List 13.
Dober svet kmetovavcam.
Kakošne so le letašne ozimine žita po svetu? Po krajnski gorenski strani so reži zlo pognjite
in mrežaste; pšenicam in deteljam pa ni kej kvare, razun de so jih semtertje miši gerdo pre-orale, kakor de bi bile imele terd boj med seboj. Kar je sneg odlezel, dela srež po več krajih veliko škodo. Ali je kej pomagati?
Dokler zemlja zmerzuje in se njive ne posu-še, se srež ne da vstaviti, pa od njega storjena škoda se popravi že nekoliko. Berž ko se njive osuše, jih proti večeru dobro povali, de pertisneš spet nazaj perzdignjeno zemljo, de se perst zgosti okoli žitnih koreninic, in de se kepice po njivah potarejo in poravnajo. Ljubi kmetovavci! vi ne verjamete, kako koristno de je to, pa le ubogajte, in gotovo nam boste vedli hvalo.
Po valite terdo tudi detelje s teškim valjer-jem, ker detelja že sicer krepko in zgošeno zemljo ljubi. Po nemških deželah imajo železne valjerje in veliko hvalo ženo, kako de so koristni. Ravno tako je tudi prav dobro, vsejane jare žita povaliti, kakor oves, j ečm en in proso, tako tudi lan, nekej zato, de se njiva bolj poravna in kepe potarejo, še bolj pa zato, de se iz vsejanih zernic pognane cimice ložej zemlje poprimejo in berž rejo iz nje sesajo. Sej vidimo, de vertnarji tudi tako ravnajo. Vertnar vseje danes salato, kapus, ohrovt ali kake cvetlice, gredico z nogami pohodi ali s kako dilico terdo potreplja, in pojutrišnjim bode že seme iz zemlje, in v kratkim je gredica že zelena, kar bi se tako berž ne zgodilo, če bi seme v rahli persti ležalo,
Letašnji dolgi stari sneg je kmetovavcam zlo glave belil, gerdo so ga že gledali, in nekteri so ga bili jeli posejati koj v začetku Suše a, pa njih pridnost je bila prezgodna. Ako bi taciga mraza ne bilo, de bi ne bila burja tako brila, bi bili že prav opravili; tako pa so si še nekoliko škode naredili, ker je po prekopnjah srež žita tergal in ker je burja perzdignjene koreninice posušila in njive o brila, de so vse rujave.
Sneg posejevati je takrat koristno, kadar mraza ni, in kadar je zemlja pod snegam odtajana, sicer je pa bolje, de so njive s snegam odete. Gorenski stari in skušeni kmetovavci pravijo, de pred sv. Gregorjem sneg le per miru pusti, po
50
SV. Gregorju ga pose vaj z eno roko, po Šmarnim (po prazniku oznanjenja Device Marije) pa z obema. In — tako prevzetni in od sile učeni spet ne smemo biti, de bi vsako naših starih kmetovav-cov zavergli. Sv. pismo pravi: „Vse poskusite, kar je prav, deržite." 1. do Tesal, o, 21. Ža poseje-vanje snega pa ni le koristna perst, temuč tudi kake smeti ali kak prah,tode ne seneni,de z njim plevela na njive ne zaneseš*                      Okra.