w N«jy«*čji Združenih driaraJi VflUt leto • Ki! If: 00 00 tela * • • • York celo leto . $7.00 leto $7.00 GLAS NARODA The largest Daily to the United Sfatei« list slovenskih delavcev y Ameriki, and legal Holidays. 75,000 TELEFON: OHelaea 3—3878 No. I 32. — Stev. I 32. TELEFON: CHeLm 3—3871 Entered as Second Cl&MjUttar September 21, 1903, at the Port Offio* at New York, K. Y„ nnder Act of Congress of March 3. 1879. _NEW YORK, SATURDAY, JUNE 6, 1936 —SOBOTA, 6. JUNIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV- OBISK DR. SCHACHTA V BALKANSKIH PREST0L1CAH Jugoslavija s trgovino tesno zvezana z Nemčijo N E M Š KI MINISTER BO SKUŠAL PORAVNATI MEDDRŽAV. DOLGOVE Za Nemčijo Koče zagotoviti žitnice. — Nemčija si Koče prilastiti trg v južnoevropskih državah. — Schacht pa ne bo obiskal Bukarešte. BERLIN, Nemčija, 5. junija. — Da bo predsednik nemške narodne banke dr. Hjalmar Schacht obiskal prestolice južnoevropskih držav, je bilo znano že nad en teden, sedaj pa je "oil njegov obisk oznanjen. Uradno naznanilo pravi, da bo odpotoval prihodnji teden ter bo obiskal Beograd, Atene, Sofijo in Budimpešto. Naznanilo pa obenem povdarja, da dr. Schacht ne bo potoval kot minister za gospodarstvo, temveč kot predsednik nemške narodne banke in da v tej lastnosti samo vrne obisk načelnikom narodnih bank v teh prestolicah. Ako s tem obiskom ne doseže ničesar, bo ostalo pri tem. Toda nemški krogi od njegovega obiska pričakujejo mnogo več, kot pa samo uljudno izmenjavo obiska. Njegov pravi namen je pospešiti velikopotezno gospodarstvo, na eni strani približati južnovzhodne žitnice čim bližje k Nemčiji in na drugi strani ugla-diti pot za mirno gospodarsko osvojitev osrednje in južnovzhodne Evrope. Nemški podatki kažejo, da je bilo v tem oziru že mnogo doseženega. Medtem ko je nemška trgovina z zapadno Evropo nazadovala, je skokoma naraščala z južnovzhodno Evropo. Nemčija je znatno povečala svoj uvoz z Balkana. Toda temu ugodnemu razvoju so stopile nasproti različne zapreke. Četudi je nemški izvoz na! Balkan rastel celo hitrejše kot pa uvoz, nemški iz- | voz še ni dovolj velik, da bi mogel plačati uvoz: in ker Nemčija nima denarja v gotovini, da bi ž njim plačala preostanek, je ta preostanek v Nemčiji "zmrznil", to se pravi, da balkanske dežele niso dobile plačila za svoje blago, ki je bilo prodano nemškim tvrdkam. Ta položaj sedaj pojasnujuje, kako je bilo mogoče Nemčiji vzdržati svoj gospodarski položaj. Ker pa dobavilne države tudi potrebujejo denar, so pričele zahtevati plačilo za poslano blago in celo pod pretnjo, da bodo svoj izvoz v Nemčijo omejile. V tem izvozu igra poglavitno vlogo žito, katerega Nemčiji primanjkuje in vsako zmanjšano prihajanje žita bi za Nemčijo pomenilo hudo prihodnjo zimo. Vsled tega je mogoče domnevati, da je poglavitna Schachtova naloga urediti zaostala plačila in zagotoviti neoviran dotok poljskih pridelkov v Nemčijo. Deželam, katere bo obiskal, bo skušal pridobiti za to, da bi od Nemčije naročevale več industrijskih izdelkov kot pa do sedaj, da bo Nemčiji mogoče odplačati svoj stari dolg. Po prvotnem načrtu je imel dr. Schacht tudi namen obiskati Romunsko, s katero ima Nemčija precej živahno trgovino, toda vsled nasprotja Madžarske do Romunske je ta obisk izpustil iz svojega voznega reda. V gospodarskem oziru pa je Jugoslavija največjega pomena, poleg tega pa ima tudi Jugoslavija v Nemčiji največ terjatev. Tajnik jugoslovanskega trgovskega ministrstva Belin se sedaj tudi nahaja v Berlinu v namenu, da uredi zadevo jugoslovanskih terjatev. KOVINSKA UNIJA Z LEW1S0M Poi i mi\ jona kovinskih delavcev se je pridružilo Lewiovi skupini. — Ta priklopitev pomeni boj v delavski federaci- KITAJSKA NAPOVEDALA ___________V 0 JNO Kantonska vlada je poslala vojsko proti severu. — Južna vlada hoče vstaviti prodiranje Japonske. i - WASHINGTON, D. C., 5. junija. — Po dolgem omahovanju .so uradniki Amalgamated Asociation of Iron. Steel and Tin Workers sklenili, da se pridružijo odboru za industrijsko organizacijo pod vodstvom Johna L. Lewisa. Tako bo 500 tisoč kovinskih delavcev organiziranih v industrijski uniji po celi deželi. S tem je unija kovinskih delavcev stopila v vrsto devetih drugih največjih iu najbogatejših unij v Združenih državah in Lewis je voditelj največje delavske skupine v deže-li. S tem je unija kovinskih delavcev stopila v vrsto devetih drugih največjih in najbogatejših unij v Združenih državah in Lewis je voditelj največje delavske skupine v deže-li. S tem se bo pričel nov boj med industrijskim odborom in American Federation of Labor. C. I. O. (Committe for Industrial Organization), ki zastopa devet unij v ameriški delavski federaciji, in deluje za industrijsko organizacijo delavcev v veleindustriji, je prejel od delavske federacije povelje, da se razide 3. junija.Ker je ultimatum potekel, ne da bi se odbor razšel, bo izvrševal ni odbor delavske federacije na svoji seji v juliju suspendiral iz federacije vseh devet unij. Industrijski odbor bo sedaj pričel veliko agitacijo za organiziranje delavcev, ki so zaposleni 'v eni industriji ter bo sprejemal v unije izučene in neučene delavce. Po pogodbi z Lewisoin je od ibor unije kovinskih delavcev od Lewisa prejel $500,000 za financiranje kampanje za organizacijo kovinskih delavcev. HONGKONG, Kitajska, 5. junija. — Neodvisno od ostale Kitajske je kantonska, južna kitajska vlada, napovedala Japonski vojno. Kuomintang (narodna stranka) je dala armadi povelje, da odide proti severu in vstavi japonsko prodiranje. S to napovedjo hoče kantonska vlada prisiliti skupno kitajsko fronto Kantona in Nau-kitiga proti Japonski. Japonska časnikarska ageu-tura Domel naznanja, da ju južna kitajska vojska zasedla štiri mesta v provinci Hunan. Vojna napoved tudi označuje kitaj.-ko armado 4'protijaponsko osvobodilno armado.5* Vojaštvo in javnost jugoza-padne kitajske :vlade je zahtevala, da vlada pošlje vojsko proti Japonski. Pred nekaj dnevi je poveljnik armade osrednje vlade v Nankingu, general Cjang Kaj-šek naznanil, da bo v bližni bodočnosti sklicana konferenca zastopnikov južne in severne kitajske vlade za skupni nastop proti Japonski. ŠANGHAJ, Kitajska, 5. ju nija. — Kitajska poročila iz Ilsingsianga v provinci Honan naznanjajo, da je bilo vstrelje-nih sedem kitajskih vohunov, ki so bili v službi Jaipoiiske. Armada južne kitajske vlade prodira proti severu in je zasedla štiri mesta v provinci Honan. Na svojem potu vojska ni zadela na nikak odpor. 0CE, STAR 96 LET, ŽELI ___VEČ OTROK Veteran iz državljanske vojne ima že drugega otroka. — Zeli imeti še večjo družino. FRANCOSKA STAVKA V NEW BERN, N. C., 5. junija. — George Issac Hughes, ki je star 96 let in je postal oče s svojimi 94 leti in mu je sedaj njegova 28 let stara žena porodila že drugega otroka, pravi, da želi imeti še dva otroka, predno bo umrl. 44 Izgleda, kot da bova še zredila veliko družino," je rekel stari Hughes. *4Veste, vedno sem rekel, da bom dočakal 110 lt. Tako dolgo je živela moja stara mati Liby Ilill Hughes. In jaz še ne izgledam tako star. Kaj ne, da ne?" Hughes ima živahne modre oči, še vse zobe in je povsem se zelo močan. Ilughesov sin, ki je bil rojen pred 17 meseci, je ravno pričel hoditi in govoriti. Njegovo ime je Franklin Roosevelt Hughes. Hughes je imel s svojo prvo ženo 16 otrok. Sena mu je u-mrla leta 1925, ko sta živela v zakonu 53 let. Šest njegovih o-trok še živi. Najstarejši je si.i Bennett Hughes, ki je star <>1 let. S svojo sedanjo ž»*no, Libby Hill, se je seznanil, ko je leta 193."» prišla obiskat njegovo hčer. Kmalu nato sta se poročila. VLADA UGODILA STAVKARJEM Blum je obljubil 40-ur-j no delo na teden. —' 500,000 delavcev n a stavki. — Delavci dobili poziv, da se zadrze mirno. JUGOSLAVIJI SE ŠIRI V Jugoslaviji je zastav-kalo 10,000 zidarjev. V Zagrebu stavk a j o brivci. — 10 oseb je bilo ubitih. HD JE BEŽE PRED P0GR0-MOM NA POLJSKEM VARŠAVA, Poljska, 4. ju- ^ nija. — Ker je nek Žid ustrelil J nekega poljskega podčastnika, je 5000 Židov, boječ se splošnega pogroma, pribežalo v Varšavo iz Minska in Mazofjecke-ga. Vsled umora podčastnika je v obeh mestih prišlo do velikih nemirorv, tekom katerih je bilo oplenjenih več židovskih hiš. ZIONCHEK BO ŠE KANDIDIRAL WASHINGTON, D. C., 4. junija. — Kongresnik iz države Washington, Marion A. Zi-oncliek, ki se nahaja v Galling-er bolnišnice zaradi preiskave duševnega stanja, je časnikarskim poročevalcem skozi okno bolnišnice rekel, da bo še kandidiral za kongresnika. "Poanam vse kandidate, ki se potegujejo za moje mesto," je rekel Zioncliek. "Vsi so moji prijatelji." Pri tem si je s prstom potegnil preko grla, kot bi si hotel prerezati vrat. "Nič zato, ako je 500 kandidatov," je nadaljeval. "Cim več, tem bolje." Njegovi prijatelji ga hočejo spraviti v privatni sanatorij. Sedaj je tudi že pričel nekoliko jesti. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih dr&avaK STAVKA V SOLUNU ZLOMLJENA PARIZ, Francija, 5. junija. — Novi socijalistični ministrski predsednik Leon Bitim je obljubil 500,000 stavkarjem, da bo zahteval, da novi parlament sprejme postavo za 40-" urno delo na teden. Obljubil jim je tudi, da bo gledal na to, da bo vstreženo tudi drugim njihovim zahtevam. Na delavce pa je izdal oklic, da se zadrze mirno in se izo-gibi, ejo v.-akili izgredov. Ob nastopu Blumove vlade, j so delnice na borzi takoj po-1 skočile. ' Nekateri stavkarji so se vrnili na delo, ko so se pogodili s svojimi delodajalci, toda število stavkarjev se je pomnoži-1 lo, kajti zasta-vkali so delavci v tovarnah, kjer do sedaj še ni bilo stavke. Med drugimi so za-stavkali tudi delavci v pariških klavnicah. V nekaterih krajih je prišlo do resnih izgredov, ko je policija preganjala stavkarje, ki so hoteli vstavljati tovorne avtomobile, ki so vozili živež v Pariz. STAVKA OGROŽA ATENE, Grška, 5. junija. — Vsled strogih odredb policije v Solunu je bila splošna stavka preprečena. Aretiranih je bilo 200 oseb, največ socjali-stov in komunistov. Proti večeru so se stavkarji vdali. V vasi Volo sta bila aretirana dva komunistična poslancn in obdolžena, da sta ščuvala k stavki. Aretiranih je bilo tudi 35 komunistov pod obdolžbo, da so hoteli ovreči vlado. Vlada je sklenila, da brezobzirno zatre vsako agitacijo. Dežela je mirna, toda orožni-štvo je vedno pripravljeno. KABINET TUJSKI PROMET V HAMBURGU NARAŠČA HAMBURG, Nemčija, 3. junija. — V zadnjih treh letih se je tujski promet v Hamburgu podvojil. Medtem ko je mesto leta 1933 obiskalo 317,000 tujcev, ga je obiskalo lansko leto 670,000. Največ tujcev prihaja iz severnih dežel Evrope. Hamburg -stoji v tujskem prometu z Berlinom in Mana-kovem na tretjem mestu. Sindikalisti se ne pokore vladni odredbi. — Tri osebe so bile ubite. V Barceloni so se stavkarji vrnili na delo. MADRID, Španska, 5. junija. — V stranki levice, ki ima v rokah špansko vlado, je nastal spor, kar je razvidno iz večjega števila novih stavk. Ker je sedaj na stavki ž-a *koro 250,000 delavcev, je kabinet v nevarnosti, da bo moral odstopiti. Spor med socijalisti in sindikalisti bo mogoče prisilil ministrskega predsednika Santiago . Casares, da odstopi s svojim kabinetom. Sindikalisti se ne pokore •vladnemu povelju, da prekličejo stavko ter še celo skušajo stavko razširiti. Policija je zastražila kavarne, katerim so stavkarji zagrozili, da jih bodo napadli, ako se njihovi uslužbenci ne pridružijo stavki. V raznih izgredih po celi deželi so bile tri osebe ubite. Bojazen zdravniških oblasti ZAGREB, Jugoslavija, 5. junija. — Stavke, ki so razširjene po mnogih krajih Jugoslavije, so dosegle tudi Hrvatsko in delajo oiblastim velik i preglavice. Zastavkali niso samo delavci v raznih podjetjih, temveč tudi uradniki. Nekateri so mnenja, da imajo te stavke politično ozadje. V Zagrebu so zastavkali v>i brivci; peki in pleskarji pa grozijo s stavko. Da so stavka zavzele zelo resen značaj, jo razvidno iz tega, ko je bilo žu ubitih 10 stavkarjev; trije v Beogradu, dva v Varaždinu ia pet v Nasičili. Velik nemir je zavladal v Beogradu vsled stavke 10,0(30 zidarjev, katerim so se deloma pridružili tudi uradniki gradbenih družb. V Varaždinu že stavka štiri tedne 2300 tekstilnih delavrev. Na stavki je tudi 1700 rudar-* jev v Trepca zlatem rudniku, ki je v roki angleškega kapitala. Slično gibanje se širi po celi državi in se celo oprijemlje kmetskega ljudstva. Na Hrvatskem so večinama zastavkale unije, ki pripadajo Mačkovi stranki, pa tudi ue-odvLsne socijalistične unije. — Vlada nima namena s silo za-treti stavke, temveč stalno po* zivlja k pogajanjim ter pritiska na delodajalce, da vpošte-vajo velika delavska bremena. »SARAJEVO, Jugoslavija, 5. junija. — Slavni policijski uradniki, ki so se udeležili v, Beogradu mednarodnega zbo-i rovauja, so med odmorom obi-» skali tudi Sarajevo, pa so bili, ko so nakupovali po raznih tr« govinah, okradeni. Policijski načelniki so se se-« veda zelo liudovali, toda, ko saj prišli v hotel, jim je bila ukra-f dena lastnina vrnjena. Pozne-je jiin je bilo povedano, da neki odvetnik najel iskušenega žepnega tatu, ki je pri policijskih načelnikih pokazal svojo umetnost. v Barceloni, da se bodo priče-, le nalezljive bolezni, je bila odi stranjena, ko so stavkujoči po-, biralci odpadkov, ki so bili na-« loženi po ulicah, po dvodnevni, stavki zopet pričeli pospravi ljati in čistiti ulice. ., Ali ste že naročili Slovens ko - AmerikanskJ Koledar za leto 1936. —» Vreden je 10 cento., ^ j* "GLAS NARODA" ■ ■ , ■ New York, Saturday , June 6, f 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SZ4. «Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY frank Sakser, President Lu Benedlk, Treas. Place of business of tbe corporation and addreaaea of above officers: CIC V«t 18th Street, Bnw|h of Manhattan. New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Iasned Every Day Except Sundays and Holiday* It eelo leto velja Kanado ........ Za pol leta....... Za Četrt leta..... Ameriko in 96.00 $3-90 $1.90 Za New York ca eelo leto......<7.00 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ie nam tUdI prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement -Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvsemSl nedelj in praznikov "GLAS NARODA", 216 W. ISth Street. New York. N. Y. Telephone: CHHsea 3—3878 POSLEDICA RAZSODBE NAJVIŠJEGA SODIŠČA Pod tem naslovom smo včeraj prinesli vest, odo tedaj za naporno in nezdravo delo še da lje prejenuile sramotno nizke plače, katere so hotele nekatere države s postavami odpraviti. Žalostno je, da mora v sedanjem času toliko žena i 11 mater delati po »tovarnah. Pri tem ne prenašajo h' same mnogo trpljenja, temveč tudi njihove družine. Zanemarjeno j«* gospodinjstvo, še bolj pa primanjkuje o-i rokom nežne materine roke in vzgoje. Najvišje sodišče je zadnje leto izdalo vse svoje ukrepe v prid kapitalistom in vedno v škodo delavstvu. Zato ni rekel zastonj predsednik premogarske unije d. L. Lewis, da najvišje sodišče s svojimi razsodbami debeli kapitalizem in uničuje delavstvo. Devet sodnikov v novi mogočni palači, v razkošni dvora-ri, ki je visoka dve nadstropji, 80 čevljev dolga in skoraj tako čiroka, izdaja svoje razsodbe in deli pravico. Toda ta pravica je namenjena samo kapitalistom, ne na delavcem. Sodniki so istega mnenja, kot vsak bogataš, ki misli da je sit ve> svet, ako je sam sit. Pri svojih razsodbah imajo pred svojimi očmi razkošne palače mogotcev, ne gledajo pa v revna atanotvališča delavcev, kjer vlada siromaštvo, pomanjkanje in glad. Letos je najlepša priložnost za delavce, ako v resnici hočejo kaj doseči. Pri volitvah velja ravno toliko glas navadnega delavca kot predsednika ali največjega bogataša. Pri letošnjih volitvah se delavci na smejo vdati nobenemu zapeljevanju in morajo voliti po svoji vesti in svojem prepričanju, ako hočejo sami sebi dobro. Lertos imajo najlepšo priložnost za to. Detroit, Mich. Kot so časopisi poročali, je Italija pijana svoje zmage nad Abesinijo. Tudi v zadnji svetovni vojni se je Italija baliala, da je ona zmagovalka nad Avstrijo. Ampak se-premisli, kako so Italijani napredovali v Abesiniji, dokler so se Abesinei še nekaj branili, potem je pro-kleto žalostna zmaga Italije. Italija je imela imodemo orožje, aeroplane, tanke in smrtonosne pline. Abesinci pa samo nekaj starih pušk in topov, pa nože in loke, mogoče tudi star«»lavne '•fičefajle", ki so tudi zelo nevarne v izurjenih rokah. Dokler so se Abesinci kaj branili s svojim orožjem, so Italijani napredovali le počasnih korakov. Seve, če pa nima nobenega, da bi se postavil v bran, potem bi lahko še same stare ženice zma-gale v takšni vojni in ne mo-derao opremljeno vojaštvo. Ravno tako so zmagali tudi v svetov, vojni. Dokler so jih Avstrijci napadali, je bilo vedno dosti krika in vika. "O, Dio mio, mama mia!" Ko pa je prišla avstrijska vojska izven discipline, in je šel vsak vojak .svojo pot, ka/nior je hotel, je italijanska armada jK)šiljala svoje pred ne straže z belimi zastavami —10 kilometrov za sovražnim odliajalcem in kjer se je vojaštvo vstavilo in čakalo na priliko da zasede železniške vagon e, so se tudi italijanski zastavonoši« vstavili v primerni oddaljenosti in tako so pricap-lali za našimi Janezi vse do Loga t eea in Trbiža na Koroškem. ("V bi jih ne bila srbska vojska združena s Slovenci in Hrvati ne zastavila, bi mogoče prišli vse do Donave. Kot se pa sedaj sliši, hoče Mussolini zopet mobilizirati milijone mož, da zastraši one kimovce in cin-: carje v Ženevi pri Ligi narodov. fV se prav spominjam, je v Ligi narodov učlanjenih 5U držav, in če teh 52 držav ne more za povedati eni sami: "Do tukaj in ne koraka dalje!" No. potem naj kar lepo svoja državna poslanstva in veličanstva lepo povežejo in naj .jih spravijo v mu žeje. II Ducc pa naj zavlada celi Evropi, za nameček naj pa dobi še del Azije, in Afriko. Kadar pa napade .Jugoslavijo, mu bodo pa Janezi Hrvati, Bosanci in Srbi že pokazali, kaj znajo. Potem pa bo zopet krik in vik 44Dio mio, mama mia!" kot- so bili navajeni v svetovni vojni. Anton Potok ar. i KNJIGARNA -GLAS NARODA" SPREJEMA NAROČILA ZA VODNIKOVO DRU2BC IN • MOHORJEVO DRU2BC Iz Sloveniji. RAZBOJNIK PAJMAN ARETIRAN Peter Zgaga S PU T A ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA — $1. — ZA MOHORJEVO DRt ŽBO PA — $1.25 — % Knjige za leto 1937 bodo 5 g poslane iz stare domovine S 1 naročnikom po pošti- | :: K n j i ga r n a :: | "Glas Naroda** I 216 WEST 18th STREET j MEW YORK SMimagmaBW^ Znanega razbojnika Pajma-j ponovno sem na, ki je lansko jesen v družbi | venske trgovce proslulega Košanjča vznemr-jal Mariborčane in okoličane, so sedaj pri'jeli v Avstriji. Paj-tnan je po aretaciji Kosanj ca pobegnil v Francijo, od koder j«- pisal celo svojemu bratu v mariborsko kaznilnico karto iz Strassbourga. Potem je očivid-no skušal priti nazaj v domovino, v Avstriji pa so ga zaradi tatvin aretirali ter je bil zaprt v Scbladmingu. Tz tamojšnje-ga.zapora je na drzen način p«>-begnil ter odnesel s seboj celo paznikovo repetirno pištolo. Odpeljal se je z vlakom proti švicarski meji. Xa postaji Sv. Antona ga je ustavil avstrijski orožnik ter ga izročil orožniški stražnici na postaji. Ko j«' Paj-mnna orožnik gnal v zapor, ji' Maenkrat pod pelerino nameril nanj svojo pištolo ter oddal dva strela. Orožnik se je zgrudil ze omenil slo-iv 1'levclandu, ki prodajajo najrazličnejšo robo ter je njihova zasluga, da niso nekateri naši ljudje v času depresije vsled pomanjka-nja povsem omagali. Zaradi svoje dobrosrčnosti in vere v poštenost naših rojakov 1 ■ i nekateri trgovci prišli na heraško palico. Zaupali s<> mi velike skrivnosti: — Za več tisoč dolarjev blaga, obleke, pohištva, kruha, mesa, mleka in drugih živil so dali na upanje, zdaj p;i dvomijo. če bodo kdaj dobili kve- ti tukaj kuamo več mož, ki zna-»jo plesti koše in lahko dobite štajerskega, kranjskega, ali pa celo ribniškega. Dopisniku se tudi zahvalimo za ime "K'-ayn ladies", ker i nam zelo ugaja. Torej, to je vse, kar smo zaslužile v 18 mesecih. Dopisnika brez imena pa vseeno poznamo. V imenu vseh 'Kravn ladies', Mary Mihelich. (S tem je za nas ta zadeva končana. Priporočali bi vsem, da ste složni in da ne mečete polen pod noge onim, ki delujejo za narodne ustanove. — Op. uredil.) Jiežu odvedli v bolnišnico. Revež j«' zblaznel od veselja, ko je |w> dolgi brezposelnosti in bedi i dobil obljubo dela in kruha, zadet v glavo, nezavesten na tla. Pa j man pa je vnovič po ! DOMAČIJA V OGNJU begnil. vendar so ga na begu DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. in v italijo Za $ 9.25____________ Ur 9 lgJ*------Ur t 44.09______Ur f tU«___Ur INI SI14JC________Ur 2N6 J f2M.it______________ Ur III am CENE SEDAJ HIT KO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVXtENE 8P9EMEM&I GOBI ALI DOI,l ga ^jflflf1"' TefiJUi BtMkor kol voraj uvedeno, bodU ▼ flnirlth ali lirah dovdUnJmo *• bolje potoj«. nruCiu ▼ AMBUBKIB DOLUJII n ni—>n|fc dobi ▼ lUrtot Igrajo izplačilo v dolarjih. nujna nakazdla izvršujemo po cablb lktteb za pristojbino flv— • BUJYEWC PUBLISHING COMPAHX "GIci N«RP1IKv ..... MCWXOBS.M.X. Naši v Ameriki zopet u jej i ter zaprl i. TRAGEDIJA SLOV. RUDARJA Dva dni hoda od Paračina j«.' stanoval brezposeln indar Henrik Belik, dama iz Meličja pri Jelšah. S svojo družino je živel v najhujši bedi. Pred nekaj dnevi pa mu je sporočila njegova sorod niča, ki živi v Rtn.jn in 'je njen mož zaposlen 14. maja :so s«* ponoči zbirali za Kozjakom temni oblaki. Ni trajalo dolgo in nebo se je popolnoma stemnilo. Sledil je močan naliv, pomešan s točo. Nastalo je neurje z neprestanim grmenjem in bliskanjem, ki žal ni ostalo brez posledic. V Pre logu pri Velenju je domačija Ivana Bizjaka. Ko je bilo videti, da nevihta že poneluije, so domači naenkrat zaslišali močan udar strele. Gospodinja .je stopila na hišni prag in s kot rudar v tamojšnjem rudni-,SVojo grozo opazila, da s« rojake prosimo, naj nam nakratko n a % dopisnici sporoče slovenske novice iz naselbine. ku, da je vodja rudniškea^i obrata obljubil, sprejeti ga v službo in da naj takoj pride. Belik je hitro razprodal vse, kar j«1 bilo količkaj vrednega, da je tako dobil denar za železniško vožnjo od Paračina do Rtnja, odnosno do postaje Mirovo. Dva dni je hodil do Poračina, kamor je dospel zvečer. Sel jo takoj na železniško postajo, da bi tam v čakalnici pričakal vlaka, ki ob pol 4. zjutraj odhaja V White Valley, Pa., je dne p|.()t; Mirovu. / „}]„, j,, bjj 19. aprila za vedno zatisnil oči j nj,.orOV tovariš rndar, ki je tu-Jobu Celarc. Pokojni je l»ilj(li jlot(l, v Rtl|j0f 4|n |,j tam do rojen v Podlipi pri Vrhniki po' j^j domače pri Muhovcu. V Ame-j riki je bival 4:i let. Preminil! Na je postajal Belik je. v Dixmond bolnišnici v Dix-!vs<' ^lj "i bo(j nostrpljiv. Ko mondu, Pa. Pokopan je bil iia'j® oko1' P°lnoei pr,vozil vlak v Narodno pokopališče v Uacket- Postajo, j. s koč.l k vratom « a-tu, Pa., dne 22. aprila. Pokoj- moe Tio kadi iz domačega gospodarskega poslopja. Vsi domači so bili takoj na mesto in so |K>>ku-šali vs<*, da prepročijc» jnr/ar. Ker je bila streha krita s slamo, se je požar naglo širil. Kmalu so prihiteli gasilci z Rudnika, Prazni i rja, Šoštanja in Velenja. Omejili pa so se 1«' na lokaliza-cijo požara. Poslopje je pogorelo do tal. a posestniku je škoda vsaj približno krita z zavarovalnino. Enumclaiv, Wash. V št. 12.*J. '4G. N." sem brala dopis iz Enumclaw, Wash. Do-pl i s n i k omenja naselbino "Kravn'% menda zato, ker imaimo svoj Društveni dom. Za dom smo izdali 20 tisočakov in je že 18 mesecev otvorjen. A' tem času pa smo že odplačali $9,(XM). Dopisnik pravi, da smo "ladies s kratko pametjo*' krive, da dom tako napreduje. Sedaj pa dopisnika vprašam, koliko je sam napredoval s svojim dolgim jezikom.* Po mojem mnenju ri nekoliko izboljšali, tisti rojak, ki kupuje v verižni trgovini, pa je pri slovenskem trgoven vknjižen v knjigi dolžnikov. Ne oziraje se mi vse to, so pa tudi trgovci krizo prestali. Trgovina je zopet v teku in cvetu. Vsi («"•»• izvzamem nekaj častnih izjem) so pa tarnali nad prevelikim narodnim davkom, ki irii morajo plačevati. Predvsem morajo podpirati slovenska društva in organizacije, ki ob svojih prireditvah izdajajo takoimenovanc "programe". Program prireditve je tiskan na eni strani, ostalih sto, dvesto ali tristo strani pa morajo napolniti trgovci s svojimi oglasi. Trgovca oziroma podjetnika. ki ne objavi svojega oglasa v 41 Programu", prireditelji eno-tavno "frdamajo". Poleg tega morajo podpirati tudi cerkve in fare in vse, kar se vrši "*v imenu naroda". Cc vam povem, da je v Cle-vclandu skoro sleherni dan **v imenu naroda" nekaj na programu, boste menda razumeli, da slovenskim trgovcem ni z rožicami postlano. — Pa si naročen na "Glas Naroda"; — sem vprašal tega ali onega, ki mi ji' odkrival svoje križe in težave. — Nak, mi je odgovoril, — imam preveč stroškov, preveč papirja in premalo ča-a. Oba lokalna lista moram imeti, da se ne zamerim na tej in ne oni stranki. Par glasil dobivam, ker je družina v društvih. To j«' menda dovolj. Več ne zmorem. Na videz je dobro utemeljil svojo izjavo, v bistvu je pa nikakor ni utemeljil. Vsak slovenski trgovce, ne samo v Clevelaudu, pač pa tudi po drugih mestih in sloven skill naselbinah, ki so mu pomagali naši ljudje lia noge, bi moral hiti naročen na vse slovenske liste, kar jih izhajajo v Ameriki. Saj jih vendar ni toliko. — Menda jih je prijatelj Kerže ugotovil dvanajst. In vsi t razen Jeduotinih glasil) se bore za svoj obstanek. Slovenski listi, brez iz jeni" — .-o bili vedno najbolj vneti agitatorji za slovenske trgovec in druge podjetnike. Kolikor je meni znano, ni še nikdar noben slo* veils ki list pozival svojih čitateljev: — N" k našemu človeku, — pač pa k tujcu pojdite kupovat. Tak nasvet bi smatral slovenski časopis za neodpu-tljiv narodni greh, ki ga dozdaj ni še nobeden zagrešil. Geslo "Svoji k svojim!" naj dobi bolj praktičen pomen, da bo zares odgovarjalo svojemu tnamenu. Za zaključek en sani primer. Ko mi je (prejšnji teden zrasla že skoro kralj-uiatjaževska brada, stopim :v brivnico v neposredni bližini St. Claira. Misleč, da me bo Slovenec nalepotičil, sem prišel turoje-uemu Nemcu v roke. Beseda je dala besedo, in je počasi izvlekel iz mene. kdo in kaj sem. — O, k meni prihaja dosti tvojih ljudi — je dejal. — pa hi jim rail ustregel še s kakšno drugo stvarjo kot pa samo z britvijo in škarjami. Ob slovesu je vzel zadnje tri dolarje iz casliregistra ter naročil za pol leta "Glas Naroda". - -- - ■ — .. ______.J—'___:_---- ^-------------------------- - G L'A S NARODA" New York, Saturday , June 6, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ53 K. M. L.: NVk«*ga |M>](*tiK>£a jutra, ko so bilo nori y.v lilailn«'jš<% mi ua-•>li na klopi prod vaškim vojaškim spomenikom tujega fantička. \Vs 7.arip«>l in >k<»raj zrni zel je lož; 11 o ml i v nekakšni bluzasti flanoli in jo bilo vi«lo-ti, da jo imel komaj nekaj tednov. Žensko so odrivale druga drugo prod zavojčkom, sleherna l»i bila rada odnesla ervirn domov, ga grela in pitala. A ko so /a«M'li pogajati, katera n;Hj bi otroeiea brez staršev obdržala pri sebi in ga vzela /.a svojogit, SO se vse pot a ji le. Za siroto, ki je padla z neba, naj le skrbi nebeški (>re. Zupan, ki je v obrini zastopal božjo Previdnost, si jo nakopal z otročioeni kar plahte pisarij, a vendar ni bilo moči dognati, kami je tujček pristojen. Krstili so tra na ime .Jošt, ker so ga tistega dne našli Vendar bi bil ostal fantek, ki ni imel so nobenega doma, razen v uradnih spisih, brez vsakršno oskrbe, bi so ne bila dala pregovoriti neka krotka, ko oerkvena miš revna kajžariea. Zmajevala je z glavo, kar je u-t ognilo pomeniti, da so strinja ali s,, n«. strin'ja > predlogom ill je pri telil pokazala svojo poslednje tri zob<* v svojem mladem obrazu, kar ,j»* po mnenju vašeanov pomenilo, da sejo nasmehnila in pritrdila. Tako s«* je presolil k njej Jošt in prinesel s seboj različno, na-beračono otroško balo. Koza mu je zvedavo pihala v obraz, pišeanoi so so poskrili po«l pru-oieo, kjer je stala pletena košara. ki so ji* morala iznobiti drv, da so vanjo položili fantka. Odkar ije kažjariea, ki so ni nikoli pajdašila s kakim moškim in ni še nikoli ljubkovala kakega otroeiea. postala krušna mati, jo imela prav do smrti preplašen obraz. Človeček pa jo v svoji košari tako tulil, da jo njegovo kričanje slišalo pol vasi. Koza .;o bila že zdavnaj pobegnila v svojo leseno zatočišče in rumene, pernate žogi oe so so skrivale vse zmedeno zdaj med ohrovtom, zdaj mod zel jem. Jošt so jo tudi daljo uvoljo-val. ('o jo l«. trenil njegov rve-to«'i, okrogli obrazok, j«- bil že gospodar hišice Preden so jo začel dreti, mu j«* že prinesla njegova krušna mati vsega, karkoli je mogla na jti. A kas-neje so je njeno razmerje pro-• IrugiiT-ilo, K»» majhna opica jo j«' v v-»«m ofionašal, kar io storila. S cunjo jo drgnil kožar- KUKAVICA •o, loneo in čistil podnice. Njegova čina glavioa šp ni segala io ognji-ca, pa io že pristavil in! oko in mešal žgano«*. 0«l jutra do večera se jo trudil, da bi ji pomagal. Ko je malo odrasel, mu je nekdo podaril obnošene moške hlače. V <»ni sami hlačnici bi Itil iinol fantek dovolj prost o-a. N"a prekrižani h uaramni- ;okoucu • 11 ostati čista od nedeljo do ned«»l''«*. Albina jo dvignila svoj drzni, luivihani Mo^ek — deževati bi bilo moglo vanj — in jo gnilih' nežno, nalahno, na surovo, kakor bi bilo treba: "Kuku!" .Tost v širokih h!;"'ih! Kar oči ni mogla odmokiiiti z njih. t V je zamiži^a, poleni g.i j" šilo natam'no in ra/loeno vMola. Njegov široki obraz, ki je slieil polni luni, se ji jo nasmejal. Celo so mu jo nagubančilo pod kučmo las. Pomislil je. Potom je začel »trgat i cvetico (njegova krušna mati 'jih je prodajala), nekaj jih jo natrgal s samimi glavicami, nekaj z dolgimi pec-lji. kar tako, no da b i izbiral — in jih jo polno pest stlačil skozi late. Albina je željno i/.-togla roko, zaono s.- je neznansko prestrašila. Lo|»e rožice so ]iadlo v travo in ona j<- zbežala proč. da ji jo obleka kar tako frfotala krog siiožnobelih nogavic. Tako so jo začelo. Nekaj časa je tudi ostalo tako, da jo Albina pritekla k "špasnemu fantiču*' ko kužok in jo mahoma šinila stran. Saj sama ni BALET — DEL ŽIVLJENJA V Londonu deluje ta čas zanimiv umetnik. Mihael Fo-kin, ki jo njegovo ime v neločljivi zvozi s slavo ruskega baleta. Mož šteje 56 let za njegovo energijo in stvarjaliio silo pa bi ga lahko zavidali mnogi mladeniči. V prejšnjih lotili j«* bil Fo-kiu mož, ki jo zrevoluoioniral ruski carski balet. Bil je z brezdušno akrobatiko svojega časa zelo nezadovoljen in je sam začel pisati baletno skladbo, ki so jih istočasno proglašali za dekadentne in prevratne. Danes veljajo že za klasične, kar pa Fokinu ni všeč, ker bi še vodno rad veljal za prekucnila. Slava baleta Djagileva je temeljila večji dol na Fokinovi koreografiji. Balete 44 Pri no T gor" "Žar-ptica" "Šeherezada". " Petruška" in druge je Fokin sam sestavil, na kar ljudje radi pozabljajo. Zelo >e mu zdi zamalo. «la imenuje "Brit-, ska enciklopedija" Djagileva.. ne pa njega kot avtorja teli baletov. Preden so jo seznanil z? j Djagiljevem, je že napi .-a! "Sil- vedela, zakaj to počenja. Bilo je nekakšno napeto pričakovanje in nato tak strah, ko da jo kdo ščipl je. Kmalu pa kar nista mogla živeti drug brez drugega. Stikala sta za ptičjimi gnezdi. Lučala kamenčke v velik, vaški ribnik. Zaman se jo trudila |>oniž4na kajžariea, da bi fantku to prepovedala. Kar gluh je bil. Tudi to ni zaleglo, da je županja brala levite svoji princesi. "Ko bom začel hoditi v šolo, ti boni pomagal pri brariju in pisanju" jo obljubil Jošt in je zvesto pogledal deklico. "In ko bom jaz začela hoditi v šolo. bom saana dovolj pametna in te ne bom potrebovala." A mežikanje njenih Š<-gavili oči je povedalo prav obratno. Skoraj se jo bližal začetek j fide". "Karneval," iu "I'mira-šolo. Albina je imela že novo i°čega labuda" za Ano Pavlo-torbico in Jošt je počečkal slo-! vo- djagileva n<' smatra za Pota Ljubezni Ro o!) ustvarjajočoga umetnika, tem-1 dobrega ............i herni listič papirja, ki ga je mogel kje najti. Pri županovih su pekli prva. krasna jabolka v pečici. Pri Joštu «> bili le krompirji, a otroka sta si me-njevala sadeže in porivala drug drugemu grižljaje v usta. Županja se kar ni nehala jeziti in je povedala doktorjovi gospe, da bo dala svojo edinko v pen-zijonat. "Kaj jo ponzijonatje vprašala Albina. "Ondi se boš naučila gosposkega vedenja in pa — nikoli več so no boš s kukavico potikala okoli." Albina Londonu pravkar je naglo pokazala jezik in smuknila ko podlasica iz hiše. Imela je drdro. Z njo je švigala po vsej vasi som in tja. Drugi otroci so razprli oči, a h* Jošt jo smel skočiti zadaj na desko in potom je šlo Še enkrat tako naglo čez drn in strn. Nekoč >e je Albina sama vozarila okoli in je zdrdrala prav do zadnjih vaških hiš. Ondi se je pot spustila po obronku uizdol mod grmičovjnm in v prepad. Slo je ko blisk. Vse je kar vihralo na njej. Na nos na vrat je s frčal a do ribnika, se prekucnila čez grniičjo in čofni-la v vodo. Samo enkrat je Albina kliknila in že jo je po padlo nekaj mrzlega, strašne ga. Krilo in predpasnik sta se za hip nahulinila nad vodo ko velika, bela roža. Nikogar ni bilo. no blizu ne daleč, ki bi bil zaslišal krik. Pač — neke loteče hlače so priloinastile in so napelo ko par perutnic. Crešnjovordeči trakee v prahu na cesti! Joštu je bob- (Nadaljevanje na 4. strani) vee za t;> svojo bodočnost. — Oh, kako so me te besede nemilo dirnile. Vera!" "A kaj pravi mlada, nedolžna dekliea-" je vprašala Vera porogljiv«* in z rezkim glasom. "Žal. ničesar; nisem imel prilike sam govoriti ž njo." "O, bila jo pač plašna, ('isti angel vsekakor sluti to in ono in ga jo groza velikega grešnika. ha. ha!" "Ne. plašna ni, starejša je, kakor kažejo njena lota, njen na>top je odločen, samozavesten, po angleškem načinu." 44 Kako je govorila s teboj?" *• Hladno in ponosno." "Sovražim jo zaradi tega." "A če bi bila ljubezniva?" 44Bi jo ubila!" man "Ti nelogična, sladka ljubiea _ ,M,sJušaj '-alje. Po razgovoru z njenim očetom jo bila princesa neprestano v bolniški sobi. Sinoči prr večerji iu danes pri „be,lu j0 j., obkrožalo vse dvorno osobjo. Ko sem jej po obedu poljubil roko ter jo prosil za kratek razgovor, se je oprijela dvorne dame in rekla: "Ljubi bratranec, kramljala bova pri papanu. to ga bo raztrosi o. Obetala sem gospodom profesorjem, da poj t len i vut so moral za enkrat odpovedati ; pozneje pa je sploh ni-eni več videl!" "Dieu! Izogibala .-o to je! Ali -i imel vtisek, da bi bila vesela, ako so te osvobodi, Egon?" Res ne morem presojati — zdi se mi, da njenega značaja ni tako lahko spoznati," je odgovoril mračnega pogleda." "A kakšna je.' Ali je velika '" "Dolga. suha. črna in bleda." "Grda torej. Gorje, če bi te poizkušala držati!" Z elementarno -tra-tjo se je uakrat vrgla nanj ter :ra naravnost potegnila v svoj objem. Z rahlo, a čvrsto roko se je osvobodil njenih rok. jo pritegnil k sebi in roteče zazrl v njene oči. 44Drago srce, zdi so mi. da si si z obleko nadela tudi slovansko strast!" Zdrznila so jo in pritisnila svoja u-ta na njegovo roko. "Odpusti mi. Sama vidim, da ni dostojno tako vesti se. Tako nepopisno sem razburjena, bolestne misli -o me popolnoma prevladalo. Odpusti! ;4d zanimale ljubitelje leposlovja PO DEŽELI S KIPET A RJE V 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Mirldit; nfjupjSA qo Cena .......................LM SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, a slikami. 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Betar; Na sledu: Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: Izdajalec; Na lovu: Spet n* divjem za padu; Rešeni milijoni; Dediči Cena .................... V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šliuen ; ZuroKn z zaprvkauii: V golob-lijaku; Mobamedanskl svetnls Cena .......................IM winltov IZ knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu: Za življenje; NSo-Čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnib potib ; Winnetovov roman ; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Ce«» ...................* 5f Ž U T I i knjige, s slikami, 597 straol Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev ; Končno —; Rib, in njegova iM>slednja pot Ceoa .....................~L5# i KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. 3L2TB VAB0U7L" New York, Saturday , June 6, 1936 THE LARGEST SLW^NE DAILY IN VJ9.1. Srčna stiska ■ 19 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Iz Jugoslavije. Tedaj je Gerta vedno vpletla kako trpko pripombo, da je morala Katarina umolkniti, da se ne bi izdala. Odkar je bil Kraft v hiši, je prišel nad baronico nervozen nemir. Vedno in vedno ga je morala pogledovati. V njegovih potezah 'je iskala podobnost, ki jo je plašila in mučila. Polagoma je iz njega izvabila povest njegovega življenja. In poslušala je to povest z velikim zanimanjem, četudi je bila priprosta in vsakdanja, kot je le mogla biti. Njegov oče je imel lepo posestvo v Sleziji, toda ga je zaradi bolezni moral prodati in je sedaj živel v Vratislavi. Tam ';e tudi mladi Kraft obiskoval gimnazijo in doslužil eno leto vojaščine. Nato je obiskoval poljedeljsko visoko -Šolo, zatem pa je delal praktično. Imel je še osemnajst let starega brata m petnajst let staro sestro in sta še oba bila v šolah. Brat je hotel postati profesor jezikov. David se je popolnoma posvetil poljedeljstvu in njegova največja žePja je bila enkrat biti lastnik velikega posestva. Ko nekoč izrazi to željo proti baronu, pravi baron: 14Samo malo poglejte, mogoče se morete kje priženiti! Liza Sorau vedno poprašuje po vas, saj veste, ona mala, debela, črna, s katero ste o Binko stili plesali. To bi bila za vas, je zelo bogata, prav nič slabega bi ne bilo. Stari išče zeta, ki mora biti ves poljedelec." 44Male, debele, črne pa mi niso všeč, gospod baron," se čmeje Kraft, "malo všeč pa mi (mora moja bodoča žena vendar biti. * * "Kakšen je vaš okus, gospod oskrbnik?" zvedavo vpraša Gerta in mu ljubeznivo pogleda v oči, "gotovo visoka, vitka in plavolasa." "Pravzaprav so mi ljubše temnejše žene; samo majhne in debele ne smejo biti. Plavolaske imajo včasih na sebi nekaj dolgočasnega." "Toda baronesa Bergei^jeva prav gotovo ne," pravi Ger-f ta, "pa je tudi plavolasa " "Ne, gospica baronesa Berger ne," odgovori mirno Kraft jli vzdrži Gertin pogled. "No, kako pa vam je všeč?" vpraša baron smeje, "lepoj dekle, kaj?" "Mlada daima je za mene skupni pojm za vse cisto in žensko," pravi, "na sebi ima nekaj mirnega, nekaj dobrot-ljivega." "Potem pa bi vam svetoval, da se je držite," se šali baron dobrovoljno. "Toda Joacliim," ga kara baronica, "gospod oskrbnik bo že vedel." Nad govorjenjem svojega moža je*bila ozlo-voljena. Pogosto je pozabil na mejo, ki mora biti med njim ';n njegovimi podložniki. skoro se je že pričel tikati s svojim oskrbnikom. Ako oskrbnik ne l>i bil tako zelo izobražen, bi med obema kmalu postalo razmerje po[>oluoma domače, kar pa ne bi moglo dolgo ostati. Toda Kraft je vedno pazil, da iti pokazal kake neolikanosti. "No, no," odvrne baron na pripombo svoje žene, "so ljudje, ki se morajo šele z nosom zadeti ob svojo srečo. In Katarino Bergerjevo si marsikdo poželi. Takih- deklet ni mnogo. Na poljedt ljstvo se razume prav do dna — človeku se smeje srce, kadar jo vidi." "Toda papa, čo je to na njej največ vredno, potem tudi mene lahko naučiš, in obljubim ti. da ho zelo pridna učenka. Zanimanje imam." "Od kdaj pa imaš tako zanimanje do poljedejstva dekle? O, tako! Purane pričenjaš dražiti z rdečo ruto," se smeje baron. "Manisell mi je povedala, }>otem pa preveč nahraniš piščance in brišeš umazane nosove kočjaževim otrokom, si tam že kar pestunja —" "Toda papa," temna rdečica ji zalije lica. wO tem slišim šele danes," začudeno pravi baronica, "toda Gerta! Kam pa si že zašla. Gerta--" "tSamo pomiri se. mama, nikdar, nikdar ne pozabim, da pttm baronesa Winkler," pravi in njen krasni obraz se bohotno zategne. "Veselje imam in otroci so zares ljubki." "Pusti jo vendar, Leonora," pravi baron, "mene pa to zelo veseli. To je za Gerto tudi nedolžno vesele, saj veš, vsak nov šport jo vleče." Kraft pogleda s svojega krožnika in se ozre na Gerto. Torej šport, samo nov š|x>rt so bili za njo otroci, in sladka mehkoba v njenih potezah, ki so ga tedaj tako privlačevali, je bilo samo veselje nad novim š|H>rtom, ne pa njen notranji občutek. Gerto jezi izraz na Kraftovem obrazu; slutila je, kaj misli in to podžge rfjeno trmoglavost in njen odpor. "Kako imaš prav, papa! Kaj me brigajo Gorčevi. Sedaj se sama sebi čudim, zakaj me tako zanimajo ti umiazani otroci. Dolgočasim se — no, kadar bo Helmut tukaj, bo saj| kaj izpremembe. Tukaj mora človek od dolgega časa umreti." Njen glas je oster in hladen, ko to reče. "Pred dolgim časom te ne morem braniti," pravi baron resno. "Pametni ljudje se sploh ne dolgočasijo, ker imajo vedno kaj, s čimur se peča njihov duh. Ne mislim, da se je Katarina kdaj v svojem življenju dolgočasila, pc v<»n(lar nima toliko zabav, kot jih imaš ti." Oliolo namrdne Gerta ustnice in reče malo prezirljivo: "Da, seveda, Katarina — to je tvoj ideal, papa, Katarina naredi vedno vse prav — pred njo se moram seveda skriti! Poleg nje se ne morem postaviti." "Otročarija!" reče baron trdo. Toda ničesar več ne reče, da v prisotnosti Krafta ne bi prišlo do kakega neprijetnega razgovora. Kraft tedaj vstane in prosi za dovoljenje, da .jme oditi, češ, da hoče še pisati neka'j pisem. Navadno ga je baron se obdržal pri razgovoru in je krulil ž njim kako cigaro, medtem ko je baronica po večerji navadno takoj odšla v svojo sobo. Dima cigar na noben način "i mogla prenesti, baron pa se zopet ni cmogel odpovedati svoji običajf.i cigari. "Ne razumem, Joachim," pravi baronica kratko, "da vpričo oskrbnika spraviš na dan vse mogoče stvari in Gerto jeziš! Kaj pa bo mislil." "To mi ni mar! Slednjič pa mi bo dal prav, ker včasih Gerte sploh ni mogoče razumeti." (Dalje prihodnjič.). SLEPARIJA Dva Mariborčana ki sta prišla v Split, da bi odprla restavracijo, sta prijavila nekega 2(j-ietuega mladeniča Heinza Petra Karatza iz Koenigsberga, ker jima je ukradel tisočak. Po aretaciji so našli pri mladem pustolovcu dnevnik v katerem je natančno zapisoval vse svoje doživljaje od Sušaka do Splita in je opisal tudi tatvino tisočaka. Pustolovca zasledujeta nemška oficirja, strokovnjaka v obrambi proti zračnim napadom. Hvalil se je da more izvršiti zaupno misijo v Tunisu. Pokoril se bo v splitskih zaporih. NENAVADEN SAMOMOR je izvršil v Beogradu natakar Milorad Krstič. Že štiri leta :je bil brezposeln. Imel je sicer prihranjenih 11 tisočakov, toda te si je naimenil za zdravljenje, ker je hudo bolehal. Vzdrževala ga je 'žena, ki je prejemala kot služkinja mesečno po 300 Din. V obupu je Krstič napravil konec svoji bedi. Duševno zmeden je vrgel 11 tisočakov v peč in jih zažgaJ, potem pa si je prerezal vrat in izkrvavel. RAZBOJNIŠKI NAPAD V vasi Radaminovcu pri Bosanskem Novem so razbojniki ponoči napadli hišo uglednega gospodarja &tojana Dražiča. Sredi nevihte so vdrli v liišo in takoj se je razvila obupna borba med gospodarjem in razbojniki. Ves pobit in krvav je Stojan omagal in se zgrudli. Misleč, da je mrtev so začeli lopovi preiskovati liišo in so res našli hišno hranilnico z denarjem. Ko so se odpravili, je sin prihitel k očetu in ga zbudil iz nezavesti. Tedaj so razbojniki ponovno pridrveli v hišo in u-bili Stojana. sinu pa je zadnji trenutek uspelo pobegniti. 32 OBTOŽENCEV ZARADI POBOJA Pred velikim senatom v Somboru se je začela razprava proti 32 kmetom iz Grabovca zaradi poboja v Grabovcu lani med 22. in 23. septembrom, pri katerem so bili ubiti trije de- lavci z državnega posestva. Be-lja a 17 jih je bilo ranjenih. Usodno noč se je nad 30 delavcev zabavalo v gostilni Valentina Sivka v Grabovcu. Pri plačevanju pa je prišlo med gostilničarjem in delavcem Ivanom Bankrotoviin do spora zaradi fi dinarjev. Prepir je postajal hujši in vmeševati so se začeli vanj tudi domačini. Naposled je nastal krvav pretep. Vaščani so bili oboroženi s sekirami, mo-tikami, vilami in koli. Rezultat sirovega poboja je bil, kakor rečeno, trojica mrtvih in 17 nevarno ranjenih. Nazadnje so se domačini le toliko pomirili, da so ranjence sami spra vili v osijoŠko bolnico. Razprava bo trajala več dni in bo zašli sanili nad 100 prič. Obtožence brani 11 odvetnikov iz Sombo-ra in okolice. KUKAVICA Nadaljevanje s 3. strani. neče udarjalo srce, skoraj bi mu bilo razneslo, tako silno je tekel. Kmalu je bil na bregu. Še enkrat je priplavalo na površje — tisto belo, ki je bilo že vse zgubančeno in upadlo. Otroški obrazek in zaprte oči. Vrgel se je naprej in je pograbil. S svojimi malimi, klenimi fantovskimi rokami se je oklenil potapljajoče stvari, ki je njega samega vleklo v globino. Oprijel se je slabotnega grniičja, ki je že popuščalo. Zgodilo se je nekaj neverjetnega. Z obrazom ki ga je oblival znoj in k»jer so žile kar pokale, se je s klonil nad vodno gladino, ki se je bližala in je še trdno stal. Korenine so se že izd i rale, .ToŠt je bil že v vodi. a še vedno je kričal, kričal notri do vasi, dokler ime ni pljusek vode zaprl ust. Ljudje so priskočili. Oba otroka so odnesli v županovo hišo, ju odeli do nosu v posteljah, ki sta stali druga za drugo. Spet in spet je mati poljubila svojo Albino, a še huje 'je ljubkovala malega junaka in rešitelja. Pokrila ga je še z eno pernico, ga obložila s toliko gorkimi opekami, da je Jošt komaj ležal. "Nikoli ti ne bom tega pozabila, nikoli ne. svoi živ dan ne. Spomni se tega! In PRIDRUŽITE SE OSEBNO SPREMLJANEMU VELIKEMU POLETNEMU IZLETU NA SLAVNEM EKSPRESNKM PARNIKC BERENGARIA 17. JUNIJA Osebno spremlja Mr. M. EKEROVICH Manj lipgo G dni na oecauu. Udobne kabine bivSega Turističnega Razreda so na razi»olago ih »t ni kom Tretjega Razreda. Elegantna oIhhI-ni«*a in javni prostori. Kuhinja po starokrajskem načinu in brezplačno vino. Poselien orkester, kino, plesi in igre. DIREKTEN EKSPRESNI VLAK IZ PARIZA DO LJUBLJANE, ZAGREBA IN BEOGRADA Za nailaljnu pojasnila vprašajte lokalnega agci ta ali pri CUNARD WHITE STAR 25 BROADWAY NEW YORK Na parnlkih, Id so debel« tiskani, m vrše v domovino izleti pod vrfetveaa izkušenega spremljevalca. karkoli boš hotel, nikoli ti ne bom odrekla." Zupan, ki mu je bil krepki mladič še zdavnaj prirasel k srcu, je dejal zvečer v sobi, kamor je bilo slišati dvojno smrčanje, ko da bi žagal drva: 4Veliko si obljubila! Kot bi mignil — bo skopnel ta kupček let . . . Saj ne bom nič zoper. Vendar, — kukavica je pa le, ki je padla v tuje gnezdo ..." "Ali mi boš tiho!" ga je na-lirulila z globokimi, prisrčnim vzdihom. "Kakor zvezda je padel z neba in prav ko nalašč zato, da midva ne bova v temi!' Škotske. Največ slanikov izvozijo iz pristanišč Altoua, Cux-havena in Wesermunde. Za tlelo s slaniki je vsako leto zaposlenih K)<>,0<)0 delavcev. PRIRODNI ČUDEŽ: SREBRNO MORJE VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do '-daj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. I>a nam prihranite neiK»trebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nun ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lausbin r'0r-0RAI>0: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlč Walsenbnrg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero. «J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutab, Frank Angustin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmilier. Fr. Vodopivee Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouSe Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Brvaticb MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Maefe Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl- S linger, Jacob Re&nlk, John Slapnik _OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kuise Youngsto*vn, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik' Export, Louis Supaniit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Barberton. Frank Troha Johnstown. John Polanta Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust * Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanehar Diamondville, Joe RoUch Vsak zastopnik Izda potrdilo za svata, katero Je prejel. Zaswfnike topla priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA" Vsako leto se slaniki odpravijo na dolgo potovanje, tla jdrstijo v oddaljenih krajih. V , začetku maja ali konec junija se v velikanskih množinah prikažejo srebrne ribe na severni obali Anglije in Škotske in v Nemškem morju. Na kilometre dolge in široke ploskve bleste-čih se rib se prikažejo na morju. Skrivnosten je njih prihod skrivnostna njih pot in prav tako skrivnostno tudi izginejo. Neznani prirodni zakoni poganjajo to čudovito ribo, ki jih je po toliko skupa:j, tla jih morje kar meče iz sebe. Na tisoče roparskih rib, somov in tuninov spremlja ta blagor morja. V ozračju jih spremljajo kričeči in večno lačni galebi. A najhujši ropar teh rib je pa človek. Deset ni ilijard slanikov nalovi človek vsako leto in vendar l je -slanikov vsako leto toliko. Ta človeški rop je celo potreben, saj zleže sleherna slaniko-va samica do 40 tisoč jajčec. (V bi se vsako jajčece razvilo v ribo, bi uiti v vseh morjih sveta ne bilo prostora za toliko slanikov. fVz nekaj dni bodo od plule ladje na lov na slanike. Barke in ladje so popravljene in na novo prepleskane. Popravili so tudi fmreže in povsod je moštvo pripravljeno in čaka odhoda. Ker se roji slanikov nikoli ne pokažejo na istem kraju, zato križarijo že prej, preden odrine brodovje ribičev. (1e zapazijo roje slanikov, brž brezžično sporočijo obrežnim postajam in ribiško brodovje odrine s svojih pristanišč. — V Nemčiji n. pr. imajo zdaj 350 ribiških parni ko v, 170 bark in kakih 200 posebnih ladij za daljne vožnje. Veliko teh ribiških ladij ima sprejemne in oddajne radio-aparate, brzojavne in druge priprave. Vse brodovje je vedno v zvezi. Loviti začno z mrežami, ki so po kilometre dolge. Pentlje teh mrež so tako goste, da se slaniki s štrgami zataknejo vanje. Ladje imajo po 100 do 130 takih mrež na krovu. Ujete slanike dajo že na lati j i na led in jih sveže pripeljejo v pristanišča. Ondi jih nasolijo in naložijo v sodčke. Slanike lovijo 10 do 12 dni. Vse te dni so ribiči brez počitka. Dan in noč imajo neizmerno težavno in nevarno delo. Največ slanikov porabi Nemčija in sicer 375 (milijonov kilogramov, to je tretjina vseh slanikov kar jih sploh zaužije Evropa. Te množine slanikov pa ne nalovijo v nemških morjih, marveč mora Nemčija slanike uvažati iz Norveške in GOTOVO SE NE VESTE.. da arabščina ne pozna kletvic. I Ti ubogi ljudje morejo kvečjemu Škripati z zobmi. da smo najmanj občutljivi med ramami. da se je Andrew Johnson, 17. predsednik Združenih držav, naučil brati in pisati šele z 21. letom. da so prvi valček konnponi-rali 1. 1770, in to je bil slavni 44Ali, ti preljubi Avguštin.'* »la se Pola Negri imenuje prav za prav Apol*u*ia Chalu-pezova. da je Benjamin Franklin, ki je izumil strelovod, obiskoval šole samo dve leti. da je postala Inez de Castro oprtugalska kraljica šele po svoji smrti. da h'ze rak naprej, a plava nazaj. da so zaprašeni čevlji toplejši od poli kanih. da obiskuje petina prebivalcev Združenih držav vsak dan kino. da tisti, ki uganjajo največji vri-šč. če dobe las v juhi, nikoli ne mislijo na to. da bi desin-ficirali svoje telefonske aparate. Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem i«apirju ■ platnenimi pregibi ............7-50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija- Dravska Banovina........ CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV 30 30 .40 VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Narofilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomaadi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. 11. junija: lie de Franee ▼ Havre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte d i Savola v Genoa 17. junija : Berengaria v Cherbourg Manhattan ▼ Havro Normandie ▼ Havro 20. Junija: £uropa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre 24. Junija: Queen Mary v Cherbourg 27. Junija: Lafayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Ch«rboura 30. junija: Bremen v Bremen 1. Julija: Washington v Havre Normandie v Hav*" 2. julija: Berengaria v Chernourg 3. julija: . lie de France v Havre Conte dl Savoia v Genoa 7. julija: Europa v Bremen 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnla v Trst Champlain v Havre 15. Julija: Manhattan v Havro ' Normandie v Havre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. Julija: Rex v Genoa &3. julija: Kura v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. Julija: Vulcanla v Trs' 29. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg Washington v Havrr 1. avgusta : Champlain v Havre Bremen v Bremnu o. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 8. avgusta : Kuropa v Bremen Itex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta : lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre :0. avgusta: VuU-ania v Trst -1. avgusta: Bremen v Bremen -2. Champlain v Havre Conte di Savooia v Genoa "C. avgusta: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre '8. avgusta: He de France v Havre Europa v Bremen Pišite nam za cene voznih U- SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th SL, New York stov, reservacijo kabln in pojasnila za potovanja, w r-"*"M^n^TTmiiftriiorTin r»oooooi