Stran 74 ANGELČEK Leto 29 Ivan Langerholz: Šola lepega vedenja. 5. Malo potrpežljivosti. |i5IKsJor(*a ste že sltšali praviti, da je potrpežlji-uhvJusS? vost božja mast, samc tisti da je revež, 5sLŠ3li*S ki sc raaže z njo, Prvi del tega pregovora \e bolj resničen kakor drugi. Drugi del bi se glasil pravilneje takole: Tisti je revež, ki se ne mažc z njo — s potrpcžlivostio namreč. Pa tudi tisti je re-\ež, ki ima opraviti s takimi sitneži, ki ne znajo nič potrpeti. Zato moramo v naši šoli tudi o potrpežlii-vosti izpregovoriti par besedi. »V nedeljo smo mislili iti na Šmarno goro,« pripovedujc Julček Nepočakan Potrpinčevemu Jožku. »Vsi smo mislili iti; ata, mama, Minka, stric Miha \n pa jaz. Pa je cel dan tako 1U dež, da nismo mogli kam iti. Oh, to sem bil iaz jezen! Še jesti nisem hotel, učiti se tudi niscm maral, najraisi bi bil vse razbil." O ti sirota uboga Julčkasta! Ali res misliš, da si komu kaj nagodel s svojo jezo? Dež se te ni prav nic bal. Če drugi dan nisi znal v šoli, si bil samo ti okre-gan, dcž nič. Mogoče si bil še zaprt povrhu? Tako škoduje tvoa jeza le tebi samerau, sicer pa svet nič ne ve zanjo. Ko bi bil ti malo premislil, pa bi se nc bil jezil, ali pa bi bil vsaj molčal o svoji jezi, To bi bilo bolj pamfttno. Sicer so pa že paganski Grki učili: Kdor se iezi, ta nori. . , Tonček iz Grdega dola se je oni dan tudi tako nekako čmcmo držal, ali vcste, zakai? Tam zunaj na vaški trati so se igrali otroci. Tonček je pa raoral Uto 29________^5^5^________Stran 75 varovati scstrico Mimico doma. Oh to mu je btlo hudo! Ali mama so tako ukazaii, in ata so bili z ma-mo istih misii. Za vse na svetu, ali ni tak ukaz hud in strašcn? Tonček, ko bi bil ti vedel, kako si bil takrat gfd v svoji jezi! Taikoj bi se ti bil rajši razjasnil obraz, in solnce prijaznosti bi bilo posvetilo v tvojih očeh, In čc bi bil se kdo pogledal noter v tvoje srce! Jezik sicer ni razodel v besedah — prehudc so se mu zdele! — AJi notri v zadnjem kotičku tvojega srca pa je vendar vstala grda želja: »Ah, zakai ni Mimi lansko leto umrla!« Tako, Tonček, takof Kar p/aviš, ali so tudi tebi tvoia mama kaj takefia želeli, ko so te morali pesto-\-ati cele dneve in cele noči? In pa še nekaj, Tvoje ime sem bral v knjigi »Mladih junakov«, ^Žgan;a in opojnih pijač ne bom pil.« 0, ti si iunak! Premaguj s^ojo jezo, pa boš šc večji junak in korenjak. Tak boš v naših očeh, kakšen šelc v božjih! Sosedova Minka je pa dcbila za god čcdno, novo obleko. Še tisti dan je zato zvcdela Godrniačeva Anica. In scdaj ponavtia ie štirinajst dni kakor kle-petec isto pesem: »Sosedova ima toliko oblek, \az pa nič! Kupite Še meni tako obleko, kot jo ima sosedo-va, čc ne — pa ne boni več v cerkev hodila.« ** Lahko noč! **Kaj se pa ti mešaš med nas? Med bajtarje pojdi!« »In da bi me tebe ubogale! Čigava pa si?« In spet tiho. Igra se nadaljuje. Za vrtom pa joka Ivanka Manjkovič. Revnih staršev hči je. Zato pa Oholeževa Malka ne inara zanjo. Še druga dekleta je našuntala zopcr fljo. Veste kaj? Takole razlikovanje med revščino in bogastvom je pa že kar ostudno, grdo, da človeku man:ka besed, kako bi priinerno ošvrkal to grdobijo. Spet smo pri igri. Tonček Nagel je malo preveč poskočil, pa je podrl Naceta Iskro na tla. In klfub temu, da mii Tonček zatrjuje, in je to tudi res, da se namreč ni nalašč zaletel vanj, se Nace nočc prema-Lati. Ves togoten plane na Tončka, ga sujc in brca, čcš, U bom že pokazal, kaj se pravi mene podirati po ileb. x Nace, kaj praviš: Ali se ni tebi še nikoli nič oo-škoLečilo? — M°'Liš? Koiikokral bi bil moral biti ti nc ve !ePen' če bi tc za vsako tako nerodnost tepli, bil jezil,: Tončka suješ? Doma ti prizanašajo, ti pa ne bilo bolj pa"K«aU- Mi ie to lcrP°? — Kdor sc jezi, ta nAv?ta je bila pa sedaj par dni raalo Tonček iz Grdega Ssža. En dan jc j,e malo glava nekako čmerno držal, ali vtec nefeaj nagajal. Ali je na vaški trati so se igrali otroci."1) čmerna in pusta! Leto »__________ANGELČEK__________Stran 77 Če so jo pa vprašali mama: »Verica, ali boš kaj jedla?« — se je pa zakremžila in zajavkala: »Ne bom nič, no!« »Ali bi rada kaj pila?« »Ne bora nič, no!« »Morebiti bi pa raalo zasoala?« »Ah, ali ste sitni!« »Malo dobre iuhe ti bom skuhala.« »Saj je ne bom iedla, no!« »Saj ne morem, no!« Tako je bevskala, ta zoprni >-no«! Tako še go-spodar s hlapccm ne govori, ne pa otrok s svojo dobro materio. — Viljko Tjavcndan se pa danes cel dan jezi na gospoda učitelja. Naloga mu je bila pretežka. In tega je kriv sam gospod. učitelj. Zakaj pa da tako težko nalogo? Veš kaj, Vil{ko? Ko bi se ti toliko časa učitt, ko-likor časa se žc jeziš, bi ti naloga ne bila nikoli pre-težka. — Takole je, vidite. Šola potrpljenja je tudi šola lepega vedenja. Le dobro sc naučite potrpeti, pa vas bodo povsod radi imcli. PoznaJi smo deklico, mlado, osemBajst let sta^ ro. Bolna. je btia. Leto ia dan je !ežaJa. Pomisiite: mlada in bolna] Nad pol let je ležala samo na desni strani, zakaj zdravnik ji je pod hrbtom prerezal meso in kožo in vtaknil vanjo cev, po kateri sc je odtekal gnoj iz drobovja. In vendar ni ta deklica nikdar jo-kala. Čudili so se ji vsi in vpraševali, zakai nič ne joka, ko jc gotovo vse boli. Kaj je dejala? »Ko bi jaz jokala, potem bi pa še mama jokali. Zato pa rajši ne jokam.« Stran 78_________ANGELČEK Leto 29 Iz ljubezni do matere se je prcmagovaja. In vi? Ali nimate nič ljubezni do Boga? Do bližnjega? Uubezni do dcla? Ljubezni do pravega ju-naštva? Pa se vsaj iz encga tch vzrokov premagujte! Potrpežljivost rodi junake. (Nidtljevmje.)