90,6 95,1 95,9100J
Kaj bi: programe ali imena?
Imena kandidatov, ki se bodo podali na decembrske predčasne volitve, prihajajo na plan. Programi strank in list so tudi znani. Zadrego, koga ali kaj izbrati, bodo nekateri v teh dneh poplaknili z mladim vinom. Na koncu bodo odločali odtenki. Tile jesenski so prav barviti.
3 /
Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje organizira
JAVNO SOOČENJE PREDSEDNISKE SESTICE

Tuji delavci niso razlog za odpuščanje
Policisti v službi kot
-	v ■ ■	v
največji reveži?
10 /
Jesensko listje brez zabojnikov
PETKOVA HUMORESKA 21 /
Naš mali avto
Sobota, 12. november, ob 10. uri
Martinovanje
Sveti Martin mošt spremeni v vin! S Nlercator
UVODNIK
BISERKA POVSE TAŠIC
In nam spet ni prav
Človek je čudna »žival«, bi lahko rekli. Volivec še posebej. Najprej smo vsi zatrjevali, da nam je afer dovolj. Tokrat bi radi slišali programe. Ko vprašam znance, koliko jih je vsaj pokukalo v programe političnih strank, dobim praviloma nihilističen odgovor: »Ah, kaj bi, saj vsi lažejo, saj vsi trosijo isto.« Poenostavljeno bi lahko rekla, da so odgovori blizu tistim verzom iz pesmi s pomenljivim naslovom Odhaja cirkus, ki jo prepeva Dorde Balaševic, kar bi se poslovenjeno glasilo nekako takole: »Odhaja cirkus/za vse je boljše tako/mnogi so doslej predstavo že dojeli./Nove pajace bo množica zlahka našla/kajti drug cirkus spet prihaja v naše mesto.«
S popevko ni prav nič narobe, se mi pa zdi, da v teh dneh lepo ponazarja predvolilno stanje duha v deželi tej. Imena kandidatov bo Državna volilna komisija prihodnjo soboto v posebni brošuri poslala v vse slovenske domove, že zdaj pa smo vsak dan priča novim imenom na kandidatnih seznamih različnih starih in novih političnih strank. In potem ocenjujemo in ugotavljamo, kdo so sploh še politični prvokategorniki, kdo v nebo vpijoči prestopniki, kdo je med drugoligaši; najslajše pa je, ko se pridušamo, češ, ta si pa upa ali pa, le kaj je tega njemu/njej treba bilo?!
Kapo dol pred vsemi, ki so se izpostavili. Pa četudi morda niti sami še dobro ne vedo, zakaj so se odločili za eno ali drugo politično opcijo. Zastavili so svoj čas, ime, zagotovo tudi nekaj pozitivne energije - brez slednje pač ne gre, če hoče človek kaj obrniti, spremeniti. In nekaj podobnega je tudi s programi. Preberite jih, primerjajte, se do njih kritično opredelite in potem... lahko brez zadrege pred seboj in še kom seveda udrihate, kako nič ne velja. Kot da nam je nekako žal, da se spet ne ukvarjamo s tem, kdaj bomo končali zgodovino, z novimi aferami, z udarci pod pasom. Ni se treba bati. Zagotovo se dogodi tudi še kaj v tej smeri, če ne prej, vsaj v sklepni, najbolj vroči fazi volilne kampanje. Do takrat pa si ne dovolimo, da ne bi imeli izbora.
Zagotovo je med dobrim in slabim ter vsemi odtenki vmes lahko izbiral tudi Martin. Tisti svetnik, za katerega legenda pravi, da je davno nekoč nekega mrzlega zimskega dne z mečem presekal svoj plašč na pol in polovico podaril revnemu beraču. Danes za svetnikov god, 11. novembra, velja stari rek, da je to dan, ko »Svet' Martin nar'di iz mošta vin'«. In tako kot velja pri vseh stvareh tudi za vino drži, da ga je treba »jemati« v majhnih količinah.
Prav občutek za pravo mero je tisti, ki ga v današnjem svetu še kako potrebujemo. To nas uči tudi zgodovina. V tem tednu nas je samo malce oplazila ena od obletnic - zrušitev Berlinskega zidu in posledično združitev nekdanje socialistične in nekdanje kapitalistične Nemčije v skupno državo. Da ni padla samo opeka so pokazale spremembe v nadaljevanju duha ruske perestrojke: konec Čaušeskujeve diktature, miren razhod Češkoslovaške, krvav razpad SFRJ... Val, ki se danes dogaja tudi na afriški celini? V neposredni, evropski soseščini tudi vre. Bruselj je zaskrbljen zaradi finančnih razmer v Italiji. Konca krize v Grčiji še ni videti, pa se prvi obrisi evrskih težav poleg Rima kažejo tudi v Madridu. In med protagonisti nove svetovne ureditve ni malo takšnih, ki bi nad domnevno iransko proizvodnjo atomske bombe krenili z vojno, menda opravičljivo?
Tudi zato, ker nismo otoček sredi nikogaršnje zemlje je še kako pomembno, da »najdemo svoj prav«. Če nič drugega bomo potem lahko »bentili« vsaj zato, ker smo se odločili (ne)pravilno.
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
Kandidature vložene, zdaj preizkus njihove zakonitosti
Minula sreda je bila za politične stranke in druge nosilce volilnih kampanj prelomen dan. Do konca dneva je bilo namreč treba na sedeže volilnih komisij vseh osmih volilnih enot vložiti liste kandidatov oziroma kandidature za poslance državnega zbora.
Včeraj so v upravnih tudi postopek preizkusa za-
enotah na krajevno običajen način razgrnili volilne imenike za vsa volišča na svojem območju. O tem so državljane obvestili z razglasom, v katerem jih tudi vabijo, da volilne imenike skrbno pregledajo in zahtevajo morebitne popravke. Prav tako včeraj se je začel
konitosti vloženih kandidatur in list kandidatov, ki se bo končal z izdajo odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature oziroma liste kandidatov. Praviloma v treh dneh morajo predlagatelji na poziv pristojne volilne komisije odpraviti morebitne formalne pomanjkljivosti
pri vloženi listi kandidatov oziroma kandidaturi. Vse odločbe morajo biti izdane do 14. novembra. Dva dni kasneje, 16. novembra, bodo volilne komisije volilnih enot sestavile sezname potrjenih list kandidatov v svoji volilni enoti ter sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih - seznami bodo oblikovani po vrstnem redu, ki se določi z žrebom.
In ker so v teh dneh predčasne državnozborske voli-
tve in ugibanje o tem, kdo bo ali ne bo kandidiral, osrednja tema številnih pogovorov, bo sledila še težko pričakovana sobota, 19. november. To je namreč dan, ko mora Državna volilna komisija javno objaviti sezname list kandidatov po volilnih enotah in sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih okrajih, prav tako pa tudi seznama kandidatur za volitve poslancev italijanske in madžarske narodnosti.
IVANA STAMEJČIČ
			vM
	'G		V ' • 'I o
mm	mm	A 1 10	VT1< ■^H HlJ>
Savinjska regija razkosana na tri dele
Za državnozborske volitve je Savinjska regija s svojimi 33 občinami razkosana na tri dele - volivci namreč izbirajo poslance v treh različnih volilnih enotah.
Glavnina sicer sodi v 5. okrajev so določeni v uprav-volilno enoto s sedežem v nih enotah, kamor sodijo ob-Celju, kjer imamo 8 volilnih močja več občin. Tako si od okrajev. Sedeži teh volilnih 1. do 8. volilnega okraja v 5.
volilni enoti sledijo šentjurski, dva celjska, dva žalska, mozirski in dva velenjska (kvota 11 volilnih okrajev pa se zaključuje še s tremi koroškimi). Območje laške in ra-deške občine sodi v 8. volilni
okraj Laško 6. volilne enote s sedežem v Novem mestu; v 7. volilno enoto s sedežem v Mariboru pa sodita 1. volilni okraj Šmarje pri Jelšah in 3. volilni okraj Slovenske Konjice.
NOVI TEDNIK
VOLITVE 2011
3
Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje organizira
JAVNO ■ SOOČENJE
SESTICE
Udeležbo v Celjskem domu v sredo, 16« novembra 2011, ob 18. uri,
so nam potrdili vabljeni predsedniki:
Borut Pahor (SD)
Janez Janša (SDS)
Kari Erjavec (DeSUS)
Radovan Žerjav (SLS)
Gregor Virant (Lista Virant)
Zoran Jankovič (Pozitivna Slovenija)
Bralce in poslušalce vabimo, da se nam pridružijo v Celjskem domu. Gostom bomo postavili tudi šest vprašanj, kijih bomo izbrali med tistimi, ki nam jih boste poslali najpozneje do ponedeljka, 14. novembra, na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si	PMI
S kar tremi četrtinami novih imen
Volilni program LDS temelji na osmih področjih, vsako so v stranki razdelali še podrobneje na pet točk. Med prednostna področja uvrščajo znanje, ekonomske zadeve, življenjsko okolje, svobodo in varnost, kakovost življenja, promocijo in identiteto, obrambo in zaščito ter zunanje zadeve.
»Ni nam vseeno. Verjamemo v svobodo in enakost za vse. Prepoznavamo probleme različnih družbenih skupin in jim želimo pomagati,« pravijo v LDS, ki bo na državnozborskih volitvah s
svojimi kandidati nastopila v vseh 88 volilnih okrajih. Med njimi bo kar 64 kandidatov, to je 75-odstotni delež, prvič kandidiralo za poslance, preostala četrtina so »stara imena«. Na listi je 41 odstotkov žensk in 59 odstotkov moških, 11 kandidatov je mlajših od 30 let, najmlajša je stara 21 let, najstarejši 71 let. Na listi je 30 odstotkov kandidatov s srednješolsko, 60 odstotkov z dodiplom-sko izobrazbo ter desetina s podiplomsko, med njimi dva doktorja znanosti. Kandidirajo ljudje zelo različnih poklicev, poleg zaposlenih
Nazaj v parlament
Nova Slovenija se na letošnje državnozborske volitve pripravlja pod sloganom NSi gre v parlament. Stranka kandidira v vseh 88 volilnih okrajih, predsednica Ljudmila Novak pa je ob vlaganju kandidatur nagovorila kandidate in kandidatke: »Razne ankete, manipulacije, podtikanja in virusi, ki jih spuščajo v ozračje naši >prijatelji<, naj vam ne vzamejo poguma.«
Novakova je prepričana, da kdor da glas NSi, bo dal glas za vrednote in družino, za odgo-
vornost in poštenost. »Zato glas NSi ne bo vržen stran,« je poudarila in zagotovila, da je Nova Slovenija pripravljena na prevzem odgovornih funkcij znotraj parlamenta ali znotraj vlade. »Imamo znanje, izkušnje, pogum, voljo in pripravljenost, da delamo odgovorno za svojo domovino Slovenijo.« Strankin volilni program temelji na vrednotah ter ukrepih za okrevanje gospodarstva in ustvarjanje družinam prijaznega okolja, kar dopolnjuje še en volilni slogan: Vrnimo upanje Sloveniji.
Ugrabljeno državo vrniti ljudem
Državljanska lista Gregorja Viranta bo s svojimi kandidati na državnozborskih volitvah 4. decembra nastopila v vseh 88 volilnih okrajih, vrata v volilni boj pa ji je odprlo 8.043 podpisov podpore, ki jih je od volivcev prejela v sedmih dneh. Lista Virant je torej ena redkih, ki si dela ni »olajšala« s preoblikovanjem v politično stranko.
Ob volilnem programu so v okviru državljanske liste oblikovali tudi devet zavez: štiri za boljšo politično kulturo in pet za boljši politični sistem. »Na
volitve se podajamo, ker menimo, da je treba državo upravljati profesionalno in učinkovito. Dovolj nam je delitev, za prepire je škoda energije. Potrebovali jo bomo za delo, za reševanje problemov,« pravi dr. Gregor Virant in dodaja, da je ključ do boljše Slovenije v znanju in sodelovanju. »V politični prostor želimo vnašati zmernost, strpnost in sodelovanje. Ugrabljeno državo bomo vrnili ljudem. Državo želimo upravljati za ljudi, za vse državljanke in državljane,« še pravi Virant. Da bi to lahko izpolnili, gredo na
volitve s ciljem, da dosežejo relativno večino.
Na Celjskem bodo v 5. volilni enoti Listo Virant predstavljali Marko Pavliha (Šentjur), Denis Padjan (v obeh celjskih okrajih), Gvido Hribar (v obeh žalskih okrajih), Alojz Selišnik (Mozirje) in Fidel Krupič (v obeh velenjskih okrajih), v 6. volilni enoti Janja Podkoritnik Kamenšek (Laško) ter v 7. volilni enoti Greta Pezdev-šek (Šmarje pri Jelšah) in Jasna Klara Šiška (Slovenske Konjice).
Preboj med 15 najrazvitejših držav EU
»Z uresničitvijo 12 ključnih projektov do leta 2015 nameravamo znižati proračunski primanjkljaj pod 3 odstotke in doseči povprečno 4-odsto-tno letno gospodarsko rast, da bi dosegli >veliki ciljc preboj Slovenije med prvih 15 najrazvitejših držav EU do leta 2020,« je ob predstavitvi strankinega programa poudaril Zoran Jankovič.
Program Liste Zorana Janko-vica - Pozitivne Slovenije bodo kandidati zagovarjali v vseh 88 volilnih okrajih. Kot je ob začetku vlaganja kandidatur poudaril predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič, gre
pri tej stranki za »zmagovito kombinacijo - kombinacijo najboljšega programa in najboljše ekipe«. Poudaril je še, da novih obrazov v Sloveniji praktično ni. »Vsak je prepoznaven na svojem področju. Na listi so posamezniki, ki bodo delovali v smeri gospodarsko uspešne in solidarne socialne države z vodstvom, ki bo državi in državljanom vrnilo nasmeh na obraze in pozitivnost v misli.« Sicer pa je na listi 41 kandidatk (48 odstotkov) in 44 moških (52 odstotkov), 27 jih je starih nad 50 let, 58 kandidatov pa nad 30 let. Po izobrazbeni strukturi je med njimi 13 magi-
strov in 10 doktorjev znanosti., sicer pa je 61 družboslovcev in 25 naravoslovcev.
Na Celjskem bodo v 5. volilni enoti kandidirali Natalija Pleminetaš Fuchs (Šentjur), Miran Gajšek in mag. Stanko Stepišnik (v dveh celjskih okrajih), Alojz Posedel in Tanja Basle (v dveh žalskih okrajih), Vera Pečnik (Mozirje) ter Jožef Kavtičnik in Nives Cesar (v dveh velenjskih okrajih), v 6. volilni enoti Jelka Žekar (Laško) in v 7. volilni enoti Stanislav Šket (Šmarje pri Jelšah) in Jernej Osole (Slovenske Konjice).
Zeleni Slovenije z imeni
so med kandidati tudi upokojenci, študenti in iskalec zaposlitve.
V Savinjski regiji bodo kandidirali v 5. volilni enoti Jožef Artnak (Šentjur), Dušan Horvat in prim. dr. Ivan Eržen (v dveh celjskih okrajih), Borut Cink in Nina Laznik (v dveh žalskih okrajih), Darinka Razdevšek (Mozirje) in Novalija Mu-minovič (v dveh velenjskih okrajih), v 6. volilni enoti Natali Borinac (Laško) in v 7. volilni enoti Klaudija Re-denšek (Šmarje pri Jelšah) ter Miro Kvas (Slovenske Konjice).
Med tistimi političnimi strankami in listami kandidatov, ki se bodo 4. decembra za naklonjenost volivcev potegovale v vseh osmih volilnih enotah, so tudi Zeleni Slovenije.
Na Celjskem bodo njiho- Šuligoj Sivko (v dveh celjskih vi kandidati v 5. volilni enoti okrajih), Boštjan Jelenko in Roman Zalokar (Šentjur), Andreja Hochkraut (v dveh Urška Drugovič in Danica žalskih okrajih), Milan Ferjan
(Mozirje) ter Franc Branko Vi-vod in Ludvik Klemen (v dveh velenjskih okrajih), v 6. volilni enoti Majda Volgemut (Laško) ter v 7. volilni enoti Jože Lubej (Šmarje pri Jelšah) in Zlatko Tišljar (Slovenske Konjice).
Slovo od časov bogatenja
»Zdaj je jasno tudi največjim dvomljivcem: za dolgo časa se lahko poslovimo od izjemnega materialnega standarda, ki smo ga v večini uživali zadnja leta in ki ga je lažno ustvarjala visoka gospodarska rast,« poudarjajo v TRS in dodajajo, da je zato treba bistveno spremeniti lastno zavest in odnos do sebe, soljudi, okolja in našega razumevanja sveta.
Potrebujemo nov razvojni ščem, da smo vsi pomemben
koncept, ki bo zagotavljal blaginjo za vse v Sloveniji, in bo omogočal vsaj enako kakovost življenja tudi prihodnjim rodovom. Stranka bo s svojimi kandidati nastopila v vseh 88 volilnih okrajih, v predvolilni boj pa gre s stali-
del družbe, da nihče ni odvečen in da je življenje vsakega posameznika vredno neskončno veliko. Prava pot, da se to tudi dejansko doseže, pa je trajnostni razvoj.
Na Celjskem bodo za TRS kandidirali v 5. volilni eno-
ti Franc Zupanc (Šentjur), Marta Slakan in Alenka Golež (v dveh celjskih okrajih), Igor Sancin in Drago Slakan (v dveh žalskih okrajih), Tjaša Podpečan (Mozirje) ter Jasmina Im-širovič in Boštjan Grabner (v dveh velenjskih okrajih), v 6. volilni enoti Jolanda Gobec (Laško) in v 7. volilni enoti Dejan Unger (Šmarje pri Jelšah) in Nina Šošterič (Slovenske Konjice).
IS
Na območju Savinjske regije bodo na listi NSi kandidirali v 5. volilni enoti Alenka Šverc (Šentjur), Ksenija Kraševec in Gregor Medvešek (v dveh celjskih okrajih), Jasna Aj-tnik in Aleksander Reber-šek (v dveh žalskih okrajih), Jurij Repenšek (Mozirje) ter Srečko Oder in Drago Koren (v dveh velenjskih okrajih), v 6. volilni enoti Jože Senica (Laško) in v 7. volilni enoti Martin Mikolič (Šmarje pri Jelšah) in Jure Levart (Slovenske Konjice).
	Anketa
facebook	
Na Facebooku v skupini BRALCI NOVEGA TEDNIKA smo vas vprašali: Ste »preštudirali« volilne programe strank ali se boste odločali predvsem za kandidate?	
Jože: »Na žalost so razmere takšne, da se bomo odločal na podlagi oseb, ki bodo na kandidatni listi. Prav ta kriterij je bil tudi razlog za odločitev o tem, katerih kandidatov (in s tem strank) zagotovo ne bom volil.«
Ivo: »Programe brati? Tole ste pa odprli eno temo za cel časopis. Ima smisel? Sedaj vsi obljubljajo, po volitvah pa delajo ravno nasprotno. Edino kar stranke ta hip potrebujejo od nas, je, da kateremu od kandidatov damo bianco menico, potem pa nas itak 4 leta ne potrebujejo.«
Milan: »Odločil se bom, ko bom preštudiral vse programe in ugotovil, kaj v njih je uresničljivo, realno. Smo v situaciji, ko namreč štejeta le zdrava pamet in stvarnost, ne pa lepe želje.«
Žalski Novem je uspešen
Novem Car Interior Design Žalec je uspešen tudi v časih spremenjenih gospodarskih razmer
V podjetju Novem Car Interior Design iz Žalca, kjer izdelujejo lesene dekorativne letvice za prestižne blagovne znamke avtomobilov, so zagnali proizvodno linijo z novo, poliuretansko tehnologijo (PUR tehnologijo), ki bo postopoma nadomestila klasično lakiranje izdelkov. Gre za čistejšo in okolju prijaznejšo tehnologijo. Žalski Novem je ob tem investiral tudi v opremo 3 linij za nove izdelke, skupaj z vložkom v poliuretansko tehnologijo pa naložba znaša kar 6,2 milijona evrov. V zadnjih treh mesecih so v skladu s tem ustvarili že 113 delovnih mest, a napovedujejo še nova, če bodo razmere na trgu to dopuščale. Sodobna poliuretanska kar je dodatna prednost in ra-
tehnologija, na katero se nanaša del investicije, bo podjetju omogočila, da ostane tehnološko konkurenčno še naprej. Gre za še čistejšo obdelavo lesenih dekorativnih letvic, ki nadomešča klasično lakiranje. Hkrati pomeni krajši postopek od lakiranja,
cionalizacija procesa. Z novo PUR tehnologijo so v Novemu Žalec najprej začeli pri letvicah za tri nove produkte, ki so jih pridobili, in sicer za dva Audijeva avtomobila, A7 in A6, ter za novega Volkswa-gnovega passata. Novi produkti poleg PUR tehnologije
z novo opremo za njihovo izdelavo vsebinsko zaokrožujejo šestmilijonsko investicijo žalskega Novema.
»Z novo tehnologijo smo še izboljšali pogoje za delo. Novem Žalec z njo ostaja partner, ki lahko enakovredno konkurira tudi v bodoče,« je povedal direktor žalskega Novema Matjaž Omladič.
Nemški koncern Novem Car Interior Design Gmbh, katerega hčerinsko podjetje je žalski Novem, je s pridobitvijo novih projektov letos postal najpomembnejši dobavitelj lesenih dekorativnih letvic za nemški Audi, saj dobavi več kot polovico lesenih dekorativnih letvic za
Avtomobilski trg je prvi, na katerem se je kriza odrazila pred leti. Po rasti sedaj znova z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v državah EU. Menda je vsaj pol Evrope, ne samo Grčija in še kdo, v težavah: »Zmanjševanjeporabe, ki se najprej odrazi pri prodaji oziroma nakupu avtomobilov, se odraža v Španiji, Italiji, tudi v Veliki Britaniji zategujejo pasove. Ljudje se za nakup avtomobila težje odločijo. Tudi na svetovnem trgu ni bolje. Govorim o nižje- ali srednje cenovnem razredu, ne o tistih z visokimi dohodki. Ocenjujejo, da je v teh mesecih padla prodaja avtomobilov za približno 15 odstotkov, je pa res, da je to nekoliko povezano s sezonskim nihanjem, saj sta november in december ponavadi slabša meseca. Težko ocenjujem, kako dolgo bo to trajalo. Po moje panika ni potrebna, vendar pa se moramo pripraviti tudi na to,« pravi direktor KLS Ljubno Mirko Strašek. VKLS, kjer izdelujejo zobate vence, sicer težav še ne čutijo, ustvarili bodo načrtovan rezultat. »Rasli bomo tudi prihodnje leto, saj smo ustvarili nove posle. Seveda pa smo zaskrbljeni, kako naprej.«
Direktor Novema Matjaž Omladič ob liniji s PUR tehnologijo
njegove prestižne blagovne znamke avtomobilov. Prav žalski Novem pa ima z novimi tremi projekti največji delež.
Največji zaposlovalec
Podjetje Novem Car Interior Design Žalec je sicer največje podjetje v žalski občini in zaposluje 580 delavcev. Kot načrtujejo, bodo do konca leta, če bodo razmere na trgu dovoljevale, še dodatno zaposlovali. V lanskem poslovnem letu so ustvarili 41 milijonov evrov prometa. Letos načrtujejo že okrog 50 milijonov, kar je 12 odstotkov več.
»Klub še vedno težkim razmeram na trgu in kljub temu,
Septembra je koncern Novem Car Interior Design Gmbh, katerega del je žalski Novem, dobil novega lastnika. To je postal investicijski sklad Bregal s sedežem v Londonu. Nekdanji lastnik Barclay Investment se je umaknil, novi lastnik Bregal pa je nastopil z drugačno strategijo razvoja. Želi biti namreč aktiven lastnik s ciljem nadaljnjega razvoja in rasti koncerna Novem. »To pa pomeni pozitiven signal tudi za vse Novemove tovarne po svetu,« ocenjuje Omladič.
da je dinamika avtomobilske industrije precejšnja, saj vključuje hitre spremembe tehnologije, konstanten razvoj in prilagajanje vedno novim modelom avtomobilov, smo v žalskem Novemu optimistični tudi glede stanja v prihodnje. Naši delavci so vajeni sprememb in jih s svojim delom in stalnimi izboljšavami tudi obvladujejo. So odlično usposobljeni za dela, ki jih opravljajo. Zaupanje koncerna, ki v časih, ko še vedno kraljuje kriza, največje investicije realizira ravno v Žalcu, v našem Novemu, je gotovo tisto, kar nas utrjuje v prepričanju, da smo na pravi poti,« je povedal Matjaž Omladič.
US
Med nami je premalo
mojstrov
Boštjan Brantuša in Darja Lesjak (desno) sta marca ob peti obletnici predstavila delo celjskega Citycentra.
Brantuša v Ljubljano, Celje prevzema Lesjakova
Še pred iztekom leta je podjetje SES, Spar European Shopping Centers, ki lastniško obvladuje Sparove centre, v ljubljanskem, mariborskem in celjskem nakupovalnem središču imenovalo nova vodstva.
Ključne pozicije v upravljanju so zasedli menedžerji iz njihovih vrst. Krmilo celjskega nakupovalnega središča Citycenter Celje bo prevzela Darja Lesjak, ki je opravljala naloge namestnice center menedžerja. Dosedanji vodilni, Boštjan Brantuša, ki je poleg celjskega vodil tudi mariborsko nakupovalno središče, pa prevzema vodenje ljubljanskega Cityparka ter še vedno ostaja vseslovenski center menedžer, odgovoren za poslovanje vseh SES-ovih nakupovalnih središč v Sloveniji.
US, foto: GrupA (arhiv NT)
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na posebni slovesnosti včeraj zvečer enajstič podelila mojstrske diplome novim mojstricam in mojstrom, med katerimi je tudi nekaj imen s Celjskega.
Tako se bo z nazivom avtokleparski mojster odslej ponašal Velenjčan Erik Vihar, na Go-milskem pa bodo dobili frizersko mojstrico Marijo Zakonjšek. Celjsko območje dobiva tudi dva elektroinštalaterska mojstra, in sicer Tomaža Jelena v Škofji vasi ter Boštjana Kna-felca v Šentrupertu, medtem ko bodo imeli na Stranicah mojstra strežbe Damjana Idvorjana. Mojstrski izpiti dajejo možnost, da določeni poklici, ki danes izumirajo in se ne izvajajo več v rednem izobraževalnem procesu (na primer čevljarji in urarji), ostanejo živi. Žal pa v OZS opažajo pomanjkanje mojstrov v različnih dejavnostih: v gradbeništvu v prav vseh gradbenih strokah, prav tako ni dovolj mesarjev, pekov, slaščičarjev, mizarjev, zlatarjev, šivilj in še bi lahko naštevali.
»Še vedno se soočamo s stereotipi o poklicih in s precenjenostjo splošnega izobraževanja. Soočamo se s spremenjenimi vrednotami, ki mlade odvračajo od poklicnega izobraževanja, ki bi jim prineslo možnost hitre zaposlitve. Še več: tudi dobrega zaslužka in zagotavljanje socialne varnosti zase in za svoje družine,« opozarjajo v zbornici. Vse preveč osnovnošolcev se odloča za gimnazije, delodajalci v obrti pa nimajo izučenih ljudi in morajo zaposlovati tujce. Napačen šolski sistem je »sproduciral« na tisoče nezaposljivih »izobraženih« mladih ljudi. Izobraževalni sistem je resnično preveč usmerjen v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje.
Deregulacija poklicev je prinesla vrsto anomalij: tujci lahko pri nas brez ustrezne
Tudi v OZS želijo, da obrtniški poklici ne bi ostali samo kot spomin v ulici obrtnikov.
izobrazbe odpirajo obrtne delavnice, opravljajo nekakovostne storitve, predstavljajo nelojalno konkurenco, posledično pa so državljani deležni nižje kakovosti izdelkov in storitev, ki je bila pred deregulacijo absolutno na višji ravni. »To ni samo problem slovenskih obrtnikov, to je problem vseh državljanov Slovenije! Država mora resno premisliti, komu dovoljuje opravljati poklice. Poskrbi naj raje za zaščito svojih obrtnikov in podjetnikov, tako kot na primer za svoje poskrbi sosednja Avstrija, in naj opravljanje poklicev, vsaj nekaterih, ponovno regulira,« opozarjajo v OZS.
US
Foto: TimE (arhiv NT)
Komunalno podjetje (KP) Velenje ima enega najsodobnejših sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji, ki je tudi drugi največji po moči. Ta teden so v podjetju zaključili projekt celovite obnove centralne energetske postaje z energetskim črpališčem. Medtem ko so na področju daljinskega ogrevanja s tem rešili probleme za kar nekaj desetletij, pa se velenjsko komunalno podjetje na področju vodooskrbe srečuje z velikimi težavami. Zaradi bistveno manjše porabe, kot je bila pred desetimi leti, trenutno nimajo prav nobenih sredstev za nove naložbe. Tako imajo velike težave pri zagotavljanju lastnih sredstev za 42 milijonov evrov vreden projekt, v katerem bodo gradili dve novi čistilni napravi in nove cevovode.
Centralno energetsko posta- Zager, saj bi občani lahko jo so v Velenju začeli obnavlja- ostali brez toplotne energije. ti že leta 2007. Obnova je bila Zaposleni v poslovni enoti
nujna, saj je bila postaja stara 38 let. Tako stare naprave bi hitro pokazale svoje slabosti, pravi vodja poslovne enote Energetika KP Velenje Miran
so z lastnim strokovnim znanjem in izkušnjami zasnovali novo centralno energetsko postajo z več kot 20 odstotkov manjšo toplotno močjo.
Samo bruseljski novci niso dovolj
Marijan Jedovnicki opozarja, da morajo nujno obnoviti čistilno napravo Grmov vrh in zgraditi še dve čistilni napravi, obnoviti pa morajo tudi magistralne cevovode: »Imamo še nekaj azbestnih cevovodov in nekaj plastičnih, ki neprestano pokajo in se odpirajo. Vse to smo vključili v 42 milijonov vreden projekt, ki smo ga prijavili na razpis za evropska kohezijska sredstva. Odobritev smo dobili tako iz Bruslja kot od države in smo tik pred tem, da začnemo projekte uresničevati. Imamo pa velike probleme z zagotovitvijo lastnih sredstev. Iz Bruslja smo dobili 24 milijonov evrov, država bo prispevala 4 milijone, vse tri občine pa morajo zagotoviti 6 milijonov evrov, ki jih ni. Ostalo je davek, ki se poračuna in vrne. Mislim, da je jasno, s kakšnimi problemi se srečujemo, če tega ne moremo zagotoviti.«
Stala je 3,4 milijona evrov, od tega so polovico financirali iz lastnih poslovnih sredstev, za preostanek so najeli posojilo pri ekološkem skladu. Nova postaja zdaj obratuje že skoraj pet let. Pozitivni učinki nove naložbe se kažejo predvsem v porabi električne energije, ki so jo zmanjšali za več kot 45 odstotkov. Za 30 tisoč evrov letno so znižali tudi stroške rednega in investicijskega vzdrževanja, torej so v petih letih prihranili kar 150 tisoč evrov. Vsi izračuni kažejo, da so s to naložbo poskrbeli za zanesljivo energetsko oskrbo v tem delu Šaleške doline za najmanj 35, lahko celo 50 let.
Miren spanec
Z gradnjo nove oziroma obnovo stare energetske postaje pa se projekt še ni končal. Letos so namreč dokončali še rekonstrukcijo energetskega črpališča. Načrtujejo, da bodo s to naložbo še dodatno prihranili električno energijo, za skoraj 45 odstotkov pa bodo znižali tudi nevaren izpust ogljikovega dioksida v ozračje. Novo črpališče je stalo 1,8 milijona evrov brez davka. Črpališče so v celoti plačali sami iz lastnih prihodkov pri energetski dejavnosti oskrbe s toploto. Vendar jim to brez zmanjšanja stroškov v preteklosti ne bi uspelo. Direktor
Med dolžniki tudi občina
V velenjski komunali imajo nekaj težav tudi z zamudami pri plačevanju položnic. V začetku leta je s plačili zamujala tudi velenjska občina. Jedovnicki zaradi tega ni zaskrbljen: »Vsak pride v situacijo, ko zamuja s plačili. Z občinami smo redno v stikih, moram pa reči, da so se stvari nekoliko izboljšale. Ni pa v današnjem času nobena novost ne posebnost, da nekdo zamudi s plačilom.«
Z rekonstrukcijo energetskega črpališča so v KP Velenje zaključili z obnovo centralne energetske postaje, ki je trajala skoraj pet let. Novo črpališče so uradno odprli (z leve): velenjski župan Bojan Kontič, direktor KP Velenje Marijan Jedovnicki in vodja poslovne enote Energetika Miran Zager, ki jima je pokazal nove pridobitve.
Kljub krizi nove pridobitve
Komunalno podjetje Velenje končalo projekt, s katerim izboljšujejo sistem daljinskega ogrevanja - Industrija porabi bistveno manj vode, kar pomeni manj denarja
KP Velenje Marijan Jedovnicki ob tem še dodaja, da za podjetje ta, skupno 5,2 milijona evrov vredna naložba, pomeni tudi miren spanec: »Moramo vedeti, da je bila centralna energetska postaja že zelo stara. In obratovati s tako starimi napravami ni enostavno. Zagotovo ne morete biti mirni in računati, da so naprave zanesljive, če so dotrajane.«
Enake položnice
Čeprav so v KP Velenje z novimi napravami že zdaj veliko privarčevali in bodo v prihodnosti še več, pa položnice ostajajo take, kot so bile. Jedovnicki pravi, da bodo posodobitve vplivale zgolj na to, da cena ogrevanja ne bo rasla tako hitro kot bi sicer: »Če naprav ne bi obnovili, bi rasli stroški vzdrževanja, pa tudi stroški obratovanja.« Sicer Jedov-nicki pravi, da zneski na položnicah velenjske komunale niso tako visoki, še posebej glede na to, za kaj vse komunala skrbi: »Gre za ogrevanje, vodooskrbo, kanalizacijo, čiščenje voda, treba je plačati je tudi prispevke in takse, ki jih nalaga država in seveda davki. Ob vsem tem lahko rečemo, da so zneski na položnicah pravzaprav zelo zmerni. Ljudje imamo napačno predstavo o tem, kaj je v življenju
pomembno. Recimo. Kubik pitne vode iz pipe stane pol evra. Škatlica cigaret lahko stane 3,5 evra. Za ta denar bi dobili sedem ton vode iz pipe. To vodo je treba potem še odvesti, očistiti in jo primerno prečiščeno spustiti nazaj v naravo. Danes so komunalne dejavnosti resna industrija.«
Daljinsko hlajenje namesto klime
Poleg daljinskega ogrevanja skrbijo v KP Velenje tudi za daljinsko hlajenje. Gre za pilotni projekt, ki ga izvajajo le v centru Velenja, vendar pa edini v Sloveniji. »Hladimo prostore avtobusne postaje, Mestne občine Velenje, imamo še zmogljivosti za hlajenje sodišča, kulturnega doma, galerije, upravne enote in še nekatere manjše objekte. Načrte imamo, da bi sistem daljinskega hlajenja razširili in bi zgradili drugo hladilno postajo za šolski center, zdravstveni dom in tako naprej,« pojasnjuje Je-dovnicki.
Kdaj naj bi se to zgodilo, še ni jasno, saj za vzpostavitev daljinskega hlajenja ni dovolj zgraditi hladilno postajo, ampak je treba v samih stavbah rekonstruirati vse napeljave. Tako mora biti v vsaki stavbi poseben par cevi, grelna oziroma hladilna telesa morajo biti drugačna, kar pomeni še dodaten strošek za uporabnike. Kljub temu se daljinsko hlajenje splača, pravi Jedovnicki: »Daljinsko hlajenje je po mojem vedenju bolj zdravo kot klimati-zacija. Tudi tehnično je bolj enostavno, poleg tega je prilagodljivo, saj lahko reguliramo hlajenje vsakega prostora zase. Kako se bodo odločali lastniki stavb, bomo videli v naslednjih letih, ker zdaj v krizi se nihče ne odloča za naložbe.«
Manj porabe - manj denarja
Kriza tako tudi KP Velenje ni obšla. Kot razlaga Jedov-nicki se pozna predvsem upadanje prodanih količin. Trend upadanja prodaje pri vodooskrbi, kanalizaciji in čistilni napravi so sicer zaznavali že nekaj let. Tako so
recimo pred 10 leti prodali okoli 35 odstotkov več vode kot sedaj. Razlogov je več. Največji pa je ta, da industrija bistveno manj porabi. Varčujejo tudi v gospodinjstvih, čeprav je ta znesek neprimerljiv z industrijo. Manjša poraba je tudi zaradi boljše opreme, kjer so manjše izgube, Jedovnicki pa pravi, da je vedenje ljudi drugačno. Varčujejo.
Za dober sistem daljinskega ogrevanja v Velenju je pomembna seveda Termoelektrarna Šoštanj. Če bloka 6 ne bi zgradili, kratkoročno sprememb na daljinskem ogrevanju ne bi bilo, pravi direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki: »Dolgoročno pa bi bilo treba z dotrajanima blokoma 4 in 5 zagotoviti nove kapacitete. To bi rešila izgradnja bloka 6.«
Posledično vse to pomeni, da ima komunala toliko manjši prihodek in morajo ves čas varčevati in se prilagajati. Varčevalne programe izvajajo že od leta 2007, vendar niso več zadosti, opozarja Jedovnicki: »Od zdaj smo upad prodaje obvladovali. Zdaj pa moram reči, da nismo več sposobni izvesti niti ene naložbe na vodnih dejavnostih. Tako malo denarja je, da komaj zadostuje za tekoče poslovanje. Poleg tega imamo še nekaj bremen iz preteklosti, tako da je situacija težka.«
Za sam vodovodni sistem to pomeni, da v komunali dotrajanih vodovodov in objektov niso sposobni obnavljati, ampak jih lahko le vzdržujejo. To pa je začaran krog, saj so stroški vzdrževanja vsako leto višji, razlaga Jedovnicki: »Nekega velikega gospodarskega smisla tu ni. Pride čas, ko je treba sistem obnoviti in je to dolgoročno gledano najcenejše. Če bo sistem ostal tak, kot je, bodo stroški vzdrževanja ogromni in bomo imeli stare objekte, ki bodo kot beračeva torba - krpa pri krpi.«
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve $ vzdrževanje vrtov 4t načrtovanje in svetovanje
'¿illšil
Tujcev nič več kot prej
Namigovanja, da naj bi podjetja zaradi lažjega odpuščanja občasno najemala tujce, vsaj po uradnih podatkih niso resnična
Na ulicah na Celjskem je v zadnjem času mogoče slišati več govoric, da naj bi »močnejši« delodajalci preko agencij najemali delavce iz tujine. Če pustimo ob strani ugibanja, ali se bo ponavljala zgodba o brezpravju delavcev, ki da jim potem za stanovanja in hrano poberejo dobršen del zaslužka, do večjega zaposlovanja tujih delavcev naj ne bi prihajalo zaradi varčevanja pri plačah. V ospredju naj bi bilo dejstvo, da najete delavce v podjetjih bistveno lažje odpustijo oziroma jim odpovedo pogodbe.
»Krivec« naj bi bila nepro- fleksibilen trg delovne sile, žna zakonodaja oziroma ne- ki da slovenskega, redno
V skladu z zakonom lahko delavce zaposluje vsak, ki je vpisan v ustrezen register. Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja vloži v skladu z določbami zakona tujec, delodajalec, tuji delodajalec, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu; naročnik storitve v primeru izvajanja individualnih storitev; slovenska ali tuja gospodarska družba v primeru usposabljanja v gospodarskih družbah. V primeru sklepanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja prijaviti prosto delovno mesto, v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
Direktor velenjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Robert Rajšter pravi, da nekateri delodajalci kontinuirano uporabljajo storitve agencij: »Nismo pa opazili, da bi se tovrsten povečan obseg zaposlovanja pojavljal v večji meri tudi na našem območju.« Podobno tudi v celjski območni službi Zavoda za zaposlovanje niso zaznali povečanega zaposlovanja, seveda pa pojava, skladno z zakonodajo, sami niti ne spremljajo.
zaposlenega delavca preveč ščiti. »Tako pa preko agencije najamejo delavce, nato pa jih v podjetjih nič ne briga. Ne bolniška, ne hrana, ne dopust, odpravnina ali postopki odpuščanja, če bi jim zmanjkalo dela. Nič, samo plačajo, vse ostalo je stvar agencije,« je bilo rečeno med eno od bolj zagretih razprav na to temo.
Da najprej razčistimo: v podjetjih na Celjskem, vsaj po uradnih podatkih, ni tovrstnega zaposlovanja nič več kot po navadi. Čeprav, je bilo slišati med vrsticami, bi si ga želeli. Seveda samo zaradi lažjega poslovanja, nikakor pa ne, da bi šla tovrstna dejavnost v drugo skrajnost, v popolno brezpravnost delavcev. Kot je omenil Vojko Korošec iz območne sindikalne organizacije ZSSS Savinjska, občasno pri avtoprevoznikih opazijo, da zaposlujejo več tujcev, vendar gre za tiste, ki potem vozijo v domače kraje. »Drugače tovrstnega pojava nismo preveč očitno zaznali,« je povedal Korošec.
Tudi v Društvu nevidnih delavcev Slovenije pravijo, da izjemno hudih kršitev oziroma odstopanj ni »nič več kot prej«, kot se je izrazil Irfan Beširevic. Omenil je, da v Slovenijo, po podpisu ustreznega sporazuma z Bosno in Hercegovino, več delavcev
prihaja organizirano, preko agencij, saj se ne morejo več kar tako zaposlovati. Kot je dodal Beširevic, se kakšne nepravilnosti v tem zaposlovanju zagotovo dogajajo, vendar se morajo delavci, če želijo pomoč nevidnih delavcev, najprej sami organizirati.
Fleksibilen trg dela je nuja
V enem od pogovorov na to temo je bilo omenjeno tudi ime letošnje zlate gazele, podjetja KLS Ljubno. Pri njih imajo namreč že več let v proizvodnji redno zaposlene strokovnjake, točneje štiri diplomirane inženirje iz Moldavije. »Mi z agencijami ne delamo,« je omenil direktor KLS Mirko Strašek. Pri tem je dodal, da pa lahko razume tovrstno zaposlovanje v podjetjih, kjer se srečujejo z velikimi nihanji v proizvodnji. »Veliko lažje je odpustiti tujca kot domačega človeka. Je pa res, da Slovenija nujno
potrebuje bolj fleksibilen trg delovne sile, na katerem bi lahko tako najemali kot odpuščali delovno silo,« pravi Strašek, ki je prepričan, da bi bila posledično večja tudi zaposlenost.
Kot je omenil, so seveda žal primeri, ko bi nekateri delodajalci tovrstne možnosti mogoče izkoristili, ampak tega sistem ne more rešiti. »Ne da bi v podjetju to redno počeli, vendar bi moralo biti morebitno odpuščanje bolj enostavno - zdaj pa se skoraj bojiš delavca zaposliti za nedoločen čas. Sindikati tega nočejo razumeti. Rad bi videl pametnega direktorja, ki bi odpustil dobrega delavca!« S temi besedami se je pridružil že slišanim besedam Zdravka Počivalška, direktorja Term Olimia, ki je pred dnevi povzel eno od zahtev, ki so jih slovenski gospodarstveniki postavili prihajajoči vladi.
URŠKA SELIŠNIK
Mačehovsko do elektrike iz sonca
V Združenju slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) so precej ostro nastopili proti spremenjeni Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Kot navajajo, bi uvedba koridorja za uravnavo letne količine postavljenih sončnih elektrarn uničila nadaljnji razvoj panoge.
»Tako nizka pričakovana novoinštalirana moč sončnih elektrarn ni v skladu s svetovnimi trendi in z razvojem konkurenčnosti fotovoltaike,« pravijo v ZSFI, ki ima sedež v Latkovi vasi, vodi pa ga dr. Uroš Merc, ki se je prvič znašel tudi na lestvici najbogatejših Slovencev. Uvedba koridorja in z njim 30 me-gavatov postavljenih sončnih elektrarn na leto je preveč konzervativna ocena in nima stika z realnostjo. Podpore bi prehitro upadle in nastal bi eno- ali dveletni premor pri naložbah v sončne elektrarne. V preteklih letih so namreč zasebni investitorji v sončne
elektrarne in slovensko infrastrukturo namenili 250 milijonov evrov.
Trenutni predlog namreč predvideva dodatno vsakoletno znižanje podpor, leta 2013 pa bo končan trenutni sistem zagotovljenih odkupnih cen. Zato ZSFI predlaga, da se od takrat naprej določi 10-odstotno upadanje referenčnih stroškov glede na preteklo leto. Lani je bilo fotovoltaiki namenjenih zgolj 5 odstotkov zbranih podpor za obnovljive vire. Dodana vrednost panoge je v nacionalnem smislu veliko višja, saj do danes zagotavlja že več kot dva tisoč delovnih mest, plačujejo se davki, spodbuja se izvoz in nižajo se cene električne energije na trgu. Zato v združenju predlagajo dodatne ukrepe, ki bi poenostavili in pospešili postopke izdajanja vseh potrebnih dovoljenj in soglasij ter izboljšali obstoječa pravila za priklop sončnih elektrarn na distribucijsko omrežje.
US
Blok 6 pred komisijo
Dve nevladni organizaciji, Focus in Environmental Law Service, sta pri Evropski komisiji vložili pritožbo, da so slovenske oblasti pri izdaji dovoljenja za gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj kršile evropsko zakonodajo. V Sloveniji naj bi kršili 33. člen direktive o zajemanju in skladiščenju ogljika.
Pritožbi so priložili poročilo o izvedbi ocene izvedljivosti zajemanja in skladiščenja ogljika v primeru Teša. Avtorji poročila, ki je sicer prvo te vrste, ugotavljajo vrsto nepravilnosti v izvedenih študijah. Po poja-
Evropsko
snilih naj bi bil blok 6 prvi ocenjen zato, ker je omenjena direktiva začela veljati šele junija 2009 in od takrat ni bilo veliko takšnih projektov v sofinanciranju evropskih finančnih inštitucij. Če se bo Evropska komisija strinjala z nevladnimi organizacijami, da Slovenija krši direktivo o zajemanju in skladiščenju ogljika, lahko proti državi sproži postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje. Ta se začne s prvim opominom, sledi drugi in na koncu se lahko država znajde na Sodišču EU.
US
SPODBUDNE,
ZGODBEf^a
izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami In storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.
ob torkih v Novem tedniku
Pišite nam; ttdnik@ntTC.si
Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi 5 Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Biro bit, vrtnar Mirko Kraiovec iz Vojnika, proizvajalec lile ka Marjan Turjlšek iz Lokrovca; Janez Upiaznik iz žalskega Mi krop i s a, Mizarstvo Kovač iz Mozirja— in katero podjetje, kateri podjetnik jeza vas spodbudna zgodba?
V stečaju še Alposova nekdanja »hčerka«
Po neuradnih podatkih je bil minuli teden vložen predlog za stečaj še ene šentjurske družbe, in sicer Marolesa. Stečaj ostaja v senci dogajanja oziroma pričakovanja v Alposu, čeprav je bilo tudi v Ma-rolesu, ki je zrasel iz Alposa, zaposlenih več kot 40 delavcev, ki pa menda že več mesecev niso dobili plač.
Tradicija lesarske dejavnosti, ki jo je predstavljalo podjetje Maroles, sega v leto 1954, ko se je ta dejavnost pričela odvijati kot enota pod okriljem skupnega podjetja Al-pos. Leta 1999 se je dejavnost osamosvojila - ustanovljena je bila družba Alpos mizarska proizvodnja, ki pa je še naprej delovala pod okriljem šentjurskega poslovnega sistema. Pred tremi leti so družbo s prodajo
izločili iz Alposovega poslovnega sistema, novi lastnik jo je družbo preimenoval v Maroles. Osnovna dejavnost je bila proizvodnja pohištva iz lesa za opremljanje prodajnih prostorov, kot drugo pomembno področje pa je bilo opremljanje poslovnih in bivalnih prostorov.
Še lansko poslovno leto je, kot je razvidno iz uradnih evidenc, Maroles zaključil v plusu, letos pa so očitno težave prehude. Pristojno sodišče do včeraj še ni sprejelo ustreznega sklepa, tako da podrobnosti o stečajnem postopku še niso bile znane. Vsekakor pa bo to ob pričakovanih stečajih Alposovih hčerinskih podjetij še dodaten udarec za šentjursko socialno sliko.
US
www.novitedNiik.CQNnwww.radiocelJe.com
Varčno tudi z občinskim denarjem
Ob občinskem prazniku župan Alojz Podgoršek o projektih in krajevnem utripu
Dopoldanski program martinovanja bo namenjen otrokom. Popoldansko dogajanje, med katerim bodo predstavili stare običaje, poskrbeli za degustacijo mladega vina in vinski krst ter licitirali Martinovo gosko, se bo začelo bo 14. uri.
Letos mineva 120 let od odprtja proge Velenje-Celje. Jubilej bodo proslavili tudi na jutrišnjem martinovanju, saj Občina Šmartno ob Paki leži na sredini te proge. V Martinovo vas bodo odpeljali dodatni vlaki. Odhodi iz Celja so napovedani ob 10.33, 12.50 in 14.05, odhodi iz Šmartnega bodo ob 11.51, 14.37 in 15.25.
V zadnjih 8 letih so v Šmar-tnem ob Paki za naložbe namenili približno 13,5 milijona evrov. Da to okolje beleži razvoj, med drugim dokazujejo novi občani ter povpraševanja po možnostih gradnje na območju občine.
ŠMARTNO OB PAKI - Današnje martinovo bo še posebej slavnostno v občini Šmartno ob Paki, kjer so za občinski praznik izbrali god sv. Martina. Po svetniku nosi kraj oziroma občina svoje ime, sicer pa v tem okolišu srečujemo kar precej vinarjev. »Vzrokov za slavje bo letos veliko, saj so šmarški vinarji pridelali tako po kakovosti kot po količini izjemno letino,« je povedal župan Alojz Podgoršek, tudi sam vinogradnik.
Seveda je povod za pogovor z županom Podgorškom praznični dan, ki ga bodo proslavili zvečer, najbolj prešerno pa bo jutri, ko bodo v Martinovi vasi pripravili veselo Martinovo soboto. »Z delom, ki smo ga opravili v preteklem obdobju, sem zadovoljen, sploh če vzamem v obzir čas, v katerem živimo. Opravili smo vse, kar smo načrtovali. Ena največjih pridobitev so novi prostori za občinsko upravo, s čimer bodo zagotovo zadovoljni tudi občani. Center je zdaj veliko lepši.«
Tudi v Šmartnem sta še vedno v ospredju »komunala« in obnova cest.
Na komunalnem področju intenzivno izdelujemo projekte za gradnjo kanalizacijskega sistema, ki mu bomo v prihodnje posvetili precej pozornosti. Pri cestah smo si zastavili vrstni red obnavljanja. Najprej so na vrsti ceste čez hribe oziroma prelaze, kot je cesta čez Hudi potok proti Velenju, dokončujemo tudi cesto čez Veliki Vrh v Šaleško dolino. V naslednjem
obdobju nas čaka posodobitev ceste v Skornem. Dokončujemo gradnjo mostu v Rečici ob Paki. Res je, da ga financira direkcija za državne ceste, vendar smo v preteklih letih vložili veliko truda, da smo se uspeli uvrstiti v program. Na tem območju bi radi zagotovili več varnosti, tako da bo Rečica dobila primerno označeno šolsko pot.
To so nekatere od večjih naložb, vendar je življenje v občini zelo pestro tudi na drugih področjih, za kar skrbijo društva in klubi. Vesel sem, da se je v letu dni uveljavila kmečka tržnica, v spominu bo ostal poletni festival z iskanjem talentov, zdaj se vrstijo prireditve ob občinskem prazniku ... Seveda nas tudi v prihodnje čaka veliko dela, ki pa bo zelo premišljeno, saj so sredstva
v občinskih proračunih zelo omejena. Tako za prihodnje leto pripravljamo proračun s številnimi varčevalnimi ukrepi. Dobro ga bomo prevetrili in pustili ob strani vse, kar ni nujno. Varčevanje bomo začeli pri občinski upravi, svoje programe pa bodo morali izdelati tudi ostali proračunski porabniki.
Kakšne so izkušnje: ponudi država dovolj dolgo roko?
Ob različnih obveznostih, ki nam jih nalaga država, lahko rečem, da finančne obveznosti še poravnavajo, ni pa dodatnega denarja. Izpostavil bi predolgotrajne postopke in preveč zapletene razpise, sicer pa to obremenjuje večino slovenskih občin. Na tem področju bo treba zagotovo veliko postoriti, pogrešamo pa pokrajino kot vez med nami in ministrstvi. Tudi zaradi lažjega načrtovanja in združevanja projektov, ne pa da ima vsaka občina svoj načrt za razvoj turizma, gradnjo komunikacij ali komunalnih sistemov ... Predvsem bi bilo treba poenostaviti postopke pri sprejemanju prostorskih aktov, saj imamo velike težave pri umeščanju v prostor. Osebno nasprotujem prevelikim pristojnostim države, saj sem prepričan, da bi občine pri uporabi prostora ravnale dovolj gospodarno.
V kateri fazi je občinska prostorska dokumentacija?
Trenutno je na ministrstvu za kmetijstvo, od koder še nismo prejeli odgovora. Zavedamo se, da je bilo pobud precej in smo jih sami zreducirali, da smo prišli s 33 na 18 hektarjev, kjer je tudi 6 hektarjev popolnoma degradiranega območja v kamnolomu. Sam nisem prevelik optimist in mislim, da bo večina predlogov »padla«, sploh glede na novi Zakon o varovanju kmetij skih zemljišč. Bojimo se, da bodo razvojne možnosti s tem zakonom precej omejene - v našem primeru gre za predviden razvoj poslovnega in mladinskega centra, tudi nekaj stanovanj-
ske gradnje. Če se bodo zadeve ustavile, preprosto ne vem, kako naprej. Za industrijsko cono imamo že pet let izdelan lokacijski načrt, a nikakor ne pridemo do lastništva. Tožbe z dvema subjektoma trajajo že deveto leto in ni videti konca. Položaj je pravzaprav absurden: za zemljišča se zanimajo odlični investitorji, bojim pa se, da nam bodo priložnosti, podobno kot pred leti, spolzele iz rok.
Zagotovo bo tudi 3. razvojna os neke vrste prostorski problem?
V občinskem svetu smo podali načelno soglasje za prvotno izbrano traso, medtem ko o spremenjeni različici - torej trasi F-2-2, ki bi bila speljana pod Goro Oljko - občina uradno še ni razpravljala. Kompromisna trasa se mi ne zdi preveč posrečena, je pa res, da posega na manj najboljših kmetijskih zemljišč. Osebno sem prepričan, da je vsaka nova cesta dodatna razvojna priložnost. Naj pa dodam, čeprav se verjetno čudno sliši, da župan občine, skozi katero naj bi bila speljana hitra cesta, uradno ve bore malo o trenutnem dogajanju. Na prave informacije še čakamo.
Kot kaže, se mnogo krajanov s to traso ne bo strinjalo.
Vsaka izbrana trasa povzroči problem, saj se takoj najdejo interesi posameznikov ali skupin. Temu se je težko izogniti. Sam razumem krajane, vendar bi se dalo z dodatnimi pojasnili in s trdnimi argumenti streti tudi ta oreh. Seveda pa sta za to potrebna čas in dobra volja z obeh strani.
Boste občanom ob današnjem prazniku zaželeli kaj posebnega?
Prepričan sem, da smo si s trdim delom zaslužili lepo praznovanje in da si bomo v veselem vzdušju izrekli nekaj prijetnejših besed. Rekel bi, da bodimo optimisti in da poglejmo stvari z bolj vesele strani. Če ne drugače, je za to zagotovo priložnost ob Martinu.
URŠKA SELIŠNIK
Obramba Slovenije
CELJE - Ob razstavi Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, ki so jo včeraj zaprli, imela pa je okoli 1.600 obiskovalcev, so v Muzeju novejše zgodovine Celje v sredo predstavili monografijo Vojaška obramba Slovenije 1990-1991.
Kot so povedali urednik monografije dr. Tomaž Kladnik, direktor založbe Defensor Boris Knific ter Simona Porš, avtorica poglavja o 8. Pokrajinskem štabu teritorialne obrambe v pogovoru, ki ga je povezoval dr. Tone Kregar (na sliki), so želeli 20. obletnico obrambe suverenosti zaznamovati tudi z znanstveno monografijo o vojaškem vidiku obrambe suverenosti Slovenije leta 1991. Nastalo je posebno delo v okviru knjižne zbirke Slovenska vojaška zgodovina.
V monografiji so zbrali dokumente, pričevanja in številno znanstveno in spominsko literaturo, vse to povezali in zgodovinsko ovrednotili. Tako je nastala monografija o slovenskih vojakih, o Slovenski vojski, ki je bila v tistih usodnih dneh, ko smo branili našo neodvisnost, dobro usposobljena, dobro oborožena ter odlično motivirana in odločena, da obrani svojo državo. Knjiga obsega 576 strani, razdeljena je v 14 poglavij z dodanim povzetkom v angleškem jeziku. Gre za skupno večletno delo skupine 12 zgodovinarjev raziskovalcev. Na celjski predstavitvi monografije je sodeloval tudi mag. Viktor Krajnc, nekdanji poveljnik 8. pokrajinskega štaba in upokojeni brigadir Slovenske vojske.
BS, foto: SHERPA
Novo ime za večjo prepoznavnost in ugled?
ŽALEC - Javno komunalno podjetje Žalec (JKP), ki deluje v šestih spodnjesavinjskih občinah, se želi preimenovati v Ko-meko, komunalne in ekološke storitve in spremeniti celostno grafično podobo. Ta predlog je pri žalskih svetnikih na zadnji seji dvignil kar nekaj prahu, češ da je to v teh kriznih časih nepotreben strošek in da gre za neodgovorno ravnanje do javnega premoženja. Vseeno so svetniki predlog na koncu potrdili. Kot je pojasnil direktor JKP da se želijo z novo podobo
Žalec Matjaž Zakonjšek, je
sedanje ime zastarelo in neprimerno, kot takšno pa tudi negativno vpliva na prepoznavnost in ugled podjetja. »Ime je tudi predolgo in ne odraža več dejanskega pravnega statusa. Mi nismo proračunski porabnik, zato beseda javno že po pravni poti ne sodi v ime,« je razloge za preimenovanje našteval Zakonjšek. Dodal je,
bolj približati ljudem, da ti na komunalo ne bodo »gledali samo kot na podjetje, ki >non stop< samo pošilja tiste grde položnice«, ampak da bodo nanj začeli gledati bolj pozitivno.
A ti argumenti vseh svetnikov niso prepričali. Nasprotniki so menili, da se prepoznavnost podjetja gradi na dobrih rezultatih, ne pa z novim imenom
oziroma grafično podobo. Poudarjali so, da je to nepotreben strošek. Preimenovanje bo komunalno podjetje stalo okoli 11 tisoč evrov, pri čemer ta strošek, zagotavlja Matjaž Zakonjšek, ne bo vplival na ceno storitev gospodarskih javnih služb. Pokrili ga bodo iz tržnih dejavnosti, kjer je podjetje ustvarilo dobiček.
Predlog o preimenovanju podjetja so že podprli v petih spodnjesavinjskih občinah, svoje morajo povedati le še preboldski svetniki. Če bodo tudi ti dali zeleno luč, si bo JKP novo ime nadelo s 1. decembrom.
BA
Foto: SHERPA
Dojenju prijazna
CELJE - Otroški oddelek celjske bolnišnice je prvi v Sloveniji prejel Unicefov certifikat dojenju prijazna zdravstvena ustanova.
Direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek
JKP Žalec na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode. Na območju žalske občine podjetje tudi ureja javne površine ter opravlja pokopališko in pogrebno dejavnost.
Mednarodni certifikat podeljuje Unicef Slovenija, pri čemer gre za nadaljevanje že uveljavljenega projekta Novorojencem prijazna porodnišnica. Certifikat so bolnišnici slovesno predali v torek.
Da je lahko eden od staršev ob bolezni otroka prisoten v bolnišnici, ni novost, s projektom Dojenju prijazna zdravstvena ustanova pa želijo mamicam omogočiti dojenje v primernih pogojih in tudi ob strokovni pomoči, kadar je ta potrebna. »Izključno dojenje do šestega meseca starosti otroka in nato dojenje ob ustrezni dopolnilni hrani je tista prehrana, ki je najboljša za dojenčke in malčke. Pri odpustih iz porodnišnic doji približno 96 odstotkov žensk,
ta odstotek pa se nato precej hitro znižuje. Zato je toliko pomembneje, da so tudi otroški oddelki in zdravstveni domovi, ne le porodnišnice, dojenju prijazne zdravstvene ustanove,« pravi predsednik Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri Unicefu Slovenije Borut Bratanič.
Na otroškem oddelku celjske bolnišnice so v okviru projekta zaposlene vseh strok seznanili s tehnikami dojenja in s tem, kaj svetovati mamicam pri dojenju, ob tem pa so zagotovili prostor za dojenje, v katerem so ustrezna literatura in pripomočki, potrebni za dojenje. Otroški oddelek je naziv dojenju prijazna zdravstvena ustanova pridobil za dobo treh let.
ANJA DEUČMAN
Azbestne salonitke na odlagališče Martinovo kot nekoč
ŠTORE - Na strehi zdravstvene postaje v Štorah so pred 14 dnevi začeli odstranjevati dotrajano, več kot 30 let staro azbestno kritino.
Po besedah predstojnice Zdravstvene postaje Štore Margarete Selič Amon, streha sicer še ni puščala, a so se za menjavo kritine vseeno odločili iz ekoloških razlogov. Dela bodo opravljena predvidoma do 20. novembra, ZDC pa bo za naložbo odštel 60 tisoč evrov. IS, foto: TimE
LAŠKO - Danes se začenja tradicionalno Martinovo v Laškem, pri čemer gre za družabno in etnografsko prireditev, ki je tudi praznik farne cerkve sv. Martina. V sklopu Martinovega in tradicionalnega pohoda bodo jutri uradno odprli tudi na novo urejeno tematsko-turistično pohodno Pot po nekdanjih trških mejah Laškega.
Martinovo vsako leto privabi veliko obiskovalcev, največ pa jih pričakujejo v nedeljo, ko pripravljajo tradicionalni Martinov sejem. Letos pričakujejo 38 razstavljavcev. Čeprav jih je žele-
lo na sejem še več, so se v Stiku Laško odločili, da bo prireditev ostala etnografska, tako da bo na sejmu mogoče videti in kupiti izdelke kot v starih časih. Pestra bo tudi sobota. Že zjutraj pripra-
vljajo tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Ob tej priložnosti bodo uradno odprli urejeno pot, ki so jo uredili tudi z evropskimi sredstvi. Poho-dniki se bodo na pot, tokrat bo po levem bregu Savinje, podali ob 8. uri. Ob 18. uri pa v Kulturnem centru Laško pripravljajo večer z naslovom V gospodarjevi kleti, na katerem se bodo predstavili pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž. Pričakujejo 16 različnih skupin.	ŠK
Pridobivajo uporabno dovoljenje
KOZJE - V središču gospodarsko šibkega Kozjanskega pričakujejo prej ali slej boljše čase. Precej si obetajo od prejšnji mesec dokončane poslovno-obrtne cone Kozje, v kateri so zemljišča že na prodaj. Njen tehnični pregled naj bi bil opravljen še v tem mesecu.
S prvim vlagateljem, s Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah je vlagateljica, Občina Kozje, podpisala pogodbo pred nekaj tedni. Zadruga bo svojo sedanjo stavbo v Kozjem prodala ter v poslovni coni postavila novogradnjo, kjer bosta
trgovina in gostinski lokal. V občinski upravi se nekateri interesenti za nakup drugih zemljišč oglašajo, vendar pogodbe še niso sklenili. Trenutno je na voljo šest zazidalnih parcel, ostale bodo prodajali odvisno od zanimanja vlagateljev, do
takrat pa bodo ostala v kmetijski rabi.
Poslovno cono, ki je vredna 660 tisoč evrov - zanjo je občina prejela skoraj polovico evropskega denarja - so začeli graditi lani poleti. Cena komunalno opremljenih zemljišč znaša 17,5 evra po kvadratnem metru, v katero davek na dodano vrednost in komunalni prispevek nista všteta.
BJ
Kritina na strehi zdravstvene postaje bo v celoti zamenjana predvidoma do 20. novembra.
Pohorske smeti multinacionalki
VITANJE, ZREČE - V obeh občinah bo imela v prihodnjih petnajstih letih na skrbi ravnanje z odpadki avstrijska multinacionalna družba Saubermacher, ki deluje tudi na Češkem, Madžarskem ter v Romuniji. Pogodbo s podjetjem Saubermacher Slovenija o podelitvi petnajstletne koncesije sta pohorski občini podpisali v torek, 8. novembra.
Saubermacher je začel dvomesečno uvajalno delo na območju občin Vitanje in Zreče v teh dneh, takoj po slovesnem podpisu pogodbe za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki. Na razpisu obeh pohorskih občin so med tremi ponudniki izbrali
podjetje Saubermacher Slovenija, ki je ponudilo odvoz tone odpadkov za okoli 150 evrov, Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice je zahtevalo približno dvajset evrov več, najdražja pa je bila ponudba podjetja Snaga Maribor.
V Vitanju in Zrečah so se za razpis koncesije odločili,
ker so bili z delom podi-zvajalcev Javnega podjetja Slovenske Konjice nezadovoljni. Dosedanji koncesio-nar JP Slovenske Konjice, ki je v lasti sosednje konjiške občine, se na izbiro Sauber-macherja ni pritožil. Bodo pa poslej vozili odpadke iz približno polovice manj gospodinjstev kot doslej, kar lahko vpliva na število zaposlenih, vendar v Konjicah o podrobnostih morebitnih posledicah zaradi izgube posla ne govorijo.
BRANE JERANKO
Družba Saubermacher Slovenija, ki deluje že v več kot petdesetih slovenskih občinah, naj bi začela v Vitanju in Zrečah delati s polno paro takoj po novem letu. Njen sedež je v Murski Soboti, na našem območju ima podjetje PUP - Saubermacher, s sedežem v Velenju že skoraj eno desetletje; pred dvema letoma je bila z njo podpisana tudi petletna pogodba za odvzem blata iz celjske čistilne naprave. Današnja multinacionalna družba je bila ustanovljena pred tremi desetletji kot družinsko podjetje v avstrijskem Gradcu ter predstavlja danes največje srednjeevropsko zasebno podjetje.
Okrogla miza v Braslovčah ni dala končnega odgovora glede usode trase hitre ceste.
Cib še enkrat proti
BRASLOVČE - Predstavniki Civilne iniciative Braslovče so na precej dobro obiskani okrogli mizi znova spregovorili o umeščanju dela trase med avtocesto in Velenjem ter o vplivih na okolje in prostor.
Kot je znano, v Cibu dokazujejo, da povezava od Velenja do avtoceste s priključkom v Šentrupertu ni primerna, saj bi bila predraga in bi uničila preveč kmetijskih zemljišč. Izpostavili so navezavo argumentov braslovške iniciative z ugotovitvami vladne medresorske
komisije. Kot je zatrdil Jure Radišek iz Cib, je komisija odsvetovala potek hitre ceste na Šentrupert in predlagala obnovo in razširitev obstoječe regionalne ceste Velenje-Arja vas. Zato so zahtevali, naj država sprejme uredbo, s katero bi se dokončno prekinili postopki na predragi,
potratni in neučinkoviti trasi na Šentrupert.
Gosta Dušan Plut in Borut Vrščaj sta prostorske pomisleke umestila v širši slovenski prostor, kjer se pojavlja več problemov, od nakupov zemljišč do oviranja prostorskih načrtov. Tako je problem Braslovč in izgub kmetijskih zemljišč na tem območju globalen problem, saj število prebivalcev strmo narašča, medtem ko se razpoložljiva
Namesto novinarjev knjige
ŠMARJE PRI JELŠAH - Prostori v kulturnem domu, kjer je do lani domovala radijska postaja, zaenkrat samevajo. Izkoristili jih bodo za širitev sosednje knjižnice, katere prostori ne ustrezajo več veljavnim standardom in normativom, zaradi česar bi jih lahko obiskali inšpektorji ministrstva za kulturo. Knjižnica je bila pred sko- je projektna dokumentacija iz-
raj desetletjem obnovljena, vendar se je od takrat nabralo veliko novih knjig, pri čemer imajo tudi nove dejavnosti, zato je povečan tudi obisk. V vodstvu načrtujejo, da bi v izpraznjenih prostorih Štajerskega vala pridobili nove upravne prostore, večnamensko učilnico, čitalnico ter prostor za knjižno gradivo, za kar
delana. Občinski svet se s tem strinja, zato so željo po prenovi in širitvi knjižnice uvrstili v načrt razvojnih programov. Po projektantovi oceni naj bi to stalo 186 tisoč evrov, za kar bodo skušali pridobiti sredstva za sofinanciranje. Prenovo in širitev knjižnice naj bi izvajali v letih 2012 in 2013.
BJ
Slovenski naj projekt mladih
CELJE - Celjski mladinski center je na nedavni Študentski areni v Ljubljani prejel priznanje za naj projekt mladih 2010. To priznanje si je prislužil z izvedbo lanske Ulične olimpijade.
Za naziv so se lahko potegovali projekti, ki so se končali v letu 2010. Namenjeni so morali biti predvsem mladim med 15. in 30. letom in zastavljeni tako, da so imeli in seveda še imajo prav mladi od njih največjo korist. Ulična olimpijada Celjskega mladinskega centra je združevala mlade pri aktivnostih, povezanih s športom, da bi jim omogočila kakovostno preživljanje prostega časa na za to primerno urejenih igriščih. Mladi so namreč tudi prenovili propadajoče ulično igrišče na Lavi, v Goriški uli-
ci, pri delu pa so jim pomagali številni prostovoljci. Za ulično olimpijado pa so pripravili športna tekmovanja v uličnem teku, ulični košarki, uličnem nogometu, igranju Wii-a, bad-mintonu in »skejtanju«.
Ob ulični olimpijadi Celjskega mladinskega centra sta bila med tri najboljše izbrana še projekta Povej naglas iz Mladinskega sveta Ajdovščina in 6 minut za 1 gib v organizaciji Studia za svobodni ples in Gimnazije Jurija Vege iz Idrije.
IS, foto: GrupA (arhiv NT)
in za kmetijstvo primerna območja hitro zmanjšujejo. »Slovenija je tik pod vrhom po pozidavi kmetijskih zemljišč v Evropi. Njena samooskrba je porazna, ostaja nam zgolj okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca,« je omenil Plut. Na očitek, da Cib ni reagirala ob sprejemanju prostorskega reda v občini Braslovče, ki je sicer zdaj v presoji na ustavnem sodišču, Radišek odgovarja, da v civilni iniciativi jasno izražajo protest pri uničevanju katerih koli kmetijskih zemljišč.
US, foto: TT
Pri urejanju športnega igrišča na Lavi so lani julija sodelovali tudi številni prostovoljci.
Jesensko listje brez rjavih zabojnikov
Zadnja gospodinjstva na območjih, kjer za odvoz odpadkov skrbi celjsko podjetje Simbio, bodo namesto sredi poletja rjave zabojnike za biološke odpadke dobila šele pozimi
V uredništvo smo dobili kar nekaj vprašanj, kako je z zbiranjem bioloških odpadkov na območju Šmarjete, Škofje vasi, Arclina ... V teh dneh, ko so se opravila na vrtu in v okolici hiš zaradi lepega vremena zavlekla v pozno jesen, jih ljudje še posebej pogrešajo. Kam z odpadlim listjem, ki ga noče in noče zmanjkati, pa z ostanki drugih rastlin, se sprašujejo v družinah, kjer nestrpno pričakujejo rjave zabojnike.
Menda so krajane teh naselij iz podjetja Simbio, ki skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov v občinah ožjega celjskega območja, kar dvakrat spraševali, ali želijo posebne zabojnike, je bila ogorčena ena naših bralk. »Pa jih kljub temu, da smo za, še vedno nimamo. In to ravno zdaj, ko bi jih najbolj potrebovali.«
Ponekod rjavi zabojniki že praksa
Spomnimo, da je z letošnjim julijem začela veljati nova uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki ter zelenim vrtnim odpadom. Ta uredba od gospodinjstev zahteva, naj se lotijo hišnega kompostiranja. Zlasti družinam in posameznikom, ki živijo v stanovanjskih blokih oziroma v središčih mest ter strnjenih stanovanjskih soseskah, kjer ni pravih možnosti za kompostiranje, pa ostaja ločevanje odpadkov in odlaganje biološko razgradljivih v posebne rjave zabojnike. Te zabojnike jim morajo seveda priskrbeti izvajalci javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
In ker je povpraševanje po rjavih zabojnikih očitno večje, kot so izvajalci javne službe pričakovali, je zdaj nanje treba čakati. »Vsem občanom, ki so izjavili, da ne bodo hišno kompostirali, ampak ločevali biološke odpadke v rjavih zabojnikih, zagotavljamo, da bodo prejeli zabojnike za biološke odpadke do konca leta, verjetno pa že do konca novembra,« pojasnjuje direktor javnega podjetja Simbio mag. Marko Zidanšek. V
tem podjetju se za razliko od marsikaterega izvajalca javne službe zbiranja in odvoza odpadkov po Sloveniji z rjavimi zabojniki niso srečali šele letos poleti, a doslej je bilo povpraševanje po njih manjše. »Prvo zbiranje biološko razgradljivih odpadkov se je po tedaj veljavnih predpisih začelo jeseni leta 2007, in sicer v strnjenem predelu mesta Celje,« je še povedal in dodal, da se je v letu 2008 nameščanje rjavih zabojnikov nadaljevalo v strnjenih naseljih občine Šentjur in predlani še v Vojniku, na Ostrožnem pri Celju ter v Štorah.
Čakanje zaradi večjega povpraševanja
Za preostala naselja, kjer še ni bilo rjavih zabojnikov, so v Simbiu maja letos poslali gospodinjstvom v individualnih stanovanjskih hišah - družinam v večstanovanjskih objektih seveda ne, ker nimajo možnosti hišnega kompostiranja - vprašalnike, v katerih so se morali opredelili, kako bodo ločevali odpadke. Del tistih, ki so se odločili za rjavi zabojniki, jih je prejel takoj, del pa ne, saj je bilo zaradi pomanjkanja zabojnikov treba izvesti celoten postopek javnega naročanja.
»Tistim, ki so se izrekli, da želijo rjave zabojnike in jih po prvi anketi še niso prejeli, smo septembra poslali še en dopis,« še pojasnjujejo v Simbiu. V njem so jim še enkrat predstavili možnost hišnega kompostiranja, ki je za gospodinjstva seveda brezplačno, ter jih tudi seznanili z okvirno ceno zbiranja bioloških odpadkih v rjavih zabojnikih. »Pripravili smo simulacijo izračuna te dodatne storitve, ki mora biti sicer še potrjena s strani pristojnih inštitucij,« pravijo v Simbiu in dodajajo, da se je na osnovi te informacije večina gospodinjstev premislila in se odločila za hišno kompostiranje. »Ostalim, ki vztrajajo pri rjavih zabojnikih, pa bomo te dostavili najkasneje do konca leta, verjetno pa jih bodo prejeli do konca tega meseca.«
IVANA STAMEJČIČ
Biološko razgradljivi odpadki
Iz kuhinje:
zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, odpadki vseh vrst zelenjave, denimo solate, zelja ...), olupki in ostanki sadja, kavna usedlina, kavni filtri in čajne vrečke, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine,
pokvarjeni prehrambeni izdelki, papirnate vrečke in robčki.
Z vrta:
vrtni odpadki,
rože,
plevel,
pokošena trava, stara zemlja lončnic.
Med biološke odpadke pa nikakor ne sodijo:
maščobe, cigaretni ogorki, meso in kosti.
Ljudje najbolj pogrešajo rjave zabojnike v teh dneh, ko je ogromno odpadlega listja in še vedno tudi odpadkov z vrta. (Foto, GrupA, arhiv NT)
^ * 1 OGREVAJTE DO 20% CENEJE
j A / fclMA JE PRED VRATI, Z VGRADNJO ■ J*«« m SISTEMA na $ori)ec v hiš ah, delavnicah oz. na vseh objektih vil V J boste scdai prihranili Jo kurilnega olja ali plinalK
EČ KOT ^Mj zadovoljnih kupcev,
Testirano in patentirano v Nemčiji. Neomejena uporaba inHgBBSHSE s strani proizvajalca!
LED OGLAŠEVANJE
atraktivne lokacije
CE, MB, NM
driUSd.o.o.
RTI
AVTOOPREMA
-	avtokamere,
-	vzvratne kamere
-	LED dnevne luči
/ / -parkirni senzorji .najcenejše zlrnovarjepočttnlSkihvozfl " vzvratna ogledala računaiajške storitve
ODKUP IN PRODAJA POČITNIŠKIH VOZ)L
\ A
LCD vzglavniki -spletne strani, dokumenti, svetovanje».
Kmalu brez umazanije
PODČETRTEK - V tej občini naj bi imeli v prihodnjih dveh letih čistilno napravo v vseh večjih krajih. Naselje Podčetrtek jo ima že vrsto let, 15. novembra pa bo tehnični pregled za čistilno napravo, ki so jo zgradili za potrebe turistične vasi Olimje.
s plinom in toplote
WL
Smrekarjeva 1, Celje
^ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
V Pristavi pri Mestinju so že zgradili kanalizacijo ter pridobili uporabno dovoljenje, prenosno čistilno napravo pa pričakujejo v prihodnjih mesecih v okviru projekta IPA, v katerega so vključeni z Občino Štore. Čistilno napravo in kanalizacijo v Imenem bodo zgradili prihodnje leto, za kar je pogodba za sofinanciranje z evropskimi sredstvi podpisana. Razpis za izvajalca v Imenem bo objavljen prihodnji mesec, vse naj bi bilo zgrajeno do prihodnje jeseni. »Ostane le še Sedlarjevo, kar ni velik projekt,« omenja župan Peter Misja. Za Sedlarjevo prav tako računajo, da bodo kandidirali na kakšnem od razpisov za sofinanciranje z evropskim denarjem.	BJ
Celje - moje mesto
Med sprehodom na lep jesenski dan
Foto: SHERPA
ZGODBE IZ KAMRE
{iLkamra
www.kamra.si
Mesto v objemu voda
Poplave v Celju v 20. stoletju
Celje ni samo biser ob Savinji, kot ga radi imenujejo domačini, ampak tudi mesto na sotočju številnih pritokov, ki se zlivajo v Savinjo, preden le-ta zapusti kotlino in si skozi ožino med hribi utre pot proti jugu. Prebivalci tega prostora so bili z reko vedno tesno povezani, saj najstarejši dokazi človeškega bivanja segajo v čas mlajše kamene dobe.
Različne zgodovinske okoliščine so botrovale rasti ali upadanju življenja na tem prostoru, velikokrat pa je vanj usodno posegla Savinja s svojim hudourniško obarvanim značajem. Med drugim je v drugi polovici
3.	stoletja poplavila južni del rimske Celeie, ga odrezala od mestnega jedra in si utrla sedanjo strugo pod Mi-klavškim hribom. V njej se nikakor ni umirila, o čemer med drugim priča spominska plošča iz leta 1672 na Vodnem stolpu, ki z oznako kaže, kako visoko se je povzpela voda 25. septembra tega usodnega leta.
Industrializacija in z njo povezani človekovi posegi v okolje v 20. stoletju so življenje v Celju in okolici zaznamovali tako, da ga upravičeno imenujemo stoletje poplav. Začelo se je že 16. novembra 1901, ko je poplava mesto hudo prizadela, posebej pogoste pa so bile poplave v obdobju med obema vojnama. Mestne oblasti so se ukvarjale z regulacijo, vendar so bile rešitve samo delne. Leta 1933 je Savinja kar trikrat zaporedoma preplavila mesto in ta katastrofa je pospešila njeno regulacijo; začela se je leta 1935 južno od železniškega mostu v Tremerjah.
Leta 1945 je čakal na rešitev najtežji oreh, to je regulacija celjskega ovinka. Mestne oblasti so pripravljale načrte, prehitela pa jih je nova katastrofa. V noči med
4.	in 5. junijem 1954 se je »utrgal oblak« in Savinjski vestnik je poročal »o noči groze in razdejanja« ter »o nesreči, ki je zahrbtno zadela speče Celjane«. Podobna situacija se je ponovila 10 let kasneje - leta 1964. 25. oktobra ob 1.45 je Celjane
Poplavljena Pallosova brv čez Savinjo v Celju 16. novembra 1901
prebudilo predirljivo zavijanje siren. »Nenadna vodna stihija, ki je zajela pretežni del celjskega okraja, zlasti še Celje z njegovo industrijo, je povzročila hud preplah med ljudmi. Ponovilo se je domala isto kot pred 10 leti.« Tako je poročal Večer 26. oktobra 1964.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Skozi sence do esence
Nov projekt Staneta Špegla predstavlja partnerska mesta v Evropski prestolnici kulture
Ostanki porušenega kapucinskega mosta v Celju 25. septembra 1933
Pogled na mesto Celje v objemu voda leta 1954
Vir: Mesto v objemu voda, poplave v Celju v 20. stoletju, Zgodovinski arhiv Celje 2005.
Poplavi v letih 1990 in 1998 sta del našega novejšega spomina, vprašanje pa je, kaj smo se ljudje iz spomina sposobni naučiti.
Naslednjič: kronološki pregled poplav v Celju v 20. stoletju
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Z novim večmedijskim projektom iMAGINARNE eSENCE, ki ga je premi-erno predstavil v sredo v domačem domu kulture se je Velenjčan Stane Špegel potrdil kot resen, izjemno ustvarjalen in kritičen umetnik.
Špegel je v tokratni pripovedi združil zgodbo šestih mest, ki so partnerji v projektu Evropska prestolnica kulture. Na platnu so tako zaživele zgodbe o Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Novem mestu in Velenju. S črno belo računalniško animacijo, pri kateri je izhajal iz mestnih grbov, v nekaj minutah pa s sličicami in odlično glasbo povedal še zgodbo o mestih, je zadel v črno. Kajti zgodbe niso sla-vospevi in poveličevanje teh mest, ampak pripovedi o njihovem nastanku, razvoju in tudi kritičen pogled na dogajanja v teh mestih v zadnjih letih, od pretirane industrializacije, do pohlepa, dobičkarstva in potrošništva, ki je, po avtorju, Velenje na primer spremenilo iz mesta v parku v mesto nakupovalnih središč in težke industrije, prekmursko Mursko Soboto pa iz idilične ravnice, po kateri se spreletavajo štorklje, v industrijsko žitnico in mesto napol propadle tekstilne industrije.
Animirane zgodbe zaživijo na platnu, dodatno svežino in težo jim daje plesni
izraz štirih odličnih plesalk Plesnega studia Velenje v koreografiji Nine Mavec Kren-ker. Ves ples se odvija za osvetljenim platnom in svojo esenco, če parafraziramo naslov predstave, črpa iz senc. Posebna zgodba predstave pa je glasba, ki jo je Špegel opisal kot hibrid klasike in sodobne elektronske glasbe, ki se je v iskanju motivike navdihovala tudi pri Franzu Lisztu, pri čemer je avtor, sicer pravi mag elektronske glasbe znal vplesti tudi značilne etno motive.
Špegel pravi, da je bilo delo s pisanjem glasbe, računalniško animacijo, zgodbami samimi in vpletanjem plesnih točk v živo približno enakomerno porazdeljeno. »Da sem prišel do teh zgodb pa sem moral ogromno prebrati, da sem spoznal zgodovino teh mest in na nek način tudi njihovo dušo. Res pa je, da se večini teh mest ni zgodilo nič kaj hudega. Prav zato je bilo še težje izluščiti njihove posebnosti.«
So pa Špeglove iMAGINARNE eSENCE, značilo zanj, tudi kritične. Spotaknile so se ob lov za denarjem, ob potrošništvo, pretirano industrializacijo in hkrati propadanje industrije in še ob kaj. »To vselej poskušam. Umetnost mora biti vsaj malo kritična, sicer lahko zapade v kič,« pravi Špegel.
Zelo zadovoljna s premie-ro projekta je bila tudi Bar-
bara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, ki je Špe-glov projekt produciral že kot četrtega letos v sklopu dogajanj in sprejetih projektov Evropske prestolnice kulture (EPK). »Izjemno sem zadovoljna, zlasti zato, ker v tem projektu nismo pogledali le vase, v svoje mesto, ampak v vseh šest partnerskih mest. Tako dokazujemo, da je EPK res skupen projekt, da znamo v njem prisluhniti drug drugemu in da delamo zgodbo skupaj. Premiero so si ogledali tudi predstavniki partnerskih mest in verjamem, da bo zgodba iMAGINARNE eSENCE zaživela tudi na njihovih odrih,« je premiero komentirala Barbara Pokorny. In na hitro izrazila upanje, da bo tudi preostalih 20 projektov, kolikor jih bodo v mestu še izvedli prihodnje leto v programu EPK potrdilo vlogo Velenja kot enega nosilcev kulturnih dogajanj v tem prostoru. »Poudarek bo na otroških prireditvah, Pikinem festivalu, na Titovem trgu bomo pripravili izvedbo Carmine Burane s sodelovanjem skupine StoP, obeta se izjemno velik Rep-nikov projekt Bela tehnika, črna magija. Pripravljamo tudi nekaj novih produkcij s področja muzikala, plesa, lutk ...,« napoveduje Barbara Pokorny.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
TiciLeJjdjcF&JUFp.
zvočne slike kulture
vsak četrtek ob 14.10 in 19.15 avtor; Brane Stamejcic
www.radiocelje.com 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Črna komedija
V Kulturnem domu Zarja Trnovlje Celje se bodo nocoj (petek) ob 19.30 nadaljevala letošnja Novačanova gledališka srečanja. Gledališka skupina KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani bo predstavila svojo uprizoritev slovite Schafferjeve Črne komedije v režiji Francija Končana.
Črna komedija je igra svetlobe in teme. Prav zamenjava med svetlobo in temo povzroči nešteto komičnih zapletov, zabavnih in usodnih zamenjav, dvoumja in laži. Pokaže nam situacijske zaplete, gibanje in ravnanje nastopajočih oseb v temi, ki ne vidijo ne prostora ne oseb in se morajo orientirati samo po slušni zaznavi. Tako se za igralce v temi in za gledalce pri polni svetlobi dogodi marsikaj presenetljivega. Gledališčniki skupine Dolomiti so s to predstavo sodelovali na lanskem Linhartovem srečanju, festivalu ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije, kar pomeni, da so se uvrstili med osem najboljših slovenskih ljubiteljskih gledaliških predstav.
Tudi nocoj bo predstavo ocenjevalo občinstvo, komisija pa bo izbrala igralca večera, ki mu bo svojo sliko podaril slikar Zdravko Avbreht.
BS
Pripravljajo Grofico Marico
Z zlatom z Malte
S svojega prvega gostovanja v tujini se je z imenitnim uspehom vrnila FaVoZa -Fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center. Na Malti je na Mednarodnem zborovskem tekmovanju v kategoriji enakoglasnih mladinskih zasedb osvojila zlato priznanje.
Izvrsten rezultat je vsekakor izjemno priznanje za pevce, ki pod vodstvom prof. Gregorja Deleje prepevajo že slabi dve leti. Poleg tekmovalnega koncerta so nastopili tudi na posebni slovesnosti za mir v katedrali sv. Janeza v Valletti in občinstvo osvojili z izvedbo prekmurske ljudske Zrejlo je žito. Z zlatimi priznanji festivala na Malti se lahko pohvalita še dva zbora iz Slovenije - Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje in moška zasedba Napev s Primorske.
FaVoZa je nastala v šolskem letu 2009/10, v njej danes prepeva 14 dijakov od 2. do 4. letnika, v kratkem pa bo svoje vrste okrepila še z novimi pevci. To šolsko leto jih čakajo še decembrski adventni koncerti, nov projekt za Ruski kulturni center iz Ljubljane v januarju ter večer, posvečen glasbi germanskega prostora v marcu.
BS
NE ZAMUDITE ...
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu se te dni intenzivno pripravljajo na novo pre-miero operete. Zavod za kulturo, šport in turizem iz Žalca v koprodukciji s Hišo kulture Celje pripravlja opereto Grofica Marica madžarskega skladatelja Emmericha Kalmana, ki bo v Sloveniji sploh prvič izvajana.
Grofico Marico bo v opereti upodobila Andreja Zakonjšek Krt, ostale glavne pevske vloge pa si delijo Žiga Kasagic, Nataša Zupan, Tim Ribič, Primož Krt in Martina Burger. V opereti bodo sodelovali še igralci Borut Alujevič, Boštjan Regul in Ksenija Kovče, 28-članski orkester Hiše kulture Celje pod taktirko Simona Dvoršaka, 30-članski operetni zbor pod vodstvom Gregorja Deleje, skupina 14 otrok OŠ Griže in plesalci. Opereto režira Marko Plantan. Pre-miero napovedujejo za 2. december.
TT
Vaje za Grofico Marico so intenzivne.
... tretjega koncerta iz cikla Vesperae Josephinae (Jožefovi večeri), na katerem bo nocoj (petek) ob 19.15 uri v cerkvi sv. Jožefa v Celju nastopila zasedba Ars Brass. Gre za 10-člansko zasedbo trobil-cev, ki bo izvedla zanimiv, redko slišan program komorne glasbe za trobilni ansambel, z glasbo od baroka do 20. stoletja. Trobilni ansambel Ars Brass deluje od leta 2007, ko se je skupina trobilcev zbrala za nastop na koncertu učiteljev Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Ansambel sestavljajo izvrstni glasbeniki, ki prihajajo večinoma iz Šaleške doline. Združili sta jih je ljubezen do trobil in glasbe ter želja po širjenju tovrstnega komornega izročila po vsej državi, v kateri deluje le malo takšnih sestavov. Ansambel je v štirih letih delovanja dosegel visoko homogenost in kvaliteto izvedb. Dirigent in umetniški vodja zasedbe Ars Brass je Miran Šumečnik. Vstop prost .
... jesenskih Martinovih večerov, ki jih regionalna kulturna naveza Triangel pripravlja v Celju (12. 11., 20.00, Center konjeniškega športa Celje), Velenju (16. 11., 19.30, Vila Bianca) in Žalcu (18. 11., 20.00, Dom II. slovenskega tabora). Triangel je lani povezal Festival Velenje, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Hišo kulture Celje in to v pripravi skupnih kulturnih projektov in izmenjavi lastnih. Kot se za martinovo spodobi, bodo
z glasbo in besedo na tokratnem večeru predstavili bogato ljudsko izročilo praznika sv. Martina, tokrat v sodelovanju s harmonikarjem Zmagom Štihom, zanimivo zasedbo Isolda, v kateri ustvarjajo Lidija Jelovac (kontrabas, mandolina, vokal), Na-ike Makuc (violina, viola, vokal) in Vlado Jelovac (kitara, vokal) ter moderatorjem Frenkom Funkljem. V drugem letu delovanja Triangla je to četrta skupna produkcija. Vstop prost .
... premiere videospota Boštjana Korošca Kje je tista trava, ki bo v petek (danes) ob 20. uri v Mestnem kinu Metropol Celje. Zimzeleno pesem Kje je tista trava, velikega mojstra slovenske popevke Moj-mirja Sepeta, ki je bila prvič izvedena na Opatijskem festivalu leta 1978, je v sodobni preobleki posnela zasedba italijanskih studijskih glasbenikov ob spremljavi Komornega orkestra Estremo pod vodstvom prvega violinista Riccarda Paltanina. Snemali so v italijanskem Rovigu, posnetek pa dokončali z dodatnim oblikovanjem zvoka v Edinburghu v Veliki Britaniji. Video spot je bil pod vodstvom Matjaža Goričana posnet na večih lokacijah po Sloveniji. Poleg izvršnega producenta projekta Boštjana Korošca, ki je pesem odpel in v spotu odigral glavno vlogo, v njem nastopata tudi mlada Celjana Nely in Aleks Slokan. Vstop prost .
Po medalji v Helsinke in London
Po 15 letih je atletinja Martina Ratej zapustila šentjurski klub. Naša 30-letna rekorderka v metu kopja je podpisala triletno pogodbo z atletskim društvom Kladivar Celje, kakor tudi njen trener Andrej Hajnšek. Razlogi za prihod v Celje, kjer ji bodo omogočili najem manjšega stanovanja, tičijo predvsem v razlogu, da bo lahko pozimi vadila v dvorani.
V njej lahko tudi meče kopje. Nanj pritrdi čep in kopje leti v oblazinjeno steno. Tako se bo izognila nizkim temperaturam, zaradi katerih je bila njena telesna odpornost v zadnjih letih manjša in ji je zato bolezen preprečevala boljše dosežke. Nasploh ji v življenju ni bilo postlano z rožicami. Pet let zapored so se vrstili nesrečni dogodki. Leta 2007 ji je nastop na SP preprečila okužba s salmonelo. Leto kasneje je med glavnimi pripravami za OI v Pekingu izgubila mlajšega brata. Čeprav se je leta 2009 uvrstila v finale SP v Berlinu, ni imela razlogov za veselje;
Z leve stojijo poslovni sekretar AD Kladivar Rok Kopitar (peti na OI leta 1980), Andrej Hajnšek, predsednik kluba Stane Rozman in Martina Ratej.
tragično je izgubila svojega življenjskega sopotnika. Lani je bila odlična in pričakovanja pred EP v Barceloni so bila celo ogromna. Nekaj dni pred finalom je staknila bakterijsko okužbo gležnja. Letošnjo sezono je začela z najboljšim rezultatom na svetu, da bi nato morala na operativni poseg in priprave za SP v Daeguju so bile silno
ovirane. Neomajna borka je vseeno osvojila sedmo mesto: »Z Andrejem sva spoznala, da so v Celju pogoji še boljši in se odločila brez oklevanja. Vesela sem. Želim si le dobrega zdravja in posledično pravih rezultatov.«
Celjan Hajnšek je kot tekmovalec branil barve Kla-divarja in se vrača v svojo matično sredino: »Boljša
bo tudi finančna konstrukcija, s katero bomo lažje sestavili celotno ekipo okoli Martine. Želimo ji omogočiti optimalne pogoje, da bi vendarle lahko izkazala svoj celoten potencial. V mesecu marcu bo nastopila na evropskem pokalu v Baru. Na mitingih diamantne lige bo metala >iz polnega treninga<, viška sezone pa
Po kraji v Zenici sodnik suspendiran
Med dvema gostovanjema v Jadranski ligi so košar-karice celjskega Athletea v 5. krogu 1. slovenske lige premagale Rogaško s 87:60. Najboljša strelka tekme je bila Sanja Bošnjak s 25 točkami, pri gostjah je bila najbolj učinkovita veteranka Simona Jurše z 20.
Trener Damir Grgič je v sredo odpočil svoje najboljše igralke, Tejo Oblak, Tino Trebec in Sanjo Orozovic.
Ustavili Oblakovo
Posebno poglavje predstavlja zadnje gostovanje celjske ekipe. Glede na to, da v ligi letos ni hrvaških klubov, so se udeleženci na skupščini v Beogradu odločili, da bodo na tekmah domači sodniki, torej iz države gostitelja tekme. Sicer bi v Celje morali pripotovati sodniki iz Srbije, Bosne in Hercegovine ali Črne gore, kar bi precej zvišalo stroške. V uvodnih krogih ni bilo večjih težav, po nobeni tekmi ni bilo vložene pripombe ali pritožbe. Potem pa je prišel 5. krog v Zenici. Čelik ima letos drago ekipo s kar sedmimi tujkami. Poleg Partizana in Hemofar-ma je najresnejši kandidat za uvrstitev na zaključni turnir četverice. Toda igral je slabo in pred obračunom s Celjem je trenerja Zorana Trivana zamenjal njegov dotedanji pomočnik Elmedin Durmic. Predsednik kluba je letos predsednik lige! V prvem polčasu gostje niso
Teja Oblak je bila že v prejšnji sezoni odlična, v finalni seriji boljša tudi od Nike Barič. Toda s Kranjsko Goro ni igrala v Jadranski ligi in ni bila na očeh menedžerjev. Celjsko vodstvo jo je opazilo že pred časom ...
verjele svojim očem, padla je tehnična napaka zaradi protestov, ki so leteli med odmorom tudi na delegata Almirja Akšamijo, nekdanjega zveznega sodnika iz Sarajeva. Vse skupaj je zaleglo in sojenje je postalo pošteno. Celjanke so izničile zaostanek osmih točk in
celo povedle za sedem, ko je bila Teja Oblak nezausta-vljiva za domačinke. Toda osem minut pred koncem ji je sodnik Zoran Markovic v 15 sekundah dosodil četrto in peto osebno napako. »Zadnja osebna je bila še posebej smešna, saj je Zenica dala koš, Teja je šla v avt, da
pošlje žogo v igro, sodnik pa ji je ne krivi ne dolžni doso-dil zadnjo osebno napako,« so trdili v celjskem taboru. V naslednjem napadu je morala zaradi pete osebne napake (dosojene v napadu) še Treb-čeva iz igre, v finišu tekme pa druga organizatorka igre Gabrovškova.
»Specialca« Markovica ne bo več
Po tekmi so vložili uraden protest in prijavo zoper sodniško trojko, še zlasti sodnika Markovica. Tudi delegat Akšamija ni molčal, obvestil je komisarja lige Zorana Ninkova, ki je na podlagi prijav (in ogleda posnetka!) suspendiral Zorana Markovica oziroma ga za celotno sezono odstranil z liste za Jadransko ligo. »Česa takšnega še nisem doživel. Bili smo boljši za vsaj 20 točk. Morali bi zmagati, a nam sodniki tega, žal, niso pustili. Za mene in dekleta je to velika šola. Vsekakor jim čestitam, saj so proti favorizirani in izkušeni ekipi odigrala odlično. Z zmago bi si bistveno povečali možnosti za uvrstitev na zaključni turnir, kar bi bil za našo mlado ekipo sijajen dosežek,« ocenjuje trener Damir Grgič. Pred njim je še težja naloga, jutri v Vršcu pri Hemofarmu, dolgoletnem prvaku Srbije, ki je v Fibinem pokalu večkrat prišel med najboljših osem.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
bosta dva. Ne skrivava, da si na evropskem prvenstvu in na olimpijskih igrah želiva poseči po medaljah!« EP v Helsinkih bo od 27. junija do 1. julija, olimpijske igre v Londonu pa manj kot dva
meseca pozneje. Andrej in Martina se nista pozabila zahvaliti vsem, ki so jima v Šentjurju pomagali do uveljavitve.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Prvi Martinin met v celjskem dresu v sredo na štadionu Kladivarja
Celjski judoisti na vrh?
Tekmovalci Judo kluba Z 'dežele Sankaku so morebiti pred svojim največjim ekipnim uspehom.
Po rednem delu ligaškega tekmovanja so osvojili prvo mesto, s tem dobili pravico gostiteljstva zaključnega turnirja in so upravičeno optimisti v boju za naslov državnega prvaka. Obenem je treba poudariti, da varovance Marjana Fabjana in Igorja Trbovca tarejo poškodbe. Jutri jima bodo v dvorani Šolskega centra v Celju na razpolago Luka Gruber, Rok Plešnik, Matjaž Trbovc, Rok Drakšič, Tadej in Andrej Zalaznik, Mihael Žgank, Marcel Brajdič, Andraž Špiler, Rok Djakovič, Beno Lah, Vito Dragič in Damjan Lupše. Tehtanje bo ob 16.00, uro kasneje pa začetek polfinalnih borb. Para sta Olimpija - Impol in Sankaku - Šiška. Sodili bodo Goran Prša, Jožef Marin, Mitja Lakner, rezerva je Darko Petelinšek. Delegat turnirja je Štefan Cuk.
DEAN ŠUSTER
Ana slavila v Budimpešti
Po poti uspešne mlade celjske teniške igralke Na-stje Kolar skuša hoditi tudi njena someščanka Ana Oparenovič.
Z mladinskega ITF turnirja v madžarski prestolnici se je vrnila celo z zmago v igri dvojic. To ji je uspelo v sodelovanju z Nemko Liso Ponomar. V finalu sta bili boljši od srbskega para Marinkovic - Radanovic s 6:2 in 6:3. 15-letna Oparenovičeva, dijakinja 1. letnika 1. gimnazije v Celju, je zaradi vse večjih stroškov, ki bremenijo njeno družino (ima še dve sestri),
zapustila TK Celje in je članica Max kluba iz Ljubljane.
DŠ
»Navijači imajo prav in odločajo«
Uvodni tekmi 5. kroga v 1. slovenski ligi za košarkarje sta pripadli domačima ekipama. Zlatorog je z 79:69 premagal Slovan, Helios pa je s 95:63 povsem potolkel Hopse. Jutri si bosta nasproti stala Šentjur in Elektra.
Laščani so povedli s 7:0, vendar se je prva četrtina končala neodločeno, po drugi pa je gostujoča zasedba celo vodila za pet točk. Sledila je odlična igra gostiteljev, tudi delni izid 14:2 za 7 točk naskoka. A Ljubljančani so se znova približali in povedli z 59:58. To je bilo njihovo zadnje vodstvo, sledila je znova veliko boljša igra Zla-toroga, ki je edini neporažen ob Heliosu. Tudi tokrat je bil najučinkovitejši Vladimir Panic, ki je dosegel 24 točk, Daniel Vujasinovič pa je dejal: »Padlo nam je veliko breme z ramen. Vedeli smo, da bo težka tekma, saj smo v nekakšni krizi, Slovan pa ima mlado in zelo dobro ekipo. Borbenost in uspešno obrambo moramo prenesti na naslednje tekme, verjamem, da že jutri proti Zagrebu.« Laški košarkarji, predvsem pa strokovni štab, so bili v preteklih dneh po šestem porazu v Jadranski ligi deležni ogromno kritik
Se bo Rado Trifunovič moral obrisati pod nosom v Treh lilijah?
in težkih besed. A treba se je zavedati, da je imel Zlatorog zelo neugoden razpored, ki mu mlada zasedba, ki nima izkušenj z igranjem v mednarodni ligi, ni bila kos. Čeprav so Laščani v prejšnji sezoni v prvem delu DP suvereno zmagovali, je ABA-liga nekaj povsem drugega. Tudi v domači konkurenci je sedaj drugače, saj ostale ekipe na Zlatorog gledajo iz drugega zornega kota. To je poudaril tudi trener Rado Trifunovič, ki je upravičeno pričakoval, da bodo privrženci Zlatoroga ekipi stali ob strani, tako pa so ji obrnili hrbet: »Navijači imajo vso pravico biti razo-
čarani, saj se zaradi njih igra košarka, tako v Laškem kot tudi drugod. Želim si malce
več potrpljenja, ker imamo najmlajšo ekipo v ABA-ligi, ki je najmočnejša doslej. Navijači in ostali gledalci bi nam s tem, ko bi nam stali ob strani, zelo pomagali. Seveda pa imajo navijači prav in oni bodo odločali.« Sicer pa je brez zmage v ABA-ligi še Helios, Krka ima le eno.
Se lahko Elektra maščuje?
Jutri se bosta v dvorani Hruševec pomerila Šentjur in Elektra, tekmeca pred začetkom sezone v finalu Nat-kovega memoriala v Šoštanju. Tedaj so slavili jutrišnji gostitelji z 71:66. Tako trener Šentjurja Damjan Novako-vič kot tudi Elektre Gašper Potočnik sta s svojimi košarkarji ujela zmagovalni ritem. Ekipi si na lestvici delita tretje mesto, s po tremi zmagami in po enim porazom. Pred nami je zelo zanimiv regijski derbi.
MITJA KNEZ Foto: TimE
V Celju najboljši mladi drsalci
Včeraj se je v Mestnem parku začelo štiridnevno mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju za mladince in mlajše kategorije, ki šteje za evropski pokal.
V šestih starostnih skupinah od 5. do 18. leta se bo za odličja potegovalo nekaj manj kot 300 tekmovalcev iz 13 držav. Trenerka domačih tekmovalcev je Anja Bratec: »Prva dneva sta bila namenjena najmlajšim, najboljši drsalci pa se bodo pomerili jutri in v nedeljo, ko bo tekmovanje doseglo tudi vrhunec.« Drsalni klub Celje tovrstno tekmovanje prireja že 18. leto.
ŠPELA OŽIR
KOLEDAR
Petek, 11. 11.
MALI NOGOMET
1.	SL, 10. krog: Nazarje
-	Casino Safir (19), Škofije: Bronx - Dobovec (20.30).
2.	SL, 5. krog, Oplotnica: Kebelj - Velenje (20).
ROKOMET
1. SL (ž), 8. krog, Golovec: Celje Celjske mesnine - Ve-plas Velenje (19).
Sobota, 12. 11.
NOGOMET
1.	SL, zaostala tekma 12. kroga, Velenje: Rudar - Maribor (16).
2.	SL,13. krog, Celje: Šam-pion - Šenčur (16).
3.	SL - vzhod, 13. krog: Zreče - Tromejnik, Sladki vrh: Paloma - Kovinar (14).
Štajerska liga, 13. krog: Šentjur - Maribor Tezno, Šmarje - Pohorje, Šoštanj
-	Pesnica (14).
KOŠARKA
1.	SL, 5. krog, Škofja Loka: Mercator - Rogaška (17), Šentjur - Elektra (19).
2.	SL, 8. krog: Terme Oli-mia - Litija (19), Nova Gorica
-	Janče (20).
3.	SL, 6. krog, Vransko: Vrani - Nazarje (20).
Jadranska liga, 7. krog, Laško: Zlatorog - Zagreb (18). Jadranska liga (ž), 5. krog, Vršac: Hemofarm - Athlete (18).
ROKOMET
1. B SL, 7. krog, Grosuplje: Sviš - Celje Pivovarna Laško B (19).
ODBOJKA
1. DL, 8. krog: SIP Šempeter - Krka (20).
1.	DL (ž), 6. krog, Šempeter: Aliansa - Luka Koper (18).
Nedelja, 13. 11.
NOGOMET
2.	SL, 13. krog, Črnomelj: Bela krajina - Šmartno 1928, Kidričevo: Aluminij - Dravi-nja (14).
ROKOMET
1. SL, 10. krog, Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (18.15).
PANORAMA
MALI NOGOMET
Pokal NZS, prva tekma če-trtfinala: Fragmat - Dobovec 1:6 (1:1); Kroflič (14), Marot (22, 32), R. Mordej (25), Vojsk (35), Repinc (36).
KOŠARKA
1. SL, 5. krog: Zlatorog -Geoplin Slovan 79:69; Panic 24, Škific 17, Lapornik 12, Vujasinovič 10, Čohadarevic, Omič 6, Mali 4; Pajic 21, Du-gum 18, Helios - Hopsi 95:63; Jeftič (24), Pašalič (13); Pod-vršnik 13, Sviridov 11, Hohler 9, Morina 8, Hannibal, Sebič 6, Vodovnik, Vašl 3, Kobale, Godler 2.
1. SL (ž), 5. krog: Athlete - Rogaška 87:60; Bošnjak 25, Jagodič 15, Klavžar 14, Ga-jic, Gabrovšek 11, Macura 10; Jurše 20, Lesjak 13, Svetič 9, Muhovic 6, Baloh, Krajnik 5, Volarič 2.
Pokal KZS, 4. krog: Šentjur - Hrastnik 83:72, Rogaška - Radenska Creativ 86:84, Elektra - Vrani 73:69. (MiK)

mi
Arena/ zmago
TADEJ KOTNIK
#9
KARIERA
JAZ IN KLUB
it
DRUŽABNO
Začetki:
Nogomet sem začel trenirati pri 7 letih v NK Šampion Celje, kjer sem ostal vse do konca mladinske selekcije. V sezoni 2011/12 sem sprejel povabilo NK Celje, da se pridružim članski ekipi.
Klubi do zdaj:
NK Šampion Celje, NK Celje
Naj gol:
Najbolj se mi je vtisnil v spomin gol iz letošnje sezone, ko sem debitiral v 1. SNL proti ekipi NK Domžale. Gol sem dosegel v 91. minuti za končni izid tekme. Žogo sem dobil na robu 16-metrskega prostora, jo sprejel in zadel v levi zgornji kot.
Naj veselje:
Osvojitev državnega prvenstva z NK Šampion Celje, selekcija U-14
Naj žalost:
V letošnji sezoni smo proti NK Gorici vodili do 92. minute z 1:0, na koncu pa smo na žalost srečanje izgubili z 2:1.
Uspehi:
Državni prvak z U-14,3. mesto v MNZ Celje Nastopi
4 nastopi vi. SNL in 1 gol 2elje:
Želim si, da ne bi imel poškodb in da bi postal državni prvakvI.SNL.
Publika:
Tako kot vsi si tudi jaz želim na tekmi veliko gledalcev. Vendar vemo, da so gledalci lahko zelo zahtevni, zato moramo tudi v nadaljevanju igrati všečen in privlačen nogomet.
Stanovanje:
Trenutno še stanujem pri starših v Celju. Ljubezen:
Sem v zvezi z Barbaro. Hobiji:
Ko imam čas, rad poleg nogometa igram še tenis. Veliko časa preživim pred televizorjem in računalnikom.
Glasba, film:
Zelo rad poslušam glasbo, zvrst ni pomembna in je odvisna od razpoloženja. Rad hodim tudi v kino, najraje imam komedije in akcijske filme.
Prosti čas:
Prosti čas preživim z dekletom, s prijatelji in z družino. Rad imam tudi daljše sprehode in klepet ob kavi.
Arena, zmagovalcev
St. 88 - 11. november 2011
Elizabeta Štorman, ki je prevzela vodenje Hotela Štorman, skupaj z očetom, gostincem Zvonetom Štormanom.
.egenda slovenske popevke, nekdanji član Belih vran Ivo Umek, med pivci po pameti ni bil bela vrana.
Začelo se je pravzaprav z lulčkom, z Martinovim lulčkom, katerega lastnika, sina Andreja Šifrerja, so nekoč poimenovali po zavetniku vina. Ko so radio iz sosednjega prostora, s Šifrerjevo pesmijo, uspeli utišati, se je začela napitnica zbora s Koroškega, iz krajev brez vinogradov, vendar z ljubeznijo do vina. Dvanajsta priljubljena pokušina vina pred martinovim v celjskem Hotelu Štorman se je lahko začela.
Korošci so v živo z lepimi hotela vinar Protner. Kozarci glasovi na veliko častili kupo različnega mladega vina, z vina. In kup vina na vinski izdelki različnih vinarjev, so pokušini pred martinovim v se kar nizali, z njimi pa so se
Štormanovem hotelu, ki jo pripravlja ljubitelj vina in trgovec z vinom Gregor Vovk Petrovski s soprogo Tanjo, nikakor ni manjkalo.
Jožeta Protnerja iz kleti Joannes, v okolici Maribora, ki je bil med drugim kmetijski minister, se je povezovalec večera, svetovalec Kužner, spomnil kot predavatelja prve generacije slovenskih somme-lierjev. »Karkoli sem že v življenju počel: bil sem enolog, to ostajam ter bom vztrajal, dokler mi bo zdravje služilo,« je odgovoril v polnem zimskem vrtu Štormanovega
osebno predstavljali vinarji, ki so bili za odlično mlado vino zaslužni. Bogomir Valdhuber iz Svečine je pripeljal mladiča, Klavdija Gaube iz Svečine prvenca, Danilo Steyer iz Apač pa ni bil navzoč, saj je bil poslovno v Hongkongu, kjer je predstavljal slovenska vina.
Močna ekipa se je v knežje mesto pripeljala s Primorskega, z rdečimi mladimi vini. Edbin Erzetič iz Goriških Brd, ki je letos postal mlad nono, je med drugim opozoril, da predstavlja vnukinja že štirinajsti rod na vinogradniški kmetiji Čarga ter šaljivo zaključil: »Čarga ma vas
rad!« »Kadar je dobra letina, se je treba še bolj potruditi! Vsa nocoj pokušana vina dokazujejo, da so vinarji to storili,« pa je skupaj s številnimi pokuševalci ugotavljal vinar Jožko Saksida iz Vipavske doline. Tudi Stojan Ščurek iz vinske hiše v Brdih, ki predstavlja vina na podobnih dogodkih vse do Dunaja in naprej ter tako pripomore k trženju, se je z njim strinjal. Obema je pritrdil še en Bric, Ivan Kramer iz Vinske kleti Goriška Brda, kjer imajo številčno ekipo predstavljalcev vina.
K dobremu vinu se poda marsikaj. Franci Sešlar, sirar s kmetije v okolici Trojan, je predstavil sire, ki so posebni zato, ker biodinamično mleko sirijo brez pasterizacije. Na kmetiji Podpečan v Galiciji izdelujejo celo čisto posebne sire, med drugim z ogljem, predstavili pa so še kmetiji z odličnimi mesnimi izdelki.
»Vljudno vabljeni v Griže!« je povabil »ata« Krašovec, s
kmetije Kotar v Pongracu, Matjaž Lesjak s kmetije v Miklavžu nad Taborom - ki ima doma med drugim ribnik ter na Vranskem gostilno - pa je bil zadržan na poslovni poti v Bosni. Posebnost je bila seveda predstavitev kmetije Kocbek iz Svetega Jurija ob Ščavnici, kjer so se posvetili oljarstvu. »Z bučnimi semeni in bučnim oljem se da narediti marsikaj,« je opozoril vinski svetovalec, Gorazd Kocbek pa je to med drugim dokazal s svojimi odličnimi čokoladami s tema dodatkoma, da o čokoladi z ocvrto čebulo ne govorimo. Večer so zaključili z značilnimi Martinovimi jedmi ter z bučnimi jedmi kuhinje Hotela Štorman. »Treba je znati in garati,« je bilo slišati med dobrotami v zimskem vrtu. »Prosim za aplavz za naše vinarje,« je dodal Kužner in aplavza kar ni hotelo zmanjkati.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Le po pameti ga pijmo, tako kot je na pokušini v Hotelu Štorman visok policijski funkcionar ter nekdanji direktor celjske policije Stanislav Veniger skupaj s pomembnim celjskim gospodarstvenikom Matjažem Vino nekdanjega kmetijskega ministra Jožeta Protnerja iz mariborske kleti Joannes, je vinski svetovalec Pavčičem (na fotografiji od desne proti levi). Veniger je oče štirih otrok.	Edvard Kužner odlično ocenil (na fotografiji sta od desne proti levi).
odkrivamo turistične bisere naših občin
SŠdi
V	Deželi Celjski je ogromno biserov, le poiskati jih je treba, pa naj bodo v obliki dogodkov ali čudovitih kotičkov.
Rogaška Slatina sodi s svojo več kot 500-letno tradicijo med najstarejše in najpomembnejše turistične kraje v Sloveniji. V čudovitem zdraviliškem jedru so letos prenovili park, sicer pa je v okolici veliko sprehajalnih, pohodniških in kolesarskih poti, ob katerih se nizajo številne znamenitosti. Vsekakor se moramo ustaviti pri paviljonu kaktej, v katerem je več kot 7000 različnih vrst kaktusov iz vsega sveta. Ogledamo si lahko Kraljevi vrelec v Kostrivnici, ki izvira iz keltskih časov in kjer si lahko dvakrat tedensko še vedno natočimo mineralno vodo. Pohodniki se boste prav gotovo ustavili v Krajinskem parku Boč ali pa se podali po Rogaški vinski poti, ki še posebej zaživi v času martinovega.
V	Rogatcu pa se bomo ustavili v muzeju na prostem. Lahko si spečemo svoj kruh, izdelamo zapestnico iz ličja, se naučimo preprostih korakov pozabljenega ljudskega plesa ... Za program Okusimo dediščino so prejeli lani tudi bronastega sejalca, priznanje slovenske turistične organizacije. V bližini je dvorec Strmol, ki ponuja zgodbe o plemičih. Za rekreacijo in sprostitev pa območje Obsote-lja ponuja številne možnosti, med drugim pohod ali vzpon na Donačko goro, opazovanje jadralnih padalcev, ježo v Konjeniškem klubu Strmol ... 3. decembra pripravljajo Ta veseli dan kulture z rokodelsko tržnico in letos še z odprtjem razstave društva steklarjev Slovenije.
Paradni konj turizma v občini Podčetrtek so prav gotovo Terme Olimia, bogata pa je tudi ponudba zasebnikov v bližini. Rekreacijo ponujajo v večnamenski športni dvorani in na atletskem štadionu v bližini osnovne šole. V le tri kilometre oddaljenem Olimju pa so še drugi biseri. Nihče ne more mimo minoritskega samostana, ne da bi si ogledal baročno cerkev in eno najstarejših lekarn v Evropi, urejen zeliščni vrt in prodajalno z zeliščnimi pripravki. Blizu so čokoladni-ca, pa Jelenov greben, domačija Haler, ki slovi po doma varjenem pivu, domačija Amon, ki
Martinovanja
Od danes do nedelje lahko gremo na Martinove dneve na Ponikvo, 13. novembra pa bomo Martina na star način lahko spoznavali na Sveti Heleni. Martinovanje v Rogaški Slatini bo danes ob 17. uri na evropski ploščadi. V Rogatcu vabijo na vinsko turistično cesto, na kateri lahko spoznamo hišo vin Emino, kjer jutri od 15. ure pripravljajo pozdrav martinovemu. V Imenem vas bo zabavala skupina Rok'n'band in obiskala vinska kraljica, okušali boste vinsko letino 2011. V nedeljo pripravlja Turistično društvo Šmarje pri Jelšah pred kulturnih domom Pozdrav vinu.
Na bisere Obsotelja in Kozjanskega so nas tokrat opozorili: zgoraj, od leve: Bojana Žaberl (RA Sotla), Irena Roškar (ZTKR Rogatec), Teo Hrvoje Oršanič (Kozjanski park), Vinko But (KZ Šmarje pri Jelšah), Fanika Šket (Turizem Podčetrtek), Vlasta Kramperšek Šuc (TIC Šmarje pri Jelšah). Spodaj: Anita Čebular (RA Sotla) in Nada Lončar (Turizem Rogaška Slatina)(Foto: ALJOŠA BONČINA)
Fotografije tudi na www.radiocelje.com in na facebooku Novega tednika in Radia Celje
Pozdrav vinu pripravljajo v nedeljo med drugim v Šmarju pri Jelšah.
vabi na igranje golfa, zanimiva je dežela pravljic in domišljije, vabi domačija Mraz z mini živalskim vrtom, muzej kmečke opreme ... Veliko možnosti je za kolesarjenje, krajše in daljše sprehode. Trenutno pripravljajo nov zemljevid, pred kratkim pa so poti na novo označili.
Bogat program vsako leto pripravljajo tudi v Kozjanskem parku. Praznik kozjanskega jabolka je sejemsko dogajanje v začetku oktobra, ki je zelo dobro obiskano, ljudje pa že sedaj sprašujejo, če bodo lahko dobili stojnico. Celo leto je bogat kulturni utrip na gradu Podsreda. V kozjanskem regijskem parku imajo čez 50 kilometrov urejenih tematskih poti. Letos so odprli tudi najdaljši sadni drevored v Sloveniji od Podčetrtka do Olimia. Posadili so čez 200 hrušk.
V Šmarju pri Jelšah so zasnovali nov projekt Razvoj turizma v zidanicah, ki zajema celotno območje Obsotelja in Kozjanskega. Svoje »gorce« naj bi lastniki ponujali kot apart-majske hišice, v obliki vinotočev oziroma turističnih kmetij. Dir-nbekova »gorca« že deluje, regi-
strirali pa sta se tudi Vrbekova in Zdolškova. V okviru projekta bodo pripravili prodajni katalog in spletno stran ter začeli tržiti turizem v zidanicah. V občini se veselijo tudi muzeja baroka, ki ga bodo odprli naslednjo jesen, v njem pa bodo razstavljene vse plastike s kalvarije, ki počasi dobiva svojo prenovljeno podobo. Rotovž v Lembergu pa je bil obnovljen lani in si ga je treba ogledati.
Turistično ponudbo, številne bisere, se trudijo čim bolj povezati tudi v Razvojni agenciji Sotla. Letos se največ ukvarjajo s projektom oživitve ponudbe ob šmarsko-virštanjski vinsko turistični cesti, ki povezuje območja vseh občin, na katerih deluje agencija. V okviru projekta bodo oblikovali celovito turistično ponudbo in programe, prav tako pa pripravljajo elaborat nove označitve vinske ceste. Oblikovali so krožne kolesarske povezave, tako lahko turisti spoznavamo lepote Ob-sotelja in Kozjanskega. Oblikovali so tudi katalog Turizem v sožitju z naravo.
SIMONA BRGLEZ Foto: arhiv ustanov
Utrinki z Bučarijade v Podčetrtku

Naložba v vašo prihodnost
OftlWCItO IM1MO KIMAMO» EVifOlSKA IMIA
Evropski sorafni sklad
Evropski sklad za regionalni razvoj
ZAVOD CELEIA CELJE
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
Ena izmed pisalnih miz policijskih postaj na Celjskem ... (foto: Arhiv Sindikata policistov Slovenije)
Se da na takšnem računalniku še delati? (foto: Arhiv Sindikata policistov Slovenije)
Policisti v službi kot največji reveži?
Za dve pokvarjeni »marici« v Celju menda zmanjkalo denarja za popravilo
V garažah celjske policije naj bi po naših podatkih stali dve pokvarjeni intervencijski vozili. Ker denarja za popravilo ni, ju policisti ne morejo uporabljati, ampak naj bi si sposojali »marico« od kolegov z druge policijske postaje. Na nekaterih policijskih postajah na Celjskem zaposleni ne morejo zapreti oken, ker so že popolnoma dotrajana. Medtem ko je ureditev policijskih postaj ob šengenski meji sofinancirala EU, se dogaja to, da so tam pisarne neprimerno velike za število zaposlenih, medtem ko v manjših postajah drugje na Celjskem v nekaj kvadratnih metrih pisarn deluje več zaposlenih. Tudi računalniška oprema naj bi bila ponekod v katastrofalnem stanju.
Naj spomnimo, da smo Nezadovoljstvo naj bi bilo
pred leti že razkrili, da v policiji ni bilo denarja za zaščitne rokavice policistov na terenu. Zgodilo se je (ravno na Celjskem), da se je policist, ki naj bi preprečil odvisniku, da bi ta storil samomor, poškodoval na njegovih iglah. To je izredno nevarno, saj je takrat obstajala nevarnost okužbe, odvisnik je namreč imel hepatitis. »Takšnih tveganih postopkov je dnevno na stotine,« pravijo policisti. Prekipelo jim je, ko so v javnost pricurljali podatki o vrtoglavih plačah nekaterih (predvsem) v nacionalnem preiskovalnem uradu, ki dosegajo več kot 5 tisočakov, medtem ko kriminalist, ki prav tako odkriva huda in nevarna kazniva dejanja na terenu, dela za 960 evrov.
tudi zaradi domnevno visokih plač nekaterih vodij oddelkov na celjski policiji, zato je le vprašanje časa, kdaj bodo v javnost prišli tudi podatki o višini njihovih plač.
Fotografije v javnost!
Ker se posamezni policisti ne želijo izpostavljati, je pred tedni Sindikat policistov Slovenije vse policiste pozval, naj mu anonimno pošiljajo fotografije svoje delovne opreme. »Fotografije odražajo precej klavrno stanje. Ne samo, da neustrezna oprema predstavlja problem, ampak ni ustrezna! Policisti potem nalog sploh ne morejo opraviti ali pa so tako izvedene naloge v celoti nezakonite
Vprašanja, kako ocenjujejo stanje z dotrajano policijsko opremo, smo naslovili tudi na Policijski sindikat Slovenije, vendar nam odgovora kljub ponovnemu posredovanju niso poslali.
zaradi zahtev in standardov, ki jih morajo dosegati,« nam je dejal predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič.
Najbolj menda šepa pri osnovni opremi, ki pa je ponavadi najnujnejša, kar vpliva tudi na varnost. »Ni skrivnost, da v zadnjih mesecih vsako vozilo policije, ki se okvari, izločijo iz prometa in se to sploh več ne popravlja, ker enostavno ni denarja. Nekatere policijske enote so enostavno »prizemljene« ali pa si vozila izposojajo od drugih enot. To je posledica neustreznega pristopa k nabavi, saj se izbira vrsta najema kot je lizing, ki pa ne krijejo stroškov servisiranja. Na eni od policijskih enot so naredili izračun, da so stroški popravil intervencijskega vozila presegli vsaj dvakratnik vrednosti novega vozila,« pojasnjuje Petrovič. Pred časom naj bi se kar na nujni vožnji okvarilo vozilo specialne enote policije. Posredovanje so lahko nadaljevali šele, ko so jim dostavili drugo vozilo ...
Ni opreme, ni dela
»Sindikat je vodstvo policije že večkrat opozoril, vendar je poleg rebalansa proračuna problem tudi razmerje plače-investicije, ki je trenutno 90-10. To pomeni 90 odstotkov za plače in 10
INFO113
Padel s strehe
V sredo zjutraj se je na Opekarniški cesti v Celju zgodila delovna nesreča. Nekaj minut čez pol osmo uro je s strehe objekta padel delavec. Moškemu so prvo pomoč nudili reševalci, ki so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Dobil naj bi hude telesne poškodbe, saj je padel z višine približno 10 metrov.
Naftni tatovi
V preteklih dneh je bilo na Celjskem več tatvin nafte. V ponedeljek so jo neznanci ukradli iz tovornjaka na avtocestnem počivališču na Lopati, zatem pa jo je iz delovnega stroja na gradbišču na Polzeli izginilo kar okoli 120 litrov. Prav tako iz delovnih strojev so nafto te dni ukradli v Gorici pri Slivnici in z delovišča v bližini avtocestnega počivališča Zima.
odstotkov za naložbe, ki so se skrčile. Pred leti je bilo razmerje nekje okoli 70-30. Glede na blokado zaposlovanja novih kadrov, ki so bili že predvideni v letu 2011, in glede na blokado pri nabavi opreme lahko pričakujemo, da bo kdo od odgovornih tudi javno in to zelo kmalu povedal, da se bodo zaradi tega začeli nižati standardi na področju varnosti,« dodaja Petrovič. »Če policija nima urejenih niti osnovnih prevoznih sredstev, ne more delati. Tukaj ni posebne filozofije. Opremo imaš ali je nimaš, pri nas pa se prepogosto improvizira, pri čemer se v neugoden in tvegan položaj postavlja neposredne izvajalce,« še pribije. Pred problemom dotrajane policijske opreme si na celjski policijski upravi ne
V SPS navajajo, da prihaja največ pritožb nad opremo predvsem iz Celja, Žalca in Šentjurja. »Tam gre za staro in neustrezno opremljenost prostorov še iz časov zgodnjih 80 let,« so ogorčeni sindikalisti.
Na celjski policijski upravi je bil v začetku tega tedna tudi minister za pravosodje, ki trenutno opravlja tudi funkcijo notranjega ministra, Aleš Zalar. Z vodstvom celjske policije se je sicer pogovarjal o delu posebne skupine policistov za nadzor prometa. Ena od tem pogovora je bila tudi dotrajanost policijskih objektov. V prihodnjem času naj bi uredili predvsem prostore policijske postaje v Slovenji Gradcu, ki od poletne reorganizacije policije spada pod celjsko policijsko upravo. O konkretnih rešitvah za težave z opremo policistov na terenu naj ne bi govorili.
zatiskajo oči. »Vsekakor je dotrajana oprema problem, ne samo v policiji, ampak tudi v drugih resorjih, in to ne le z vidika učinkovitejšega izvajanja nalog, ampak tudi z vidika varstva pri delu. Najbolj pereče stanje je pri starem voznem parku službenih vozil, tehnične opreme, pisarniške opreme, klim, dotrajanem stavbnem pohištvu, streh, fasad, oken. Medtem ko za osebno opremo policistov ne moremo reči, da je dotrajana,« nam je odgovorila vodja Službe za operativno podporo na PU Celje mag. Mija Krajnc.
»Policijske uprave nimajo dodeljenih sredstev za nabavo opreme policistom in osnovnih sredstev, kamor spadajo tudi vozila, mize
stoli, ampak vse nabave izvaja ministrstvo za notranje zadeve. Prav tako policijske uprave nimajo pravice izvajati investicijskega vzdrževanja, kot je menjava oken, obnove fasad, obnove streh .... Izvajamo lahko zgolj tekoče vzdrževanje opreme in objektov, torej beljenje, menjava talnih oblog, servisi ...,« še dodaja Kranjčeva. Da se v Sloveniji vedno znova varčuje ravno v policiji, nam je že pred časom potrdil tudi direktor PU Celje Karol Turk. Takrat je dejal, da: » ... varčevati v nedogled pri policistih ne vodi nikamor. 30 let živim s policijo in 30 let varčujemo in za nas se denar nikoli ne najde .«
SIMONA ŠOLINIČ
Vinjen zbil peško
Ženska je prečkala cesto na delu, kjer ni označenega prehoda
Kar 1,29 grama alkohola na kilogram krvi je napihal Danijel Jerneje, ko je 20. avgusta leta 2005 povzročil tragično prometno nesrečo v Velenju. Z osebnim vozilom je na regionalni cesti trčil v 76-letno peško Ano Ledi-nek. Ta je vozišče prečkala, čeprav tam ni bilo označenega prehoda. Sojenje Jernej-cu se je začelo šele po šestih letih.
Jernejc je po trčenju odpeljal naprej, ker se menda ni zavedal, da je sploh trčil v nekoga, čeprav naj bi začutil, da je nekaj »počilo«. Na kraj nesreče naj bi se sicer kasneje vrnil, ko sta tam že bili policija in reševalna ekipa. 74-letnica je zaradi hudih poškodb umrla v celjski bolnišnici. Jernejc jo je zadel z levim delom av-
tomobila, kar pomeni, da je bila ženska med prečkanjem že na sredi cestišča. Nesreča se je zgodila v večernih urah in na mokri cesti, zato je bilo na sojenju kar precej slišati o tem, kakšen je bil takrat asfalt, torej ali je tudi ta vplival na nastanek nesreče. O asfaltu so spraševali celo policiste, ki so v sredo pričali na obravnavi, saj so opravljali ogled dogodka. Toda sodni senat, odvetnik in tožilec so dobili največkrat odgovore, da se priče ne spominjajo vsega o tej nesreči. Od dogodka do začetka sojenja je vendarle minilo že kar nekaj časa. Jer-
nejc je tik pred nesrečo vozil s kratkimi lučmi, na tem delu pa naj bi bilo zaradi lastnosti cestnega odseka treba voziti z dolgimi, ker bi se tako lahko morda izognil tragediji. V zagovoru je dejal, da so se po nesreči skupaj z njim v vozilu mimo kraja nesreče peljali tudi policisti in v nekakšni »rekonstrukciji« ugotovili, da je možno »po tem odseku voziti tudi s kratkimi lučmi«. Toda vsi policisti so to zavrnili in dejali, da se kaj takega nikakor ni moglo zgoditi, saj niso za to pristojni.
SŠol
Akcijsko sredino dopoldne v središču Celja
S puškami v center Celja
Sojenje se bo nadaljevalo 9. decembra, ko bodo zaslišali prometnega izvedenca, do takrat naj bi pridobili tudi podatek, kdaj so vzdrževalci cest na tem cestnem delu preplastili vozišče.
V sredo, nekaj minut po 11. uri, se je v Prešernovi ulici v Celju pred stavbo, kjer so bili včasih prostori Banke Celje, nabralo kar nekaj »firbcev«. »Verjetno gre spet za klic o bombi,« so modrovali nekateri, ko so opazili policiste, kako so s puškami prežali pred stavbo in okolico.
Do zob oboroženi policisti v neprebojnih jopičih so onemogočili hojo mimo nekdanje banke, nato pa vanjo tudi vstopili. Pričakovati je bilo, da bodo policisti ven pospremili vklenjenega storilca kakšnega kaznivega dejanja, kar se na koncu ni zgodilo. S policije so nam
sporočili, da se ni zgodilo nič takega. Ker je bila v teh prostorih nekoč banka, so očitno še vedno povezani z alarmom oziroma preko »panik tipke« s celjsko policijo. Klic naj bi se avtomatsko sprožil (verjetno zaradi kakšnih vzdrževalnih del) in aktiviral policiste. To pa se ni zgodilo prvič, pred meseci smo poročali, da so delavci pri montaži klimatskih naprav po nesreči sprožili alarm in na enak način »privabili« celjske policiste pred stavbo. Priporočamo, da zdaj policisti takšne klice jemljejo že kot vajo hitrega posredovanja ...
SŠol
Umrl mlad voznik
Okoli 17. ure v sredo se je pri kraju Trška Gorca na glavni cesti Šentjur - Planina zgodila tragična prometna nesreča. V njej je umrl komaj 23-letni voznik. Na območju celjske policijske uprave je letos v prometnih nesrečah umrlo 13 ljudi, lani v enakem obdobju pa 17.
27-letni domačin, voznik traktorja, se je z dvorišča vključeval na glavno cesto. Pri tem je z njegove leve strani v smeri proti Šentjurju pripeljal 26-letni voznik avtomobila iz okolice Šentjurja ter se ustavil. Za njim se je pripeljal še 23-letni voznik iz okolice Laškega, ki je prav tako začel zavirati, a vozila ni uspel pravočasno ustaviti. Pri tem pa ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je z levo bočno stranjo avtomobila silovito trčil v vozilo, s katerim je v nasprotni smeri prepeljal 32-letnik iz okolice Šentjurja. Zaradi poškodb je 23-letni voznik umrl na kraju nesreče, 23-letna potnica v njegovem vozilu je bila hudo telesno poškodovana, voznik v nasproti vozečem vozilu pa lažje.
SŠol, foto: PGE Celje
Prvi sopotnik umrl, drugi ostal invalid
Sodba kmalu?
S 107 kilometri na uro je Denis Šumlak decembra leta 2007 v Škofji vasi v Celju zapeljal z vozišča, trčil v prometni znak, plinsko napeljavo in v obcestni zid. V njegovem vozilu je umrl sopotnik, drugi je invalid. Šumlak je napi-hal najmanj 2,03 grama alkohola na kilogram krvi.
Sojenje se bo konec novembra morda tudi končalo, v začetku tega tedna so le prebrali mnenja sodnih izvedencev medicinske in prometne stroke. Ta so pokazala, da je sopotnik v vozilu po trčenju umrl zaradi
hudih poškodb glave, zdravniki mu ne bi mogli pomagati, saj je šlo za hitro smrt. Drugi sopotnik je dobil hude poškodbe hrbtenice in je bil tudi v življenjski nevarnosti. To, da ta ni bil pripet z varnostnim pasom, ne vpliva
na stopnjo poškodb, saj je šlo za silovito trčenje. Prometni izvedenec je v mnenju zapisal, da na nesrečo ni le vplivala prevelika hitrost, ampak tudi način vožnje, saj naj bi Šumlak s ceste na bankino zapeljal hipoma in
sunkovito. Sojenje se bo nadaljevalo 25. novembra, ko bodo zaslišali še psihiatra. Ta naj bi ugotovil, v kolikšni prištevnosti je bil Šumlak v času nesreče, saj je bil visoko vinjen.
SŠol
Ne pozabite na zimske pnevmatike
Od 15. novembra do 15. marca nujna zimska oprema vozil
Ne glede na spremembo prometne zakonodaje je predpis o zamenjavi letnih pnevmatik z zimskimi enak kot doslej. Vsa motorna in priklopna vozila morajo biti zimsko opremljena od 15. novembra do 15. marca. Enako velja tudi izven tega datuma, če so na cestah zimske razmere.
Ker je bilo zaradi slabe vremenske napovedi že oktobra kar nekaj panike zaradi pri-
čakovanja snega, je nekaj voznikov zimsko opremo že montiralo na svoje jeklene lepotce. Največ gneče imajo vulkanizerji ravno v teh dneh.
Zimske razmere so takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo. Policisti verjetno ne bodo kaznovali vsepovprek že 15. novembra, bodo pa za-
gotovo bolj pozorni na voznike, ki zimske opreme ne bodo imeli. Ravno zaradi teh je ob prvem sneženju največ težav, saj povzročajo gnečo na cesti, zastoje in tudi nezgode. Kazen za tiste, ki predpisov ne bodo upoštevali, je od 120 do 400 evrov, je pa lahko še višja, če tak voznik onemogoča promet. Policisti lahko takšna vozila izločijo iz prometa, se pravi prepovedo
nadaljnjo vožnjo, kaznujejo pa tudi tiste, ki svojih vozil ob sneženju ne bodo dobro očistili. Če takšno vozilo iz prometa ne odstrani voznik sam, to storijo vzdrževalci ceste na stroške lastnika. Bolj pod drobnogledom bodo tudi vozniki tovornih vozil, ki se morajo ob zimskih razmer prav tako sami izločiti iz prometa.
SŠol
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEV
Nas živali pozimi res potrebujejo?
Dobil sem kar nekaj ogorčenih klicev, da sem proti krmljenju ptic (članek Nas živali pozimi res potrebujejo v NT 4. novembra). Rad bi poudaril, da nikakor nisem proti temu. Povedal sem samo dejstvo, da v večini primerov ptice krmljenja ne potrebujejo. Seveda je lepo, da se jih krmi. Prav pa je, da se jih krmi s pravilno hrano na pravilen način, v nasprotnem naredimo pticam več škode kot koristi.
Ptice ne bodo nikoli ogrožene, če jih prenehamo krmiti pozimi. So pa zelo ogrožene zaradi tega, kar delamo čez celo leto: intenzivno kmetijstvo, vedno več novih pozidav in še mnogo drugih
stvari, ki uničujejo pticam življenjski prostor.
Torej - nikakor nimam nič proti krmljenju ptic. Treba pa jih je krmiti s pravilno hrano, kot so npr. sončnična semena, proso, orehi, jabolka, ne pa s kruhom, pecivom itd.
JERNEJ FIGELJ, DOPPS - BirdLife Slovenia
IHVALE
Dobrodelni občan
Rad bi pohvaliti Stanka Štefanca iz Štor pri Celju, ki je eden izmed najbolj humanitarnih ljudi daleč naokrog. Vedno podarja veliko stvari, ki so potrebne za normalno življenje tistih, ki si tega ne morejo privoščiti (npr. pralni stroji, štedilniki, postelje ...).
ISMET ČORBIC
V SPOMIN
Ferdo Žerdoner
Kako sladke, kako vabeče, za trenutek čutne so skrivnosti planinski poti, je znal dokazovati le Ferdo Žerdoner (25. 2. 191325. 10. 2011). Z iskrivim ogovarjanjem bodočih planincev je svoje pripovedi o poteh začinil tako, da se potem nisi mogel upreti. Male običajne poti so mu pomenile mnogo več kot tiste megalomanske, vrhunske. Vsakemu udeležencu pohoda ali vzpona je dovoljeval, da poti spoznava in podoživlja svobodno in po lastni presoji. Na ta način je Ferdo kot prvi predsednik PD Aera Celje okoli sebe pridobil samostojne in zveste planince. Članstvo je v tistem času doseglo zavidljivo raven.
Ferdo Žerdoner je ljubil planine. Ko je izpregel, ko telo ni zmoglo več toliko kot včasih, se je rad pošalil o tistih nekoč luknjastih makadamskih cestah, po katerih so drveli s polto-vornjakom proti štartu, o vlaku in ostali kramariji, ki ni dovoljevala pohodni-ku, da se tako nebogljeno podaja v hribe kot danes. Poleg števila prehojenih planinskih obhodnic, med katere spada tudi Slovenska planinska transver-zala, je začrtal tudi svoje poti. Ena od njih se imenuje po njem. Nahaja se v bližini njegovega doma, v Celju, za katero skrbi PD Ojstrica Celje. Vsako leto v drugem letnem času je po njej organiziran med-društveni pohod.
Ferdo Žerdoner je bil nosilec več zveznih, med-društvenih in društvenih priznanj, zahval. Kot finančnik v podjetju in hkrati predsednik društva je nesebično in znatno prispeval pri obnovi planinskih koč ter pri gradnji osrednjega planinskega doma na Kredarici. Ferdo je svojemu društvu podaril tri albume slik, ki so arhivska, če že ne skoraj zgodovinska vrednost planinskega delovanja v Sloveniji nasploh.
»Kako ironično. Če bi Ferdo s svojim odhodom počakal še eno leto, bi lahko slavil svojo stoletnico skupaj s petdesetletnico svojega društva,« je pomoledoval aktualni predsednik PD Ojstrica Celje Vili Vengust. Ferdo Žerdoner je bil odločen in odgovoren ljubitelj planin, prijatelj, ki je znal pritegniti in združiti planince v enovito že skoraj enako mislečo skupino ljudi. Za njim sta ostali radovednost in ljubezen do gora. Po njegovi zaslugi ju bodo še dolgo gojile naslednje generacije.
PD Ojstrica Celje
Hvaležna bolnica
Iskreno se zahvaljujem celotnemu zdravstvenemu osebju na oddelku za kirurgijo roke, opekline in plastiko II v celjski bolnišnici za uspešno operacijo in zdravljenje v času moje bolezni ter za vso skrb, pozornost in nego. Posebna zahvala velja Roku Pavliču, dr. med., ki me je operiral.
ELIZABETA RABUZA, Laško
radjocelje
Izdelujem in m utiramo pohištvo po mri (različnidekpgi)
Izdelujem in prodajam masivno pohištvo zelene Unije
Informacije: 0542645Ž5
DRI TELEFON
Delež za obnovo
Bralko zanima, kako je z delitvijo stroškov pri obnovi večstanovanjske hiše, kjer je etažna lastnina urejena. Zanima jo, kje lahko uradno izve, koliko znaša njen idealni solastniški delež na stavbi ter koliko odstotkov od skupnega zneska mora prispevati. Prav tako želi izvedeti, ali lahko prispeva k skupnemu znesku stroškov obnove za svoje kletne in garažne prostore manj kot za stanovanjske prostore (po kvadratnem metru).
Matej Cepuš, ki dela v Komunali Laško na področju stanovanjskih zadev, odgovarja: »Idealni delež je v bistvu solastniški delež v stavbi. Izraža se z ulom-kom ali odstotkom, in sicer se solastniški deleži določijo glede na površino posame-
znega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Skupni deli se pri tem ne upoštevajo, ko govorimo o površini, pa je treba pri izračunu upoštevati uporabno neto tlorisno površino posameznih delov v stavbi. V to površino spadajo tudi kleti in garaže, za te prostore se delež nič ne zmanjša, ampak se k uporabni neto tlorisni površini prištejejo s celotno površino. Podatke o idealnih deležih za večstanovanjsko stavbo lahko gospa izve pri upravniku. V kolikor stavba nima upravnika, pa lahko dobi podatke za izračun idealnih deležev (površine posameznih delov) iz uradnih evidenc GURS-a, saj piše, da je etažna lastnina v stavbi urejena.«
Ogrožena stavba
Bralec s Frankolovega (posredoval je osebne podatke) se pritožuje zaradi dveh velikih gozdnih dreves, katerih veje segajo s sosednjega zemljišča na njegovo streho. Eno od dreves je votlo ter nagnjeno, zato se bralec boji, da se bo v močnem vetru podrlo na njegovo stavbo. Korenine dreves so na občinski cesti, ki ločuje obe parceli, vidne.
Mag. Nataša Kos iz medobčinskega inšpektorata in redarstva odgovarja: »Inšpektorica medobčinskega
inšpektorata in redarstva si bo z revirnim gozdarjem v prihodnjih dneh ogledala omenjeno lokacijo. V kolikor bo ugotovila kršitve predpisov, ki jih nadzira, bo uvedla postopek v skladu s pristojnostmi. O ugotovitvah bo inšpektorica obvestila bralca neposredno. V primeru, da gre zgolj za medsosedsko razmerje, bo stranki svetovano, da uveljavlja svoje pravice v okviru zasebnega ali kazenskega prava, katerih varstvo se uveljavlja v civilnih ali kazenskih sodnih postopkih.«
BRANE JERANKO
i7ei£c/il/it crltfi	h,»
pikamo	
vsako soboto ob 12.1 S	
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
m
XII A
m.
^ * Finančni lizing
AT K A
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Bližnjica/do eLobreßcu curkomobilcu
TO
INFORMACIJE
Naš mali avto ...
Objavljamo nekaj odmevov na petkovo humoresko - rubriko, kjer nam nasmeh izvablja Mateja Reba. Bralka Irena je zapisala: »Vesela sem, da ste v časopis uvrstili tudi homoresko in upam, da bo ostala stalnica v Novem tedniku. Humoreska z naslovom »Šparanje«, takšno ali drugačno mi je bila všeč, kajti z dobro mero humorja opisuje to, kar se dogaja vsakodnevno in čemur se morda v realnem življenju pozabimo nasmejati.« Bralec Miro pa je dodal, da verjame, da bodo homoreske velika poživitev za časopis in zaželel: »Naj še dolgo živi Herminca in nas razveseljuje s svojimi dogodivščinami.« Vabljeni, da nam svoje mnenje na e-naslov: tednik@nt-rc.si pošljete tudi vi.
Svoj izjemen smisel ali bolje rečeno nesmisel za vse, kar je povezano z avtomobili, sem najbrž podedovala po babici Frančiški. Mamin brat, stric Todi, je dolga leta delal v Franciji, potem se je nekega dne vrnil - z novim avtom. S starši smo se odpravili k njemu na obisk, a ga ni bilo. Doma je bila le babica.
»Kje je Todi?« je vprašala mama, ki brata že nekaj let ni videla. »Nimam pojma. Menda so šli na pikpok!« je mrko odvrnila babica. Nismo razumeli. »Nekam daleč so se odpeljali, da bodo pekli na žaru!« je sledilo pojasnilo. Aha, piknik. »Prejšnji teden so
me vlekli s seboj. Dve uri smo se vozili, da smo potem v grmovju jedli čevapčiče!« je razložila babica. »In še zažgani so bili! A je treba iti tako daleč, da gledaš leske? Jih imam na dvorišču. Ampak odkar ima Todi to kastrolo, mu je vse preblizu!« »Kakšen avto pa je kupil?« je seveda zanimalo očeta. »Ne vem, menda se mu reče polž!« je pojasnila babica. Šele ob naslednjem obisku smo videli, da je stric pripeljal peugeota. Še dolgo smo se smejali na ta račun.
V naši družini pa ni samo babica tarča posmeha. Tudi jaz sem se pred nekaj leti »proslavila« z odgovorom na vprašanje, kakšen avto je ku-
pila prijateljica. »Zelenega,« sem pojasnila. Si pač ne morem pomagati. Avtomobili so mi vsi enaki.
Z izjemo katrc. Vozila sem jo do nezavesti, kaj vse smo tovorili v njeni prostorni in zmogljivi notranjosti, nihče več ne ve. Moj dragi je nekoč z njo prijatelju pripeljal celo svinjo. Živo, da ne bo pomote. Kakih dvesto kil dobre vage. Pa je reva, mislim, katra, preživela tudi to. Že dolgo je v pločevinastih nebesih, a ko je spustila dušo, sem bila žalostna, kot bi umrl kdo od žlahte.
Zdaj imava z mojim zakonitim Hanzijem Mukija. Tako sva poimenovala najinega av-
tomobilskega prijatelja. Lepo prosim, ne me vprašati, katere znamke je, ker ne vem, je pa bele barve, če vam to kaj pomaga. Muki je tudi pravi oča-nec in vsako leto imava majhno družinsko praznovanje, ko nama ga spet uspe spraviti čez tehnični pregled. Da bi si omislila novega, že nekaj časa ni prave možnosti. Ne vem, kako da nama ne uspe. Je denar pač vedno bolj nujno potreben za kaj drugega.
Zadnjič pa mi je dal misliti znanec, ki je prišel na obisk iz bele Ljubljane. »Ne morem verjeti! Sem zadnjič bral, kako slabo stoji gospodarstvo savinjske regije. Po pločevini na cesti tega nikdar ne bi rekel. Toliko razkošnih avtomobilov, kot sem jih opazil danes tu, nikjer nisem videl!« Z mojm dragim sta se potem zapletla v pogovor o šitrikolesnikih, jaz sem, glede na svoje skoraj »viki-pedično« znanje o tej temi, modro molčala. Kasneje sem v vsemogočnem brskalniku hitro pogledala, o kakšnih avtomobilih je tekla beseda. Ja, take sem tudi jaz videvala, vse ceste so jih polne. Le zakaj ga midva nimava?
Potem sem zadnjič dobila odgovor. Z Mukijem sem obstala pri rdeči luči na semaforju. Na desnem pasu ob meni - trije črni, novi velikani. Pa mi firbec ni dal miru in sem malo bolj stegnila vrat. Kdo vendar sedi za volanom? V vseh treh avtomobilih - mladeniči, po mojem kakšnih trideset let. Kot bi bili zmenjeni, vsi ostriženi skoraj na nulo, z bleščečim uhanom in mobilnim telefonom na ušesih. S »pomembnim« pogledom, za-zrti nekam v daljavo. V hipu mi je postalo jasno. Seveda.
Nikdar ne bom imela takega avta. Okej, lahko si nataknem uhan, lahko na uho prislonim telefon. Da bi se strigla na balin, do tega mi skoraj ni, a če bi to pomagalo, bi tvegala. Toda tridesetletni pobič, to pač nikdar ne bom. In moj Hanzi tudi ne več. V tistem je posvetila zelena. »Muki, zdrži!« sem odločno rekla in stopila na plin. Da bi razmišljala, kako so malinovci prišli do takih limuzin, seveda nima smisla. In dokler Muki vsaj še malo miga z izpušno cevjo, mi je tudi vseeno.

živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
fu&z&ua/
^Veaana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje
Prodajni center Medlog 15 jn Ipavčeva21, Celje,
prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk.
-	20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik
-	podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11.2011 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo.
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT, Mlaker Alojz s.p..
PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50
PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16
10 % popusta na premoženjska zavarovanja
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 12. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Murski val)
NEDELJA, 13. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Tadeja Vodov-nik Plevnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
PONEDELJEK, 14. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Tadeja Vodovnik Plevnik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
TOREK, 15. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 16. november
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
ČETRTEK, 17. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 18. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
Tadeja Vodovnik Plevnik
Ko je martinovo pravi praznik
»Seveda, letošnje martinovo je resnično pravi praznik, saj nas je vinogradnike letina 2011 prijetno presenetila,« se veseli specialistka za vinarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik, od koder pokrivajo po vinogradniški in vinarski plati tudi širše celjsko območje.
Če nas je narava obdarila dobro, potem se tudi mi dobro počutimo, omenja upoštevana enologinja, ki se je pred leti iz mestnega okolja Maribora poročila na vinogradniško kmetijo na gričevnatem Koretnem v širši okolici Šmarja pri Jelšah. Tam jo težko pričakuje devetletna hči, ki je lani doma povedala, da na kmetiji ne bo ostala, ker je treba preveč delati ter se zato raje uči. Otroka so hitro poučili, da za delo na kmetiji potrebuješ zelo veliko znanja, tudi vinogradniškega, in morda si bo v prihodnjih letih premislila. Tadeja Vodovnik Plevnik bo gostja oddaje Znanci pred mikrofonom, ki bo na sporedu na Martinovo nedeljo po 10. uri.
Foto: BJ
Zakaj je protestirala Saška?
Novinarji redko protestirajo, ko jih doletijo novinarske dolžnosti. Tu in tam pa se vseeno zgodi. Tako je na primer Saška T. Ocvirk dan preživela med protestniki pred ljubljansko BojZo in z njimi nekaj ur tudi »protestirala«. Seveda to izključno z namenom, da je potem lahko o dogajanju izčrpno in doživeto poročala za Radio Celje.
Foto: SHERPA
Prenosi, oddajo Ponedeljkovo športno dopoldne (10.11
Šport danes (vsak dan oZri^J
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	MUZIKANTI ŠPILAMO -VIKEND
2.	ADIJO STARI ČASI -ANSAMBEL MIKOLA
3.	ZA CAJTUNGE ŠE MAM -KRAJCARJI
4.	TUDI TI NE VEŠ - KOZJANSKI ZVEN
5.	RAD BI LE Z NJO ŠEL SKOZI JESEN - BUM PREDLOG ZA LESTVICO
ŠOLA ZA ZIVLJENJE - ŠMARSKI ODMEV
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	ŽIVLJENJE VE - VIHAR (6)
2.	RADA SE JE SMEJALA -AZALEA	(2)
3.	POHORCA JE VZELA - STIL (4)
4.	POROČNA PRAVLJICA - ČRIČKI (3)
5.	VRNI SE - JURČKI	(1) PREDLOG ZA LESTVICO
DEKLICA Z VASI - ANS. GAMA
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
(2)
(4) (1)
(5) (3)
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	BRIGHTER THAN THE SUN -	
	COLBIE CAILLAT	(5)
2. JUNK OF THE HEART - KOOKS (4)		
3.	CALLED OUT IN THE DARK	
	- SNOW PATROL	(2)
4. JAR OF HEARTS - PERRI		
	CHRISTINA	(3)
5.	WE FOUND LOVE - RIHANNA	
	FEAT. CALVIN HARRIS	(1)
ß.	THE ONE THAT GOT AWAY -	
	KATY PERRY	(5)
7. RUN FOR YOUR LIFE - MATT		
	CARDLE	(3)
8 NEW AGE - MARLON		
	ROUDETTE	të)
9.	BUMPY RIDE - HOOSIERS	(2)
1O.	I STAND ALONE - LONDON	
	THEOPHILUS	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	DA SANJAL BI NJO -	
	STEREOTIPI	(2)
2.	POZDRAV Z LJUBEZNIJO -	
	NINA PUŠLAR	të)
3.	KLOVN - FLIRRT FT.	
	TINKARA KOVAČ	(3)
4.	GREVA - NATAŠA	(4)
5. MOŽGANI NA PASI - NULA		
	KELVINA	(5)
B.	ZDEJ VEM - MURAT & JOSE	(1)
7. POČASI JE LEPO - JELEN BAND (5)		
8.	KAM GRES - ELI	(1)
9.	BRANI ME - BRO	(3)
1O.	NISEM DOBRA VILA - EVIL EVE (2)	
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	CRAWLING BACK TO YOU	
	- DAUGHTRY	
	WONDER WHY JULIAN PERRETTA	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	STRAH -NOTTERDAM	
	OSTANI - ANDRAŽ HRIBAR	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
BREZPLAČNI PROMETNI
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23
INFORMACIJE
I i i M I i I I I I i > U-Llli I I I I . I I I I I I I I I H I I I..........I
-1—1-
<^4
kovanje v ogtasrii ^lo
031 692
A
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrai mrzlično začnemo razmišljati, kje hi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri Čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se. da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.

tet. 03 620 0701
OfUM- T1®3™3 s P65010 ponudbo za tam, _> obrt in hobi Zavese. kamiM. tri kovL lamelne uvese. roloji notranje ialujije. posteljnina, sukanci, igle. zadrge. gumbL volna, kva&and rofria drfj.
ObUritr tuU iu MUlvtitrvi S, v Crlju. xdiveu.gJoriAPamii.net
WWWJ
VEZAVA DIPLOMSKIH IN OSTALIH NAI.OG pr«ra vezam m ¡ti d ¡plom sitih in ostaii h nalog že y 2h tirah.Opravljamo tudi spiralne in toplot ne vezave. Izdelava peisonallziranihialnih knjig. Zlat doti;): na koledarje in rokovniki1 vaiega logotipa!
www.cevez.si 031 534 304
AflTIAL ijojfu		il 1	
041 826594 •	ADAPTACIJE KOPALNIC - VODOVODNE INŠTALACIJE •	VSA ZIDARSKA DELA	i		
AftTIAL d.o.o., A^^vas&s,	3301 Petrovče		
DUHOVNO ZDRAVLJENJE S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READINGI IN NASVETI O OSEBNI RASTI
Zdravljenje s ponovno pouejavo: če je telo bolno na kakršenkoli nafln, se z energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje zdravja. Sem prevodnik energije in jo oddaji m skozi roke v holnikovo telo.
ULIJANA HOLY VBRTACNIK
POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211
Ssmfifva 10-13 3000 Me
i^jdSif Rte	n 070 754 864
www,pa i ¡1 Efixp ro; i
_s
odpTJvs vseh vrst avtomobilskih prask polna nje vozil, varjenje plastike, trajns o<Jprava rje, popravila po toči, odstra nje vanje barve in grafitov i avta
Pilili CIKIRAINO BMiVSIUi Mi IBM IH tekoč ft r. fini vi ■ (lilEdWi IfKVRHNO OLJE |igo| PYWL1S(N!;. H a L hI H JI J A O tR E VAEtJ E S AN I EARKE -Vil HICHdtORJI OMNI lil H
■in UMimrM.i- - iiuoconiiHiVont MEEfiiiigiRjiiiiiRiTiRHcimiog m ni «v tuBI
HIIEINE PCIOCE
IKOB
Hole dvorilo
TERMOINSTALACU E j tat.: 03/ Mf IS T», fin: 041 /«0 7M, hi: 03 7+1 IS ti
ivento e, saoi.^.1 Mniklib@ktMu.iiq.il ,mrww,k»b44«i*1|.*l
^OPBALWii.
nuixj DtJ^ »P-
3230 SENTJUK
mn lpj .dejan @giol .net
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: GHZSHIZ33
1 PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO • STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED
■ TESA RS TVO	IN SVETOVANJE
BRONISL A V CA NŽEK d. O.O.
l^^HROVSTV«). HLEPARSrVO
Pe£ovje 19 1220 Store tel: 03/57?-12-3F fax;03/3I-00-49 mobitel: 041/639-837 e patta: bronifkivxaniekigit- >si

Al/
FUNC MAKMUMC, Lf.
- graviranje, ptiijnji in ia^tm^ «fkli: n i;i elava steklenih nadstreškov. fisa d. ilupniiinih ogrflf-ilfnitiii gtllog C. L. Dob roti nilia It. 3530 ¿anljui T>l :03/7«ti9o Faks: 03/7« 12 SS rraric.majDrancgsiol.net www.majcianc.si
PVC ifiALuiravb.no poltUlvo thudna m qarutM waM
■	ilnHldvrtwrt
■	iulete, tsluaje In Jmmafiiilu !«niiiiHiljii|ikii ileHu (iHciart m^i sltklj ■milina H rtla
PriviS s.p.
Stiinislnv PVivošniti 041 992-229 Sv. Lovrenc 30 l| 3312 PreWd
ife::'
usluge:
povozi 15 1500 kg hlajenje Jo
LO

Fl orala d.o.o.
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41 r 3000 Celje GSM: 041 757 879
' poikrtilmo h ITREPITEV skoti« in po»Ioraih prottoro*
*	zajaditev i a vzdrževanje;
*	trlepr^daja in rxA]uptfjdmja okra mili rtjllin in
S kartico zvestobe do 7% popusta
:
/UHAVII IV I I rtŠKl)
M
TlIliRMANA
fj-fiifl
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dn. A. VERStNIN ortopiij revmatolog
F1TEX o.o_0.., Dunaiska 120 a. 1000 Ljubljana lil.: 03 /734-57-00,031 566 263; spin: iii*vti_Fim_si: t-roil A: mi*® t-2.net
prodajo, mnrttflza. prevo".
Nunčič Francs,)].
DušanaKvedia 38,3230 Šentjur 76? «5
e-nuil: lrfjifc.nunciryi-gmail.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"	
-ideja	-peti
- svet Min je	-toflotneiifalke
■ izdelava ponudb	■ kolfktorji
-prodaja	-bojlttji
-monlaia	-kopalniilraflfitma
■9iucijeotM(]jrfli;iwmoY dimniki
ŠIVILJSTVO
KRPIC^
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI
ponedeljek - petek | sobota
OSOO - l^CJD
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original krajšanje jeansa -oienje oblačil menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
nedelja in pramikl
07:00-13:00 I ZAPRTO

tZVEDU VODOVODNIH IN CEHTULHIH NAPEUAV m SAHAOJA KOMLNK
Pioilnska UJS 34/i). Stote, gsiti- 041 63! S07
igpjpj
IVITA-TERM
1 OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
Tel./Fax.:083 894 662 WWw.vltateiTn.st
PREZRAČEVANJE Z REKUPERA.CUO a\ TOPLOTNE ČRPALKE
OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI	iM^jvAMMmmMUTEwl
GSM:040 462 806
NILAN
INFORMACIJE
11111...... ........ I i i II ...............I I i r J I i i
Popravilo poškodovanih mavčnih plošč
F K '

Gradnja z mavčnimi ploščami je enostavna, suha ter hitra, vendar imajo omenjene plošče slabost, da so bolj podvržene nekaterim poškodbam v primerjavi s klasično zidanimi stenami ali z lesenimi oblogami. Največkrat se srečamo z neestetski-mi, vendar običajno nenevarnimi, lasastimi razpokami na stikih plošč, hitro se zgodi, da ob premikanju pohištva zadenemo steno in naredimo vanjo manjšo luknjo ali da se mavčne plošče prepojijo z vodo (zamakanje, vlaga...).
vlage. To je sicer dobra lastnost, saj prejeto vlago kasneje, ko je zrak bolj suh, oddajo nazaj v prostor. Drug pogost vzrok, predvsem pri mansardnih stropih, je delovanje lesenega ostrešja, ki se med posameznimi letnimi časi različno obnaša. Tretji razlog za pokanje plošč je nestrokovno in nekakovostno izvedeno delo polagalcev plošč, Razpoke, ki nastanejo med dvema različnima mate-riatoma, torej med mavčnimi ploščami in steno ali stropom, običajno saniramo tako, da v linijo stika ponovno nanese-mo akrilni kit in, ko se posuši, ponovno prebelimo.
Razpoke so običajno zelo tanke, za debelino lasu, in potekajo po stikih med ploščami ali na stikih plošč in drugih materialov (stik strop-zidann stena). Nastanejo zaradi »delovanja« plošč, ki imajo visoko sposobnost vpijanja
pravljenem delu drugačen od prvotnega, je treba prebarvati cel strop in steno, v najslabšem primeru pa cel prostor.
Če pa so razpoke med stiki na ploščah, jih saniramo nekoliko drugače. Stike med ploščami, kjer so se pojavile razpoke, za režemo v obliki črke V in stike zapolnimo s fugirno maso. V še svežo fu-girno maso vtisnemo stekleno volno ali mrežico, ki jo dobro potisnemo v maso, vendar ne v sam V-utor. Če uporabimo samolepilni bandažni trak, ga nalepimo na suho površino čez stik plošč. Ko je masa suha, z lopatico na hitro postrgamo po robovih, da odstranimo morebitne majhne izbokline, in nato še enkrat prekitamo in rahlo pobrusimo, ko se posuši. Po potrebi površino zgladimo z izravnalno maso. Sledita še končno brušenje in beljenje. Če je odtenek na po-
Vlaga in plesen
Tudi vlaga je velik sovražnik mavčnih plošč, saj ob preveliki količini vode (zali t je, poplave) izgubijo svojo obliko in s tem trdnost, V takšnih primerih je najbolje, da celotne plošče odstranimo do višine navlaženosti. Na ta način bomo tudi omogočili hitrejše sušenje, še posebej, če je za ploščami izolacija. Ko je prostor, kjer smo imeli plošče, dovolj suh, lahko ponovno vgradimo nove plošče. Kadar imamo težave s ple-snijo, ki je sicer posledica presežene vlage v prostoru, postopamo podobno kot pri klasičnih materialih (opeka, omet). Površino, kjer se je pojavila plesen, premažemo s tekočino za zatiranje plesni. S tem plesen uničimo. Površino nato očistimo po navodilih proizvajalca. Pri tem ne smemo pozabiti na zaščito oči, dihalnih organov in rok, saj so te kemikalije strupene. Na očiščeno steno ali strop se pred ponovnim beljenjem nanese še emulzija. Na ta način plesen odstranimo, vendar če ne odstranimo vzroka, zaradi katerega je nastala, se bo ta ponovno pojavila.
Pri postavljanju predelnih sten je priporočljiva dvojna obloga iz mavčnih plošč, da preprečimo vdolbine ali luknje, ki nastanejo pri npr. premikanju pohištva ali kakšni drugačni nerodnosti.
Kadar naredimo v ploščo le vdolbino, je dovolj, da jo enostavno zgladimo z izravnalno maso. Paziti je treba le na debelino nanosa, Maso nanesemo v več plasteh, saj drugače razpoka. Na koncu površino obrusimo in pobelimo.
Popravilo luknje načeloma tudi ni zahtevno, potrebujemo le dovolj spretne roke, Poškodbo popravimo tako, da luknjo izrečemo, da dobimo odprtino pravilnih oblik- Pri izrezu si pomagamo z ustrezno žago. Nato iz nove plošče ali morebitnih ostankov, če jih še imamo, izrežemo enako velik kos plošče oziroma milimeter ali dva manjši. Na robove luknje v steni nanesemo izravnalno maso in nato previdno vstavimo nov kos plošče. Da nam košček ne uide, si pri tem pomagamo z lepilnim trakom. Ko se stiki posušijo, vse skupaj zgladimo z izravnalno maso in prebelimo.

m	Servis in Trgovina M ^t GOJZHNIK 8		
Popravilo kardanskih (predi Menjava pnevmatik La ciEbna vozila Poplavilo ALU clatilf n osebna volila Menjava pnevmatik		Gorovje 137, 3330 talec Tel,; 0$ / 710-3100 Mob.t 04Z-eS4-3SB brez čakalnih vrst!!!	
SO TUDI VAŠA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.o,o„ Krnica 33
3334 Liiie ob Savinji,
F.-mail: infcK^robnik-si
1
LLSi HA VHODNA [N NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM!	'
4
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik si

T: 03 / 57 30 Odrt; LHFO@DOM-STREHA.Si;
M: 031 600 AŽO WWW. DO H-STR E H A. SI
Prodaja in montaža lesenih oken
DOM-STREHA
trubarjeva 17 3230 sentjlpr

- J ' 11
Tel.: 03 57613 77; G*m: gradbeni oddelek: 051 fil 2666 Fax: 03 5 76 2,3 70 Gs m: vodovodni oddelek: 051 66 62
SPLOŠNO GRADBENIŠTVO
-vi soke, nizki gradnje - Izgradnja dvori«, plain ¡kov -ttatownje, strojni iitopi -organizacija izvedbe stavbnih projektov
TRPINCEVA 1WQ LJUBLJANA
kontakt; Tone mbt; 070 716 707; da a s. o g r^ gmail.com
anton selič s.P
elektroinstalacije in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax; 03 746 21 29 e-mail: info@Kenterselfc.si
K>M0 FINAL
IvanflOBACERS-P
Ul. Bratov Jančarjev lla 3212Vojnik
6SM;M1 7SS668
teleron/fan M 731 21 71 e-poita: do moti nal@)t-1 .si
Za Vas!n Va š dom vršimo:
-teiaraivo ■ krotimo
-	stavbno kleparslvo
-	montažo Veki* oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Ptmblniien I k rovet z* kritine:
GEflARD. CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, H05EKHA, TEGOLA, 5-METAL EE.AL,
5sm Ml 314 531, m OSI 603 579 TA: 71495, fateGi/5? 11W _Mriiit bri^a.bujrgam'unet
BfflSMHiMiji l/Se za streho?
Praizimfcija in montaža krankD-ldepflrslcib čdefcK ki itieint kritint Ptolirrtka WS4 S7.3ii0 S10HE '
www.streha-metalko.fi
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAiEtiA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM 041 622 3E5.
t3	FmOSKK d.o.o.
Not» Ctrl«	rv XX7. NOVA CGftKEV/Ctll*
	¡5 . Tel,t rn/TOO lit Fa*i M 40 ti
	GSM: (sil/7Sb SOI, 94«
.a u M ■IIV	, www.taasItK.ri
STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK	
vse: za	k DOBRO STREHO!
<Ptikk
MARJAN TERŽAN
Mariborska 54 p.p 1013, 3102 CELJE Tal: Q3/491-36-00, Fa*: 03*491 -3S-0I
muiuE tdujui VAM HUDI HO,
V OPTIKI n
•	5TR0TOYNI PREQLEOVIW ZA OČALA - KVMJTFTNA SIEKU IN OKVIRJE
lA KOREKCIJSKA OCMJ.
•	STROKOVNI PREGLED ZA KOWTAKTNE LEČE > KVALITETNE KONTAKTNE LECE
. CiSTiyiiiiiOwtjwirtii
•	SONČMA OČALA PRIZNANIH FBOUVAJM.CEV
. milfH HHfKIRUI ™OSIOF ¡¡A 5THAKSI- OPTlKČ ■
DELOVNI ČAS: delavniki od U.O« 1 B.OO. sobota od S.OO-1Z.OQ
ZtJ\TAi<mo TA JmEK
Ram.vta Tajnšek - Kotvšec
BHmtft 17. iOOOCt^t 03t*i !? ¡3
ju/tu* au
I 111111111IIIII11111111
- Št. 88 - 11. november 2011 -
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PEVOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si
M I | I I II | H i I | I I I I |-n I 1 I I I I 1 I I I I I
V deželi Šerp
Mt. Everest je magnet, ki v Nepal privablja tako vrhunske alpiniste kot navadne turiste, ki se prvič podajo v planine
Iz Nepala, kjer sem si šel pogledat najvišjo goro sveta, Mt. Everest, sem se vrnil poln vtisov. A zanimivo je, da sem šele doma dojel, kaj je bilo tisto, kar me je na tem potovanju najbolj presunilo. Ne, na moje presenečenje to ni bila najvišja gora sveta niti kakšen drug markanten himalajski vrh, tudi prijazni ljudje ne, kosmati jaki tudi ne. V deželi Šerp, pod Mt. Everestom, me je presunilo to, da ni nikjer prav nobenega avtomobila ali motorja. Nič brnenja, nič smradu, nobenih prerivanj za parkirna mesta. A kljub temu je življenje povsem normalno.
Hiše, trgovine, restavraci- kjer se ljudje dobesedno du-
je, bolnice, pošte, šole, poti, hoteli, samostani, vse je tu, in to navkljub temu, da ni nikjer avtomobilov. Le-te so uspešno nadomestili ljudje in živali. Da pa jim ne gre zaradi tega slabo, priča to, da je povprečen dohodek na prebivalca kar 7-krat višji, kot je sicer povprečje drugod v Nepalu. Tudi glavno mesto Katmandu jim gleda v hrbet z 2-krat manjšim dohodkom na prebivalca. A vsa dobrobit ni samo v denarju. Bolj kot denar je vredno to, da je zrak čist, da ni umazanije, da ni hrupa. Kako zelo, zelo drugače kot drugod po Nepalu, še posebej v Katmanduju,
šijo v smogu.
Glavno blaginjo prinaša seveda turizem, ki je po spletu okoliščin res zelen. In to ne samo na papirju kot slogan, kot je običajno v naših razmerah. Zaslužijo vsi, ne samo peščica iznajdljivih ali podjetnih ljudi. Najprej so tu nosači, ki te pričakajo že na letališču v kraju Lu-kla. Sprva se ti smilijo, saj so otovorjeni, da je kaj. A ko začneš srečevati tudi druge »navadne« nosače, ki tovori-jo vsemogoče in nemogoče stvari za lokalne potrebe, postane to delo kot vsako drugo. Nato so tu lastniki prenočitvenih zmogljivosti,
Cilj vsakega pohodnika je pogled na Mt. Everest, 8.848 m (levo). Nuptse, visok 7.873 m, je desno.
ki so zrasle kot gobe po dežju. Objekti so iz kamna in lesa in niso preveč moteči za okolje. Tudi na živobarvne modre in zelene strehe se kmalu navadiš. V naseljih in ob poti so zrasle okrepčevalnice, kjer popotniki radi počivajo in pojedo topel obrok. Svojo potrošniško mrzlico lahko turisti potešijo v majhnih trgovinicah, kjer prodajajo mešano robo. Najbolje gredo v prodajo pijača in prigrizki ter planinska
Turisti in nosači, v ozadju slikoviti Ama Dablam (6.812 m)
roba vseh mogočih svetovnih znamk.
Visoko pod nebom
Da ima že vsak dojenček puhovko, ni tukaj nič nenavadnega. Zanimivo je, da so na višinah, krepko višjih od našega Triglava, polja in vrtovi, ki so skrbno obdelani. Sveže zelenjave je v izobilju, vsaj v sezoni, ki traja od aprila do oktobra. Glavni pridelek na poljih je sicer krompir. Na strmih pobočjih se pasejo jaki, ki oskrbujejo domačine in turiste z mesom in mlečnimi izdelki.
Najbolj znani so seveda gorski nosači - vodniki, ki jih mi na splošno imenujemo kar šerpe. To sicer ni pravilno, saj pomeni Šerpa etnično skupino. Gorski nosači so zelo cenjeni in na stara leta, če preživijo, ponavadi odprejo penzion ali turistično agencijo. Stene obvezno krasijo njihove slike v družbi slavnih ljudi, bodisi politikov ali ljudi iz industrije zabave. Delijo se na gozdne, ledne in višinske nosače. Že iz imena je mogoče razbrati, kje je njihovo območje delovanja. Višinski nosači imajo v lasti cel kup rekordov, ki so povezani z najvišjo goro sveta: najhitrejši vzpon (8 ur 10 min), največ vzponov (21), najdaljše
bivanje na gori (21 ur brez kisika) ...
Počasi in s počitki
Običajno se pot začne z adrenalinskim letom iz Kat-manduja do letališča v Lu-kli, majhnem naselju 2.800 m visoko med hribi. Letalo leti le, če je vidljivost dobra, običajno le zgodaj dopoldne. Neredko se zgodi, da zaradi slabega vremena za nekaj dni obtičiš v Lukli. Od tu se začne pohod po dobro urejenih poteh skozi vasi, mimo polj in vse do višine 4000 m tudi skozi gozd. Očarljiv je pogled na cvetoč gozd rododendrona in magnolij z belimi vrhovi v ozadju. Če se utrudiš, ni daleč do prve okrepčevalnice. Česnova juha ali juha z rezanci sta med bolj popularnimi jedmi. Ne manjkajo tudi razne rižote in testenine. Od mesnih jedi prednjači jakov zrezek ali piščanec. Najbolj odžeja čaj. Dokler se dobro ne prilagodiš na višino, se je treba pivu izogibati.
Do Mt. Everesta in nazaj je malo več kot 100 km slikovite poti. Pohod se običajno konča v baznem taboru pod Everestom ali na Kalapatarju, 5.550 m visoki vzpetini, od koder je veličasten pogled na 8.848 m visoki Mt. Everest. Pot je v glavnem lahka, pov-
sem nenevarna. Edino resno težavo predstavlja višina. Glavobol in kratka sapa sta težavi, ki spremljata skoraj vsakega pohodnika. Pri resnih težavah, ki se lahko končajo tudi tragično, je edina rešitev helikopterski prevoz v dolino. Zato je zavarovanje, ki vsebuje tudi helikopterski prevoz, edina pametna odločitev. Načeloma se hodi tako, da se dnevno ne dvigne več kot 300 m, na vsakih 1.000 m pa se ostane dva dni. Vmes se izvajajo aklimatizacijski vzponi na okoliške vzpetine z višinsko razliko do 600 m. Pomembno je, da se hodi počasi. Zanimivo je, da preveč spanja ni priporočljivo. A to ni tako enostavno izvedljivo. Ker je problem z elektriko, ki se običajno napaja iz sončnih kolektorjev, ugasne že zelo zgodaj, najpogosteje ob 21. uri. Tako so noči v mrzlih sobah zelo dolge.
Kljub temu, da je na poteh v okolici Mt. Everesta kar precej turistov, to še vedno ni preveč moteče. A bojim se dneva, ko bodo (če bodo) v imenu razvoja do baznega tabora pod Everestom zgradili cesto in bodo po prekrasni deželi Šerp začeli brneti avtomobili. Upam, da se to ne bo nikoli zgodilo.
JURE DORDE PEJANOVIČ
Zasluženi počitek
Cvetoči rododendroni spremljajo pohodnike do 4.000 m visoko. Št. 88 - 11. november 2011 -
ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI
Prenovljena mazda3 je že naprodaj.
Mazda3 v drugačni podobi
Tudi Mazda se ravna po znanem načelu, da avta, ki gre dobro v promet, ne spreminjaš. Če ga, potem to narediš zelo obzirno in tudi previdno. Točno to se je zgodilo z mazdo3, najbolje prodajanim avtomobilom omenjene japonske avtomobilske hiše.
Mazda3 bo tudi po prenovi na voljo v dveh karoserijskih izvedenkah (kot petvratna kom-bilimuzina in kot štirivratna limuzina). Po novem ima avto drugačen prednji odbijač, zadnje luči so nameščene nekoliko drugače, boljša je vodljivost, novi so blažilniki, izboljšan je elektrohidravlični sistem, ugodnejši je tudi količnik zračnega upora, nova so 17-palč-na platišča ... V notranjosti so novi in drugačni materiali, izboljšana je zvočna izolacija,
drugačni so opremski paketi: če si omislite navigacijo, dobite 5,8-palčni zaslon, ki je nameščen na sredinskem delu armature ipd. Pri motorjih bistvenih novosti ni, je pa mazda3 tako kot doslej na voljo v sedmih motornih izvedenkah, pri čemer je povsem v vrhu različica MPS, ki jo poganja 2,3-litrski bencinski motor s 192 kW/260 KM. Menjalnik je lahko ročni, bodisi 5- ali 6-stopenjski, pa tudi 4-sto-penjska prestavna avtomatika. Prenovljena mazda3 je že naprodaj, v najcenejši izvedbi jo ponujajo za 14.990 evrov, do konca leta pa bodo kupci dobili še poseben opremski popust oziroma paket (štiri zimske gume, pet servisov, petletna garancija ipd.).
JK
Citroën DS5
Prihaja tudi citroën DS5
Po DS3 in DS4 sedaj francoski Citroën, ki je sestavni del skupine PSA (skupaj s Peugeotom), predstavlja še DS5.
To je največji avtomobil v družini DS (453 centimetrov), sicer zasnovan na konstrukcijski osnovi manj atraktivnega citroëna C4 oziroma peugeota 3008. Za novi avtomobil je
Ročna avtopralnica & polirni center
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje
•	zaščita laka vozil (do 7 let) -
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
mogoče reči, da ugaja, po drugi strani pa se tudi noče voziti v ustaljenih in doslej znanih razredih. To je petvratna kombilimuzina, v prtljažnik katere gre v osnovi 486 litrov prtljage; notranjost znova dokazuje, da hoče biti ta citroen precej drugačen, kar se je tovarniškim oblikovalcem nedvomno dobro posrečilo.
Pri motorni ponudbi je precej izbire, saj je oziroma bo na voljo v varianti z bencinskim motorjem (1,6-litra) v dveh izvedbah moči (enkrat 115, drugič 147 kW) in dvema dizelskima agregatoma (1,6-litra in 82 kW, 2,0-litra in 120 kW). Naprodaj pa bo tudi hibridna izvedenka, pri kateri 2,0-litrski dizelski motor žene prednji kolesni par, električni pa zadnjega, pri čemer je možnih več kombinacij pogona - od štirikolesnega do zgolj dvokolesnega oziroma vožnje zgolj ob pomoči elektrike.
Po sedanjih napovedih se bo DS5 pri nas pojavil v začetku prihodnjega leta, vse pa kaže, da bo v najcenejši izvedbi na voljo za približno 28 tisoč evrov.
JK
MO
VOZILA
PRODAM
HONDO civic limuzina, rdeče barve, lepo ohranjeno, nove gume, registracija konec leta, prvi lastnik, vredno ogleda, prodam zaradi bolezni. Telefon 5481147, 031 442-423.	4321 SEAT cordoba, letnik 1995, 185.000 km, srebrn, brezhiben, odjavljen, servisna knjiga, nove zimske gume in platišča, originalni strešni prtljažnik, prodam. Telefon (03) 5453-290. 4406 FIAT bravo 1,2, letnik 1999, registriran, kovinske barve, lepo ohranjen, z letnimi in zimskimi gumami in enega za dele, prodam. Telefon 041 209-768.
4418
KUPIM
PRODAM
KUPIM
POSEST
PRODAM
*
*o *
3&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK v V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.O.O., Kettejeva 12, Celje
HITRI KREDITI
CE. LiublJ«ntka r. ?E
^O 4.500
|a upokojen« ■ a gggjgng 10
Tft vrmm
40 37 33 37
OSEBNO vozilo, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 457
STROJI
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
DVOBRAZDNI hidravlično obračalni plug, od 10 do 16 col in mulčer za koruzo, prodam. Telefon 040 123-549. p SLAMOREZNICO prodamo po ugodni ceni.
Telefon 031 756-022. 4359 TRAKTOR Zetor 5245, letnik 1990, prvi lastnik, 3.700 delovnih ur, prodam. Telefon 031 668-123. 4392 MIZARSKO mizo »hobelpank«, nemške izdelave, prodam. Telefon (03) 5736005.	4393 DOBRO ohranjen molzni stroj Virovitica prodam. Telefon 031 893-227. 4426

DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Do36meseceviaosnoviOD,pokojnine g
K CELJE, Ul. XIV. dnrinje 14,	¡5
03/4257000	*
PE MARIBOR, Partiianska 3-5,	E
02/2341000	ë
Staneta Ramam 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 Ljubljana
CELJE, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo 127,50 m2 neto tlorisne površine, leto izgradnje 1962, prenova strehe 2006, z dvoriščem in vrtom 586 m2, elektrika (tudi 3-fazni tok), voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, kanalizacijski priključek na javno čistilno napravo, vse dobro vzdrževano, prodava za 138.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.

TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
3803
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
ŽnidBr'8 d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ODDAM
POSLOVNI prostor, dvakrat pisarna, 18 + 16 m2, v Celju, ob glavni cesti, v bližini Spara, parkirišče zagotovljeno, oddamo za 140 EUR/mesec. Telefon 051 873-087.	4417
PROSTORE v večnamenskem poslovnem objektu na Trnoveljski cesti v Celju, v celoti ali delno, dajemo v najem. Informacije po telefonu (03) 426-0650. n
rjrmm
NAJAMEM
¿astroioginja
V STUDENCAH pri Žalcu prodam dobro vzdrževano hišo ali menjam za stanovanje v Žalcu. Telefon 5728-542, 041 602-075.	4351
MANJŠO kmetijo z gradbenim dovoljenjem, 8 km iz Celja proti Velenju, prodam. Telefon 031 519-871. 4361 CELJE, Lopata, Gorica pri Šmartnem. Atrijsko stanovanjsko hišo v Gorici pri Šmartnem (Lopata), 6 km od centra Celja, 500 m od lokalne avtobusne postaje, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, garaža v kletnih prostorih hiše za dva avtomobila, zelo dobro vzdrževana notranjost hiše in dvorišče, priključki: elektrika, voda, 3-prekatna greznica, telefon, internet, ogrevanje na kurilno olje, prodava za 240.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198 ali 041 216-622.	n
ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m2, vinograd v izmeri 1.565 m2, pašnik v izmeri 2.670 m2, porušen objekt 24 m2, prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
îBIOTERAPQE
GSM 041404 935
JU Uli IUI
astrologinja
0906430
ZEMLJIŠČE ali kmetijo za pašo, košnjo ali njivo, Blagovna, Bukovžlak, Ljubečna, Šentjur z okolico, vzamem v najem. Telefon 051 321-925. Š 476
STANOVANJE
PRODAM
GARSONJERO, 39 m2, na Savinjskem nabrežju, prodamo. Telefon 041 725-119.
4301
Pooblaščen distributer za Vorwerk
Distributer mednarodnega podjetja Vorwerk vabi k sodelovanju
zastopnike (m/ž) za delo na terenu pri trženju
visokokakovostnega čistilnega sistema Vorwerk.
Jamstvo našega uspeha:
•	podjetje s tradicijo in podpora mednarodnega koncerna,
•	trženje vrhunskega proizvoda,
•	timsko delo in ambiciozen kolektiv.
Iščemo najboljše, zato od vas pričakujemo:
•	najmanj V. stopnjo izobrazbe in lasten prevoz,
•	veselje do dela z ljudmi in v skupini,
•	vztrajnost, delavnost in profesionalnost,
•	pozitivno naravnanost in komunikativnost,
•	zaželene so izkušnje v prodaji.
Ponujamo vam:
•	priložnost za delo v uspešni organizaciji,
•	stimulativen zaslužek,
•	samostojno delo in ustvarjalnost z možnostjo razvijanja kariere,
•	brezplačno izobraževanje in dodatno izpopolnjevanje na terenu,
•	možnost zaposlitve ali dela preko S. P.
Pisne prijave pošljite na naslov: PARNAD, d. o. o., p. p.157, 1001 Ljubljana, ali po e-pošti: parnad@parnad.si, v osmih dneh po objavi z oznako »Za razpis« ali pokličite 01 200 48 12.
PARNAD, d. o. o., Ljubljana, www.parnad.si
n
MALI OGLASI / INFORMACIJE
VILEVALDEBEKPULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega
življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Anton Turk
Telefon: 031 324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si
GARAŽA
ENOSOBNO stanovanje, 37 m2, z atrijem, 31 m2, v Žalcu, blok, pritličje, primerno za starejše ali invalide, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 04 0 5 76-923.
4325
V CENTRU mesta prodamo ali oddamo za daljše obdobje trisobno stanovanje do 4-članski družini. Telefon 041 730720.	4344 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 60 m2, Pod kostanji, prodam. Telefon 041 367-143. 4352 DVOINPOLSOBNO stanovanje na Hudinji prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 212-056. 4380 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, center. Dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n ŠTORE. Prodamo novo stanovanje, neto tlorisne površine 47,45 m2 v III. etaži, z balkonom in kletjo (dvigalo) in garažno mesto 12,90 m2 v I. etaži stavbe na Kovinarski ulici v Štorah, stanovanje za 58.500 EUR in garažno mesto za 6.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708 198. n
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! zlatarna adamas
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
DVOSOBNO stanovanje, 40 m2, v zelo mirnem okolju Prebolda (brez industrije) prodam. Telefon 031 853-107. 4400
ODDAM
ODDAM
V ZIMSKEM času oddam garažo v Vojkovi ulici v Celju. Telefon (03) 490-3065.
4348
PRODAM
ENOSOBNO in trisobno obnovljeno stanovanje, lokacija Spodnje Štore, oddamo. Telefon 041 725-119. 4301 OPREMLJENO sobo, približno 4 * 4, s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam pošteni študentki ali mamici. Po dogovoru, ugodno. Telefon 040 682-552, (03) 5418-144, od 8. do 13. in od 15. do 20. ure.	4315
OPREMLJENO dvosobno stanovanje Pod kostanji oddam nekadilcem. Telefon
041	367-143.	4330 DVOINPOLSOBNO stanovanje na Hudinji
oddam za daljše obdobje. Telefon 051 424-696.	4331
OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje,
42	m2, oddam paru. Telefon 041 650737.	4353
DVOINPOLSOBNO stanovanje v centru mesta Celje, vseljivo takoj, oddam v najem. Telefon 031 208:006. 4379 OPREMLJENO garsonjero v Šmarju pri Jelšah oddam ali prodam. Telefon 051 813-731.	4419
OPREMLJENO trisobno stanovanje, 100 m2, v obnovljeni dvodružinski stanovanjski hiši, s pripadajočim zemljiščem, v centru Vojnika pri Celju, oddam. Pokličite 041 311-878.	n
MIZO s stekleno temno zgornjo ploščo, 4 stole, cena po dogovoru in posteljo, kompletno z jogijem, 140 * 200, prodam. Telefon 031 874-485. 4342 ŠANK, nerjaveč, dolg 3 m, nadšank, stole, mize za vrt, ugodno prodam. Telefon 040 290-220.	4356
PRALNI stroj, peč na olje, sušilni stroj, zamrzovalno omaro in steklo keramični štedilnik prodam. Telefon 040 869-481.	4425
PETDELNO omaro in večjo računalniško mizo ugodno prodam. Telefon 031 695-144.	4443
KOZLIČKO, staro 7 mesecev, prodam. Telefon 031 796-410.	4390 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon (03) 5735-119. 4391 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana, dostava, prodam. Zbiramo naročila za koline. Telefon 031 311-476. Š 496 BURSKO kozo in poka, stara 5 mesecev, prodam. Telefon 040 801-073. 4402 PRAŠIČE, od 25 do 170 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 455-732.
Š 497
KOZLIČKE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 944-962.	4415
OČIŠČENE piščance, težke približno 1,5 do 2 kg, prodam. Telefon 031 787-009.
4428
PRAŠIČA, 150 kg in žito tritikala prodam. Telefon 051 377-171.
4329
OSTALO
PRODAM
KUPIM
KUPIM
PEČ, kamin, malo rabljeno, kupim. Telefon 041 912-190.
4407
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	Š 261 KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 488
MLADO kravo ali telico, za nadaljnjo rejo ali zakol, kupim. Telefon 041 928-010.
Š 498
PODARIM
SEDEŽNO garnituro, ki se lahko preuredi v francosko posteljo, v zelo dobrem stanju, podarim. Telefon (03) 5718-030, 031 442-443.	4446
AKUSTIKA
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko Melodija, B, Es, As in pevsko ozvočenje, 200 w, lepo ohranjeno, malo rabljeno, prodam. Telefon 070 263-987. 4410
KUPIM
DIATONIČNO harmoniko, C, F, B ali B, Es, As, lepo ohranjeno, kupim. Telefon 041 793-963.	4427
PRODAM
DOBER domači mošt, 0,60 EUR/l, prodam.
Telefon 041 837-179. 4322 100 kock lepega sena prodam. Telefon 5732-152.	4385
50 l jabolčnika iz neškropljenih jabolk, cena 0,50 EUR, prodam. Telefon (03) 5741-361, 051 351-635 . 43 8 7 KOLERABO za krmo prašičev prodam.
Telefon 041 794-275. 4413 KRMNI krompir, koruzo v zrnju in tritikalo prodam. Telefon 041 742-334. 4411 HLEVSKI gnoj prodamo. Telefon (03) 5777-357.	4416
NEŠKROPLJENO šmarnico in jurko prodam. Telefon 041 245-894. Š 499
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/ klaftra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299.
3886
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-205.	3324
LESENA okna, tri kose, velikost 140 * 140 cm in ena balkonska vrata, 80 * 220
cm, prodam. Telefon 031 424-3 9 2.
4337
ZIMSKE gume s platišči, 175-65-14, za Fiat punto 1,2, rabljene eno sezono, prodam za 170 EUR. Telefon 041 457075.	4363 BUKOVA metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š 493 ŠTIRI gume Fulda, 205/55, 16 col, 4 do 5 mm, zimske in domači jegermaister, 40 zelišč, prodam. Telefon 031 806041. Š 495 PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, možen zakol ali dostava in domači špeh, prodam. Telefon 041 928-010. Š 498 PRAŠIČA, 150 kg in žito tritikale, prodam. Telefon 051 377-171. 4329
IŠČEM žensko za skupno življenje, staro do 60 let. Telefon 041 207-097. 4324 UPOKOJENKO do 65 let, samo resne, vzamem v skupno gospodinjstvo. Do smrti bo preskrbljena. Ostalo po telefonu 070 707-365.	4409
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
KUPIM
VSE vrste lesa na panju kupim. Telefon 041 506-958.	4290
BIKCA simentalca, limuzin ali šarole, težkega 100 do 150 kg, sadilec za krompir Hmezad, rabljen, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 432-083. 4334
«iHiw.railiocelje.coin
ZAPOSLITEV
ABSOLVENTKA predšolske vzgoje išče zaposlitev kot varuhinja otrok. Telefon 031 481-699, 031 578-738. 4412
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
KAKOVOSTNO in po ugodni ceni polagamo keramiko. Saltera, d. o. o., Grobelce 33 b, Sveti Štefan, telefon 070 744452, 041 900-891.	4366 VINSKA klet Furlan, vinotoč Šempeter, Šolska ulica 54, vabi v soboto, 12. novembra, od 11. ure naprej na brezplačen prigrizek in pokušino mladega vina. 4371 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 4399 ODKUPUJEMO hlodovino smreke, jelke. Prodaja »hoblovine« in žagovine. Telefon (03) 838-8516. Ivan Krančič, Trnovec 11, Rečica ob Savinji. 4405
PRODAM
NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
BIKCA, čb, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882.	Š 480 ŠKOTSKO govedo, ekološke reje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763004. n KRAVO sivko, staro 10 let, brejo 7 mesecev, visoka mlečnost, prodam. Telefon 041 805-110. l 351 OVNA, starega 9 mesecev, v okolici Vojnika, ugodno prodam. Telefon 041 932-160. 4354 PONI žrebičko, staro 7 mesecev, osla in oslico, stara dve leti, prodam. Telefon 041 736-248. l 357 KOBILO posavko, brejo 7 mesecev in te-lico, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 031 646-031. 4385 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 579-358. Š 494 PRAŠIČA, za koline, hranjenega z domačo kuhano hrano in teličko, prodam. Telefon 031 228-414. 4382 MLADO kozo, bele in rjave barve, prodam. Telefon (03) 5770-086. 4381
H!TRO NAROČITE
[
NOVI TEDNIK

I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: |
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR	POZOR
rv&vn	rv&vn
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
RA
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE PUSNIK
iz Male Breze 26 (27. 2. 1936 - 21. 10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili pisna
in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču, govorniku Matjažu Centrihu za besede slovesa, pevcem, praporščakom in pogrebni službi Komunale Laško. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči sinovi Ivan, Martin in Anton ter hčerki Jožica in Ivica z družinami
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, stare mame, tašče in prababice
EMILIJE HRASTOVEC
iz Spodnje Rečice 142 pri Laškem (25. 5. 1929 - 31. 10. 2011)
se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete
maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala podjetju Martin, d. o. o. Žalec, pe Celje, za izražena sožalja in sveče. Ob žalostnem dogodku na pokopališču v Rečici se iz srca zahvaljujemo g. Damjanu Trbovcu in družini To-plišek ter reševalni ekipi Zdravstvenega doma Laško in dr. Belejevi za vso pomoč, ki so jo nudili pokojni mami. Posebna hvala sosedi Anici Brečko za čudovit govor in molitev v hiši pokojnice. Iskrena hvala g. župniku Stanku Domanjku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, g. Beleju za odigrano žalostinko in vsem nosilcem praporov, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Celje
Poročila sta se: Sonja ŠPES iz Vojnika in Yusa ABDOOL WAHED iz Francije.
Celje
Umrli so: Jožef REZAR iz Celja, 71 let, Ljudmila KO-RENT iz Celja, 90 let, Štefanija ŽGAJNER iz Vojnika, 85 let, Veronika KOLAR iz Celja, 76 let, Ferdinand ŽERDO-NER iz Celja, 98 let, Dušan KOKOTEC iz Višnje vasi, 53 let, Franc TURNŠEK iz Pod-vrha, 76 let, Slavko BURGER iz Celja, 63 let, Franc RAZ-POTNIK iz Vojnika, 82 let, Terezija KONČNIK iz Šoštanja, 85 let, Anton TROBEC iz Otemne, 75 let, Terezija KNEZ iz Celja, 80 let, Hilda
BRGLEZ iz Rifnika, 86 let, Štefanija SIMONIČ iz Celja,
88	let, Julijan GOLAVŠEK iz Velenja, 74 let, Franc ŠANCA iz Laškega, 81 let, Gjurgjica KROFLIČ iz Nove Cerkve,
89	let, Martina KLANČNIK iz Vojnika, 83 let, Dorotea ČRETNIK iz Vojnika, 77 let, Milan PERC iz Braslovč, 71 let, Frančiška POCIASK iz Celja, 100 let.
Laško
Umrli so: Jožefa ERJAVEC iz Ljubljane, 80 let, Angela BLEKAČ iz Trnovelj pri Celju, 93 let, Jožefa HOČEVAR iz Počakovega, 88 let, Rudolf STEBLOVNIK iz Radeč, 64 let, Emilija HRASTOVEC iz Spodnje Rečice, 82 let, Miroslav MASTNAK iz Loga, 82 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Marija VERBIČ iz Dol, 91 let.
ZAHVALA
V četrtek, 3. novembra 2011, smo se v njenem Vojniku poklonili in poslovili od gospe
MARICE ŠOPAR
(1921 - 2011)
Vsem, ki ste drago pokojno pospremili na njeni zadnji poti z dobro mislijo v srcu, se iskreno zahvaljujemo, prav posebej pa še vsem njej naklonjenim sosedom iz Preložnikove ulice za podarjeno cvetje, svete maše in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Pergerju za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Primožič za skrbno opravljene pogrebne storitve.
Vsi njeni
Celje, Trst, Izola, Ljubljana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tete, babice in prababice
LJUDMILE HORJAK
iz Laške vasi 26, Štore (2. 1. 1925 - 21. 10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in
pogrebni službi. Vsem še enkrat hvala. Od nje smo se poslovili v petek, 28. oktobra 2011, na župnijskem pokopališču v Braslovčah.
Žalujoči: hčerka Zdenka z družino in ostalo sorodstvo
Po dolgi bolezni nas je v 86. letu tiho zapustila naša draga mamica, babi, sestra in teta
IRENA MARKOVIČ
roj. Šlaus
Pogreb bo v petek, 11. novembra 2011, ob 12. uri na Žalah.
Do pogreba bo ležala v vežici številka 4.
Žalujoči: Miša, Mateja, Miha, družine Vindiš, Skamen, Lepoša, Gabelic, Škorjanc ter ostalo sorodstvo
Iskrena hvala osebju Špesovega Doma Vojnik in bolnišnice Topolšica.
Žalec
Umrli so: Marija MA-STNAK iz Miklavža pri Taboru, 76 let, Marija GORNJEC iz Podvrha, 75 let, Marija ZAGORIČNIK iz Podloga v Savinjski dolini, 85 let.
Mozirje
Umrli so: Veronika KO-PUŠAR iz Šentjanža, 77 let, Mirko SLATINŠEK iz Gornjega Grada, 54, let, Vinko SKORNŠEK iz Nazarja, 78 let, Justina VRTAČNIK iz Sp. Kraš, 84 let, Vinko BENEDIK
iz Vologa, 63 let, Avgusta VUKAS iz Ljubljane, 86 let, Franica GRUBAR iz Ljubljane, 77 let.
Velenje
Umrli so: Marija BRDNIK iz Velenja, 93 let, Ana DOB-NIK iz Šmartnega ob Paki, 81 let, Marija URŠNIK iz Skor-na pri Šoštanju, 80 let, Zlata
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubečega tatija
FERDA ŽERDONERJA
iz Košnice 2 pri Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, so-krajanom, prijateljem, bivšim sodelavcem in vsem, ki ste z nami delili bolečino, ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala Planinskemu društvu Ojstrica, govorniku, KS Pod gradom ter župnikoma g. Pavlu Koširju in g.
Marjanu Gačniku. Hvala vsem.
Žalujoči: hčerka Ivanka-Miša, vnukinja Saša z Matejem ter pravnukinji Sara in Žana
ZAHVALA
Mirno, skromno in tiho, kot je živela, se je v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem Mostu od nas za vedno poslovila
MARIJA VODIŠEK
iz Laziš nad Rimskimi Toplicami (6. 10. 1931 - 26. 10. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Hvala g. župniku Iztoku Hanžiču za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču in
pogrebni službi Komunale Laško. Posebej se zahvaljujemo g. Ivanu Jelencu za besede slovesa ter Marjanci Planinc in Jožici Štucin.
Žalujoči: Mojca z družino in vsi njeni
Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, tasta in brata
SREČKA KOTNIKA
iz Dobja pri Lesičnem (1946 - 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma za besede slovesa, pevcem za lepo odpete pesmi in pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba.
Še posebej hvala vsem tistim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Boža, hčerka Klavdija z družino, sestra Slavica z družino in sestra Verica
ARHAR iz Ljubljane, 89 let, Viktor RAJOVEC iz Žalca, 76 let, Kristina VIDMAR iz Zreč, 92 let, Frančiška BEGOVIC iz Celja, 83 let, Slavo DELIC iz Celja, 66 let.
www.novHednik.com
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
L 353
4384
p
KINO
PLANET TUS
Spored od 11. 11. do 14. 11.
Kinematografi si pridržujejo pravico
do spremembe programa.
Winx club - animirani film, 3D, sinh.
11.00, 13.00, 15.00, 17.00
Winx club - animirani film, sinh.
12.40, 14.40, 16.40
Kužna nevarnost - akcijski triler
18.30
Paranormalno 3 - grozljivka 19.25, 21.25, 23.25
Trije mušketirji - akcijska pustolovščina, 3D 21.30, 23.59 Jeklena moč - akcija 21.05, 23.45
Footloose - glasbena komedija 11.10, 13.35, 16.10, 18.40, Oropaj bogataša - akcijska komedija 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 20.40, 23.00 Tintin - animirana družinska pustolovščina, 3D 11.30, 16.20, 19.00
Tintin - animirana družinska pustolovščina 13.30, 16.55
Trgovci s časom - triler 12.10, 16.00, 20.50, 23.10 Nesmrtni - akcijska pustolovščina, 3D 14.00, 18.50, 21.10, 23.30 Nesmrtni - akcijska pustolovščina 11.05, 13.20, 15.50, 18.10, 20.30, 22.50 Stanje šoka - črna komedija 19.05, 21.15, 23.25
LEGENDA: vsak dan
sobota, nedelja
petek in sobota
PETEK in SOBOTA
18.00 Turneja - komična drama
NEDELJA
18.00 in 20.00 Turneja - komična drama
PETEK
18.00 Smrkci - igrano animirana komedija, sinh.
19.00 Skrivnost njihovih oči - krim. drama
20.15 Kateri je pravi? - komedija SOBOTA
18.00 Smrkci - igrano animirana komedija, sinh.
20.00 Skrivnost njihovih oči - krim. drama
20.30 Kateri je pravi? - komedija NEDELJA
16.00 Smrkci - igrano animirana komedija, sinh.
18.15 Kateri je pravi? - komedija 20.15 Skrivnost njihovih oči - krim. drama
I PRIREDITVE j
PETEK, 11. 11.
od 8.00 ure, Laško Martinovo
sejem, predavanje in martinovanje na več lokacijah
10.00 Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana Celje
Stoletje tisočerih svetlob
tehniški dan v muzeju
15.00 pred obrambnim stolpom Žalec Martinovanje pri »Keudru«
16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice
18.00 Hotel Dobrava Zreče_
20. slikarska kolonija Rogla - Terme Zreče odprtje razstave s krajšim kulturnim programom
18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek za najstnike, pogovor vodi Andreja Kac
19.00 Galerija Nika Ignjatiča Moje pravljice
odprtje slikarske razstave Borisa Trstenjaka
19.00 Vila Bianca Velenje_
Martinovanje
večer z domačo glasbo
19.15 Cerkev sv. Jožefa Celje
Vesperae Josephinae
Jožefov koncertni večer komorne glasbe z velenjsko trobilno zasedbo Ars Brass
19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje Peter Shaffer: Črna komedija
v izvedbi Gledališke skupine KUD Dolomiti Dobrova pri Ljubljani
19.30 SLG Celje_
Zbogom, žohari! (Zbogom, ščurki)
gostuje narodno gledališče Toše Jovanovica iz Zrenjanina; izven abonmaja
19.30 Kulturni dom Ponikva
Odprtje Martinovih dnevov in razstave Ponikva skozi čas
20.00 Mestni kino Metropol Boštjan Korošec
premiera videospota Kje je tista trava
21.00 eMCe plac Velenje_
Slovenski evergreen night
SOBOTA, 12. 11.
8.00 do 13.00 Ploščad centra Nova Kmečka tržnica
od 9.30 dalje Zreče_
Martinovanje
sprejem vinske kraljice, krst mošta, martinovanje na prostem z ansamblom Fantje izpod Rogle
10.00 Mercator center Celje
Martinovanje
nastopajo: Celjska folklorna skupina in Folklorna skupina Grifon
10.00 Kinodvorana Kozje
Marička z zelenega vrtička
otroška igrana predstava Iva Stropnika, za zajčkov abonma in izven
10.00 Pisarna Turistično olepševalnega društva Ponikva
Likovna dela Mojce Sitar
odprtje razstave
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - Mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
11.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin
Večna Treblinka - Človekov odnos do živali in holokavst
predstavitev knjige; gostja Jadranka Juras
11.00 do 13.00 Pokrajinski muzej Celje Mali vojščaki rimske Celeie
otroška delavnica
11.00 do 18.00 Pred Zdraviliškim domom Dobrna
Martinovanje
po 14.00 uri kulturno-zabavni program in kreativne delavnice
12.00 Cerkev sv. Martina Ponikva nastop pevskega zbora
17.00 SLG Celje_
Trnjulčica
predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana; izven abonmaja
18.00 eMCe plac Velenje_
Res Nullius & Rock'n'roll večer
19.00 Salezijanski mladinski center Celje
Duhovni večer za mlade
19.30 Celjski dom_
Galiarda včeraj, danes, jutri
jubilejni nastop ob 10. obletnici delovanja KUD Galiarda Celje
20.00 Center konjeniškega športa Celje
Kulturni galop
Trianglov jesenski večer v znamenju etno glasbe iz celega sveta in izročilih ob prazniku sv. Martina
20.00 Dvorana centra Nova Velenje Plesni večer
plesni abonma in izven
NEDELJA, 13. 11.
8.00 Aškerčev trg Laško
Martinov sejem
ob 11.30 Martinova nedelja z godbeniki, pevci in godci
PONEDELJEK, 14. 11.
17.00 Knjižnica Velenje
Ustvarjalnice sveta: Grenlandija
delavnico vodi Janja Gril
18.00 Glasbena šola Velenje
Trobilci Glasbene šole Velenje
koncert
19.00 Narodni dom Celje_
Besede miru
videopredstavitev
19.00 Športno društvo Gaberje
Predavanje o zdravi prehrani
predava Tatjana Kruder
19.30 Dom kulture Velenje Romeo in Julija
tragedija v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega; Beli abonma in izven
20.00 Zdravilišče Laško
Ženski pevski zbor Laško
koncert
DOBRODELNE PRIREDITVE
SOBOTA, 12. 11.
od 8. do 13. ure, središče Celja stojnica s pecivom in dobrotami članic Lions kluba Mozaik. Zbrana sredstva bodo namenile za nakup avtomobila za Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje.
DRUŠTVA VABIJO
PETEK, 11. 11.
popoldan, Kolajševa gorca v Klokočov-niku
Turistično-kulturno društvo Klokočov-nik vabi na martinovanje z živo glasbo.
od 14.00 ure dalje pred trgovskim centrom Mercator na Lipi v Štorah Vinogradništvo društvo Polič Štore in ŠKD Rudar Pečovje vabijo na martinovanje, za popestritev bodo poskrbeli člani Pihalnega orkestra štorskih železarjev.
SOBOTA, 12. 11. 16.00, prostori Občine Vojnik Društvo za aktivno preživljanje prostega časa Most mladih prireja Ustvarjalne delavnice.
10.00, pred Kmetijsko zadrugo Vojnik Vinogradniško vinarsko društvo Vojnik organizira martinovanje in tekmovanje v pripravi ričeta.
med 9.00 in 12.00, parkirišče KS Mi-gojnice
TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ organizira domačo tržnico NEDELJA, 13. 11. Vinska cesta Klokočovnik Izletniški turizem Kukovič vabi na Dan odprtih vrat z zaključkom martinovanja ob 14. uri s kulturnim programom in živo glasbo
11.30, graščinski park na Frankolovem TD Frankolovo prireja »žegnanje« konj.
Petek, 18. november, ob 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec TRIANGLOV JESENSKI GLASBENI VEČER,
-	zasedba Isolda,
-	harmonikar Zmago Štih,
-	gostitelj Frenk Funkelj Vstop prost! triangel1>
regionalna kulturna naveza w
Nedelja, 20. november, ob 17. uri v Domu kulture Svoboda Griže DUO FANTAZIJA -IRENA ZDOLŠEK in FRANJA KOČNIK,
za citrarski abonma in izven.
Vstopnice za izven 12,00 EUR.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a. 3310 Žalec, WWW.zkst~zaleC.Si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Likovni salon Celje, Galerija Plev-nik - Kronkowska, Pokrajinski muzej Celje: mednarodna razstava Pripovedi v nastajanju, do 27. 11.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31.12.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Kiparstvo danes. kipi, figure in telesa, do 13. 11.
Dom sv. Jožef Celje: fotografska razstava Jureta Kravanje Spodnja Savinjska dolina, do 30. 11.
Galerija Mercator center Celje: razstava pirografije Dragana Popoviča, do 16. 11.
Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Archeo memoria, avtorja Draga Medveda, do 30. 11.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: razstava Brigite Kobe, do 3. 12.
Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Arne Hoda-lič, Barve Indije, do 30. 11.
Kulturni center Laško: razstava akademske slikarke Jožice Medle, do 15. 11.
Galerija Mozirje: razstava Tekst v podobi, do 15. 11.
Anina galerija Rogaška Slatina:
razstava Krajine slikarja Branka Gajšta, do 20. 11.
Galerija Velenje: razstava Pokrajina v novejši umetnosti, do 12. 11.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00
do 22.00, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks
za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail:
društvo-sos@drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija,
raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje
Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288
827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna
stran: www.institut-vir.si
Pomoč mladostnikom in staršem pri
spoprijemanju s problematiko drog in z
vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje
tel.: 03/548 60 11 ali
051/ 418 446
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
www.novjtednik.com
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pe-tek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Sarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
v t t ATIKA-gorata grška pokrajina; BRIE - mehki francoski sir s plesnijo; KIČA, Janusz - poljski gledališki režiser, ki deluje pri nas; Oll/VUl l>blV> MAANEN, Adriaan van - nizozemsko-ameriški astronom (1884-1946); OKULAR - priočesna leča; VADI - suha puščavska struga.
Nagradni razpis
1.	nagrada: dve malici v gostišču Tla-čan pri Starem gradu Celje in dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri
2.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri in vstopnici za drsališče v Mestnem parku Celje
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 17. novembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 87
Vodoravno: SKI, NAV, ONO, VA, FS, KOLAR, AJAS, ODISEJ, MONA, HES, TOSAMA, ASISTENT, EROTIK, TET, AIS, ANDREAS, IP, SUE, RAY, MI, GA-
RAČ, EK, NARIS, GUMI, IGLA, WIT, RABA, MAK, IRADA, KRAL, UJETJE, ČER, DS, ORA, RIBA, VO, SIAMKA, ATEST, KODER, REPORTAŽA, ALOJA, IVER, OLAV, TARAS, KARI, NART
Geslo: Junaka svetovnega prvenstva v gimnastiki
Izid žrebanja
1. nagrado, dve malici v gostišču Tlačan pri Starem gradu Celje in dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri,
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
		12	13	14	15	16	17	18		
		19	20	21	22	23	24	25		
Ime in priimek: Naslov:_
Ona: Nepričakovan prepir vam bo preložil načrtovano slavje. Toda nikar si ne delajte prevelikih skrbi, saj se bo vse kaj kmalu uredilo, še posebej, če ne boste preveč trmoglavi. Včasih je treba za uresničitev ciljev pač skleniti kompromis.
On: Odločili se boste za konkreten korak, ki ste ga že dolgo pripravljali. Z malce sreče vam bo uspelo uresničeni zastavljeni cilj, ki vam bo krepko izboljšal vaše finančno stanje.
Ona: Otresli se boste neprijetnega sodelavca, ki vam že dalj časa dobesedno hodi po živcih. Seveda pa brez prijateljeve pomoči pač ne bo šlo, zato mu čim prej izkažite svojo hvaležnost. Dober prijatelj je zlata vreden!
On: Zaradi svoje nerodnosti boste izgubili priložnost, ki se vam zlepa ne bo več ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhnete in si naberete novih moči. Opozorilo bo prišlo za malenkost prepozno.
TEHTNICA fl
Ona: Prijateljstvo se bo začelo ponovno ohlajati, zato boste morali resno premisliti o naslednjem koraku, če ne želite izgubiti še zadnjih prijateljev. Pa tudi s partnerjem bi lahko ravnali malo bolj razumevajoče ...
On: Pričakovali boste veliko več, kot boste dobili, vendar pa se boste po temeljitem razmisleku vendarle sprijaznili s ponujeno varianto. Toda to še ne pomeni, da se ne boste še vedno trudili za nekaj več.
HiUiUlMJm
Ona: Vročekrvnost vam bo nakopala marsikatero težavo, ki ji ne boste kos. Seveda pa se vedno najde nekdo, ki vam je pripravljen pomagati, še posebej, če morda pričakuje povrnitev usluge. Pa četudi na nek drug, prijetnejši način .
On: Prijatelji vam pripravljajo prijetno presenečenje v povezavi z vašo partnerko, ki pa o tem ne ve prav ničesar. Prepustite se dogodkom in videli boste, da bo doživetje naravnost čudovito.
DVOJČKA ** ■ STRELEC #
Ona: Pokazali boste, da niste kar tako, zaradi česar boste deležni hvale. Vse skupaj se bo odrazilo tudi drugje, čeprav česa takšnega enostavno niste pričakovali. Prav zato se boste imenitno zabavali.
On: Denarna naložba se lahko obrne proti vam. Nikar ne pustite čustvom voditi svoje poslovne odločitve, saj le-te nimajo s prvim prav ničesar skupnega. Nasploh pa bi bilo za sedaj bolje, da se posvetite lenarjenju...
Ona: Privoščili si boste kratek izlet, ki pa vam bo prinesel tudi prijetno poznanstvo, ki ne bo kar tako. Domenili se boste za zmenek v naslednjih dneh, saj vas bo neznanec več kot očaral.
On: S partnerko se boste sporazumeli o zadevi, ki je bila kar nekaj časa precej sporna. Vsak izmed vaju bo do neke mere popustil, korist pa bosta imela oba. Obeta se vam prijeten vikend v dvoje.
Ona: Vaš odnos s partnerjem prihaja v vse bolj delikatno situacijo in le stežka se boste iz-mazali brez kakšnih negativnih posledic. Ne rinite z glavo skozi zid, saj bodo težave le še večje. Poizkusite raje z odkritim pogovorom.
On: Naredili boste izredno pametno potezo, saj se boste dokončno odločili o vašem prihodnjem ljubezenskem življenju. Še najbolj pa bo tega vesela vaša partnerka, ki je zadnje čase že začela počasi sumiti v vašo resnost.
KOZOROG
Ona: Nepremišljen korak vam bo nakopal obilico neprijetnih govoric, ki se bodo začele širiti v vaši okolici. Še žal vam bo, da ste se pred kratkim odločili za nekaj tako tveganega. Boste pa drugič ravnali pametneje!
On: Ne razmišljajte o tem, zakaj se vam je posrečilo, temveč poskušajte čim prej izkoristiti nastalo situacijo. Priložnost bo odšla prav tako hitro, kot se je pojavila, zato ne bo časa za kakšne velike razmisleke.
prejme: Ana Šumej, Rupe 5, Šmartno v Rožni dolini.
2.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri in vstopnici za drsališče v Mestnem parku Celje, prejme: Alenka Lokovšek, Olešče 35b, Laško.
3.-5.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Lilijana Pusar, Hrastje 23, Loka pri Žusmu, Andrej Petelinšek, Dobje 25, Dobje pri Planini in Ljudmila Belaj, Parižlje 95, Braslovče.
Ona: Vse, kar ste nedavno tako lahkomiselno zapravili, boste tokrat desetkratno nadoknadili. Na ljubezenskem področju boste kar sijali od sreče, saj boste osvojili srce nekoga, ki ga že dalj časa skrivaj opazujete.
On: Uspelo vam bo popraviti krivico, ki ste jo po nesreči naredili prijateljici, ki jo imate sicer v izredno pozitivni luči. Na koncu se bo izkazalo, da ste se vi seki-rali veliko bolj kot ona.
DEVICA
Ona: Obetajo se vam težave, ki vam jih bo povzročil vaš konjiček. Ste že premišljevali, da bi ga menjali za kaj bolj priročnega? To vam lahko prinese poleg veselja tudi finančno korist, ki pa ni tako zanemarljiva.
On: Na čustvenem področju boste povsem mirni, pa četudi vam misel na prijetno neznanko izpred nekaj dni zadnje čase ne pusti mirnega spanca. Partnerka že nekaj sumi, zato je najbolje, da zadevo takoj prekinete.
VODNAR
Ona: Ljudje vas bodo premamili s svojim govorjenjem, da boste storili nekaj, kar sicer nikakor ne bi. Sicer pa se morate tako ali tako privaditi na spremembe, ki bodo prej ali slej stopile v vaše življenje.
On: Nekdo v vaši okolici bo nekoliko preveč radoveden, vendar pa bo za to imel tudi precej tehten razlog. Poskusite skleniti neke vrste kompromis, saj bo tako bolje za oba. Prepiru pa se raje na daleč izognite!
Ona: Presenečeni boste nad ravnanjem svojih prijateljev, to pa predvsem zato, ker niti ne slutite, kakšno presenečenje vam na skrivaj pripravljajo. Potrpite še malo, kajti prijetno presenečenje je tik pred vami.
On: Nikar naj vam trenutni majhni uspehi ne stopijo v glavo, saj lahko takšno napako v bližnji prihodnosti še zelo drago plačate. Treba je vedeti, da vas lahko majhni uspehi privedejo do veliko večjih.
KULAto^KU. C t h. (L K
RUMENA STRAN

Predstavili so se vsi Modrijani z ženo in dekleti, Blaž Švab pa je na oder pripeljal (ali one njega) kar štiri!
Modrijanova glasbena torta
Deveta Noč Modrijanov v dvorani Golovec v Celju je bila prav gotovo nov mejnik v organizaciji narodnoza-bavnih prireditev. V dveh večerih (predviden je bil eden, lahko pa bi bili trije!) se je zbralo več kot šest tisoč Slovencev, ki so tri ure bolj stoje kot sede spremljali izjemen program.
Nastopilo je 200 najboljših slovenskih glasbenikov. Med njimi so bili tudi pevci zabavne glasbe, kot sta Elda
Viler in Anika Horvat, slednja celo na lastno željo. Izjemen scenarij je držal v sproščeni napetosti od začetka do konca vse obiskovalce in je bil delo Blaža Švaba. Nosilna sta bila ansambla Modrijani in Petka (vodja Matjaž Vodišek je napisal vse aranžmaje za inštrumentalni del izvajanih melodij), predstavilo pa se je enajst ansamblov. Z venčki najlepših melodij se je avtor scenarija spoštljivo poklonil legendam slovenske glasbe in
se spomnil 20-letnice samostojne Slovenije z venčkom domoljubnih pesmi. Nastopili so harmonikarski virtuo-zi Miro Klinc, Toni Sotošek, Zoran Lupinc, Brane Klavžar in Tine Lesjak, peli so Boris Kopitar, Alfi Nipič, Vera Šolinc in mnogi mlajši, ki so ali bodo njihovi nasledniki. Priložnost so dobili tudi začetniki tako med voditelji kot izvajalci. Oba večera je spremljalo okoli 70 odstotkov mladih.
TONE VRABL
Vera Šolinc, dolgoletna članica ansambla Gašperji oz. Krajnci, je tokrat zapela z Modrijani ob spremljavi Braneta Klavžarja.
Modrijani po uspešnem koncertu: (z leve) Peter Oset, Blaž Švab, Rok Švab in Franjo Oset
Po duši še vedno »mladinc«
Študentskemu klubu mladih Šentjur je ob 15. rojstnem dnevu čestital tudi domači župan Marko Diaci. Kot je ob neki priložnosti dejal, ima rad vse svoje občane, z mladimi pa se še malo bolj poistoveti. Ker je »po duši še vedno malo starejši mladinc.« Ob njem je predsednica kluba Nastija Močnik, ena od soorganizatorjev izvrstnega sobotnega koncerta. Potem ko je pevec ene od skupin tik pred zdajci zbolel, je praktično čez noč vskočila kar legendarna Siddharta.
OS, foto: GG
Resni časi
Komunalno podjetje Velenje je ta teden z odprtjem energetskega črpališča zaključilo projekt izboljšanja sistema daljinskega ogrevanja. Ampak to ni čas za zabavo in smeh, saj je menda za nemoteno ogrevanje Velenj-čanov nujna izgradnja bloka 6. Morda pa sta prav zato direktor Premogovnika Velenje Milan Medved (levo) in direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki tako resna.
ŠK, foto: GrupA
Evgen Car in Dare Valič
Polzelani so kar nekaj časa z zanimanjem ogledovali živahno dogajanje v okolici graščine Šenek, kjer je polzelski dom upokojencev, še posebej so se čudili ob večerih, ko so se pod nebo plazili snopi svetlobe iz reflektorjev. Končno pa so izvedeli, da se je začelo snemanje novega slovenskega filma Srečen za umret.
Gre za komično pripoved o življenju upokojenca Ivana, ki se je naveličal življenja. Kupi si parcelo za grob z najlepšim pogledom na Alpe in se preseli v dom upokojencev, kjer hoče v miru dočakati svoj konec. V prepričanju, da je njegovo življenje končano, se zgodi ravno nasprotno - Ivan prvič v življenju začne živeti. V glavni vlogi v novem celovečernem filmu režiserja Matevža Luzarja nastopa Evgen Car, poleg njega igrajo še Milena Zupančič, Ivo Ban, Dare Valič in drugi. Film lahko pričakujemo v domačih kinematografih v začetku leta 2013.
TT
Srečen za umret
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uehhe vn male cjodpodmj
o di ni e!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
e
o> s.
£ S
a a
e2
JS | £1
^Kukaribe bubue iloueni ffočpodinj
/jmS
i • I
i	IN
i a	0
i £	"S*
	s
1 w 1 M	*
i 1 (B	
Bi !*,	s B |
Informacije: 03/4225-100
n .E
9i J5
1
s
e
S
«a 1
a) u
E S
e M :