev v trgovinsko in obrtno zbornico. Tako je v nedeljo fajmošter na Do brovi s prižnice rotil ljudi, da naj tisti, ki imajo volilno pravico, pridejo v šolsko poslopje, kjer je nastanjena c. k r. pošta, da se jim bodo tam glasovnice popisale. Kako pride oče Rant, najnesposobnejši učitelj t deželi kranjski, do tega, da šolske ali poštne prostore oddaja v tak namen? Uboga Dobrova, da se ne more iz-nebiti tega slabega učitelja in sovražnika razglednic. Fajmošter je v svoji politični pridigi tudi povedal, za kaj se gre klerikalcem pri volitvi v trgovinsko in obrtno zbornico. Ne gre se jim za to, da bi koristili trgovcem in obrtnikom, da bi povzdignili trgovino in obrtnost, ampak le za deželnozborska mandata. Dobrovski fajmošter je možem lepo po domače razložil, da ima katoliška stranka se premalo poslancev v deželnem zboru, in da hoče dobiti trgovinsko in obrtno zbornico, da bi potem imela dosti dež. poslancev.
— Ubogi Wahrmund! Klerikalci bi sedaj profesorja na vseučilišču v Ino-mostu, dr. Wahrmunda, ki jim je povedal toliko bridkih resnic, najraje proglasili za »Narodovca«, da bi tako mogli sumničiti njegova izvajanja, ker jih že ne morejo izpodbiti. To seveda ne gre, in zato se mora »Slovenec« omejevati na to, da nekoliko pozabavlja. Nečemo tratiti prostora s tem, da bi prerešetavali, kar sta Štefe in Lampe o Wahrmundu napisala, kon-statujemo samo nekaj faktov: VVahrmund stoji na popolnoma istem stališču, kakor prvi avstrijski bogoslovec, prelat Ehrhard. Wahrmud je bil vedno odločen pristaš katoliške cerkve. Kot zaveden katoličan je na priporočilo klerikalcev postal profesor v črnovcih; klerikalci so se poganjali, da je prišel na vseučilišče v Ino-mostu in klerikalci so ga kot zavednega katoličana poslali v tirolski deželni zbor. VVahrmund je bil vse svoje življenje zvest katoliški cerkvi in se tudi sedaj ni izneveril, pač pa je kot pošten mož dvignil svoj glas proti klerikalizmu, ki koplje katoliški cerkvi grob. Iz »Slovenčeve« ka-pucinade pa moramo jedno pribiti: »Slovenec« zahteva, da mora cerkev imeti odločilni vpliv pri imenovanju vseučiliških profesorjev!
— Deželnozborske volitve na Goriškem. Po izidu volilnih mož je zagotovljeno, da zmaga na Krasu napredna stranka, na Tolminskem pa klerikalna. V Tolminskem okraju je v korist klerikalcem pravzaprav odločilo Cerkno, kjer so napred-njaki pri volitvi volilnih mož padli samo na tri volilce. če bi bili še tri volilce pridobili, izvoljenih bi bilo 12 volilnih mož. Mej tem, ko so naprednjaki šli z odprtim vizirjem v volilni boj in še pred volilno borbo imenovali svoja kandidata, so klerikalci postopali drugače in še do danes niso imenovali svojih kandidatov. Klerikalci pač vedo, da stoje njihovi možje na tako nizki stopinji politične omike, da bi za poslanca voiili še kardinalovo po-nočno posodo, če bi jim ukazali duhovniki. Zato klerikalci tudi niso pred volit-vijo volilnih mož imenovali kandidatov — in morda tudi zato, ker jih še danes nimajo. Za tolminski mandat se je najprej govorilo, da ga prevzame dr. vit. T o n k 1 i. Ta je odklonil. Potem je bil kot kandidat imenovan sodni tajnik Fon, a ta je menda tudi odklonil. Sedaj ponujajo mandat sodnemu svetniku Rutarju, ki je bil kandidat tudi pri državnozborski volitvi iz IV. kurije, a je propadel. Na Krasu pa klerikalci menda sploh nimajo poguma, postaviti kakega kandidata, saj so si lahko v svesti, da bi jim zavedni Kraševci posvetili tako, da bi se klerikalcem ves svet smejal.
— „Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev" zasluži v resnici, da se mu včasih posveti nekoliko pozornosti, kajti toliko neprostovoljnega humorja ni kmalu kje dobiti. Kako presrčno se mora pač vsakdo smejati, ko na pr. čita, da „Zavezo slov. učiteljskih društev" zapuščajo vsi treznejši učitelji in učiteljice in da bo „Zveza" kmalu omejena na mali krog najhujših naprednih „kričačev" ! Na Slovenskem je okrog 2300 učiteljev in učiteljic, a od teh jih je komaj par tucatov „krščansko mislečih", vsi drugi se lepo zahvalijo, da bi jih razglašal za „treznejše" tisti Fr. Jaklič, ki jevHardetovi postelji v Kočevju uganjal take orgije treznosti, da je še v sosedni sobi — dišalo. „Treznejši učitelji in učiteljice", katerim je prosluli Har-detov gost seveda uzor, tudi res ne spadajo v „Zavezo". To se vidi iz poročila o zborovanju „Kat. društva slov. učiteljic na Primorskem". Predavalo se je o — utemeljiteljici reda presvetoga srca Jezusovega, dr. Pavlica je čital pastirski list, neka gospica Mrcina pa je pozdravila s presrčnimi besedami jedva okrevanega dr. Pavlico. Društve-nice so zapele še „Ave Maria stella" in „Morsko tihoto" in konec je bil. Tako je bilo zborovanje slovenskih učiteljic. Zakaj ne gredo te cenjene gospodične rajše v kako Marijino družbo? Sicer pa nas veseli, da je dr. Pavlica zopet okreval in upamo da bo pri prvi priliki na kakem shodu krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev predaval o bratu F r i d o 1 i n u in njega blagem delovanju v goriškem deškem semenišču. Ta brat Fridolin je moral sicer pobegniti, ker bi ga bili sicer zaprli, ali on vendar zasluži, da se mu zagotovi primeren spomin kot vzgledu krščanskouiisle-čega pedagoga. Dr. Pavlica naj bi imel predavanje o njem in o njegovih delih in to predavanje naj se vsaj natisne v „Glasilu krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev", ako ta list že Slomškove podobe neče nadomestiti s podobo brata Fridolina.
— Na adreso južne železnice.
Kot dodatek k notici pod tem naslovom objavljeni v št. 62. našega lista smo izvedeli, da je Ševar kot poštar dal prošnjo za odkup sveta južne železnice tik postaje na Rakeku, da bi sezidal novo poslopje za pošto. Ker je to, kakor že omenjeno, povsem nemogoče, ko že vsak vrabec na Kranjskem ve za razmere Ševarjeve in ve, da so zemljiške knjige pri sodniji v Cerknici in Ložu prenapolnjene tožb, in da niti hlače, v katerih Ševar hodi, niso varne pred eksekutorjem, je sedaj vprašanje: Bode-li morda zidalo novo poslopje c. kr. poštno ravnateljstvo? — No, do tega še kje drugje ne prinesejo, — popolnoma jasno je tedaj, da tiči nekaj tičkov za Ševarjem. — Znano nam je sicer, da se južna železnica pri katerikoli prodaji sveta ne interesira za stanje kupca, vendar je pa v slučaju na Rakeku nje dolžnost pretresati tako prošnjo. Očitno je, da je Ševar vporabil fin to, da namerava zidati poslopje za pošto, ker ve, da le jedino tako izvabi prostor od železnice, kajti namenu, kakor je Ševar v prošnji navedel, ne bode prostor služil, pač pa je namenjen za druge zavode. — Znano in tudi pravično je postopanje železnice, da se ozira na pošto, (glede prostorov itd), vendar pa jo svarimo pred nakano zvitega poštarja Ševarja. Sploh pa bodi omenjeno, da je sedaj pošta v zelo pripravnih prostorih in drugih ni treba, tedaj tudi uvidimo kot nepotrebno na take prošnje se ozirati.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes se poje prvič in tudi zadnjič v tej sezoni Zajčeva opera »Zrin j s ki«, v kateri gostuje g. Bogdan pl. V u lak o vid, baritonist zagrebške opere. Odboru se je posrečilo pridobiti cenjenega gosta tudi še za drugo predstavo ter se bode v petek, 21. t. m. pela opera »Teli« z g. Vulakovićem v glavni vlogi. S to predstavo se letošnja operna sezona zaključi.
— Veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda, ki jo priredita srednjemestna in šentjakobsko-trnovska podružnica, se bo vršila jutri v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu«. Program se je spopolnil še za jedno točko za razstavo slik. Dotične slike sta izdelala renomirana domača umetnika Mažon in Šmiron. Kdor ve, s kakimi težavami se
mora boriti družba sv. Cirila in Metoda, in komur je pri srcu namen naše šolske družbe, ta bo jutri gotovo prihitel, da poloti mal dar na domovinski altar.
— Koncert ,Glasbene Matice1.
Ker je gospod koncertni vodja Matej Hubad v grlu obolel in mora vsled zdravniške odredbe nekaj časa varovati svoj glas, odložil se je po sklepu pevskega odbora koncert v proslavo desetletnice pevskega zbora na jesen in opustile so se tudi zborove pevske skušnje za toliko časa, da g. Hubad popolnoma okreva.
— „Deutscher Verein" v Ljubljani, politično središče kranjskih Nemcev, je imel v soboto svoj občni zbor. Pri ti priliki se je naznanilo, da se je g. dr. Jos. Suppan, bivši ljubljanski župan in državni ter deželni poslanec, iz ozirov na svojo starost popolnoma umaknil iz političnega življenja. G. vitez Januschowsky je predlagal, naj se deluje na to, da se ustanovi nemška šola v — Šiški.
— Meščanska godba. Sinoči je bil v gostilni pri avstrijskem cesarju shod, na katerem se je izvolil pripravljalni odbor, ki ustanovi meščansko godbo iznova. Godba naj bi se vzdržala z rednimi podporami članov in z vstopnino koncertov. Godba bi bila na razpolago vsem društvom za zabave, veselice in izlete ter bi sodelovala tudi pri sprevodih umrlih članov. Ako se zavzamejo društva za meščansko godbo ter jo podpirajo, je možno, da se ohrani to privatno podjetje.
— Tovorni promet na južn em kolodvoru.Svoj čas smo poročali o pritožbah iz trgovskih krogov glede nedo-statkov pri oddaji tovornega blaga na južnem kolodvoru. »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko« obrnilo se je vsled tega do obratnega ravnateljstva juž. žel. s pismeno vlogo, proseč, da isto uradniški posel pri tej blagajni uredi. Na to vlogo je prejel pretekle dni društveni odbor od imenovanega ravnateljstva odgovor, glaseč se, da se bode takoj potrebno ukrenilo, da trgovci pri tej blagajni ne bodo v bodoče trpeli več kake škode.
— Zgradba novih hiš. V Sod-nijskih ulicah pričeli so graditi Pogačni-kovo hišo. Temeljno zidovje je blizu do polovice dodelano.
— Za prijatelje biljarda. V kavarni »pri Slonu« bo danes zvečer ob 1/,9. uri turnir na biljardu. Goep. Trebar, znani biljardist, poživlja najboljše igralce na mač in da na 1000 pointov vsakemu 850 pointov naprej.
— Uboj. V nedeljo zvečer, med 7. in 8. uro, je bil v Kranju zaklan 27 let stari zidar Alojzij Zebre. Popoldan je bil Zebre 21 letnemu mesarskemu pomočniku Mihaelu Zlatetu strgal pero s klobuka, takoimenovane »šnajdfedro«. Zvečer je Zlate klical Žebreta »na korajžo«. Zebre je takoj pristopil in Zlate mu je zabodel nož v prsi in ga tako nesrečno zadel, da je Zebre takoj umrl. Zlate je potem šel v krčmo, a varnostni organi prišli so kmalu ponj in ga izročili sodišču.
— Cvetni petek bo v Prese rji prvi letni semenj za živino in blago.
— Soc. dem. shodi v Celju. V nedeljo dopoludne so imeli boc. demokrati v Libojah pri Celju, popoldne pa v Celju samem shode. Govorilo se je tudi o celjski gimnaziji. Zborovalci so glede celjske gimnazije zavzeli stališče, da je bila resolucija grofa Stiirgkha imperti-nentnost, da potrebuje400.000 Slovencev južne Štajerske na vsak način srednje šole, zajedno so pa tudi izrekli, da bi bilo delovati na pridobitev strokovnih in obrtnih šol. Obenem so izjavili zborovalci, da je treba pričeti z reorganizacijo in z moderniziranjem ljudskega šolstva. Na shodu v Celju so tudi slovenski narodnjaki nastopili in napadali posebno poslanca Per-nerstorferja. Soc. demokrati pa so se postavili na jako čudno stališče, da Perner-storfer ni nastopil v imenu stranke, temveč le kot oseba. Da je to stališče otročje, je očitno. Shodi so bili sicer burni, a izvršili so se povsem stvarno. Nemški na-cijonalci se niso pokazali.
—- Zagrebško vseučilišče. Naučni minister Hartel je poslancu Vu-koviću rekel, da pravniki iz Dalmacije lahko napravijo drugi državni izpit v Zagrebu, ker izide meseca septembra na-I redba s katero se pripozna veljavnost v
Zagrebu narejenih izpitov tudi za Cisli-tvansko.
* Najnovejše novice. Šivilje in modistinje v Lvovu so ustavile delo. — Delavski izgredi so se vršili v Budimpešti po marčni proslavi dne 16. t. m. Nad 3000 delavcev je n«padlo policijo na konjih. Nad 50 oseb so aretirali. — Most se je podrl pri otvoritvi, črez Amaoono so napravili nov most. Pri slovesni otvoritvi pa se je isti udri ter je baje utonilo nad 100 oseb. — Samomor hranilničnega ravnatelja. Ravnatelj hranilnice v Stari Pešti, S. Augenstein, se je ustrelil, ker mu je odnesel blagajnik 60 000 K. — Vohunstvo ruskega polkovnika Grimma se nadalje zasleduje. V Varšavi se je vršila s carjevim dovoljenjem hišna preiskava pri generalu Pu-ričevskem. — Zaboj draguljev za 21/« milijona frankov je bil te dni ukraden dvema Angležema iz vlaka Dunaj-Ostende. — Promovirana Čehinja. Na praški univerzi je bila te dni promovirana za doktorico vsega zdravilstva gdč. AnaKomzak. — Ladja s premogom gori v Sueškem prekopu. Pričakuje se eksplozija. Promet skozi prekop je za tri dni ustavljen.
* Preložen katoliški shod. Kakor smo že pred nekaj dnevi poročali, je bil za mesec april določeni občni avstrijski katoliški shod preložen. Vzrok preložitvi je jako zanimiv. Pravzaprav je vzrok preložitvi Wahrmundov govor. Ta govor je namreč med omikano duhovščino našel splošno priznanje. Prireditelji katoliškega shoda so se bali, da bi imeli napredni in p r o t i k 1 e r i k a 1 n i katoličani na katoliškem shodu večino, da bi shod postal manifestacija za na« predno misel in proti klerikalizmu in zato so shod sploh odložili — na nedoločen čas. Dani se, dani, četudi počasi.
* Iz rimsko-katoliške cerkve je izstopil v Homotovu na Češkem ondotni gimnazijski katehet in knezonad-škofijski notar dr. L a n g. Pristopil je staro katoliški cerkvi. V pismu, s katerim je ta duhovnik svojemu škofu naznanil svoj izstop, pravi, da ga je k temu koraku napotil gnus pred počenjanjem nekih duhovnikov in pa to, da škof temu gnusnemu počenjanju ni hotel konca narediti.
* Razpuščeno društvo. Okrajno glavarstvo je razpustilo v Roveredu društvo »Pro Cultura«, ker je uganjalo ire-dentovsko agitacijo.
* Novi „Križ". Imamo že »Plavi križ« — društva, ki se bor6 zoper alkoholizem. Imamo »Beli križ« — društva čistosti, nekoliko enaka društvom tretje-rednic in farških kuhare. Imamo »Rudeči križ« — društva za postrežbo ranjenim vojakom. Zdaj pa je v Bernu ustanovljen »Vijoličen križ«, društvo, v katerem se prepoveduje kleti.
* Drugič na smrt obsojen. 711etni delavec Fran Novak je bil v Pragi pred par meseci obsojen na smrt, ker je hotel posiliti lOletno Marijo Oluc, in ko se mu ni to posrečilo, jo je pahnil v Veltavo. Najvišji sodni dvor pa je to sodbo ovrgel, in tako se je vršila obravnava še enkrat. Toda porotniki so zopet izpoznali Novaka krivega in je bil morilec iznova obsojen na smrt.
' Pet dni in pet noči v cerkvi.
K neki vasici v Krušnih gorah so dozidali nedavno novo cerkev. V stari cerkvi pa še blagoslavljajo mrliče predno jih pokopljejo. Pred par dnevi je bila zopet neka pogrebna slavnost. Pri blagoslavljanju mrliča v stari cerkvi je zaspal bedasti delavec Ries. Ker se ni nihče zmenil zanj, je ostal v cerkvi, katero so zaklenili, pet dni in pet noči. Ko so tedaj slučajno zopet odprli cerkev, so ga našli napol mrtvega vsled gladu in mraza.
Draga šala. Delavec Klosik v Vitkovicah se je hotel z ženo malo pošaliti ter ji je pokazal dva zlata (po 20 K) in dejal: »Glej, to je vse, kar so mi dali, dva nova dvahelerja«. Žena se je jezila, ker ni poznala vrednosti zlatov in je v jezi, ko si je mož odišel po tobak, dala »dva krajcarja« med tem prišedšemu beraču. Ko se je Klosik vrnil, je izvedel od žene, da je krajcarja dala beraču. Zdaj ji je sicer pojasnil vrednost »krajcarjev« in takoj sta jo mahnila za beračem. Ko sta
ga slednjič našla, je ta dejal, da si je za milodar kupil frakelj žganja pri Židu. Vsi so odhiteli k Židu, a ta je dejal, da berača ne pozna, in da od njega ni dobil nikakih zlatov. Revež Klosik je tako izgubil svojo 14dnevno plačo.
* Angleži na Štajerskem. Dunajsko ministrstvo je dovolilo angleški delniški družbi »The GOriach Coal Mining and Gyps Works Limited«, da s sedežem v Goriach na Gor. Štajerskem koplje premog po celi deželi ter prideluje mavec. K Goriach si  postavi  tudi velike fužine.
* Nov dnevnik na Dunaju. Dosedanja revija »D i e Z e i t« začne v jeseni izhajati kot dnevnik. Urednika sta dr. Singer in dr. Rauner.
* Ribe v Aniži pokončane. Prebivalstvo ob Aniži je hudo razdraženo, ker mu je montanska družba po dotoku Erzbacha zastrupila sloveče in zelo bogato ribarstvo. Imenovane tovarne so izpraznile v Erzbach neke barvne, strupene odpadke. Na 20 kilometrov daljave je bila Aniža črno barvana, a istočasno je že tudi nesla reka na tisoče in tisoče mrtvih rib na površju vseh plemenitih vrst in velikosti od najmanjših do 25 kg težkih. Dva dni so izvlekli pri Stevru na cente mrtvih rib. Reka je ostala čisto mrtva. Poslanec Beuerle je vsled tega interpeliral v državnem zboru.
* Odpovedana ljubezen. Neki pruski list je prinesel nedavno ta le oglas: »Gospodu F. S. na znanje, da nama s tem, ker je preklical svojo priznano ljubezen, ni provzročila nikakega presenečenja ali bolečine, ker je storil to pač v pijanosti. Druga pa je z razžalitvami! Teh Vam ne pustimo tako zlahka, in mesto pred altar-jem, razgovarjali se bomo pred sodnikom. Po svoj stari dežnik (nakupna cena kvečjemu 1 gld. 50 kr.) si lahko sami pridete, ako imate pogum. — Gospa B. in hči.«
* Bik je prebodel Francu Sova-dinu v Holešovu na Moravskom prsi ter mu z rogom prolomil več reber in iztrgal pljuča. Nesrečnež je živel še 3 dni v groznih bolečinah.
* Plemstvo na beraški palici. Znano je, daje premoženje madjarskih ma-gnatov večinoma že v židovskih rokah. Na Francoskem je ravno tako, da je plemstvo obubožano. Neki grof je ondi barvar, drugi, potomec samostalnih vladarjev, je ondi operni pevec. Član nekdaj slavnega grofovskega reda prodaja mišnice (pasti na miši) in neki marki je kočijaž ter vozi obogatelega nekdanjega mesarja.
O potovanju nemškega princa v Ameriko je vedel poročati neki italijanski list celo, da je namen njegovemu potovanju — zaroka s predsednikovo hčerjo, ljubeznivo gospico Roose-velt. Nato je došla listu iz Berolina naslednja brzojavka: »Tukaj se odločno oporeka, da se hoče princ Henrik v Ameriki s Rooseveltovo hčerko poročiti. Posebno hvaležni za to izjavo Vam bo — prince-sinja Henrik in njeni otroci, ki smejo zopet mirno dihati.«
* Iz dekliških šolskih zvezkov so posnete naslednje cvetke: »Osel je domača žival in priimek; njegova ušesa se najdejo često tudi v knjigah.« — »Opica se zato tako imenuje, ker posnema ljudi.« — »Brzojavni uradniki se zvežejo med seboj po dovodnih žicah.« — »Ako umrje v Indiji mož — kar pa se vsled angleške skrbljivosti le redkokdaj zgodi — da se vdova zažgati.« — »Perilo, ki visi dalje časa na vrvici na prostem, izhlapi.« — Siegfrieda je umoril Hagen za njegovim hrbtom« — »Golobje imajo zelo pohlevne oči; take oči se imenujejo tudi žametne ali plišaste oči.«
* Poslanec in njegov bolni prst. Neki stari saški poslanec si je poškodoval neznatno prst. Vendar je vprašal svojega tovariša v zbornici, po poklicu zdravnika, za svet. Ta si ogleda prst od vseh stranij ter naroči umivanje z milnico. V par dneh pa dobi stari gospod na veliko začudenje od zdravniškega sopo-slanca račun 10 mark »za zdravniški svet«. Prav zaupno pove slučaj drugemu svojemu tovarišu, juristu, kako naj napravi s to nenavadno tirjatvo. Juristu se je zdel tudi račun nekam pretiran, vendar je na-svetoval, rajši takoj plačati. Drugi dan pa dobi stari mož račun od tovariša jurista 10 mark »za pravniški svet«. To pa je bilo dokaj skopemu poslancu vendar pre-
več, zato pripoveduje krivico ostalim svojim tovarišem. Le-ti se zavzamejo stvari prav resno ter predlože pritožbo posebni komisiji med seboj, ki je razsodila, da stari gospod ni postopal kolegijalno, ker je zadrževal svojim tovarišem zasluženo plačo, zato ga obsodi, da mora plačati košaro šampanjk. Mož je plačal, pa tudi prst je ozdravel.
* Methuen in Delarev. >Mor-ning Post« pripoveduje: Pred več leti je bil polkovnik Methuen attache v Bero-linu. Na potu na cesarski dvor je videl množico, ki je prestrašena gledala, kako se bori z valovi reke Spree otrok. Methuen je skočil v vodo in rešil dete. Viljem I. mu je zato sam pripel red na prsi. Gospa Methuena se je vračala iz Južne Afrike na Angleško. Ko je izvedela za sopro-govo nesrečo, se je vrnila takoj zopet na bojišče, da streže možu. Angleški listi pišejo, da sta Dewet in Delarev najdrznejša burska poveljnika ter da je Botha mnogo previdnejši. Methuen je bil že enkrat od Delareva poražen, in sicer pri Magersfonteinu. Cronje je bil pri Paarde-bergu nesrečen, Delarev pa se je pravočasno umaknil. Pri Brandfortu je bil Delarev slavni poveljnik. Postal bi bil naslednik Jouberta, a Kriiger ga ne mara, ker je bil njegov opozicijonalec. Delarev je bil celo proti ultimatu Burov, s katerim se je napovedala vojna Angležem. V bojih pri Johannesburgu je bil Delarev naj-vspešnejši poveljnik.
* Volilna sleparija. Sedanji predsednik ameriških držav bi pač ne bil danes to, kar je, da ni svoječasno srečno ušel zanjki, ki so mu jo nastavili njegovi nasprotniki. Bil je tedaj kandidat za zbornico ter se je ravno vračal z zadnjega shoda pozno domov. Ko pride v stranski del mesta, vidi pred seboj zelo elegantno damo, ki je onemogla zdrknila v sneg. Hitro pristopi ter ji ponudi roko. Vsa izmučena se ga oklepa mlada dama ter ga prosi naj jo spremi do zaznamovane hiše ter pozvoni, češ, sama je tako slaba, da tega ne more. Njen oče mu bo zato zelo hvaležen. Vljudni kandidat stori tako in že misli spremiti damo v hišo, ko ga neka slutnja odvrne. Potisne damo čez prag ter zaklene vrata za njo. Drugo jutro je zvedei, da je bila ona hiša ena najbolj zloglasnih, kjer so že čakale zaprisežene priče njegovih nasprotnikov, ki bi bili razbobnali, da je bil v zloolasni hiši ter mu preprečili kandidaturo.
Amerikanski dvoboj. Dva Amerikanca sta bila zaradi lepe Line Ca-valieri strašno ljubosumna drug na drugega. Skleneta se dvobojevati, in sicer s pištolama v temni sobi nekega hotela. Vsak bo kadil cigareto. Kar naj nasprotniku kaže, kam mu je meriti. Dva močna strela sta pretresla hotel. Vse je hitelo skupaj misleč, da se je zgodilo nekaj strašnega. Ko pa stopi krčmar z lučjo v sobo dvobojevnikov, ležala sta oba udobno vsak na svoji postelji, na obeh omaricah pa sta ležali tleči cigareti.
Društva.
— Telovadno društvo ,Sokol' v Postojini priredi v nedeljo, dne 23. sušca t. 1. v prostorih hotela »Ribnik« v Postojini I. tamburaški koncert. Spored: 1. »Tamburaška koračnica«, izvaja tamburaški zbor. 2. »Svibanjska rožica«, izvaja tamburaški zbor. 3. »Sokolska«, petje, moški zbor. 4. »Mutec«, veseloigra v enem dejanji. 5. »Karišik hrv. narodnih pjesma«, izvaja tamburaški zbor. 6. »Po jezeru«, izvaja tamburaški zbor. 7. Deklamacija: »V pepelnični noči«. 8. »Pjevajmo«, petje, moški zbor. 9. »Berite novice«, veseloigra v enem dejanji. 10. »Poljska narodna himna«, izvaja tamburaški zbor. 11. »Za jedan   časak«,   izvaja   tamburaški zbor.
12. Komičen  prizor:   »Pred koncertom«.
13. »Venec slov. narodnih pesmi«, izvaja tamburaški zbor. 14. »Liepa naša domo vina«, izvaja tamburaški zbor. — Pevske točke proizvaja iz prijaznosti čitalnični pevski zbor. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za člane 50 vin., z rodbino 1 krono; za nečlane 1 krono, z rodbino 1 krono 50 vin. Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje stroškov za nabavljena godala, se v to svrho preplačila hvaležno sprejemajo.
Književnost.
— Der Vollmensch. Ein Renn-fahrroman von Michel Angelo Freiherr von Zois. Izmed živečih kranjskih plemenitaških rodbin so se Cojzi na duševnem polju najbolj odlikovali.   Žiga baron
Cojz, velikodušni podpornik Vodnikov in Kopitarjev, sam odličen slavist, si je v zgodovini kulturnega življenja naše dežele zagotovil častno mesto. A on ni jedini iz rodovine baronov Cojzov, ki so se vnemah za višje vzore. V najnovejšem času je član te rodovine kot nemški glasbenik dosegel častne vspehe, sedaj pa je drug Cojz, baron Mihael Angelo, obelodanil roman, ki je obudil veliko zanimanje. Baron Mihael Angelo Cois je s tem ro manom stopil v prve vrste med mlajšimi nemškimi romanopisci. Njegovo delo je vseskoz moderno, le v tem pisatelj ni uklonil sedanji navadi, da ima roman le nalogo, popisati posamezne zanimive do-godbe. V tem oziru je ostal pisatelj pri načelu, da mora imeti roman svojo vodilno misel, da mora biti zasnovan na neki ideji, in izpeljal je srečno in dosledno svojo misel, da se namreč posameznik le tedaj razvije v popolnega človeka, da je šele tedaj »Vollmensch«, ako med duhom in telesom vlada popolna harmonija. Pisatelj nam v tem romanu popisuje tak duševni in fizični proces. Bizaren mož, ki obstoji le še iz samih živcev, v katerem žive pravzaprav le še možgani, ki vedno koprni po novih senzacijah in pervers-nostih, ki je prišel do spoznanja, da mora razum naposled umoriti pamet, ta mož se uda po zdravnikovem ukazu kolesarstvu z namenom, da se anima-lizira in kolesarsvo ga zopet privede nazaj k naravi, ga osveži in pomladi, mu povrne telesne moči ter ustvari mej duhom in telesom tisto harmonijo, ki dela ljudi popolne in sposobne za velika dela. Te ideje pa ni pisatelj izvedel samo srečno in dosledno, nego tudi umetniško lepo, jasno in vedno jako zanimivo. Psihologična stran je izvedena s fino delikateso in subtilno nežnostjo, a tudi posamezne slike, tako popis raznih dirk, a tudi drugih do-godb so sigurno, v velikih potezah umet niško lepo izvršene. Lepi originalni slog, poln zanimivih dopetk in pikantnih prispodob pripomore mnogo, da ima čitatelj velik duševen in estetičen užitek. Pozornost, ki jo je vzbudil ta roman , je v polni meri zaslužena in je avtorju na doseženem uspehu le čestitati.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 18. marca. V današnji seji poslanske zbornice so se zgodile demonstracije, kakršnih celo ta parlament ni doživel. Vsenemci so razvili veleizdajsko zastavo. Na razpravi je bil budgetni provizorij za meseca april in maj. Schonerer je na dolgo in na široko razpravljal o jezikovnem vprašanju. Očitaje drugim nemškim strankam malomarnost glede nemškega državnega jezika je izjavil, da začno Vsenemci takoj z obstrukcijo, ako se predloži jezikovni načrt, ki n e obsega nemškega državnega jezika. Končal je s tem, da je z ozirom na poziv k redu, ki ga je prezident grof Vetter dal posl. Eisen kolbu radi njegovega, avstrijska patri -jotična čutila žalečega proslavljanja Hohenzollernov zaklical: „Heil und hochHohenzollern8. Vsenemški poslanci so mu hrupno pritrjevali in ponavljali njegov klic, druge nemške stranke, takoimenovane „ državne stranke", so na to nečuveno ve leizdajsko demonstracijo molčale ka kor grob. Cehi, Poljaki in Jugoslovani so ogorčeno protestirali in upili na prezidenta grofa Vetterja, kako da kaj takega trpi. Ćeški socijalec C h o c pa je začel na glas peti „Heil dir im Siegeskranz" in taktirati z obema rokama Končno pa je prišel grof Vetter vendar toliko k zavesti, da je Schonererja poklical k redu, na kar so Vsenemci zopet kakor obsedeni začeli kričati S t ein je paupil „Hurrah Hohenzollern". Ko se je povrnil mir, je najprej govoril socialni demokrat Rieger, potem pa je dr. K r a m a f po zasluženju ožigosal nastop Vsenemcev kot očitno vele-izdajstvo. Danes — je zaklical dr. Krama? — se je pokazalo, kaj pomeni nemški državni jezik, da pomeni nemški državni jezik vladanje Hohenzollernov. Kramaf je potem ostro bičal Korberja in povdarjal, da je vsenemško veleizdaj stvo posledica vladne kapitulacije. Ko so drugi nemški poslanci nekaj ugovarjali, zagrmelo se jim je: Vi ste soodgovorni, Vi niste nič boljši, Krama? pa jim je rekel: Vi se Schonererja ne otresete; če se ga hočete otresti, morate začeti drugo politiko. Mej tem se je za Kramarem pri-
meril buren prizor. Stein se je začel prepirati s češkim posl. Reichstatterjem. Vmešal se je v ta prepir tudi Berger. Letele so vsakovrstne psovke. Berger je zaklical, da bo koj zaušnic deževalo Zdaj pa je planil češki posl. Po-spišil s povzdignjeno pestjo k Ber-gerju in zagrmel nanj: Še jedno besedo in jaz Vas usekam po gobcu, da zletite iz zbornice. Berger jo je potem hitro odkuril. Kramar je_ končal svoja izvajanja s klicem: Živela vsem narodom pravična država. Govoril je potem še Hortis na kar se je zaključila generalna debata. Poročevalec Kathrein je v svojem zaključnem govoru šibal Schonererja na kar so vsenemci odgovarjali s klici »Heil Hohenzollern! Hurrah Hohenzollern! Es lebe Kaiser W i 1 h e 1 m !" V specijalni debati so govorili Klofač, Funke in Derschatta. Slednja sta hotela izjavljati, da sta ravno tako zavzeta za nemški državni jezik kakor Vsenemci, sicer pa nista z nobeno besedo desavanirala S c h o n e r e rj e vo veleizdajsko demonstracijo. Hotelo se je, naj bi se takoj vršilo tretje branje proračunskega provizorija, a v to treba navzočnosti dveh-tretjin poslancev. Ko je prezident preštel glasove se je izkazalo, da ni mogoče tretje branje. Korber je silno razjarjen vstal ter odšel iz zbornice, zaklicavši Stiirgkhu in Lichtensteinu: Vaših ljudi ni nikoli tu, kadar jih je treba. Potem se je začela razprava o trgovinski pogodbi z Meksiko.
Dunaj 18. marca. Splošno se pov-darja, da so dogodbe v današnji seji najhujši udarec za Koerberja. Minister -ski predsednik se je sam izrazil, da ga silno skrbi, kaj poreče cesar. Vrh tega je skrajno nevoljen, da so levičarske ekscelence na Schonererjevo provokacijo tako trdovratno molčali. Cehi ki so s Korberjem govorili, so mu očitali, da je sam vsega kriv.
Dunaj 18. marca. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi v občinski svet so zmagali krščanski socialisti, ki so imdv tudi že doslej vse te mandate v rokah.
Rim 18 marca. Vlada je v par lamentu naznavila, da je bil jezuit Collconi, ki je v Vodnjanu v Istri imel anarhistično postno pridigo ter je s prižnice slavil za-vratni umor laškega kralja aretiran in izročen sodišču v P ulj u Proti temu katoliškemu duhovniku-anar-histu se je začela kazenska preiskava.
London 18. marca. „ Standardu -poročajo iz Durbana 14. t. m : Iz La-dvsmitha se javlja, da maršira oddelek Burov proti Eimersdaalu ter da jih zasledujejo angieški prostovoljci.
London 18. marca 11000 mož se odpelje še pred koncem t. m. v Južno Afriko, ker je Kitchener izjavil, da mu je pol vojske v bolnicah
London 18. marca Gospa Me-thuenova, kateri je Delarev prvi na znanil, da izpusti njenega ranjenega moža, se je Delarevu toplo zahvalila.
London 18. marca. Irci nabirajo doneske za zlato sabljo, katero pošljejo Delarevu.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali.
Za Prešernov spomenik. Ljubljanski ,,Stc»iiibur"-jevi gosti z dne 13. marca t. 1. njemu na Čast 20 kron.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moli o vem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (12—4)
neobhodno potrebna zobna Creme
vttđršuje x**1te čiste, bele in **lr-«t e.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Meb nsine ustna m zobna vofla
katera ulrdi dlenno in odstranjuje neprijetno Napo Iz ust. i steklenica z navodom 1 M.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. '   Edina zalojjra. =
Zaloga vseli preizkušenih zdravil, medec. mil, nirdicinalnih. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgfićnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (619-3;
Dež. lekarna Milana Leustek-a
v Ljubljani, Resljeva cesta št, 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu.
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Gleichenberškig'to:::
\l2pričano 2dravllno sred- puščavniškl vrelec.
j stvo   zoper   katare vseh
j suznih mren, zlasti sopll- KOOStantin G » O
J nih in prebavilnih organov, podnožni vrelec, «
Ivanov vrelec rabi kot okrepčevalna pijača. Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. marca: Marijana Roje, delavčeva žena, 42 let, Metelkove ulice St. 4, zamasenje pljuč.
Dne 13. marca: Gabrijela Legedis, mizarjeva žena, 27 let, Ravnikarjeve ulice št. 7, ietika.
Dne 14. marca: Marija Pavšek, krčmarjeva hči. 13 mes , Dolenjska cesta St. 6, Skarlatica.
Dne 15. marca. Ivan Adam, gostač, 85 let, Radeckega cesta 11, ostarelost.
Dne 17. marca. Luka Ravnahrib, tesar, 64 let, Tesarske ulice 3, vnetje sopilnih organov.
V deželni bolnici:
Dne 11. marca: Ivan Verh, dninar, 50 let, jetika. — Amalija Hrastnik, possstnikova hči, 17 let, jetika
Dne 12. marca: Marija Keber, gostija. 25 let, jetika. — Neža B jgata.i, gostija, 66 let, jetika.
Dne 14. marca. Štefan Faricz, tlakar, 30 let, srčna hiba.
Mjteorologično poročilo.
V nad morjem 306-3 m. Srednji zračni tlak 7S6-0 mm.
Marca I	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo	Is «_ s °* * 1»
17.	9. zvečer	7374	53	brezvetr.	jasno	
18.	7. zjutraj	7400	— 09	sL svzhod	i del. oblač	
	2. popol.	737 9	115	sr. vzhod 1	jasno	O o
Srednja včerajšnja temperatura 46°, nor-male: 3 8°.
Dunajska borza
dne" 18. marca 1902.
Skupni državni dolg v notah   .   .   .   . 101 60
Skupni državni dolg v srebru .... 101*35
Avstrijska zlata renta....... 120 85
Avstrijska kronska renta 4°/,   .... ^9 30
Ogrska zlata renta 4°/0....... 11985
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 55
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1628 —
Kreditne delnice......... 693 —
London vista.......... 24 > 05
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 35
20 mark............ 23 46
20 frankov........... 19 10
ItalijansKi bankovci........ 93 45
C. kr. cekini........... 1183
Zidana, z opeko krita
nova hiša
z gostilno
v St. Rupertu na Dolenjskem poleg farne cerkve
pi*oda.
Več pove lastnica Jožefa Gregorčič v St. Rupertu. ^668- 1)
veič manufakturne, železninitke in špecerijske atroke ieli aluibo premeniti ▼ kako Tečjo trgovino.
Naslov pove upravniitvo »Slovenskega Naroda«. (646—3)
Sva dobra ohranjena
damska kolesa
se po cerrii prodata.
VpraSa se v upravniStvu _Slov. Naroda". (635-2)
Išče se v najem
ključarska delavnica.
Sprejmeta se tudi (648—2)
dva učenca.
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda.«
Išče se stanovanje
obstoječe iz 5 velikih, oziroma 6 sob, 8 1. junijem ali 1. julijem 1902 v Ljubljani, eventualno v najbližji okolici.
Ponudbe z naznanilom stanarine sprejema upravništvo »Slovenskega Naroda« pod nvečje stanovanje". (606—2)
Za vodstvo filijalke
neke trgovine e manufakturnim in mešanim blagom na Kranjskem se sprejme (657—1)
komij ali prodajalka
ki bi mogel položiti varSčino. — Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod ,Filijala* 3«*.
Bičevnike
najboljše kakovosti in jako po ceni izdeluje tvrd k a (437—9)
izdelovatelj bičevnikov
v Metjflovicah pri Mistku na Moravskem.
Ilustrovani ceniki gratis in franko.
sprejme občina Vrhnika z letno plačo 1.500 K. Prosilci, prosti vojaške službe in zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj vložijo svoje prošnje do 27- marca t. I. pri županstvu na Vrhniki.
Prednost imajo tisti, ki zamorejo položiti kavcijo vsaj 600 kron in vpokojeni c. kr. uslužbenci. (649 —2)
Županstvo na Vrhniki,
dne 17. marca 1902.
Gabrijel Jelovšek,
župan.
Svojo bogato zalogo
vsakovrstnih najnovejših
priporočam slavnemu občinstvu - po nizki ceni.----—
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun ter sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
Peter Keršlč 597-3
zalogra in tvornica vozov xr  Šiški  pri Ljubljani.
Proda so dobro ohranjeno
,Styria' - kolo
po nizki ceni. — Kje? se izve v trgovini A. «f? E. Skaberne, tukaj. (656—1)
premier-kolesa 1902
Najstarejša,  -^6^ Vele-najbolj izpri- y&wSf zanimiva in čana znamka KfSPH   fina oprema
Ceniki gratis. Ceniki franko.
Premier-Werke, Eger (Češko).
Cjs. ur. aistrijsfct 0 državni žiiiznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. lata.
Odhod 1« LJubljana jož. kol. Proga čez Trbli. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Aossee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Beifling v Stevr, Line, Badejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni vos I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in 11. razreda.) — Progft t Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob (J. ari 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Praga iz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Steyra, Ansseea, Ljubua, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in n. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ori IS m dopoludne osobni vlak z Danaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi L in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta Zeli* ob jezero, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Št Mo horja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoludne osobni vlak s Danaja, Ljub na, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzonsteste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Danaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progo is Novega mesta ln Eocevja. Osobm vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoludne m ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 rc zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 ari i5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika Mešani vlaki: Ob 6. uri 4i/ m zjutraj, ob 11. ari 6 is dopoludne. ob fc. ari iO m zvečer in ob 9 uri 55 u> zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
©©©©©©©©
Nogavice, obujke, jopice, spodnje kikl,e itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plaščke, avbice in klobučke
ima «§-»*«»-w« kakor tudi po meri naprodaj
(576—3)
strojno pletenje in konfekcija za otroke
Đucr^Itf trg <rt. 1 nasproti „Narodne kavarne"
prej v Židovskih ulicah št. 8.
(fcŽE" Nogavice, v kakeršnem stanu naj si že bodo, se sprejmejo v podpletenje.
Močenje postelje, «**SCt2
pri ljudeh ramkorine »t»ro«ti in spol« po najnovejšem patentiranem pol to panj a. Izpričevala in prospekti ■• dobi gratii pri: (5H)
B. Marburg, Dunaj V., Ramperstorffergasse 19.
Ker pričnem v kratkem dve novi podjetji v Ljubljani, iščem za svojo tovarno pletenin in tkanin trgovsko naobraženega kompanjona, ki bi
lahko vložil v podjetje nekaj tisoč goldinarjev. Na željo tudi prodam že dobro vpeljano tovarno. 631—2) Ponudbe Drag. Hribarju v Ljubljani.
Novo kolo
izvrstno tovarniško delo proda se po jako nizki ceni.   (66i—i)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar«.
dober manufakturist, izvežban tudi v že-lezninski in špecerijski stroki, išče se za trgovino z mešanim blagom. (642—2) Ljudevit Smole, Sevnica, Štajersko.
Kantiner
za vodstvo delavske kantine pri neki veliki žagi se išče proti stalni plači in tantiemam. Vstop takoj. Prosilec mora biti oženjen, špecerijski trgovec ali gostilničar. Pogoj je kavcija 1000 K ter znanje nemškega, slovenskega ali hrvaškega jezika. (637-2)
Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,S. S. 100" upravništvu »Slov. Naroda«.
Rudeča mmm in kava
9
5
kil Santon    ....   gld. 570
„  Cuba.....„ 660
m  zlate jave    ...    „   7"— „ rudečih pomaranč    „ 1'50 „ sladkih mandeljnov   „ 4'80 pošilja carine in pošte prosto
Ivan Bergold, Trst.
(665)
Komptoirist
kristjan, ne črez 30 let star, nemškega, slovenskega in hrvatskega jezika zmožen, samec, popolnoma prost vojaške službe, sprejme se dne 15. sprila. Lastnoročno pisane ponudbe v zgoraj navedenih jezikih poleg referenc naj se pošljejo na   ($44—2)
Karesch & Stotzky, Bremen.
Jažtss »izpostaviti
oncert
tamburašev
v kavarni „Valvazor".
Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
(659) fin&r. Stuppan.
Lekarna #„pri orlu"
-v lijnbljani.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča:
« SS
■52 "S . -g-o I
o
"o C S — ®
o -»->
n j to
o * —; C c3
»•tU ■c.g»«
O* A rt
C p.
C O
a  \   Jt ° —5 O  I  "* a O «r—» fi ca ,8*3
i S   g   « « g IrSSS .ss^-2^S
.m "<» jcg^,o —1 • °> _ . W .T?oo c
eS 1-1 IS S O m
B. S al
o
S N O
f; "t 4
■ S © H*
S V °Q ta
m m uj m
I 5 >5 ?
i* m <e > ta
o   s e
■
■a «s -o _ m   co >t>
Stari trg št 21.
Glavai trg št 6.
in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stavi trg štav. 32.
za polovico cene/\^
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča 12
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5.
U2
C4^B
74
4072
Na sv, Jakoba trgu št. 4
•e prodaja
(660—1)
porcelan
pod tavarnlMko ceno t znani trgovini na
sv. Jakoba trgu št. 4.
Govori, poje io se smeje v vseh jezikih.
Grammophon
ie nuj liniji I svetovni govorilni aparat.
SliSi se na 300 m daleč. Cena 25. 40, 60, 125 gld.
Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko.
Sol za želodec
Julija Schaumanna
deželnega lekarnar J a v Stoekeravl.     (2755—2) b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje probavljanje. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Dobiva ie t THh renom. lekar- P... I čLofllipO V \'7f\   Baapoiilj* ae po poitnem pOT«.tju ntli arstr.-ograka driare.       UDU« I OlVallJIUO Pi I I U. će     naročita najmanj a akatijici.
Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v.Stockeravi.
Grammophon-Automat
650-1
v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov zsam fjostllne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Pleaee Iz trdejpa gumija v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v salogi
Rudolf Weber, urar
poltenih starišev, % dobrimi šolskimi spričevali, se sprejmeta v dobre trgovske hise, eden v Ljubljani, drugi na deželi.
Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda«. (415—27)
Strujanja
s 16 kadmi. stopami in strojem in valjavko (vodna moč) na željo tudi z zemljiščem se proda iz proste roke.
Naslov   pove   upravništvo »Slovenskega Naroda«. (652—1)
G-otov uspeli
imajo splošno preizkušene
Kaiser-jeve
karamele iz poprove mete
proti nedostajanju apetita, želodčnemu bolu, slabemu In pol*.var-i2344— 9) Jenemu želodeu. a Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri Mr. Pr. Mardetschlaeger-ju, v oriovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Levstek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnkozy-ju, v lekarni pri zlatem enorogu. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojević.
proda se ali v najem odda
tik železniške postaje. V hiši je gostilna in prodajalna. — Iatotam se prodaata
stara po Sest let in tri leta, in Se prav dobro ohranjene
kočije.
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (654—1)
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—32)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. |r,
Proda se, oziroma da se v najem pod ugodnimi pogoji
enonadstropna hiša
v Bohinjski Bistrici št. 57 z k isti pripadajočim vrtom. Hiša stoji blizu predora v Boh. Bistrici, torej na za vsako podjetje prikladnem kraju.
Ponudbe pod ,,Boh. železnica št. 111" na upravništvo »Slov, Naroda«.      16I6—3)
Na prodaj
je biša s proste roke, pripravna za vsak obrt, v prijaznem okraju v Predtrgu pri Radovljici na Gorenjskem. (653—1) Ime pove upravništvo „SIov. Naroda".
Dobre cenene ure 1
s 3 le t ni in pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln' Moat (BrUx) (ciko.
Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... „ 1*90
Nikehiasti budilec.......... „ 1'95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, iraa zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč" in tisoč priznalnih pisem    (2758 -27)
[fy   Ilustrovani tcnitlo'j Matanj in po*tr\in* >>ri«M.
Št. 2912
(651-1)
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
z doklado 400 kron iz okrožne blagajnice.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu dežel, odboru do
15. aprila t. I.
ter v njih dokažejo svojo starost, opravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
V Ljubljani dne 16. marca 1902
preten
S)
razvažalec diP
piva. izvežban v zaračunanju, ki more dati varščino, zmožen \W*^ slovenskega in nemškega jezika, se  takoj   sprejme   za neko skladišče piva na Kranjskem.     (610—3)
Ponudbe na:
U Letovišče „Laverca". M
Vljudno naznanjam, da sem prevzela od g. 14 aro I a f .enee-ta, posestnika in vinskega trgovca na IsvcMl, njegovo gostilno istotam.
Čestitim gostom bodem postregla z dobro pijačo ter skuiniml In rrar-ii i m i Jedili. — <.l«KOvlr Je na razpolago.
O Veliki noti priene voziti
g. Lenče-ta Iz EJunlJane na Ij a vere o vsako nedeljo In praznik ob '/.S. url popoludne od električne postaje Vojaško »Hrelliče". ter se bode vračal, kadar se oglasi poln voz izletnikov.
Za obilen obisk se toplo priporočam
z vele8poštovanjem
(534-5)
jrofttllnlearka.
S
.»Pivovarna J arrach"
pošta Zelfweg na Zgornjem Štajerskem.
lTcrlilsa, zalog
(114-20)
pristnih Jos. Reit-STTREpr     hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po lati «enl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Styria, francoskih Peugeot-, Stefanie koles
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo !
Z vsemspoStovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
o- 'iN
1 aH I? -
0 vLm
1 m
1 E
o iN •a §§
2 I
5 . ■
in
Predaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam p<» aretar.art aTsasnl.
J. S. Benedikt1
Ljubljana, Stari trg, tik moje ;lavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! 8 Frid. Hoffmann g
v Ljubljani, Dunajska cesta 1
priporoča svojo naj- jj večjo zalogo vseh H vrst g
žepnih ur I
zlatih, srebrnih, iz
tule, jekla in nikla, |3
kakor tudi stenskih jj|
ur, budilk in salon- j3
sklh ur, vse samo jal
dobre do najfinejše M
kvalitete po nizkih 9
cenah. is
ITovostl |3
v žepnih in sten- n
skih urah so vedno gc
v zalogi. □
Popravila se Izvršujejo najtočneje. m
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
..Luč v žepu!"
Sušenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za pomladno in poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
Hugo Ihl
j       xxxv Ljubjani x x x v Špitalskih ulicah čt. 4.
Vzorci na zabtevanje poštnine prosto.
37
72
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana. Sv.Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke« 12 jopic in plaščev
za gospe, nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
a, Stari trg Tt. 28
»ven iletnlne •rrbrnlno ln m ■ eni optičnimi
predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. *••©. Srebrna cilinder rem. ura od gld «•—. Ceniki zastonj in franko.
Mehanik
Mm
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni e troj I po najnižjih cenah.
Bicikle in v to stroko spadajoča pepre-
_vila. izvršuje dobro ln eeno. _
■aV~ Vnanja naroČila) se točno izvršb. **W
MODERCE natančno po životni meri
sa vsako starost, aa vsaki život in v vsaki faconi ®   ®   ®   Ž§>   @   priporoča   ®   <fj   g§)   @ ®
UCIIDIIf I/EMnA v Ljubljani, Glavni trg
ntlinllv IVtliUA ® m štev. 17. m ©
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakova, čipke, avileno blago, parilo, • • • • • klobuke za dam«, tkana In kratka roba na dabalo In drobno. • t • • ■
Ustznov-(jini
Brata EberlsI
1
Prodajalna in konipioar: Miklošičeva Cesta Št. 6.
Delavnica: Igriške UIIC8 Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika Izbirka dr. Sohosnfelđ-ovlh
barv v tubah za ikad. slikarje.
Zaloga   čoplčev  za pleskarje, slikarje In zidarje, itedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava al. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo s» likanj«
sobnih tal pod imenom „R» pldol" Priporočava se tudi al. občinstvo az vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Američanski škrob na lesk
Fritz Schulz jun., Actiengesellschaft
Heb (Eger) in Lipsko
zajamčeno prost vseFi škodljivih snovJJ.
Ta doslej nepreko3eni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi v pravem razmerji, tako, da je vporaba vedno gotova ln lahka. Zaradi mnogih ponarejanj naj se pazi na gorenje tovarniško znamko, ki je natisnena na vsakem zavoju. Cena zavoju 94 vinarjev. Dobiva se v skoro vseh špecerijskih in drogerijskih trgovinah in prodaj alnicau mila.        2 (554-1)
7.1» t! svetinji tvetovnlraaatavl
Pariz 1900 ii Duoa] 1902.
St. 410/1/34.
(658)
Podpisana o. kr. okrajna sodnija je s tusodnim sklepom z dne 31. jan. 1902, opr. št. 410 1 30, kateri sklep je o. kr. okrožno sodišče v Celju s sklepom z dne 25. svečana 1902, N c I 320/2/2 odobrilo, dovolilo prostovoljno prodajo tusodnima kuran-doma Antonu in Rozi Kandolf, posestnikoma na Dobrovi pri Celju slišujočega posestva vi. št 34 kat. obč. Ostrožno. To posestvo cenilo se je pri inventuri dne 31. oktobra 1901 na 11.492 K 34 v in sestoji iz njiv, travnikov, host in pašnikov v skupnem obsegu 4 h 10 arov 46 m2 in za gospodarstvo potrebnih poslopij.
Za to prodajo določil se je narok na dan
3. aprila 1.1. dopold. na 9. uro na licu mesta ležečih posestev.
Dražbeni pogoji pregledajo se lahko pred prodajo pri tem sodišču, soba št. S in se omenja, da se bode posestvo eventuelno prodajalo tudi na kose, to je na po-edine parcele.
Izklicana cena je zgoraj navedena cenilna vrednost.
C. kr. okrajna sodnija v Celju
oddelek IV., dne 8. marca 1902.
1
'i;
1*3
laf*
je«
l 5 €
tf Ml
e m
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
Odlikovana za svoja vin in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (318—2) Podpisanec priporoča svojo zalogo prletnea;« dobro obležaneg-a
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih In starih
dolenjskih vin iz amerikanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se ne t0H pellUJCOVCO. užgenl probek
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani
3.1
co
S" j
I-i
Zastonj
se podije vsakemu odjemalcu blago na izbero.
Ravnokar je izšla:
jako bogata zbirka vzorcev
cudakrasnih najmodernejšili damskih paletotov, Jopic, ovratnikov itd.
v angleškem skladišču oblek
Cjubljana, vogal sv. Petra in Ressljeve ceste it. 3.
Gosposka obleka, prevlečniki, športne suknje in haveloki v vseh modnih barvah, vse sa čuda niske cene. — Naročila po meri se izvršujejo fino, točno in ceno. (628—3)
Največja izbera! Najlepše blago! Najnižje cene!
Za mnogobrojni obisk prosi z velespoštovanjem   OfOStSV B*rn*tOVić.
Žrebanje, dne 1. aprila 1902.
Glavni dobitek.
Promese k Tiskim srečkam a K 6a50 K 180.000 —
se dobe in priporoča
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. (602)
Otvorjenje trgovine.
S tem najvljudneje naznanjam cenjenim damam, da sem 1. mare« 1.1. otvorila
v Šelenburgovih ulicah št. 1
modistovsko trgovino.
Moje večletno delovanje v največjih modnih salonih na Dunaja, v Olomucu in v drugih večjih mestih mi omogočuje, da morem vse zahteve, naročila in želje p. n. odje-malk v vsakem oziru kar najbolje in v zadovoljnost izvršiti, ter si bodem zmirom prizadevala, da si trajno ohranim meni naklonjeno zaupanje.
Ravnokar je na potu velika poSiljatev najnovejših pariških asa. dmia|8kih modelov »a sporanlađsanslco *n poletno sezono in pride semkaj v malo dneh.
V veliki izberi so zmirom v zalogi črni hlobnl^i (za čas žalovanja) in pajčolanl vseh vrst.
Obnovljenje In popravljanje starih klobukov, kodranje in barvanje nojevih peres ter vsa enaka v mojo stroko spadajoča dela izvršujem najhitreje in najceneje.
Nizke eene ln dobra, solidna kvaliteta Je zajamčena. \aroella na zunaj se Izvršujejo točno. SlodlistlnJ« dobe velik rabat. Za prijazno naklonjenost prosi z velespoštovanjem (604—3)
Ana E>t3#3r»le
nocllstlnja — Šelenbnrgove mllee £»«.. I.
1
Št. 6.078.
(471-3)
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870., št. 21 dež. zak, o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je
čLo 15. etprila, lotos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene ne vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenio, mrčesnih jajcev in zapred-kov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenična gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče a najdalje do 15. maja.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak se morajo ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morejo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci), pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, z motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron in če bi se te ponovilo do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 13. iebruvarja 1902. Župan: Ivan Hribar.
K sezoni
K sezoni
a
a o
C >
*!
sS
o S
b
s«
• *
N _
83
O-n
posebno pa oposarjam na
priporočam svojo bogato zalogo peak najnovejših slstsanov revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in naunlelje,
trocevne puške *m
katere izdelujem v svoji delavnici ln katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakusm najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo ■ izdelovanjem orožja, se priporočam pc n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroeb« in poprav* točno, solidno in najceneje.
2 velespoltovanjem (105—11)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
63^4
Za spomladim in letno sezoni
(63o~2) priporočam
lastne tovarniške izdelke pletenin in tkanin, kakor: nogavice, rokavice, jopiče, srajce itd.
2?» hirilelteti? razne sveterje in Stulpe £g Q»CMSWSIg tcr bicikliSfce nogavice.
Ose blago po najnižji ceni.
gragottn Hribar, Šelenburgove ulice 5t. 3.
Dosluženi sekundarij graške občne bolnice
Dr. Janko Sernec
naznanja, da se je kot
praktični zdravnik
naselil
v Šoštanj i na Štajerskem
kjer ordinuje (580 - 3)
v hiši posojilnice na glavnem trgu.
..c - . ... * . k..,*.. . ■. .ij... e.«      ... ... .................. •^.'.A-i.i.. i
i1» *> • ♦;■ «■ .X.« c« » » «Xs »••! d*      *>.•» • » •••      «'.» «1» «■• *••
T T - T T  T  T  TTTTTTTTTT  Y  T  "T T T T  T T
§t. 10.484 in 10.460
Razglas.
(684)
V četrtek, dnč 20. marca t. L, dopoludne ob 10. uri, vršila se bode v tukajšnjem skladišču postaje jušne železnice
prostovoljna jam dražba 10 hm brus
proti gotovi plači.
Koruza se bode prodala za vsako ceno.
Dražbeni pogoji se bodo naznanili kupcem pred pričet kom dražbe.
Mestni magistrat v Ljubljani
dn6 17. marca 1902.
Pozor I
Pozor I
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejSe
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti z mrzlimi, s priredbo, da brizgal niča na obe strani Jemlje in meče vodo: ,,uii i verzal ko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parnebrizgalnlee,vodon«ie, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. OTotor-vozove in priprave za aeeljlen-lu«'. Lahe kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plaču-Naročila franko na vsak kolodvor.      (279 — 4)
jejo tudi na obroke po dogovoru. Cer-iks pošiljam.© 'oiezplačno Iss. poštr-ine prosta
Podružnica R. A.
v Zagrebu
Vsak kupec ima pravico, dati ^^^^ kupljeno blago v originalnih zavojih ^^jO^ brezplačno preiskati v omenjenem dunaj-^^* skem zavodu. ^
ctS -S?
o p p p
as
09 —«
a
M a rJ
° * -(8 N «
os i-« m
eB +»
so
o
K. O
S s.
« Pl
•o to
p ft
s>
8 o § *P
Med N
Prva tržaška prežigalnica za konjak Camis S Stock v Barkovljah pri Crstu priporoča tuzemski
zdravilski konjak
po francoskem sistemu
s kontrolnim zamaškom izkušavatišča avstr. lekarniškega društva na Dunaju.
1 steklenica
i/
K 2— .. 5—
Pri 12 steklenicah 10 0 popusta. Prodajata:
Kham & Murnik, Ljubljana
trgovina za špecerije in delikatese z vinarnico.
M M
|fl
5 S
si
0 i*
89 5.
M B>
»"J \[
s s
1 0
ct P ^
•I ss
P ■ o
£ M *°
»a
N« 08 " C*
P o
«2. S " p
W«E
M
- p*
Vsak kupec ima pravico, dati kupljeno blago v originalnih zavojih brezplačno preiskati
v omenjenem dunajskem ^r^tj^
zavodu.
(647-1)
.................."w
9t
H Amerikancu !"
je geslo v Ljubljani za domačine in tujce.
To je namreč dne 1. marca t. I. otvorjena
nova trgovina v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 4.
Tam bode v zalogi raznovrstno © lT3      » /» —^ * « 4-
oiacjo za dame« svilnato, o Pa ziasu obuja
efe^tt^ Ivditoiiistei zaloga preprog
,   T.       ...... 5 kojih bogata izber in čudovito nizke cene nad-
v dosedaj neprekosm izberi in ceni.      $     kriljujejo vse, kar se Je kedaj videlo.
Nihče naj ne zamudi ogledati si ob priliki prave znamenitosti v izložbnih oknih,
W C
M
K
i
P-P-w W W w
w
m-
p-w w w m
Udajatel) in odgovorni uradnik: Dr. Ivan Tavčar.
lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.