Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. - Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48"—, polletno din 96 ■ celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-62.
96.
kos.
V LJUBLJANI, dne 30. novembra 1937.
Letnik
VIII.
V S K B I N A :
občino Polj«
626. Ukaz o preimenovanju občine Sedlarjevo ob Sotli.
627. Uredba, s katero se predpisuje dovolitev za spediterske (odpravniške) obrte, za obrte za posredovanje v trgovinskih poslih (agenture) in za trgovinska zastopništva.
628. Pravilnik o disciplinskem postopku in kaznih za kazniva dejanja uslužbencev vodnih zadrug.
629. Ratifikacija ženevske konvencije za zboljšanje usode ra-
njencev in bolnikov v vojskah za vojne, po republiki Češkoslovaški.
630. Ratifikacija konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, s prilogo h konvenciji, po republiki Češkoslovaški.
631. Podaljšava pogodbe s Francijo z dne 11. novembra 1927.
632. Podaljšava trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z Grčijo.
633. Razne objave iz »Službenih novine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
626.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije
Kraljevski namestniki
so na predlog ministra za notranje posle na podstavi § 10. zakona o občinah
odločili,*
da se občina Sedlarjevo v šmarskem srezu dravske banovine preimenuje v »občina Polje ob Sotli«.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
,V Beogradu, dne 23. oktobra 1937; št. IV. 5169.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. oktobra 1937, št. 266/LXX V111/603.
Uredbe osrednje vlade.
627.
Na podstavi odst. (-) § 60. in § 62. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 in po zaslišanju zbornic predpisujem tole
uredbo, 1
s katero se predpisuje dovolitev za spediterske (odpravniške) obrte, za obrte za posredovanje v trgovinskih poslih (agenture) in za trgovinska zastopništva.*
Člen 1.
Spediterski (odpravniški) obrti in obrti, ki se bavijo s posredovanjem v trgovinskih poslih (agenturni obrti) ali s trgovinskim zastopništvom brez skladišča, se sinejo izvrševati samo na podstavi dovolitve, ki jo izda ban, za območje mesta Beograda upravnik mesta Beograda, za območje Zemuna in Pančeva pa minister za trgovino in industrijo.
Člen 2.
(') Dovolitve za izvrševanje obrtov, navedenih v členu 1., se izdajajo po svobodni oceni glede na občno korist in koristi narodnega gospodarstva kakor tudi glede na gospodarske in socialne razmere kraja, kjer se naj obrat odpre, toda ob poprejšnjem zaslišanju pristojne trgovinske zbornice.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. novembra 1937, št. 266/_LXXVIIl/610.
(2) Dovolitev za mednarodno špedicijo se izda samo osebam, ki poleg občnih pogojev in pogojev iz odst. (') in (2) § 61. zakona o obrtih dokažejo, da so dovršile z uspehom srednjo šolo in da so vsaj 4 leta praktično delale v spediterskih obratih ali v pomorski ali prometni službi.
(3) Dovolitev za ostale osebe iz člena 1. se izdaje osebam, ki poleg občnih pogojev in pogojev iz odst. (*) in (s) § 61. zakona o obrtih dokažejo občno trgovinsko izobrazbo po predpisih zakona o obrtih.
Člen 3.
Imetniki obrtov, navedenih v členu 1., ki so dobili pooblastitev za te obrte do uveljavitve te uredbe, morajo v roku, ki ga določi ban, predložiti izdano pooblastilo pristojnemu oblastvu, da se nanje postavi zaznamek, da velja kot dovolilo po tej uredbi.
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo na dan njene razglasitve y »Službenih novinah«.
.V Beogradu, dne 30. oktobra 1937; II št. 41.030/U.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
mm mm mm • m	■■■■-
628.
Na podstavi člena 38. pravilnika o uslužbencih vodnih zadrug Mg. št. 25.746/34 z dne 30. marca 1935, izdanega po pooblastitvi iz točke 5. § 38. finančnega zakona za leto 1934/35., in na podstavi § 98. zakonskega člena XXIII. iz 1. 1885., § 97. zakona o vodnem pravu iz 1. 1891., člena 166. zakona o ustanavljanju vodnih zadrug v predvojnih mejah kraljevine Srbije in Črne gore iz
1.	1921. in §§ 1. in 7. zakona o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe predpisujem tale
pravilnik
o disciplinskem postopku in kaznih za kazniva dejanja uslužbencev vodnih zadrug.*
I.	Občne določbe.
Člen 1.
Zadružni uslužbenec, ki prekrši v službi ali izven nje svojo službeno dolžnost, predpisano z zakonom, zadružnimi pravili in pravilniki in ministrskimi naredbami, ali ki oškoduje ugled svojega stanu, se kaznuje s kaznijo za nerednost (za disciplinske prekrške) ali z disciplinsko kaznijo (za disciplinske prestopke).
Postopek zoper uslužbenca, uveden po kazenskem zakonu, ne izključuje disciplinskega postopka.
II.	Disciplinski prekrški, kazni in postopek.
Člen 2.
S kaznijo za nerednost se kaznuje zadružni uslužbenec tedaj, če ni prekršitev dolžnosti ali oškodba njegovega stanovskega ugleda prestopila obsega navadne nerednosti (disciplinski prekršek).
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	septembra 1937, št. 197/LV1I/435.
Člen 3.
Kazni za nerednost so:
a) pismeni opomin;
b) pismeni ukor;
c) denarna kazen.
Denarna kazen ne sme biti večja od 10% uslužben-čevih enomesečnih prejemkov brez stanarine.
Člen 4.
Kazen za nerednost se ne sme izreči, preden se' uslužbenec pismeno ne zasliši.
Odločba o kazni z razlogi vred se mora priobčiti’ uslužbencu pismeno.
Denarna kazen se odtegne uslužbencu od prvih naslednjih mesečnih prejemkov po priobčitvi odločbe o kazni in se vloži v zadružni pokojninski sklad.
Člen 5.
Kazni az nerednost se ne vpisujejo v uslužbenski list, toda kazni pismenega ukora in denarna kazen se upoštevata pri letnem ocenjanju uslužbenca.
Člen 6.
Kazni za nerednost izreka predsednik zadruge na predlog ravnatelja zadruge. Strojnike, kurjače, telefoniste, šoferje, paznike in služitelje kaznuje ravnatelj zadruge, če ga zadruga ima, sicer pa predsednik zadruge.1
Člen 7.
Zoper odločbo o kazni za nerednost ima obsojeni uslužbenec v 15 dneh od dne prejema odločbe pravico pritožbe, in to na upravni odbor zoper odločbo predsednika, na predsednika zadruge pa zoper odločbo ravnatelja.
Zoper drugostopno odločbo o kazni za nerednost ni pritožbe.
. Člen 8.
Disciplinski prekrški zastarajo čez leto dni.
III.	Disciplinski prestopki, kazni in postopek.
Člen 9.
Z disciplinsko kaznijo se kaznuje zadružni uslužbenec:
1. za pristransko, nevestno ali nemarno opravljanje službe;
2. za prekršitev službenih dolžnosti, predpisanih z zakonom, zadružnimi pravili in pravilniki in ministrskimi naredbami;
3. za iznujanje, izsiljevanje ali sprejemanje kakršne koli nagrade, bodisi zase bodisi za drugega, posredno ali neposredno od strank, zadružnikov ali podrejenih uslužbencev, za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti;
4. za netočno obveščanje oblastev ali zadružnih upravnih in nadzornih organov in skupščine kakor tudi starešine in nadrejencev; za opustitev obvestitve le-teh vobče o službenih poslih zadruge, da bi se prikrivalo dejansko stanje, ali za opustitev opozoritve zadružnih organov na predpise zakona in določbe zadružnih osnovnih pravil in pravilnikov, zaradi česar bi zadruga lahko imela moralno ali gmotno škodo;
5. za nedopustno kritiko in preziranje naredb in postopkov oblastev, sklepov skupščine in odbora, naredb starešin in nadrejencev;
6. za izdajanje službene tajnosti]
7. za razsipno trošenje zadružnega materiala in denarja;
8. za nedostojno in surovo postopanje z zadružniki in strankami vobče;
9. za uporabljanje podrejenih uslužbencev v privatne namene med poslovnimi urami;
10. za zanikrno izvrševanje starešinske oblasti proti podrejencem, zlasti za nedostojno, surovo ali nepravično ravnanje z njimi, njih nezadostno nadziranje ali trajno zanemarjanje njih poučevanja in uvajanja v službo, namerno ščitenje ali priporočanje nesposobnih ali nevrednih uslužbencev in prikrivanje njih nedopustnih dejanj;
11. za nedostojno ali nevljudno ponašanje podrejen-cev proti nadrejencem ali poniževanje njih ugleda;
12. za napravljanje zmede in prepira ali za neslož-nost s tovariši v službi;
13. za nemoralno ali nedostojno vedenje v privatnem življenju, kakršno je pijančevanje, igranje na slepo srečo, lahkomiselno zadolževanje in temu podobno, na krajih, v družbah in na način, ki ponižuje dostojanstvo uslužbenca;
14. za izvrševanje kakršne koli postranske službe brez pristojne dovolitve ali za sprejem položaja in opravljanje poslov, ki nasprotujejo dostojanstvu in časti usluž-benčevega zvanja ali ga ovirajo v izvrševanju njegovih službenih dolžnosti;
15. za svojevoljno odhajanje s svojega mesta med poslovnimi urami, zlasti pa pri izvrševanju obrambe od poplave;
16. za ostale morebitne hujše prekršitve dolžnosti ali hujše oškodbe ugleda stroke.
Člen 10.
Disciplinske kazni so:
1. denarna kazen (zmanjšba prejemkov);
2. zguba časa za napredovanje;
8.	upokojitev brez zmanjšbe ali z zmanjšbo pokojninskih prejemkov ali odprava tistih uslužbencev, ki niso pridobili pravice do osebne pokojnine;
4. odpustitev iz službe.
Kazni pod 1. in 2. se smeta tudi vzporedno izreči za isti disciplinski prestopek.
Člen 11.
Denarna kazen — zmanjšba prejemkov — po točki 1. člena 10. ne sme biti večja od 20% uslužbenčevih enoletnih prejemkov brez stanarine in se odteguje od uslužbenčevih prejemkov eno leto v enakih mesečnih obrokih. Ta kazen se računa po prejemkih, ki so pristajali uslužbencu na dan izvršnosti disciplinske sodbe.
Denarna kazen se prenese z istim odstotkom tudi na pokojnino, če se uslužbenec upokoji v času, ko kazen še traja.
Člen 12.
Kazen zgube časa za napredovanje po točki 2. člena 10. obsega napredovanje po skupinah in po periodnih poviških, in sicer za eno, dve ali tri leta. Število let določi disciplinsko sodišče v svoji sodbi.
Zgubljeni čas za napredovanje se šteje ločeno od časa, zgubljenega zaradi slabe letne ocene, najsi se ta čas krije ali ne.
Člen 13.
Kazen zmanjšbe pokojninskih prejemkov po točki 3. člena 10. se nanaša na skupne prejemke brez stanarine
in sme trajati največ 10 let. Znesek te kazni ne sme biti višji od 50% uslužbenčevih pokojninskih prejemkov.
Uslužbence, ki niso pridobili pravice do osebne pokojnine, sme kaznovati disciplinsko sodišče z odpovedjo službe tudi brez pravice do odpovednega roka in do odpravnine, določene s pravilnikom o uslužbencih vodnih zadrug.
Upokojitev ali odpustitev po kazni skladno s točko 4. člena 53. pravilnika o uslužbencih vodnih zadrug Mg št. 25.746/34 se vrši brez disciplinskega postopka z odločbo zadružnega upravnega odbora.
Člen 14.
Kazen odpustitve iz službe po točki 4. člena 10. ima za posledico zgubo tfseh pravic, pridobljenih v službi. Rodbinska pokojnina se zgubi samo tedaj, če je to v sodbi posebej izrečeno (člen 70. pravilnika o uslužbencih vodnih zadrug).
Člen 15.
Uslužbenec, kaznovan z upokojitvijo ali odpustitvijo iz zadružne službe, sme biti sprejet v službo druge vodne zadruge samč po odobritvi ministra za gradbe in kolikor sicer ustreza predpisom za sprejem v zadružno službo, toda brez pravice, da bi se mu priznala službena leta, prebita in priznana pri prejšnji vodni zadrugi.
>	Člen	16.
Disciplinske kazni izrekajo disciplinska sodišča na podstavi predhodno opravljene disciplinske preiskave in postopka.
Disciplinsko sodišče je sestavljeno iz treh članov, katerih eden je predsednik zadruge, ki je tudi predsednik sodišča. Ostala dva člana izvoli upravni odbor izmed sebe, pri prvi odborovi seji po svoji izvolitvi ali po uveljavitvi tega pravilnika. Hkrati izvoli upravni odbor izmed sebe dva člana namestnika, ki nadomestujeta po starostnem redu zadržanega člana disciplinskega sodišča.
Če je predsednik zadruge zadržan, ga kot predsednika disciplinskega sodišča nadomestuje tisti član sodišča, ki je starejši. Mandat disciplinskega sodišča traja toliko, kolikor mandat upravnega odbora.
Če je zadruga pod upravo ministrskega komisarja ali vladnega poverjenika, je le-tž član sodišča in njegov predsednik; dva čiana disciplinskega sodišča in dva namestnika pa izvoli posvetovalni odbor, dodeljen ministrskemu komisarju ali vladnemu poverjeniku.
Člen 17.
Disciplinsko preiskavo oziroma postopek odredi lahko minister za gradbe ali upravni odbor ali ministrski komisar ali vladni poverjenik.
Če zve zadruga — predsednik, ravnatelj ali neposredni starešina — za disciplinski prestopek zadružnega uslužbenca, odredi ali opravi predsednik ali ravnatelj zadruge kratke predhodne poizvedbe ob predhodnem zaslišanju osumljenca in morebitnih ostalih potrebnih oseb. Predmet z zbranimi podatki je treba neutegoma poslati upravnemu odboru, da odredi disciplinsko preiskavo ali postopek.
Predhodne poizvedbe in zaslišanje opravi predsednik ali ravnatelj zadruge sam ali pa po predsednikovi odredbi član upravnega odbora ali kdo izmed neprizadetih zadružnih uradnikov.
Člen 18.
Po zbranih podatkih odloči upravni odbor, ali naj se uvede zoper obdolženega uslužbenca disciplinska preiskava in postopek ali ne.
V prvem primeru je treba ves predmet neutegoma poslati zadružnemu preiskovalnemu odboru, ki ga sestavljata dva člana upravnega odbora, ki ju izvoli upravni odbor izmed sebe z mandatom, ki traja toliko, kolikor mandat upravnega odbora; hkrati izvoli upravni odbor tudi enega člana namestnika, ki nadomestuje zadržanega člana preiskovalnega odbora.
Pri zadrugah pod upravo ministrskega komisarja — 'vladnega poverjenika izvoli člane preiskovalnega odbora in namestnikov posvetovalni odbor izmed sebe.
Zoper odločbo o odreditvi disciplinskega postopka ni pritožbe.
Po potrebi sme zaprositi upravni odbor ministra za gradbe, naj odredi državnega uradnika, ki naj skupaj z odrejenimi člani preiskovalnega odbora opravi njim poverjeni posel.
Če je odredil disciplinski postopek minister za grad-bfe, mora poslati zadružni predsednik dotični predmet v treh dneh preiskovalnemu odboru in o tem obvestiti ministrskega poverjenika.
Če ne ravna zadruga po določbi prednjega odstavka ali če se preiskava, ki jo vodi preiskovalni odbor, iz neopravičenih razlogov zavleče, odredi minister za gradbe na predlog ministrskega poverjenika komisijo dveh neprizadetih oseb, ki izvedeta preiskavo. V takem primeru je tudi ministrski poverjenik član te komisije.
Člen 19.
Z disciplinsko preiskavo je treba ugotoviti vse. kar je potrebno za sojenje disciplinskega prestopka. V ta pamen je treba zaslišati obdolženca in priče in opraviti tudi potrebne oglede.
O disciplinski preiskavi se piše zapisnik; vanj se vpisujejo vse izjave obdolženca in prič kakor tudi vsi izvidi preiskovalcev.
Zapisnik podpišejo obdolženec, priče, preiskovalci in zapisnikar, ki ga odredi predsednik izmed zadružnih uradnikov.
Po končani preiskavi se pošlje zapisnik z vsemi spisi in listinami vred odrejenemu disciplinskemu tožilcu.
Če je započeta preiskava zoper zadružnega uslužbenca, ne prenehajo dolžnosti preiskovalnega odbora, dokler se ne dokonča postopek oziroma preiskava, najsi jim je mandat že potekel.
Člen 20.
Disciplinski tožilec je član upravnega odbora, ki ga le-td izvoli z mandatom, ki traja toliko, kolikor mandat upravnega odbora. Pri zadrugah pod upravo ministrskega komisarja ali vladnega poverjenika odredi disciplinske tožilce posvetovalni odbor izmed sebe.
Člen 21.
Odrejeni disciplinski tožilec mora vse spise proučiti v 10 dneh od prejema in poslati predsedniku zadruge svoje poročilo z obrazloženim predlogom.
Ta predlog se lahko glasi:
1. da je predmet nezadostno preiskan; v tem primeru vrne predsednik predmet preiskovalnemu odboru v dopolnitev po tožilčevih pripombah;
2. da je predmet zadostno preiskan in da je treba postopek nadaljevati; v tem primeru podž takoj tudi svoj predlog glede odmere kazni ali oprostitve od obtožbe.
Določba poslednjega odstavka člena 19. velja tudi za
disciplinskega tožilca.
Člen 22.
Če se glasi predlog disciplinskega tožilca, da je treba postopek nadaljevati, mora predsednik zadruge;
1. takoj razpisati razpravo pred disciplinskim sodiščem, ki mora biti najkasneje v 15 dneh, obenem določiti dan in kraj sestanka in nato ves predmet poslati disciplinskemu sodišču; na razpravo je klicati člane disciplinskega sodišča, disciplinskega tožilca in obdolženca;
2. pismeno takoj obvestiti obdolženca o vloženem predlogu s pozivom, naj v 8 dneh od dne prejetega obvestila poda svoje morebitne pripombe in protiizjave in naj določenega dne pride k razpravi.
Člen 23.
Obdolženec ima pravico, pregledati in proučiti v odrejenem roku vse spise in zapisnike o njegovi preiskavi, izvzemši predlog disciplinskega tožilca o predlagani kazni.
Prepovedano je vsako objavljanje spisov in podatkov iz preiskovalnega akta in nima obdolženec pravice, napravljati si prepise.
Člen 24.	,
Če obdolženec ne pride k razpravi ali če	v določe-
nem roku ne poda svojih pripomb in protiizjave, se opravi razprava in izreče sodba tudi brez tega.
Člen 25.
Razprava je ustna in so pri njej navzoči samo pozvane osebe kakor tudi branilec obtoženca, če ga vzame izmed pravobranilcev ali uslužbencev svoje zadruge. Disciplinski tožilec, kot zastopnik interesov zadruge, na razpravi poda in zastopa obtožbo.
Člen 26.
Razprava	se prične z branjem odločbe,	s	katero	je
bila odrejena	preiskava; nato se preberejo	zapisniki	in
izvidi o opravljeni preiskavi, pripombe in protiizjave obtoženca in drugi važni spisi, potem pa se zasliši obtoženec.
Po dokončanem preiskovalnem in dokaznem postopku dobi besedo disciplinski tožilec, poslednjo besedo pa ima obtoženec.
Člen 27.
Na razpravi se piše zapisnik; vanj se vpisujejo dan razprave, imena navzočih članov disciplinskega sodišča, disciplinskega tožilca, zapisnikarja in strank kakor tudi tek razprave v bistvenih točkah.
Zapisnikarja za razpravo odredi predsednik zadruge izmed zadružnih uradnikov.
Zapisnik podpišejo člani disciplinskega sodišča in zapisnikar.
Člen 28.
Po sklenjeni razpravi se umakne disciplinsko sodišče na posvetovanje in glasovanje o kazni. Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem na razpravi.
O posvetovanju disciplinskega sodišča in glasovanju se piše poseben zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar.
Posvetovanje in glasovanje o kazni je tajno.
Sodba se sklepa z večino glasov.
Za veljavnost sodbe morata poleg predsednika biti navzoča tudi dva člana disciplinskega sodišča.
Določbe poslednjega odstavka člena 19. veljajo tudi za člane disciplinskega sodišča.
Člen 29.
S sodbo disciplinskega sodišča se obtoženec ali kaznuje za disciplinski prestopek ali pa oprosti.
Če disciplinsko sodišče spozna, da ni disciplinsko soditi zato, ker gre za dejanje, ki se kaznuje s kaznijo za nerednost, odstopi ves predmet predsedniku zadruge v pristojni postopek, kar izrečno sprejme v oprostilno sodbo.
Sodba mora biti obrazložena in mora obsegati tudi odločbo o povračilu stroškov disciplinskega postopka. Če se obtoženec oprosti, trpi stroške postopka zadruga.
Člen 30.
Sodba se razglasi na koncu razprave; najkasneje v osmih dneh po razglasitvi pa se, vroči po en pismeni primerek tožilcu, obtožencu in ministrskemu poverjeniku.
Člen 31.
Zoper sodbo disciplinskega sodišča se smejo pritožiti' obtoženec, v imenu zadruge predsednik, disciplinski tožilec in ministrski poverjenik.
S pritožbo se odloži izvršitev sodbe.
Pritožbo je treba vložiti v petnajstih dneh po prejemu sodbe pri zadrugi, ki jo mora poslati z vsemi spisi vred ministrstvu za gradbe v rešitev.
Člen 32.
Če minister za gradbe spozna, da je pritožba pravočasno vložena, da ni treba opraviti nikakršno dopolnitev, da ni bistvenih pomanjkljivosti ali kršitev postopka, zaradi katerih bi bilo treba ponoviti razpravo pred disciplinskim sodiščem, prouči pritožbo in ves predmet in izda obrazloženo rešitev, s katero ali potrdi sodbo ali jo pa razveljavi s tem, da naj izda disciplinsko sodišče novo sodbo.
Če minister za gradbe spozna, da je treba opraviti dopolnitev ali da so v sodbi bistvene pomanjkljivosti ali kršitve postopka, zaradi katerih bi bilo treba ponoviti razpravo pred disciplinskim sodiščem, razveljavi sodbo in vrne predmet disciplinskemu sodišču, da ponovi postopek po danih navodilih in izda novo sodbo.
Člen 33.
Kazniva dejanja, ki imajo razen disciplinske odgovornosti za posledico tudi še kazensko odgovornost za zločinstvo ali druga nečastna dejanja, ne zastarajo disciplinsko.
Ostala disciplinska kazniva dejanja zastarajo, če se od dne, ko so bila storjena, zoper storilca pet let ne uvede disciplinski postopek.
Člen 34.
Z ostavko na zadružno službo ali s smrtjo obtoženca se disciplinski postopek prekine.
Uslužbenec vodne zadruge, ki je z ostavko preprečil dokončanje disciplinskega postopka, ne sme pozneje pri nobeni vodni zadrugi v nikakršnem zvanju biti sprejet v službo.
Člen 35.
Če se uvede zoper zadružnega uslužbenca sodni kazenski postopek na tožbo države, samouprave ali zadruge ali pa na tožbo zasebnikov, mora ravnatelj zadruge o tem takoj obvestiti upravni odbor.
Prav tako pošlje disciplinsko sodišče, če spozna, postopajoče po členu 28., da je v ob tožence ve m dejanju dejanje, kaznivo po kazenskem zakoniku, vse spise in listine rednemu sodišču.
V prvem in v drugem primeru odloči upravni odbor, ali naj se uvede ali dokonča zoper uslužbenca disciplinski postopek neodvisno od kazenskega postopka ali naj se marveč odloži do konca kazenskega postopka.
Člen 36.
Uslužbenca, zoper katerega je uveden kazenski ali disciplinski postopek, sme organ, ki je odredil preiskavo oziroma postopek (§ 16.), odstraniti od službe, če to terja vrsta ali teža disciplinskega prestopka.
Zoper odločbo o odstranitvi ni pritožbe
Člen 37.
Če je dejan zadružni uslužbenec v preiskovalni zapor ali postavljen zaradi zločinstva ali kakega drugega nečastnega dejanja pod kazensko obtožbo, odredi predsednik zadruge takoj pismeno, naj se ta uslužbenec predhodno odstrani od službe.
Prav tako sme odrediti v času obrambe od poplave predsednik ali ravnatelj zadruge predhodno odstranitev od službe glede vsakega uslužbenca, ki noče izvršiti službeno naredbo ali čigar službeni prekršek je takšen, da bi bilo koristim službe škodljivo, če bi še nadalje ostal v službi.
Člen 38.
Uslužbencu, ki je po členih 36. in 37. odstranjen od službe, se ustavi pričenši s prvim naslednjim mesecem od dne, ko je bil uslužbenec od službe odstranjen, polovica vseh njegovih prejemkov razen stanarine.
Če ima kazenska sodba za posledico zgubo službe ali Če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki 3. ali 4. člena 10, zgubi pravico do ustavljenih prejemkov v prid zadružnega pokojninskega sklada.
Če nima kazenska sodba za posledico zgube službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki 1. ali
2.	člena 10., odloči disciplinsko sodišče, ali in koliko naj se mu povrnejo ustavljeni prejemki.
Če se obsodi zadružni uslužbenec po odločbi pristojnega državnega oblastva ali sodišča na zaporno kazen, manjšo od leta dni, odloči disciplinsko sodišče s svojo, sodbo, kolikor ne bi izreklo da mu preneha služba, ali mu gredo za ta čas njegovi prejemki ali pa kolik del mu gre in ali naj se mu šteje ta čas za napredovanje in za pokojnino.
Člen 39.
Uslužbenec, za katerega se izda odločba o odstranitvi od službe, ne sme oditi iz službenega kraja brez dovolitve zadružnega predsednika.
Člen 40.
Od izdanega sklepa ali odločbe, s katero se odreja disciplinski postopek ali preiskava, pa do sodbe disciplinskega sodišča (člena 30. in 31.) ni dopustna pritožba zoper noben sklep aLi odločbo disciplinskega sodišča.
Člen 41.
Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala izvršna, prav tako pa tudi njegovi zakoniti nasledniki ali zakonec smejo tudi po izvršeni kazni, toda najkasneje v dveh letih od dne, ko je postala kazen izvršna, zahtevati obnovo disciplinskega postopka, če predložijo
nove Činjenice in nove dokaze, ki utegnejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na zmanjšbo kazni.
Člen 42.
0 obnovi disciplinskega postopka odloči disciplinsko sodišče, in sicer brez ustne razprave.
Zoper odločbo disciplinskega sodišča, s katero se prošnja za obnovo postopka zavrne, ima obsojeni uslužbenec pravico pritožbe na ministra za gradbe v 15 dneh po prejemu odločbe.
Člen 43.
Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopka se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni že izvršena.
Člen 44.
Če se na uslužbenčevo zahtevo dovoli obnova postopka, pa se uslužbenec iznova obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Izvršena kazen se vselej všteje v novo kazen.
Člen 45.
Če se postopek obnovi in je bil uslužbenec s prvo sodbo obsojen na kazen iz točke 1. ali 2. člena 10., pa se z novo sodbo oprosti ali kaznuje z manjšo kaznijo, se mu mora povrniti vse, kar in kolikor je več zgubil s prvo sodbo.
Če je bil obsojen uslužbenec s prvo sodbo na kazen iz točke 3. ali 4. člena 10., pa se z novo sodbo oprosti ali kaznuje s kaznijo iz točke 1. ali 2. člena 10.. določi disciplinsko sodišče, ali in koliko mu je pripoznati povračilo za čas med prvo in drugo sodbo; vendar pa ne sme biti to povračilo večje od pokojninskih prejemkov, ki bi jih imel, če bi bil upokojen na dan prve sodbe. Če bi tak uslužbenec na dan prve sodbe še ne imel pravice do pokojnine, ne sme biti to povračilo večje od pokojninskih prejemkov, ki bi jih imel, če bi bil na dan prve sodbe upokojen z desetimi leti službe.
Če je bil obsojen uslužbenec s prvo sodbo na kazen iz točke 4. člena 10., pa se z novo sodbo kaznuje s kaznijo Iz točke 3. člena 10., sme postopati disciplinsko sodišče po določbi drugega odstavka tega člena; le da uslužbenec, če bi na dan prve sodbe še ne imel pravice do pokojnine, nima pravice do povračila za čas med prvo in drugo sodbo, marveč samo pravico do trimesečnih prejemkov kot odpravnine.
IV.	Disciplinski predpisi za zadružne upokojence.
Člen 46.
Zadružni upokojenci odgovarjajo disciplinsko;
1. za disciplinske prestopke, storjene v času, ko so bili aktivni uslužbenci;
2. za hude oškodbe ugleda zadruge, njenih organov in njenega osebja, storjene v pokoju;
3. za zločinstva in nečastna dejanja, za katera je pristojno redno sodišče.
Člen 47.
Disciplinski kazni za upokojence sta:
1. zmanjšba Dokojninskih prejemkov največ do 50% in za dobo največ do desetih let;
2. zguba pravice do pokojnine,
Člen 48.
Disciplinski postopek za upokojence je isti, kot za aktivne uslužbence.
Člen 49.
Za tolmačenje, spremembe in dopolnitve posameznih določb tega pravilnika je pristojen minister za gradbe.
Člen 50.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; disciplinski postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, pa se morajo dokončati po določbah dosedanjih predpisov.
V Beogradu, dne 24. avgusta 1937; Mg. št. 22.164.
Minister za gradbe dr. Kožul s. r.
-
629.
Ratifikacija ženevske konvencije za zboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne po republiki češkoslovaški.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom R—8—3 z dne 21. oktobra 1937 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala republika Češkoslovaška ženevsko konvencijo za zboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah va vojne, podpisano dne 27. julija 1929.
Ta ratifikacija stopi po členu 33. te konvencije v veljavo čez šest mesečev po dnevu položbe listine, t. j. dne
12.	aprila 1938.
Omenjena konvencija je bila ratificirana po kraljevini Jugoslaviji dne 20. maja 1931 in je razglašena v »Službenih novinah« št. 124,/XXVJI z dne 5. junija 1931.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 27. oktobra 1937; pov. št. 22.291/1.
630.
Ratifikacija konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, s prilogo h konvenciji, po republiki češkoslovaški.***
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z dopisom R—8—3 z dne 21. oktobra 1937 obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala republika Češkoslovaška konvencijo o postopanju z vojnimi ujetniki, s prilogo h konvenciji, podpisano v Ženevi dne 27. julija 1929.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. novembra 1937, št. 251/LXXVI/596.
** Prim. »Službeni list« št. 10/2 iz 1.1937.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	novembra 1937, št. 251/LXXVI/595.
Ta ratifikacija zadobi po členu 92. te konvencije moč čez šest mesecev po dnevu položbe listine, t. j. dne
12.	aprila 1938.
Omenjena konvencija je bila ratificirana po kraljevini Jugoslaviji dne 20. maja 1931 in je razglašena v »Službenih novinah« št. 123/XLI z dne 15. junija 1931.1
Iz ministrstva za zunanje posle r Beogradu, dne 27. oktobra 1937; pov. št. 22.291/1.
■ i m — + m ■ ■ ■■■■
631.
Podaljšava pogodbe s Francijo z dne 11. novembra 1927.2
Vladi kraljevine Jugoslavije in republike Francije sta z deklaracijo, podpisano v Parizu dne 12. oktobra 1937. podaljšali pogodbo o prijateljskem sporazumevanju iu konvencijo o arbitraži, sklenjeni v Parizu dne 11. novembra 1927, za dobo petih let, začenši z dnem 2. decembra 1937.
V tej deklaraciji sta si pridržali pravico podaljšati gorenjo pogodbo pred iztekom roka petih let, za dobo, ki naj se tedaj določi. •
Gorenji pogodbi sta razglašeni v »Službenih novinah« št. 279/LXXXV z dne 8. decembra 1927.3
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
2.	novembra 1937; Pov. št. 21.796/1.
  ■—
632.
Podaljšava
trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z Grčijo.4
Z izmenjavo not med ministrstvom za zunanje posle pov. K. P. št. 346 z dne 27. oktobra 1937 in grškega poslaništva v Beogradu št. 2706 z dne 25. oktobra 1937 je bil podaljšan do dne 31. decembra 1937 trgovinski in kompenzacijski sporazum med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo, podpisan v Beogradu dne 22. avgusta 1936.
Ta sporazum je razglašen v »Službenih novinah« št. 231/LVII z dne 6. oktobra 1936.5
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 29. oktobra 1937; pov. št. 22.484/1.
‘ Prim. »Službeni list« št. 9/2 iz 1.1937.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. novembra 1937, št. 253/LXXVII/604.
s »Uradni list« št. 489/124 in št. 490/124 iz 1.1927.
4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	novembra 1937, št. 251/LXXVI/594.
* »Službeni list« št. 755/94 iz 1.1936.
633.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 220 z dne 28. septembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. avgusta 1937, I. štev. 33598/0, je napredoval Kos Gojmir Anton, profesor V. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani, za profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje.
Številka 221 z dne 29. septembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937, O. štev. 7589,.sta bila odlikovana na predlog ministra za telesno vzgojo naroda z redom Sv. Save V. stopnje prostovoljna gasilska četa pri Sv. Lovrencu na Pohorju in Kvac Ivan, privatni uradnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 24. julija 1937, O. štev. 7395, je bil postavljen dr. Fischer Alfred, uradniški pripravnik državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine iste bolnice.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 25. avgusta 1937, O. štev. 7640, je bil postavljen dr. Hribar Miroslav, uradniški pripravnik državne bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine iste bolnice.
Številka 223 z dne 1. oktobra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937 je bil postavljen na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za docenta VII. položajne skupine dr. ing. Žumer Matija, honorarni nastavnik iste fakultete.
Z odločbo ministra za promet z dne 20. septembra 1937 sta bila upokojena iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani BrazMartin, oficial VIII. položajne skupine, in Habe Franca, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine z drugim periodnim poviškom.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 27. avgusta 1937 je bil preveden Ludovaj Ludvik, skladiščni zvaničnik 1. kategorije, 3. položajne skupine, postaje Trbovlje, za pomožnega blagajnika voznih listkov in prtljage X. položajne skupine s 1. periodnim poviškom.
Številka 221 z dne 2. oktobra 1937.
Z odločbo ministra za notranje posle z dne 31. julija 1937, III. štev. 25233, je bil premeščen po službeni potrebi Turin Maks, podnadzornik policijske straže VIII. položajne skupine osrednje šole za policijske izvršilne uslužbence v Beogradu, k predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 27. julija 1937, O. štev. 7643, je bil postavljen dr. Vončina Niko, uradniški pripravnik državne bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine iste bolnice.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 24. avgusta 1937 so bili p o s t a v i j e n i za sekundarne zdravnike .Vlil. položajne skupine obče
državne bolnice v Ljubljani dr. Fajdiga-Pleiweis Lea, dr. Sonc Anton in dr. Kušar Valentin, uradniški pripravniki iste bolnice.
Številka 225 z dne 4. oktobra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. septembra 1937, štev. 6206, so bili odlikovani na predlog ministra za gozdove in rudnike: z redom Sv. Save IV. stopnje ing. Urbas Janko, gozdarski višji svetnik gozdarskega odseka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani; z redom Jugoslovenske krone
IV. stopnje ing. Štrancar Alojzij, gozdarski višji svetnik gozdarskega odseka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani; z redom Sv. Save V. stopnje JuršeJosip, predsednik občine Ruše, Rozman J a k o b, predsednik občine Bohinjska Bistrica, in .Vrhnjak Ivan, predsednik občine Pameče.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 20. septembra 1937 so bili premeščeni: po službeni potrebi Hrovatin Franc, prometnik IX. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Jesenice; Felc Frančišek, uradniški pripravnik postaje Brežice, v postajo Bled-jezero; na prošnjo: Naveržnik Karel, prometnik IX. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Jesenice; Vodenik Konrad, prometnik VIII. položajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Ljubljana, gor. kolodvor.
Številka 226 z dne 5. oktobra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937 so bili postavljeni na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani: za izrednega profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje filozofske fakultete d r. S t e 1 e , Franc, konservator V. položajne skupine narodnega muzeja v Ljubljani; za izrednega profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje pravne fakultete dr. Tomšič Ivan, docent V. položajne skupine iste fakultete; za izrednega profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje bogoslovne fakultete dr. Odar Alojzij, docent V. položajne skupine iste fakultete.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 24. avgusta 1934, sta bili postavljeni za sekundarna zdravnika VIII. položajne skupine obče državne bolnice v Ljubljani dr. Merljak Božena in dr. Klepec Blaženka, uradniška pripravnika iste bolnice.
Številka 227 z dne 6. oktobra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937, O. štev. 8566, je bil o d 1 i k o v a n na predlog ministra za telesno vzgojo ljudstva z redom Sv. Save
V. stopnje Šetina Alojzij, občinski uradnik iz Črnomlja.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937 je bil postavljen Leben Stanko, gimnazijski profesor v ostavki, za knjižničarja univerzitetne knjižnice univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani s pravicami uradnika VI. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937 je napredoval na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za asistenta VIL položajne skupine Brane Janko, asistent VIII. položajne skupine iste fakultete.
Z odločbo ministra pravde z dne 29. septembra 1937 je bil premeščen na prošnjo k okrajnemu sodišču
v Ložu Klavs Stanko, pristav VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Dol. Lendavi.
Z odločbo ministra za pošte, telegraf in telefon z dne 24. septembra 1937, štev 83.335, so bili premeščeni v istem svojstvu: k pošti, telegrafu in telefonu Maribor 1 Toplic Berta, prometnik VIII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Slovenj Gradec, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Vransko Drolc Ciril, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Poljčane, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Marenberg Korenini Erna, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 1, po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Murska Sobota Ljubič Alojzij, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Prevalje, po službeni potrebi.
Številka 228 z dne 7. oktobra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. septembra 1937 so bili odlikovani: z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje: Škof F r a n c , šef postaje Ljubljana; Lavrič Rudolf, šef kurilnice v Ljubljani; Majer Franc, šef postaje na Jesenicah; Bizjak Ivan. šef postaje Rakek; z redom Jugoslovenske krone V. stopnje: Spasojevič Tihomir, pomočnik šefa kurilnice v Ljubljani; z redom sv. Save IV. stopnje: Jovanovič D r a g o s 1 a v, uradnik železniške delavnice v Mariboru; z redom sv. Save V. stopnje: Babnik Florijan, pomočnik vlakovodje; Pehani G o j m i r, uradnik kurilnice v Ljubljani; Raspotnik Srečko, šef postaje Zidani most; z zlato kolajno za vestno službovanje: Lu-žarFranc, prometni uradnik v Ljubljani, in Peternel Franc, prometni uradnik v Ljubljani; s srebrno kolajno za vestno službovanje: B r a v n e Ivan, vozovni preglednik v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. septembra 1937 so bili odlikovani: z redom sv. Save
IV.	stopnje: Kralj Rudolf, nadzorni inženir na Bledu; Eržen Vinko, upravnik pošte v Kamniku; z redom sv. Save V. stopnje: Koricki Rajko, uradnik radiopostaje dvora na Rledu, Rems Maks, višji tehnični kontrolor direkcije pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani, in Perka v ec Albin, šef postaje Lesce-Bled.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1937 so napredovali na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani: za lektorja V. položajne skupine dr. Preobra ženski Nikolaj, lektor filozofske fakultete VI. položajne skupine; za vrtnarja VII. položajne skupine Juvan Franc, vrtnar VIII. položajne skupine; za asistente V. položajne skupine tehniške fakultete Žurga Janez, inž. C r n j a č Josip in inž. Globočnik Stojan, asistenti VI. položajne skupine iste fakultete.
Z odločbo ministra za finance z dne 21. septembra 1937, Pov. štev. 1445/111, sta bila premeščena: za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave Maribor-mesto: Furman Josip, davkar iste položajne skupine davčne uprave Maribor-okolica, po službeni potrebi; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave Maribor-okolica Bavčer Marijan, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v^ Brežicah, na prošnjo.
—»— — —
Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga tiskarna Mark« d, d. I Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalok s Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 96. kosu VIII. letnika z dne 30. novembra 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 857/1.	3455-2-2
Oklic.
Zbog pritožb o higienskih nedostatkih in motnjah okolice pri tovarni usnja gosp. Mergenthalerja Adolfa v Ljubljani, Moste, Zaloška cesta 34, povzročenih po obratu tovarne, se na osnovi § 119. obrtnega zakona odrejata
komisijski ogled in razprava na mestu samem
za torek, dne 14. decembra 1937 ob 9. uri
s sestankom komisije pri predmetni tovarni.
Interesenti se vabijo, da se udeleže razprave in prijavijo svoje pritožbe, kolikor niso tega že storili, ali pismeno pri kraljevski banski upravi dravske banovine, oddelku Vlil. v Ljubljani, do vključno 12. decembra 1937, ali ustno na sami razpravi Poznejše piitožbe se ne bodo mogle upoštevati.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 23. novembra 1937.
$
II.	No. 6269/3.	3365 3-3
Razglas.
The Central Buropcan Mineš Ltd. v Mežici je z vlogo od 7. decembra 1936 prosila za podelitev vodopraVne dovolitve za preureditev obstoječe vodne naprave v Lomu, ki je bila končno odobrena z odločbo sreskega načelstva v Prevaljah od 31. januarja 1930, Štev. 6384/7, v hidroelektrično centralo.
Vodna naprava je na parceli št. 35/7 d. občina Lom (Torčeva žaga). V omenjeni namen bi se deloma izravnala krona obstoječega jezu na koti 20’38 (dvig krone jezu povprečno za 8 cm), se poglobil odvodni jarek za 70 cm in podaljšal odvodni kanal od dosedanjih 110 m na 185'7 m. Izraba vodne sile z novo Francis turbino, ki bi namesto dosedanjih 4'5 ms/Bek požirala 4'9 ms/sek in izrabljala padec od 7'13 m do 6'66 m namesto dosedanjega padca 5'85 m, bi se povečala tako, da bi znašala maksimalna izraba E bruto = 435 HP (E neto = 352 HP) namesto dosedanjega maksimalnega efekta E bruto = 351 HP (E neto = 270 HP).
Pri karakterističnih vodostajih (nizki, srednji) bi znašala izraba nove naprave pri nizki vodi Q = 1*5 nP/sek E bruto = 142 HP (E neto = 91 HP), Pri srednji devetmesečni vodi Q = 2‘5 m5/sek E bruto = 232 HP (E neto === 174 HP), pri srednji šestmesečni vodi Q = 3'4 m"/sek E bruto = 309 HP (E neto = 248 HP)..
Na osnovi odredb § 17.a zakona o ukoriščanju vodnih sil in odobritve ministrstva za gradbe, hidrotehnični oddelek, od 10. maja 1937, št. 16001, odreja kraljevska banska uprava dravske banovine v smislu odredb §§ 9., 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za
četrtek, dne 9. decembra 1937 s sestankom na mestu samem ob 9. uri.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-levi breg od dne razglasa v >Službe-nem listu kralj, banske uprave« do vključno dne 6. decembra 1937.
Mejaši in interesenti morajo svoja opozorila, prošnje in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z nameravano preureditvijo ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov.
Istotako se bodo upoštevale pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 6. decembra 1937 ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. novembra 1937.
Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Hubad s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1330-5/37-6.	3491
Razglas.
Predsedništvo apelacijskega sodišča je imenovalo gospoda dr. Rutarja Rudolfa, odvetniškega pripravnika v Mariboru, za stalnega sodnega tolmača za italijanski iu španski jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Predsedhištvo apelacijskega sodišča
*	v	Ljubljani,
dne 24. novembra 1937.
*
IV P 1112/37-3.	3490
Oklic.
Tožeča stranka Karol A. Kregar, Ljubljana, Medvedova c. 8, je vložila proti toženi stranki Alojziju Pestelju, neznanega bivališča, radi din 1.950'— s prip. k opr. št. III P 1112/37 tožbo.
I.	narok se je določil na 27. dccem- • bra 1937 o poli devetih v razpravni dvorani št. 38 pred tem sodiščem.
Neznano kje bivajočemu Alojziju Pestelju se postavlja za skrbnika Hibšer Ivan, upok. sodni uradnik, Ljubljana, Napo-
leonov trg 7, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. novembra 1937.
R I 236/36-4.	3485-2-1
Amortizacija.
Na prošnjo Fortuna Rozalije, zasebnice v Gorenji vasi pri Stični št. 11, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih počenši po tem razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica hranilnice in posojilnice v št. Vidu pri Stični, št. 4752 z vlogo din 2116, glaseča se na ime Fortuna Alojzij.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I.,
dne 22. novembra 1937.
&
I 907/37-10.	3449
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zg. Tuhinj vi. št. 99, 204, 292, 83, 101, zadnja dva vložka samo do polovice.
Cenilna vrednost: din 51.341'50.
Vrednost pritekline: din 8.350'—,
Najmanjši ponudek: din 39.794'—.
Varščina: din 6.664'15.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 13. novembra 1937.
I 791/37-6.	3271
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 22, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 501.
Cenilna vrednost: din 148.110'—.
Vrednost priteklin: din 110'—.
Najmanjši ponudek: din 98.740'—.
Varščina: din 14.811'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 3. novembra 1937,
I 165/32.	3481
Dražbeni oklic.
Dne 31. decembra 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 40, 39 in 190 k. o. Nova vas, vi. št. 57 k. o. Ravne, vi. št. 124 k. o. Knežja njiva, vi. št. 131 k. o Metule, vi. št. 14 k. o. Studenec, vi. št. 45 k. o. Topol, 1/3o posestva vi. št. 145 k. o. Topol, 12/258 posestva vi. št. 31 k. o. Topol, vi. št. 54 k. o. Vrhnika — vse v sodnem okraju Lož in posestva vi. št. 380 in 402 k. o. Kompolje, sodni okraj Velike Lašče, sestoječe iz hiše štev. 16 v Novi vasi z vsemi drugimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji in s parno žago, iz njiv, travnikov, gozdov in vseh drugih pripadajočih zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 1,127.719'75.
Vrednost priteklin: din 20.400'—.
Najmanjši ponudek znaša */a cenilne vrednosti, torej znesek din 751.814'—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Varščina znaša 10% cenilne vrednosti, t. j. din 112.772'—.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča in na oglas v prilogi k 51. kosu »Službenega lista«, stran 265/37.
Okrajno sodišče v Ložu, odd. II.,
dne 29. novembra 1937.
*
I 713/36.	3465
Dražbeni oklic.
Dne 18. decembra 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ribnica vi. št. 18, zemljiška knjiga Hudi kot vi. št. 118, 128.
Cenilna vrednost: din 249.747'50.
Vrednost pritekline: din 5.700'—.
Najmanjši ponudek: din 153.998'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marcnbcrgu,
dne 10. novembra 1937.
*
IX I 3156/37.	3290
Dražbeni oklic.
Dne 3. januarja 1938 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: a) Limbuš vi. št. 97, b) Limbuš vi. št. 260, c) Hrastje vi. št. 80.
Cenilna vrednost: ad a) din 525.600'—, ad b) din 2.843'—, ad c) din 138.850'—.
Vrednost priteklin: ad a) din 10.940'—, ad c) din 6.001'—, kateri zneski so že prišteti k cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: ad a) din 350.400, ad b) din 1.895'50, ad c) din 92.566'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 30. oktobra 1937.
*
IX I 2979/37-7.	3279
Dražbeni oklic.
Dne 3. januarja 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 396.
Cenilna vrednost: din 56.640'—. Najmanjši ponudek: din 40.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 30. oktobra 1937.
*
I 939/37-9.	3415
Dražbeni oklic.
Dne 5. januarja 1938 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, I. nadstropju, dražba nepremičnin zemljiška'knjiga Gabrje vi. št. 132, 1095 in 1311.
Cenilna vrednost: din 67.552’20. Vrednost pritekline: din 4.400'—. Najmanjši ponudek: din 45.034'80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v Škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Ila.,
dne 3. novembra 1937.
$
I 605/36-8.	3443
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zamušani .1. št. 169.
Cenilna vrednost: din 7.308'—. Najmanjši ponudek: din 4.872'—. Zdražitelj plača 4% no takso iz največjega p. nudka takoj pri sodišču. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe.
(e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-»enem naroku pred začetkom' dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, dne 22. novembra 1937.
I 2434/37.	,	3393
Dražbeni oklic.
Dne 5. januarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin:
I.	zemljiška knjiga d. o. Gruškovje vi. št. 14,
II.	zemljiška knjiga d. o. Podlehnik vi. št. 132 v dveh skupinah.
Cenilna vrednost
I.	skupine: din 29.761*10.
II.	skupine: din 4.593'—.
Vrednoct priteklin: din 2425’—.
Najmanjši ponudek
za I. skupino: din 19.941'—,
za II. skupino: din 3.062'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 17. novembra 1937.
*
I 317/37-9.	3237
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1938 o p o 1 i d e -setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Donačka gora vi. št. 109 in 171 do polovice.
Cenilna vrednost: din 19 818'50.
Vrednost priteklin: din 3.810'—.
Najmanjši ponudek: din 15.822'35.
Varščina: din 2.373'35.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 29. oktobra 1937.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Stev. E. r 1497/37.	3473
Agr. op. Črešnjice.	•
Razglas.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887/ kranj. dež. zak. št. 2 iz 1.1888., je komisija za agrarne operacije v Ljubljani v izvršitev ureditve užitkov in uprave na skupnem zemljišču, ki je vpisano po® vlogo št. 73, kat. obč. Cerklje, sodni okraj Krško, postavila banovinskega svetnika Pokorna Ivana kot komisarja za to agrarno operacijo.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnevom stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 188'*
kranj. dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih kakor tudi glede izjav, katere ti oddajo, ali poravnav, katere sklenejo, naposled glede zavez-nosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati zaradi izvršitve agrarne operacije ustvarjeni pravni položaj. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 24. novembra 1937.
Ban kot predsednik:
Dr. Natlačen s. r.
*
Narodna banka 3476 kraljevine Jueroslavije Stanje 22. novembra 1937. Aktiva.	dinarjev
Podloga ... 1.759,168.829-15 (—	980.713.81)
Devize, ki niso v podlogi 484,132.042-99 (— 8,209.580'79) Kovani novec 372,806.213-50 (+20,661.984-60) Posojila . . . 1.600,845.156-63 (+ 6,366.476-05) ■Vrednostni
papirji . , . 199,685.649-—
Prejšnji
predjemi
državi ... 1.652,733.099-72(-	95.027-82)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni	600,000.000*—
Vrednosti re-zervn. tonda 153,275.353 68 Vrednosti ostalih fondov ............ 28,441.132*—
Nepremičnine ............ 170,880.795-48	(+	166.312-55)
Razna aktiva 2.023,991.583-24 (+	9,763.600'99)
8.045.959.855-39
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . .	180,000.000*—
Rezervni fond .... 170,276.188-25 Ostali fondi	31,951.736-30
Novčanice v
obtoku . . .5.534.199.900*-(-l 24,841.800*-) Obveze na
pokaz 2.736,322.543'18(+130,197.175-82) Obveze z rokom ....	50,000.000*—
Razna pasiva 343,209.487-66 (+ 22,317.675-85)
9.045.959.855-39
Obtok in obveze .... 8.270.522.443-18 Celotno kritje . . . 27 33 Kritje v zlatu . .	26-27 */,
Obrestna mera:
po eskomptu..............................«■»5%
po zastavah: na zlato in varante • * i ■ ■ • • 5% na vrednostne papirle ••••«• 6%
*
Mg. št. 70.884/37.	3492
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo ofertno licitacijo za dobavo ca. 780 m brczšivnih cevi ali dobavo enega kompletnega pregrevača za kotel sistema »Škoda«, tovar. štev. 10.422.
Licitacija se bo vršila dne 16. decembra 1937 ob 11. uri v mestnem gradbenem uradu. Nadrobni pogoji in licitacijski pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, soba št. 7/II., proti plačilu stroškov.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 25. novembra 1937.
No. 7641/5.	3482
Občinska lovišča, razpis dražb v 1.1937.
Razglas.
Sresko načelstvo v Litiji bo na javni ustni dražbi oddalo v zakup za dobo 12 let, to je od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950 naslednja občinska lovišča, in sicer ob dnevih, kakor so spodaj določeni in v naslednjem vrstnem redu:
A. V prostorih sreskega načelstva v Litiji, soba štev. 2, pričenši vsakikrat ob devetih dopoldne
I. dne 14. decembra 1937:
1. lovišče občine Dole v izmeri 3.469 hektarov 90 a 47 m2; izklicna cena dinarjev 500'—;
2. lovišče občine Kresnice v izmeri 2.946 ha 48 a 75 m2; izklicna cena dinarjev 1.800'—;
3. lovišče občine Primskovo v izmeri 1.610 ha 92 a 98 m2; izklicna cena dinarjev 300'—;
4. lovišče občine Zagorje I. »Ržiše« v izmeri 2.999'ha 57 a 73 m2; izklicna cena din 1.200'—;
5. lovišče občine Zagorje II. »Kotre-dež« v izmeri 3.093 ha 24 a 33 m2; izklicna cena din 1.500'—.
II. dne 15. decembra 1937:
1. lovišče občine Sv. Križ pri Litiji v izmeri 3.074 ha 64 a 55 m2; izklicna cena din 300'—;
2. lovišče občine Litija I. v izmeri 2.499 ha; izklicna cena din 400'—;
3. lovišče občine Litija II. »Hotič« v izmeri 2.131 ha; izklicna cena din 700'—;
4. lovišče občine Litija III. »Sv. Gora« v izmeri 2.355 ha, izklicna cena din 400.
III. dne 16. decembra 1937:
1. lovišče občine Vače v izmeri 2.526 hektarov 53 a 57 m2; izklicna cena dinarjev 500'—;
2. lovišče občine Polšnik v izmeri 4.853 ha 87 a 72 m2; izklicna cena dinarjev 1.100'—;
3. lovišče občine Mlinše v izmeri 1.760 ha 12 a 51 m2; izklicna cena dinarjev 400'—;
4. lovišče občine Šmartno v izmeri 3.738 ha 19 a 47 m2; izklicna cena dinarjev 600'—;
B. V Stični v prostorih uradnega dne v gostilni Karlingerja Avgusta, pričenši ob devetih dopoldne
dne 17. decembra 1937:
1. lovišče občine .Stična v izmeri 4.326 ha 31 a 26 m2; izklicna cena dinarjev 500'—;
2. lovišče občine Krka v izmeri 3.334 hektarov 60 a 85 m2; izklicna cena dinarjev 500'—;
3. lovišče občine Št. Vid pri Stični I. v izmeri 3.234 ha 40 a 41 m2; izklicna cena din 500'—;
4. lovišče občine Št. Vid pri Stični II. v izmeri 2.416 ha 59 a 48 m2; izklicna cena din 400'—;
5. lovišče občine Veliki Gaber v izmeri 2.402 ha 33 a 27 m2; izklicna cena din 300'—;
6. lovišče občine Višnja gora v izmeri 4.845 ha 89 a 13 m2; izklicna cena din 600'—.
Zakupnik bo mogel izvajati lovsko pravico s 1. aprilom 1938. Občinska lovišča občin Litija, Zagorje in Št. Vid pri Stični so se delila, ker so za to podani zakoniti razlogi. Loviščem teh občin so se določile meje kolikor mogoče naravno, tako, da se bo izvrševanje lova na teh lahko nemoteno vršilo. Meje ostalih občinskih lovišč pa se krijejo s sedanjimi mejami upravnih občin. Površina izločenih lastnih lovišč je od površine občinskega ozemlja že odšteta.
Pred draženjem mora vsak dražitelj dokazati, da je v posesti veljavne lovske karte ter mora položiti vadij v višini izklicne cene za dotično lovišče. Kdor draži za drugega, mora predložiti veljavno in pravilno kolkovano pooblastilo. Natančnejši pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Litiji.
Ako bi dražba za katero lovišče v navedenih dneh ne uspela, se bo vršila ob istem času in na istem mestu ponovno javna ustna dražba, in sicer dne 23. decembra 1937, ob istih pogojih z izjemo, da se bodo event. sprejemale tudi ponudbe pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Litiji, dne 27. novembra 1937.
Sreski načelnik:
Dr. Gregorin s. r.
Štev. 11.541/5.	3488
Dražbe lovišč.
V prilogi k 94. kosu »Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 24. novembra 1937 pod štev. sresk. nač. 11.541/1 z dne 19. novembra 1937 objavljeni razpis dražbe lovišč se izpreminja v sledečem:
1. Dražbe, ki naj bi se vršile dne 10.,
11.	in 13. decembra 1937, se bodo vršile dne 20., 21. in 22. decembra 1937 po objavljenem razporedu s to izpremembo, da bo dražba lovišča občine Radovljica dne 20. decembra 1937 ob 9. uri dopoldne, dražba lovišča občine Jesenice pa dne 21. decembra 1937 ob 10.30 uri dopoldne.
2. Izklicna cena in vadij za lovišče občin Kropa in Kamna gorica se določi na din 4000'—, odstrel pa na 7 srnjakov, 3 srne in 1 gamsa.
3. Dne 20. decembra 1937 ob 12. uri bo tudi dražba občinskega lovišča občine Koroška Bela. Lovišče meri 2891 ha, izvzeti sta lastni lovišči K. I. D. in »Savske jame« v izmeri 73 ha in »Mežaklja-Kermanja« v izmeri 164 ha. Izklicna cena in vadij: din 3500'—. Odstrel: letno 7 srnjakov, 3 srne, 5 gamsov in 1 gamsova koza.
Zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950.
4. Dne 22. decembra 1937 ob 12. uri bo tudi dražba lastnega lovišča upravičencev vasi Smokuč—Rodine, imenovanega »Žaga«. Lovišče meri 4067646 ha lastnih parcel in 17'4735 ha dodeljenih polenklav. Izklicna cena in vadij: 3000 dinarjev. Odstrel: letno 2 srnjaka, 1 srna, 5 gamsov in 1 gamsova koza. Zakupna doba traja od 1. maja 1938 do 30. aprila 1950.
5.	Pravilno ugotovljena površina občinskega lovišča občine Jesenice znaša 6851 ha, skupna površina izločenih lastnih lovišč pa 1033 ha.
Sresko načelstvo v Radovljici, dne 29. novembra 1937.
No. 290/15.	3471 3—1
Razpis.
Uprava policije v Ljubljani razpisuje nabavo 153 zimskih bluz, B pelerin za konjenike enakih dežnim plaščem,2 kompletnih usnjenih uniform za stražnike-šoferje in 7 velikih srebrnih pletenic za nadstražnike.
Javna ustna licitacija se bo vršila dne
11.	januarja 19B8 ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže.
Pogoji za to dobavo se dobe pri podpisani upravi — poveljniku drž. policijske straže.
Uprava policije v Ljubljani — policijska straža v Ljubljani,
dne 26. novembra 1937.
Štev. 1590/37.	3479
Razpis.
Občina Bučka, srez krški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936, št. 477/ /61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Bučka, dne 26. novembra 1937.
No. 2725.	3484
Razpis.
Občina Stari log, srez kočevski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika-pripravnika. Šolska izobrazba: najmanj štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Mesečna plača din 700'—. Varščina din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Uprava občine Stari log,
dne 23. novembra 1937.
*
B No. 703/1-1937.	3486-3-1
Objava.
Izgubila se je evidenčna tablica štev. 2—505—1937 za osebni avtomobil »Ford-Eifek in se proglaša za neveljavno. Sreski cestni odbor v Mariboru, dne 27. novembra 1937.
Opr. št. 30/70-37-9.	3461
Razglas o licitaciji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za nabavo obvezil-nega materiala za 1. polletje 1938 II. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku
na dan 9. decembra t. 1. ob 11. uri dop.
v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti 20, soba 212.
Ponudbe je vložiti v vložišču urada do
9.	decembra do 11. ure dopoldne. Ovitek ponudbe mora imeti napis: »Ponudba na opr. št. 30/70—37—9«.
Ponudbene pripomočke in pojasnila daje uradov ekonomat proti plačilu ali nakazilu din 10'—.
Ljubljana, dne 26. novembra 1937.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
*
Broj: 51.902-1937	3450-3-2
Oglas licitacije.
Središnji ured za osisuranjc radnika održače u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku na dan
15.	decembra 1937 u 11 sati drugu javnu pismenu oferfalnu licitaciju za izdavanje soboslikarskih i ličilačkih radova za no-vogradnju uredske zernde Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Pon uda za soboslikarske i li-čilačke radove za novogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Kaueija imade se položiti prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele, nepropisno sastavljene ili nepotpune ponude ne če se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otseka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu Mihanovičeva ul 3'1V, soba broj 416, ili kod Gradjevne uprave Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Osijeku, Nodilov trg 4, za vreme ure-dovnih sati uz naplatu od din 30'—.
U Zagrebu, dana 24. novembra 1937.
Središnji ured za osiguranje radnika.
Razne objave
3483
Vabilo na XII. redni občni zbor
Ljubljanskega velesejma, reg. zadruge z o. z.,
ki bo v petek, 17. decembra 1937 ob
17.	uri v mali sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika o XI. rednem občnem zboru.
2. Poročilo načelstva o poslovanju v poslovnem letu 1936.
3. Predložitev računskega zaključka za leto 1936. in poročilo nadzorstvenega odbora.
4. Odobritev računskega zaključka in podelitev razrešnice načelstvu, nadzorstvenemu odboru in ravnatelj-
' stvu.
5. Volitve načelstva in nadzorstvenega odbora.
6. Slučajnosti.
Načelstvo reg. zadruge z o. z.
Ljubljanski velesejem.
^	3480
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Ptuju, št. 871 z dne
10.	julija 1929. Proglašam ga za neveljavnega.
Bezjak Janez s. r.,
Hajdoše-Slovenja vas.
*
3472
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo (vozno dopustilo) in orožni list na ime: Kru-šič Ivan iz Zelene jame pri Ljubljani (Moste), ter ju proglašam za neveljavna.
Krušič Ivan s. r.
*
3470
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico tovornega avtomobila (evid. št. 2—416/1937). Proglašam jo za neveljavno.
Ogrizek Franc s. r.
Petrovče št. 3.
*	3469
Objava.
Izgubila sta se certifikata lokomobil, tovarniška številka 33693 in 33694, grajeni leta 1923., ki sta obratovali doslej v premogovniku Medveci pri premogovni družbi Podlož-Hrastovec. Proglašamo predmetna certifikata za neveljavna.
»Vunateksc, industrija volnenih tkanin družba z o. z., Majšperk.
*
3467
Preklic.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove katere koli vrste, ki bi jih napravil na moje ime moj sin Zalokar Ivan.
Zalokar Ivan s. r.,
tesarski mojster,
Grabče, obč. Gorje.
Izdaja Kraljevska (>»n»k» uprava dravske banovine Urednik Pohar Robert * Ljuhlianl. Tlaka in zalaga Tiskarna Merkur * Ljubljani, njen predstavnik; O. Mlhalek » Ljubljani.