Financiranje vzgojno izobraževalne dejavnosti v okviru TIS Ljubljana v letu 1971 Po zakonu o izobraževalnih skup-nostih in o financiranju vzgojc in iz-obraževanja v SR Slovcniji je bila leta 1967 ustanovljena v Ljubljani kot samoupravna interesna skup-nost, Temeljna izobražcvalna skup-nost za območje petih ljubljanskih občin. Temeljno izobraževalna skupnost Ljubljana scstavljajo ob-čani, vzgojno izobraževalni zavodi, delovne organizacije v gospodafstvu in družbenih službah ter druge za-interesirane organizacije na ob-močju občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Poljc, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik. Tcmeljna izobražcvalna skupnost Ljubljana kot interesna samouprav-na skupnost skrbi skupaj z vscmi družbcno političnimi skupnosimi v mestu Ljubljana za razvoj vzgoje in izobraževanja. Program izobraževalne skupnosti obscga izobraževalnc dejavnosti, ki temeljijo na zakonih in izvršilnih predpisih in druge izobraževalne de-javnosti, ki jih izobražcvalna skup-nost vključi v svoj program (zakon o izobražcvalnih skupnostih in o fi-nanciranju vzgoje in izobraževanja v SRS - čl. 4), skupščinc družbeno političnih skupnosti pa določajo sredstva za financiranje vzgojno iz-obražcvalne dejavnosti. Tcmcljna izobraževalna skupnost Ljubljana bo v letu 1971 financi-rala: - 82 osnovnih šol (44 matičnih in 38 podružničnih) s 26.986 učen-ci v 1019 rcdnih oddclkih in 241 oddelkih podaljšanega bivanja, v ka-tcrih jc zajeto 4872 učencev ali 18 % vvseh šoloobveznih otrok, - 38 vzgojno varstvenih zavodov s 6929 otroci ali 26,6 % od vseh predšolskih otrok v Ljubljani, - mladinski dom Malči Bcličeve, - 4 glasbene šole z 2963 učenci, - 3 zavodc za izobraževanjc od-raslih, - vzgojno posvetivalnico, - Pionirski dom, - demonstracijski centcr za dnevno varstvo in delovno usposab-Ijanje duševno prizadcte mladinc, - štipendiiala okoli 250 učencev in študentov. Poleg navedenga pa bo TIS Ljub-ljana v skladu sf svojim delovnim programom financirala še prevoze otrok, izobraževanje prosvctnih de-lavcev (obvezno' dopolnilno izobra-ževanjc, družbeno politično in po-moč tistim, ki tnorajo po zakonu o osnovni šoli do leta 1972 pridobiti ustrczno izobrazbo), nakup opreme za civilno zaščito in proučevalno delo (študije in analizc). V lctu 1971 bo povečala število rcdnih oddclkov v osnovnih šolah, pa tudi število oddelkov za podalj-šano bivanje, prav tako pa bo po planu odprtih 5 novih VVZ. Vse to je zajeto v sredstvih, s katerimi bo v lctu 1971 razpolagala TIS Ljubljana, le-ta (sredstva) pa zagotavljajo skup-ščine občin s svojimi odloki. Stalni in obvezni viri sredstev za izobražovanje so v Sloveniji dolo-čcni z zakonom o izobraževalnih skupnostih. v Ljubljani pa kon-kretno izgledajo takolc: prispevek iz osebncga dohodka - stopnja prispcvek od prometnega davka od promcta industrijskega blaga v trgovini na drobno prispcvek od prometnega davka od plačil za storitvc prispevek od ostalega prometnega davka prispevek iz osebncga dohodka od kmetijskih dejavnosti prispevek iz osebnega dohpdka od samostojnega opravljanja intclcktualnili storitev prispevek iz OD od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnusti prispevek iz OD do avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 1970 2,95 10,00 14,00 14,00 14,00 14.00 ¦% 1971 2,79 10,00 22,00 22,00 14,00 14,00 14,00 14,00 SredstvaTIS Ljubljana iz obveznih virov skupaj prcdstavljajo:; Lcto 1970 Leto 1971 Index 71:70 poplanu 102,982.236 122,817.000 119,2 po rcalizaciji 111,204.445 122.817.000 110,4 Poleg sredstev iz obveznih virov razpolaga TIS Ljubljana šc z ostalimi lastnimi dohodki (prispevek od PB. obresti, prispevek RIS za razliko v ccni izobražcvanja otrok v posebni šoli itd.). Skupna sredstva TIS Ljubljana bodo v letu 1971 znašala din 135.536.384 ali 21,9 % več kot jc bilo v prvotnem phnu leta 1970 ozi-roma 11,8 % vcč kot je znašala rcali-zacija dohodkov TIS v letu 1970. S tcmi sredstvi bo TIS Ljubljana zagotovila v primerjavi z letom 1970: - 18 % povečanje osebnih do-liodkov prosvetnim delavcem v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki jih financira TIS Ljubljana, - 20 % povečanje sredstev za materialne izdatke vzgojno izobraže-valnili zavodov, ki jih financira TIS Ljubljana, - povečala obseg dejavnosti osnovnih šol za 4,9'% (redni od-delki, podaljšano bivanje in posebne službe), obseg dejavnosti Lcto 1970 Lctol971 Index 71:70 poplanu 111,102.123 135,536.386 121,9 po rcalizaciji 121,213.532 135,536.386 111.8 - povečala WZzal8,8% - povečala sredstva za prevoz učencev za 34 %, - povečala sredstva za štipendije učeneem in študentom za 112,6%, - povečala sredstva za izobraže-vanje odraslih za 66,6 %, - povečala sredstva za ostale dc-javnosti v skladu s splošnim proccn-tom povečanja sredstev Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Osebni dohodki se bodo po planu povečali za 18%, kar pomeni, da bodo še vedno zaostajali za 3 % za povečanjem osebnih dohodkov de-lavcev v gospodaistvu, v letu 1970, oziroma to pomeni nekaj več kot eno letno zaostajanja osebnih do-hodkov delavcev v šolstvu za delavci v gospodarstvu. Osebni dohodki delavcev na pod-ročju vzgoje in izobraževanja: 16 NASA SKUPNOST srcdnja izobrazba višja izobrazba visoka izobrazba 1970 1971 (realizacija) (predlog) 1.400.- 1.652.- 1.646.- ¦ 1.770.- 1.920.- 2.265.- (v osnovnih šolah je 1584 učiteljev, v VVz pa 501). Sredstva za materialne izdatke botio večja za 20 %. To jc nujno, saj vemo, da materialna osnova vzgoje in izobraževanja še zdaleč ni takšna (po izračunih Izobraževalne skup-nosti SRS tudi v Ljubljani zaosta-jamo za 100%), da bi zagotavljala normalen oziioma sodoben pouk. Povečan obseg dejavnosti v osnovnih šolah za 4,9 oziroma v WZ za 18,8, narekujejo potrebe, saj bi ostajanje na obstoječem ne pomenilo le stagnacijo pač pa naza-dovanjc s tem pa tudi nepopravljivo škodo. , Povečana sredstva za picvozc učcnccv pokrivajo le podražitvc, ne pa tudi novih prog. V skladu z družbenim dogovorom o štipendiranju učcnecv in študen- tov, ki postavlja zalitevo po kritju dejanskih stroškov, ki jih imajo šti-pendisti v času študija, se poveču-jejo tudi sredstvaza štipendije. Izobraževanje odraslih, kot sc-stavni del izobraževanja, šc vedno zaostaja za dejanskimi potrcbami. Vrsta slabosti pri izobraževanju odraslih izvira tudi iz neustreznega materialncga vrednotenja tcga iz-obražcvanja s strani družbc. Plani-rana srcdslva prcdstavljajo začctck cnakovrodncga vrednotonja toga področja. Ob prcdlogu linanciranja vzgojnc izobražcvaJnc dejavnosti, ki jih t'i- , nancira Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana v letu 1971, jc trcba povoduti, da so srcdstva šc vedno skrumna. Toda ob upošte- t vanju stabilizacijskih ukrepov sc je tudi Temcljna izobraževalna skup-nost Ljubljana opredclila le za tista področja in tak obscs; dcjavnosti, ki jc nujen in ncodložljiv. Ponovno pa velja poudariti, da so naložena srcd-stva v vzgojo in izobraževanje na-ložba, ki ima dolgoročne poslcdice oziroma, da jc vzgoja in izobraže-vanjc prcdpogoj za uspcšon druž-bcno ckonomski razvoj slchcrnega naroda. Ljubljana, 1. februurja 1971 Prcdsodnik IOTIS: TONE FLORJANČIČ. r.