By or*w if tke president, A. S. Bnrleson, Poiteuter General. OFPIOALlCKGAN "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1951 W. 22nd PUce, CHICAGO, ILL. JUtura P**U|t Guaranteed. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday Subcription prtc For member*, yearly. «o.»6 por noomembers.....92.oo '•nig* Countries____$3.00 Telephone: Canal 2487 *----y Največji slovenskPtCd-nik v Združenih državah. Izhaja vsako sredo. Naročnina: Za d lane, ne Iste... Zrn nečlan*......... 2« $0.96 $2.00 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION l NASLOV iredništva in uprav-ništva: 1951 W. 2 2nd Place, Chicago, 111. Telefon: Caul 2457 _J Entered as Second-Class Matter January 15, 151», al the Po*» Office * Chicago, —MjBBI^^^^—limmIt the Act of August 24, 1912 ACCEPTANCE FOE MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SI.CHOW 1103, ACT OF OCTOBER No. 35.—Štev. 35. 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22» 191«. Chicago, 111., 1. septembra (September), 1920. ZAPISNIK SEJ XIV. glav. zborovanja K. S. K. J. v Jolietu, 111*, od 16.-24. avg. 1920. 17. (ZAKLJUČNA) SEJA DNE 24. AVGUSTA 1920. (Konec.) Br. Živec predlaga, da, kakor hitro bo tiskan konvenčni zapis-. nik v obliki knjižice, naj se ga pošlje po en iztis vsakemu delegatu Podpirano in sprejeto. Br. gl. tajnik predlaga, da naj se pošlje vsakemu društvu po 10 iztisov na delegata, od društev, ki niso bila zastopana na konvenciji, naj se pa pošlje toliko teh zapisnikov tajniku društva Sprejeto. Br. Burgar predlaga, br. Barle podpira, da naj se da tiskati 15.000 iztisov novih pravil. Podpirano in sprejeto. Br. gl. tajnik predlaga, da naj se da tiskati 8000 knjižic s pravili za Mladinski oddelek. Podpirano in sprejeto. Temu sledi poročilo Jednotinega odvetnika br. Kompareta in nasvet kako dobiti neizplačano posmrtnino katero je vlada Združ. držav zadržala kot lastnino tujezemcev. Na željo br. Klariča bo to pojasnilo po Jed. odvetniku natančno obelodanjeno v "Glasilu" K. S. K. J. Br. Intihar vpraša odvetnika, kaj je z njegovo i(Intiharjevo) zadevo. Odvetnik Kompare pojasnuje, da po njegovi razsodbi br. Intihar ni opravičen od Jednote do nikake zahteve gede povrnitve tožbenih stroškov. Ta zadeva ostarte torej še nadalje v rokah odvetnika v svrho preiskave in rešitve. * Br. Česnik poroča, da naj Jednota nekaj ukrene za jetične člane, in ker nimamo nikakega prostora za take bolnike, zatorej svetuje nakup kake farme v naši bližini, kjer naj bi se postavilo šotore za jetične člane. Br. Zefran predlaga, da naša Jednota vsled razmer in draginje naj nikar ne kupuje farme za jetične člane. Podpira br. Telban. Sfittkta.________. . Br. Mlakar zahteva pojasnilo, apkaj ni bil oti*kot delegat XIII. konvencije v Evclethu, Minn, na isto konvencijo pripuščen? Kdo je bil temu kriv? Ali duhovni vodja ali kdo drugi? Rev. Ažbe, duh. vodja pojasnuje celo zadevo, d# bo on skušal uravnati stvar pri izvrševanju verskih točk dotičnega društva. Kakor z vsakim drugim društvom, tako se bo tudi z onim društvom ravnal strogo po Jednotinih pravilih. Rev. Oman predlaga, da naj se to zadevo izrqci duh. vodji v rešitev. Vsestransko podpirano in sprejeto. Br. Jerman poroča, da se je vršilo splošno glasovanje za povišanje plače gl. tajniku. Ker je pa to glasovanje izpadlo proti povišanju plače, je tedaj gl. tajnik podal svojo resignacijo in glavni odbor mu je obljubil saj nekaj priboljška plače. Br. Butkovich predlaga, br. A. Burgar podpira, da se dovoli gl. tajniku 10% ali $700.00 (sedemsto dol.) priboljška na plači za minulo leto. Sprejeto. Br. gl. tajnik J. Zalar se v svojem imenu* in1 imenu svojih pomočnikov najlepše zahvaljuje za dovoljeni prjboljŠek. Temu sledi nadaljevanje poročila Jednotinega odvetnika: Br. Kompare čita poročilo o svojem delovanju kot Jednotin odvetnik in pojasnuje zadeve, tožbe pritožbe ter druge stvari, katere je ugodno reševal ter rešil. Izmed večine rešenih tožb so samo še dve nerešeni, in sicer v Pittsburghu, Pa. ^ Br. Stcfanič predlaga, da se poročilo odvetnika vzame naznanjc, in da se njemu, ter njegovemu pokojnemu očetu izreče zaupnico; Vsestransko podpirano in odobreno. (Sledi 10 minut odmora.) Br. Dr. Grahek predlaga, da bi tudi naša KSKJ. spadala k Na-tionalFraternal kongresu; kar gl. tajnik bolj natanjko pojasnuje. Br. Zefran podpira predlog za pristop. Soglasno sprejeto. Br. Nemanich predlaga, da naj bo naša Jednota na zborovanju tega kongresa zastopana, po svojem delegatu. Vsestransko odobra-vano in sprejeto. ' * Ker se zbornici pojasnuje, da je pri društvu št. 163 v Pittsburghu, Pa. vedni prepir in nesloga radi spletkarji nekaterih članov, zbornica sklene, da naj gre edeh izmed glavnih odbornikov na sejo V Pittsburgh, da pronajde krivdo in skuša zadevo uravnati. Nadalje zbornica sklene, do duhovni vodja sporazumno z glavnim odborom ukrene vse potrebne glede organizatorja Jednote. Br. Nemanich st. predlaga, da predno se proda posestvo Stuk-lja, koje lastuje Jednota, se mora najmanj en mesec 4 krat zaporedno to naznaniti v "Glasilu" v obliki oglasa. Sprejeto. Ker so bile s tem rešene vse točke raznih odborov, ker so delegati svoj delo na konvenciji dovršili, je br. predsednik Sitar ob 11:15 naznanil zbornici, da pridejo na dnevni red volitve glavnega odbora, na kar bo 14. konvencija -formalno zaključena*, ali dovršena. Br. Težak predlaga, da naj predsednik imenuje dva delegata za raznašanje listkov ter 3 sodnike. Imenovani za to delo so bili: Br. St. Vertin, Fr. Drasler, (sodniki): Jos. Jerman, Povsha in Barbieh. Predno je prišlo glasovanje na dnevni red, so sodniki prešteli število navzočih delegatov in gl. odbonikov in sicer je bilo vseh skupaj 109. . . . Pri prvi volitvi za glavnega. predsednika sta dobila največje število Jos. Sitar 33 glasov, John Mravintz pa 29. Temu je sledila ožja volitev s sledečim izidom: Sitar 55, Mravintz 54. Predsednikom K. S. K. J. je bil za torej prihodnja 3 leta izvoljen sobr. Josip Sitar, kar zborovalcem naznani br. gl. tajnik. Temu je sledila volitev .za I. podpredsednika, kjer je šlo na ožjo volitev med Matt Jermanom in Fr. Opeko. Pri končnem glasovanju je dobil Matt Jerman 58 glasov, Fr. Opeka pa 48. I. podpredsednikom je torej izvoljen Matt Jerman, kar naznani zborovalcem preds. Sitar. Voliti v IT. podpredsednika. Pri ožji volitvi med John Mra-vintzem in Fr. Opeko je dobil John Mravintz 68 glasov, Opeka pa 41. a: Leto VI. Volume VL Predsednik naznani da je jzvoljen John Mlravinc II. podpreds. KSKJ. Volitev gl. tajnika: Pri volitvi za gl. tajnika je dobil dosedanji gl. tajnik br. Jos. Zalar 59 glasov, I. Umek p* 23. Glavni preds. naznanja izvolitev Jos. Zalar ja kot gl. tajnika KSKJ. Volitev pomožnega tajnika, ali zapisnikarja: Pri ožji volitvi med Iv. Lekanom in John Dcčmanom je dobil Ivan Lekan 59 glasov, Dečman pa 50. Predsednik naznanja izid volitve, da je izvoljen pomožnim zapisnikarjem br. Iv. Lekan. Volitev blagajnika: Pri volitvi za blagajnika je dobil John Grahek 60 glasov Ant Golobic pa 27. Predsednik naznanja, da je bil izvoljen blagajnikom KSKJ br. John Grahek. • Volitev duhovnega vodje: Br. Butkovich predlaga, Germ podpira, da naj zbornica soglasno izvoli Rev. Fr. Ažbeta duhovnim vodjegi KSKJ. Sledi soglasna izvolitev. Predsednik br. Sitar naznani zbornici, da je izvoljen Rev Ažbe duh. vodjem KSKJ. Volitev vrhovnega zdravnika: Pri ožji volitVi med Dr. Grahekom in Dr. Ivcem je dobil Dr. Grahek 65 glasov, Dr. Ivec pa 43. Predsednik br. Sitar naznanja zbornici, da je izvoljen vrh. zdravnikom Dr. Josip V. Grahek. \ Volitev nadzornega odbora: , Pri ožjih volitvah so bili izvoljeni sledeči: Preds. nadz. odb. br. Frank Opeka, 78 glasov. / II. nadzornik Martin Suklje, 60 glasov. j / III. John Zulich, 61 glasov. W T * IV. John Germ 60 glasov. ** V. Ant. Nemanich st. 52 glasov. Bivši II. nadzornik Mi Nemauich sc je izjavil, da ne kandidira za noben urad. Predsednik br. Sitar naznanja /delegatom izvolitev gospodarskega odbora za prihodnja 3 leta. Volitev porotnega odbora: * ./ • Martin Težak, preds. tega odbora.53 glasov. Geo. Flajnik, II; porotnik 5& glasov. John VuksiniČ, III. porotnik 6^ glasov. 1 Predsednik br. t Sitar naznani zbornici, da so gorioznačeni izvo-jeni v ta odbor za prihodnja 3 leta. • • Volitev pravnega odbora: Br. Zivetz predlaga, da se izvoU dosedanjega preds. tega odliora t>r. A. Burgarja soglasno še za prihodnja 3 leta. Vsestransko podpirano in odobreno. Pri glasovanju za II. pravnega odbornika je dobil b. R. F. Kompare 46 glasov.- Pri glasovanju za III. pravnega odbornika je dobil br. John Dečman 58 glasov. Predsednik br. Sitar naznani zborovalcem da so gorioznačeni pravni odborniki izvoljeni za prihodnja 3 leta. Br. A. Nemanich st. predlaga, da naj se izvoli dosedanjega urednika br. Iv. Zupan-a soglasno urednikom "za prihodnja 3 leta. Soglasno podpirano in odobreno. Br. gl predsednik Jos. Sitar naznani zborovalcem, da je br. Ivan Zupan soglasno izvoljen urednikom Glasila K. S. K. Jednote. Br. Zupan se zahvali za ponovno izvolitev z opombo, da bo še v bodoče deloval pri Glasilu za prospeh KSKJ. po geslu: Vse za vero, dom in narod!* Temu je sledila volitev mesta za XV. konvencijo. Prihodnja konvencija se vrši v Clevelandu, Ohio. Za to je bilo oddanih 65 glasov. Se vtfame z velikim navdušenjem naznanje. Predsednik Sitar nato predstavi delegatom vse novo izvoljene gl. odbornike, ki bodo delovali v raznih uradih prihodnja 3 leta, že-leč jim mnogo uspeha pri uradovanju za napredek naše dične K. S. K. J. Sledi čitanje čestitk: Dr. sv. Družine št. 5; pevcev dr. Prera-dovič v Gary, Ind. in pevcev dr. Prešern y Pueblo, Golo. Ivane Prah in Frančiške Debeve, članic dr. št. 162. Zbornica zakliče na te pozdrave trikrat "Slava!" Temu sledi čitanje zapisnika današnje popoldanske ali zaključne (17.) seje. ' Br. Zefran predlaga, br. Opeka podpira da se zapisnik sprejme v celoti. Sprejeto. Ker je bil ves dnevni red XIV. konvencije s tem izčrpan ter rešen, je predsednik br. Sitar ob pol 6. uri zvečer zaključil zadnjo sejo tega zborovanja, tako tudi XIV. glavno zborovanje v Jolietu. Duhovni vodja. moli. — Nato so se delegat je razšli na svoje dome po osemdnevnem trudapolnem zborovanju v prospeh naše Jednote. Joseph Sitar, gl. predsednik. John Decuman, zapisnikar. Ivan Zupan, pomož. zapisnikar. Joliet, 111., dne 24. avgusta 1920. 248 QM^r,DneJ 30- Jun'l>* 1917 2našal je ^upni dolg Jednote 499?« Z.z®dpJJ™ dnem meseca junija tega leta pa znaša dolg $32,- Stevamn n« ? leta 191!, "fJe z™njšal za $16,470.17. Ce to vpo-^f™10 P0*«® smo v zadnjih treh letih napredovali za $213,044.29. Po imetje1 $676,449.81!* 1920 nepU*nih sedanje čisto Jednotino ~ * DOLG JEDNOTE. ^ Se ne plačana posmrtnina: 30. junija 1920. * , ime umrlega (e), mesto, država in datum smrti Neplč. vsota lloi Z? , 2bIak' Federal- Pa., 9. sept. 1906................$100.00 Zo7 t Skedel» Biwabik, Minn., 31. dec. 1907......................100.00 inoo i?nac MlšmaS Pueblo, Colo., 10. nov. 1909......................285.70 oo?o Seter, Colarič» Virginia, Minn., 17. jan. 1911........................50.00 3858 Frank Luzar, Pueblo, Colo., 10. nov. 1913........................500.00 Anton Subik, Butte, Mont., 4. apr. 1914................................375.00 ?22r ?ohn Količ' Allegheny, Pa, 29. okt. 1914...:....................400.00 iJ^c - t nj Ušeničnik, Federal, Pa., 7. febr. 1915....................100.00 It Ii? J? Mat,j'evič, Milwaukee, Wis., 21. mar. 1915..............150.00 toin V?nk P^anič, Rankin, Pa., 28. dec. 1915..........................266.66 Jooo Kreus, Kansas City, Kans., 28. avg. 1916..................100.00 Anton Gorišek, Indianapolis, Ind., 29. dec. 1916..............900.00 16808 / Imbro Lučič, St. Louis, Mo............................................500 00 Anton Šneller, Pittsburgh, Pa., 16. maja 1917......................1000.00 owti * ierneJ Blatnik, Cleveland, Ohio, 24. avg. 1918..................83.35 ?rank Burčflr, Hibbing, Minn., 2. okt. 1918......................650.00 13468 Anton Bole, Joliet, 111., 22. okt. 1918.,................................400 00 20955 Stefan Gergič, So. Deering, 111., 22. sept. 1918....................800.00 John Modic, Cleveland, Ohio, 26. okt. 1918........................700.00 Josip Hervatin, Forest City, Pa., 1. nov. 1918....................850.00 Terezija Petrovčič, Broughton, Pa., 2. nov. 1918................200.00 Tomaž Duler, Wenona, 111., 22. nov., 1918................570.00 Alojzij Ventorini, Denver, Colo., 20. dec. 1918....................900.00 Karol Erich, E. Helena, Mont., 3. nov. 1918........................300 00 Vmčent Gnidovec, Joliet, 111., 28. okt. 1918...............350.00 Anton Adler, Cleveland, Ohio, 18. okt. 1918......................500.00 Frank Rogina, Allegheny, Pa., 28. nov. 1918...................800.00 Frank Podmiljšek, Cleveland, Ohio, 14. jan. 1919............850.00 Ihja Furlan, So. Deering, 111., 15. jan. 1919........................800.00 Josip Stebla j, Chisholm, Minn., 15. febr. 1919. ................200.00 Frank Kamatar, Gilbert, Minn., 23. jan. 1919....................400 00 Jakob Janeš, Chicago, 111., 9. febr. 1919............................750.00 John Kramarič, Tower, Minn., 29. mar. 1919....................50.00 John Kambič, Leadville, Colo., 11. apr. 1919........................1000.00 Blaž. Dulc, Cleveland, Ohio, 12. apr. 1919............................900.00 Katarina Duša, Joliet, 111., 14. mar. 1919....................300.00 Jerko Lavrič, Allegheny, Pa., 23. marca 1919....................400.00 Geo. Letina, Youngstown, Ohio., 16. aprila 1919..........800.00 Maver Malovič, Allegheny, Pa., 1. jun. 1919................800.00 John Vidrich, Cleveland, Ohio, 25. jun. 1919....................500.00 Frank Zalokar, So. Chicago, 111., 15. jul. 1919....................800.00 Paul Kraupa. Wenona, 111., . 7. avg. 1919 1362 19281 4224 8831 19643 18979 20438 18654 15671 ' 5057 22169 11080 22278 12679 319 4239 19683 2794 15822 19636 15702 20565 19892 17805 6058 17068 9311 21378 1780 2144 2278 1041 2151 Anton Matos, Joliet, 111., 23. sept. 1919.............. 466.68 John Pavlič, Allegheny, Pa., 31. avg. 1919 .............. 800.00 John Škof, Joliet, 111., 20. nov. 1919.................. 500.00 John Odlazek, Hostetter, Pa., 2. dec., 1919............ 500.00 Mary Žalec, Anaconda, Mont., 30. nov., 1919.......... 158.33 Math. Pavlešič, Allegheny, Pa., 20. dec. 1919.......... 200.00 John Osenik, Waukegan, 111., 19. jan. 1920............ 1000.00 Nikolaj Grabrijan, Allegheny, Pa., 29. jan. 1920........ 800.00 Mihael Sporčič, Allegheny, Pa., 19. febr. 1920.......... 200.00 377 Math Troje, Ely, Minn., 22. febr. 1920................ 1000.00 21144 Nikolaj Ribič, Aetna, Pa., 19. febr. 1920.............t 300.00 2964 Anton Kosec, Sunnyside, Utah, 26. febr. 1920.........1OOO.0O 7843 Ana Novosel, Rankin, Pa., 24. marca 1920............ 150.00 23210 Andrej Grahovac. So. Chicago, 111., 20. maja 1920...... 1000.00 20417 John Kogovšek, Pueblo, Colo., 17. maja 1920.......... 1000.00 21302 Lovrenc čižmešija, Iron Mt., Mich., 21. jun. 1920...... 50.00 6079 Stefan Lukežič, St. Louis, Mo., 28. junija 1920.......... 1000.09 13480 Mihael Flajnik, Allegheny, Pa., 7. junija 1920.......... 1000.09 \ $31,755.72 2938 18201 5472 1612 10365 Neplačana poškodninska podpora: Marija Mline, od dr. št. 105, operirana 10. junija 1920 ...........................$ 50.00 Elija Dančulovič, od dr. št. 131, operiran 28. marca 1920 ................................................50.00 Neplačana bol. podpora: Math. Shalz, od dr. 30..................$ 20.00 Štefan Graheg, od dr. 30................ 20.00 Frank čampa, od dr. 95................. 40.00 100.00 80.00 Opomba uredništva: — Finančno poročilo gl. tajnika je bilo v obliki 64 strani obsegajoče knjižice (brošurice^ izročeno vsakemu gl. uradniku in delegatu na konvenciji. Ker bi /to celo poročilo vzelo preveč prostora v "Glasilu", ker je bilo finančno stanje Jednote že itak vsakih 6 mesecev v "Glasilu" priobčenolin ker je konvenčna zbornična v to dovolila, radi tega priobčujemo le Važnejše točke in nasvete gl. tajnika posnete iz njegovega finančnW poročila kakor sledi: x Pojasnilo in priporočilo gg. zborovalcem 14. glavnega zbora K. S. K. Jednote. Ftnanca. Doba zadnjih treh let je bila največja preiskušnja za K. S. K. Jednoto, kar jih pomni zgodovina na& dične organizacije. Vkljub vsem težkočam pa^ki jih je imela Jednota vsled svetovne vojne in epidemije -^influence", prestali smo vse zapreke povoljno, kar je razvidno iz predstoječega finančnega poročila. . 8Tl. zborovanja znašalo je Jednotino premo-$o00,018.18. Koncem zadnjega junija letošnjega leta pa znaša Jed-notmo premoženje $696,592.20, ali $196,574.12 več neKo je bilo občasu Skupaj neplačane podpore ..........................$ 31,935.72 OPOMBA: Vzrok neizplačila je, ker v nekaterih slučajih so dediči v stari domovini in niso še poslali potrebnih pooblastil; nekateri dediči so nedoletni in nimajo še postavnega varuha; v nekaterih slučajih so dospele listine prepozno v gl. urad, da bi se zamoglo izplačilo nakazati pred zaključkom računa; v slučaju 16808 Imbro Lučič, še niso mrliške listine odobrene za izplačilo vsled gotovih nepopolnosti; slučaj 22212 Anton šneler je bil odklonjen. Tekom zadnjih treh let je članstvo plačalo v ■ Jednotino blagajno ogromno vsoto $705,958.06. Skoraj neverjetno, toda resnično je, kajti številke ne lažejo. Veliko k temu je pripomogel asesment za patrijotičen sklad, v kateri sklad se je nabralo $16,633.50. Poleg tega je bil skozi 11 mesecev v letu 1919 razpisan posebni ases. (naklada). Ta posebni asesment je povzdignil Jednotino premoženje za $112,963.50. Poleg vplačil od strani, članstva prejeli smo v zadnjih treh letih lepo vsoto $84,442.29 v obrestih. Ves denar, ki ga ima Jednota je obrestonosno naložen, razun bančne vloge $1000.00 na Mercantile National Bank, Pueblo, Colo., katera banka je v rokah receiverja. Celo denar čekovnega računa doprinaša obresti, in kakor razvidno iz poročila, se je samo od čekovnega računa prejelo $2,091.96 obresti. Najemnina gl. urada in poslopij zadnjih treh let znaša $5,128.00. Raznih drugih dohodkov je bilo $3,595.17. Celokupni dohodki zadnjih treh let znašajo $799,124.22. Če bi Jednota v zadnjih treh letih ne imela nobenih izdatkov, bi znašalo njeno premoženje $1,299,142.40. Z drugo besedo rečeno, če bi Jednota ne imela zadnje tri leta nobene obveznosti, ali če bi ne imela nobenih izdatkov, bili bi danes nad 100% solventni. Toda žalibože, kjer so dohodki, pričakovati je tudi stroške. Tako je bilo tudi pri naši Jednoti. Največ, kar je izplačala Jednota katerikrat v dobi treh let, izplačala je ravno v pre-tečenih treh letih. Skupna izplačila od 1. jul.- 1917 do 30. junija 1920 znašajo $602,550.10. Samo posmrtnine se je izplačalo $482,046.07 ali nad dvestotisoč dolarjev več nego se je izplačalo prejšnja tri leta. Kakor is poročila razvidno, so znašali upravni stroški nad 80 tisoč dolarjev. Pri tem pa je treba pomniti, da se je plačalo za vzdrževanje Jednotinega "Glasila" $34,000.00. Dalje so med upravnimi stroški všteti tudi precejšnji stroški zadnje konvencije in ravno tako razna plačila na bivša posestva pok. John B. Stukel. Vkljub vsem izdatkom, ki smo jih imeli minula tri leta, pa moramo biti ponosni na lep finančen napredek, ki smo ga imeli v najbur-nejših časih obstanka K. S. K. Jednote. Članstvo. O naraščaju članstva se žal ne morem izreči tako povoljno, kakor sem se izrekel o finančnem napredku. Da nismo v članstvu napredovali, je pripisovati vzrok dolgotrajni svetovni vojni. Za časa svetovne borbe, bila so vrata našim priseljencenr zaprta. Priseljevanje je bilo zaustavljeno it: poleg tega, kar je bilo naše, tukaj vzgojene mladine, ki bi imela pristopit', k Jednoti, morala je pod orožje. Priznati moram, da gotova društva so se na vse načine trudila in poskušala pridobiti, kar največ mogoče novih članov in članic, toda vkljub vsem naporom ni bilo mogoče tekom zadnjih treh let pridobiti več nego .1948 novih članov in članic. Izmed novo pri-stoplih jih je častno števildr ki so prestopili iz Mladinskega oddelka, kar bom na drugem mestu s številkami dokazal. je, da se razmere radi priseljevanje \ _ _ n rojakom, nakar je upati, da, se »boljšajo ter odpre pot našim novo pristoplih dokaj pomnožilo. ; i tipati je, da bodo krajevna društva tudi v bodoče pridno pridobivala nove člane in čitfhice in posebno še ona društva, ki so do danes prav malo ali pa nič storila v tem pogledu. . Koncem junija 1920 je štela Jednpta skupaj 12,017 članov in članic. Opomba. O marljivem delovanju krajevnih društev za pridobitev no-članov, je sobr. urednik priobčil pojasnilo pod rubriko "Zlata knjiga K. Jednote. ŠTEVILO ČLANOV IN ČLANIC, ^ Dne II julija 7 je Jednota štela članov (ic) . .. .. .12,942 Od 1. jul. 1917 do 30. junija 1920 jih je pristopilo.............. 1,948 ......*.......14,890 ..... 533 ......2340 2,878 Skupaj................................ Število umrlih od 1. jul. 1917 do 30. jun. 1920..... Odstopili, izločeni in suspendani................... Skupno število iltfnov in članic 30. jun. 1920..... ..........12,017 Število umrlih članov in članic. Qd 1. jul. 1917 do 30. junija 1920 je umrlo skupaj 531 članov in članic ali 203 članov in članic več kakor pa v teku treh let pred trinajsto konvencijo. Vzrok mnogoštevilnih smrtnih slučajev v minulih treh letih je pripisovati v prvi vrsti influenci, vsled katere je podleglo 163 članov in članic. ' . Zavarovalnina v teku zadnjih treh let umrlih članov in clanic je znašala $409,750.00. Društva. Tekom zadnjih treh let 30 bila vstanovljena in v Jednoto sprejeta samo 4 društva. Društvo št. 151 se je združilo z št. 52. Dr. št. 68 je prenehalo s poslovanjem, ker se je članstvo razšlo in prestopila k drugim društvom. Vsled enakih vzrokov se je razšlo, dr. št. 96. Društvo št. 159 se je skrčilo na 4 člane in ker niso plačevalo mesečnih ases. se je moralo suspendati. Jednota je štela koncem junija 1920 skupaj 134 krajevnih društev. * Veliko je še pokrajin, ki nimamo naših društev. In da nimamo društev naše Jednote po naselbinah, ki bi jih lahko imeli, je po mojem mnenju vzrok ta, ker nimamo agitatorja, ki bi take naselbine obiskal in ustanavljal društva. Vsled tega bi toplo priporočal, da slavna zbornica v tem pogledu nekaj ukrene, ki je velikega pomena za napredek in razvoj naše Jednote. ČLANSTVO IN ŠTEVILO DRUŠTEV RAZDELJENO PO DRŽAVAH: gre isto merit k krojaču. Jaz pa solventnosti Jednote, obrnil sem storiti, če hoče doseči^predpisano da po tedanjih ase* men tih ne m Mfii 100'/r colventaost in samo mogli obdržati sedanjo aktivno vre V dolžnost seip si stel opozoriti sem odboru, kaj zahteva'državni zakon, naj naprosim aktuarja, da pripravi načrt sem aktuarju, ki so mu razmere naše Je načrt, kojega sem z mojim obširnim ppro note 26. maja t. 1. Država: Število društev =r== Zavarovalnina članstva $1000 | $500 i $250 | Skupno št. I članov (ic) Alabama Arkansas Colorado Connecticut Illinois Indiana Iowa . Kansa»* -Michigan Minnesota Montana Missouri Nebraska New York Ohio Pennsylvania Utah West Virginia Wisconsin . . . Washington Wyoming Skupaj. ,. 1 134 SKUPNA ZAVAROVALNINA ČLANOV 137 ČLANIC: 9031 članovfic) zavarovanih po $1000, skupna zavarovalnina $9,031.000 2849 članov (ič) zavarovanih po •$ 500, skupna zavarovalnina $1,424,500 137 članov (ic) zavarovanih po $ 250, skupna zavarovalnina $ 34,250 12017 $10,489,750 Zavarovani proti dolgotrajni bolezni: Proti dolgotrajni bolezni je pri Jednoti zavarovanih 328 članov in članic. ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV: Dne 1. jul. 1.917 je štela Jednota skupnih društev...'.----1, Nova društva: Dr. Marije Pomoč Kristjanov 165, West Allis, Wis., sprejeto v Jednoto 8. marca 1918. Dr. Presv. Srca Jezusovega 166, So. Chicago, 111. sprejeto v Jednoto 20. maja 1918. Dr. Kraljice Miru 167, Thomas, W. Va., sprejeto v Jednoto 19. avg. 1918. Dr. sv. Jožefa 168, So. Bethlehem, Pa., sprejeto v Jednoto 12. marca 1919 ................................. ... 134 138 4 Dvoje društev je prenehalo s poslovanjem, eno se je združilo z drugim društvom in eno je bilo suspendano.............. ' Jednota štela 30. junija 1920 skupnih društev..............134 Charter Jednote. Že od ustanovitve bilo je ime Jednote pri državnem zavarovalninskem oddelku države Illinois napačno vpisano. Ime K. S. K. Jednote je bilo na angleško prestavljeno: Grand Carniolian "Slavonian" Catholic Union. Namesto Slovenian je bilo označeno "Slovonijn". Ker sem pa nameraval dobiti "poslovnice" v raznih državah in sem rabil v to potrebne listine izdane od zavarovalninskega departmenta države Illinois, opazil sem, da so vse listine izdane na ime "Slavonian", namesto Slovenian. Pisal sem na zavarovalninski oddelek in pojasnil, da nismo "Slavonci" marveč Slovenci in da je prestava imena iz slovenščine na angleščino nepravilna, ter sem prosil zavarovalninskega načelnika, da bi se to popravilo, nakar sem prejel naznan.ie, da je to nemogoče njemu popraviti, kajt^o to je treba, da Jednota popravi" pri konvenciji ali pa potom drugih uradnih činov, ki predpisujejo in dovoljujejo premeniti točke charterja. Zadevo sem predložil gl. odboru Jednote pri seji meseca jan. 1918, nakar je odbor sklonil, da se stvar predloži članstvu Jednote potom splošnega glasovanja v razsodbo in določilo. članstvo se je potom splošnega glasovanja, ki se je zaključilo 1. maja 1918 izreklo, da se prestava imena Jednote popravi, da bo odgovarjala originalnemu imenu K. S. K. J. i To se je popravilo v smislu določila članstva Jednote in vse listine od onega časa dalje, izdane od zav. departmenta, se pravilno glase kot zahteva ime Jednote v slovenščini. — Omeniti pa moram, da ko se je stvar prinesla pred članstvo radi popravka prestave Jedntoienga imena, nastalo je precej hrupa in krika, da se namerava premeniti ime Jednotine itd. Zato tem potom poročam, da ime se je le slovnično popravilo, aa odgovarja pravilni prestavi in se ni ničesar v Chart^rju premenilo, kar se lahko vsakteri sam prepriča. Solventncsi ali vrednost certifikatov. O solventnosti se je že veliko debatiralo in razpravljalo pri zadnji konvenciji. Precej veliko se je o tem pisalo zadnje Čase tudi v "Glasilu" Jednote. In ker je to zelo važna točka s katero bo imela sedanja konvencija precej opraviti, si štejem v dolžnost, da o tej nadevi nekoliko bbsirnejše spregovorim. Po zadnji konvenciji vložil sem prošnje na več držav za pridobitev poslovnic (licencev). Od gotovih strani se mi je kratkomalo odgovorilo, da dokler nimamo 100'v solventnost pri obeh razredih našega članstva, se ne more ugoditi naši prošnji in dovoliti poslovanje v teh državah. Ravno tako fo postali predpisi in zakoni raznih držav v tem zelo strogi, ki predpisujejo, da mora vsaka bratska podporna organizacija priti v najkrajšem času -ko mogoče do predpisane 100'r solventnosti. Večina organizacij, ki nima zahtevane solventnosti, se danes s tem peča, ter ugiblje, kako bi bilo mogoče zadostiti državnim zakonom in predpisom. Veliko organizacij je zadnje čaae preuatrojito svoje asesmente, da se čimprej mogoče doseže zahtevano solventnost. Tudi nam je potreba nekaj v tem pogledu storiti, kajti odgovorni smo članstvu in njih dedičem, da jih varujemo in ukrenemo vse potrebno v njih varstvo. Kako priti do solventnosti, ali kako rešiti to važno točko, je veliko vprašanje. Uverjen pa sem, da se bo dalo veliko dobrega ukreniti, če bodemo složno delovali, če si bemo celo zadevo pravilno predstavili in isto natančnb premislili. oddanih 3727 glasov. Za je glaso-in članic. pjc plače gl. tajniku je bilo oddanih 3742 valo 1716 in proti 2026 članov in članic, predloženih članstvu v odločitev, sta bili dvč spreje-wvek prestave pri Jednotinem imenu in za uvedbo Mia-Qstale tri točke so bile od članstva odklonjene. Re-Inšurance. ali ponovnem zavarovanju je povzročila med jljnosti in precejšnje število članov in članic smo jičateri si je mislil, da je Jednota v tako slabem ji je nemogoče nadalje obstajati, radi tega se jo je marsikdo rajši odstopil od Jednote. Splošno da se članstvo z reinšurancem ne strinja in noče je svetoval in naročil, reditev asfesmentov. Pisal obro poznane. Izdelal je elodanil v "Glasilu" Jed- pogo v primeri z obveznostjo zadnjih V prvi vrsti oglejmo si stališče "aktive" pet Leta 1915 je znašala aktiva v primeri z obvestnostjo 86.234%; leta 1916 — 86.51"; ? leta 1917 — 85.99' < ; leta 1918 — 8Vmr/e in leta 1919 86.06'-. ' Leta 1915 smo bili prekratki do l'00«/f solventnosti $468,978.43; leta 1916 — $458,902.99; leta 1917 — $515,968.71; leta 1918 — $623,133.63 in leta 1919 — $492,705.92. Povprečna aktiva v primeri z obvestnostjo zadnjih pet let znaša 85.54 9c. Zakon predpisuje, da mora vsaka bratska podporna organizacija obdržati najmanj ono pcrcentualno vrednost, ki jo je imela ob zaključku leta 1917. Aktiva v primeri z obveznostjo pri naši Jednoti je znašala za leto 1917 kakor zgoraj omenjeno 85.99'%. Tekom leta 1919 kaV.or vsak-teremu znano, imeli smo skozi 11 mesecev razpisan poseben asesment 10c na vsakih $100.00 zavarovalnine na vse člane in članice pristopile k Jednoti pred 1. febr. 1919. Potom posebnega asesmenta je članstvo vplačalo v Jednotino blagajno $112,963.50. Toda vkljub posebnemu asesmentu smo v letu 1919 zvišali percentualno vrednost samo za .07(/e (sedem stotink enega odstotka). Vprašanje je sedaj: Je li mogoče ohraniti vrednost aktive v primeri z obveznostjo iz leta 1917 kakor predpisuje zakon, brez vsakega Vsled omenjenega poročila se mi je od marsikatere strani očitalo, da jaz vsiljujem članstvu povišanje asesmentov. Dolžilo se me in se me še dolži, da to vse jaz delam. Vsled tega iz tega mesta izjavljam in povdarjam, da ne zahtevam povišanja aseementov jaz. To zahtevajo okoliščine naše organizacije, to zahtevajo državni predpisi in zakoni, če bi jaz uvidel ali znal 1£19, po zastop tel pod nobenim pogpjem p gl. odbora meseca julija 1 sem videl v pogodbi. če bi UHL, „ ...... I ■■ * * isati. To sem izjavil tudi pozneje pri seji Izjavil sem pa to iz tega vzroka, ker sem yjjJsl v pftgpdfri* bi se jo sprejelo, pogin Jednote. Videl sem in s števiikapji dokazal koliko zgube bi Jednota imela in kaj bi bile nje posledice. Vsled mojega poročila in trditve o izgubi, predbaeivalo se mi je, da sem podal članstvu napačne in naresnične številke. Kritiziralo se je za kako ppt, po kateri bi se aalo priti do solventnosti, jsi tako pot pripo- moj nac£op. Toda ponovno' izjavljam in tem potom potrjujem vse ono ročal in bi priporočal če bilo niogoče znižanje asesmentov. Toda jas opiram na podatke in izjave vaš&kov, znam iz skušnje Jednote in vem po svojem lastnem prepričanju, da nam ni mogoče pod sedanjimi asesmenti ohraniti aktive v primeri z obveznostjo iz leta 1917, Še manj pa doseči 100r/r solventno stanje. In vpo4tevajoč vse to in zavedajoč se, da sem odgovoren članstvu, zato svetujem kar mislim, da je prepotrebno za Jednoto, ter pravočasno,opozori m članstv« na nevarnost, ki bi znala zadeti Jednoto, če se ob pravem času no stori potrebnih korakov ter tako varuje in obvaruje članstvo in njih dediče pred neljubimi posledicami. To in nič drugega me je napotilo, da sem opozoril gl. odbor Jednote na posledice, ki nas čakajo in to in nič drugega ni, da danes opozarjam Vas cenjene zborovalce in zastopnike članstva Jednote, da premislite in določite, kaj je po Vašem mnenju najpotrebnejše za ukreniti. Jaz ne uailjujem povišanje asesmentov, toda ponovno pripomnim, da če tega sedaj ne storimo, prišel bo čas, ko bodemo primorani to storiti, in dalje ko odlagamo, večje težave bodemo imeli pred seboj, ki jih bo še veliko težje rešiti, kakor danes. To omenjam radi tega, da se mi ne bo pozneje predbaeivalo," da gl. tajnik bi moral vedeti kaj čaka Jednoto, ali da sem. .vadeU toda nisem hotel povedati in članstvo o tem obvestiti. Jaz sem storil s tem svojo dolžnost in dolžnost konvencije je, da stori svojo. . 5 Oblastvene poslovnice Kmalo po zadnji konvenciji vložil sem prošnje na več držav za pridobitev poslovnic (licencev). Od države Wisconsin Izdano nam je bilo postavno dovoljenje dne 9. nov. ,1917. Od države New York dne 11. sept. 1918. Od države Indiana dne 15. okt. 1018. Od države Wyoming 28. okt. 1918 in od države Michigan dne 27, nov. 1918. Druge države so prošnjo zavrnile iz vzroka, ker nismo imeli 1009? solventnosti. Pri dobitvi omenjenih poslovnic bilo jc zelo veliko dela in sitnosti. Posebno z zav. departmenti države Wisconsin in New York imel sem precej veliko opraviti. Prej ko smo zdmogli dobiti dovoljenje od države Wisconsin, moralo se je dovoliti v^špakom zavarovalninskega departmenta omenjene kar sem pisal in bom pri mojih trditvah ostal tudi v bodoče. Resignacija br. Paul Schneller-ja. ' Beat Paul Schneller, bivši predsednik Jednote je podal pri seji gl. odbora dne 5. maja 1919 sledečo izjavo: Iz vzroka, ker vidim nevarnost, katera proti Jednoti na podlagi "Mobile BiH" in "New York konferenčne predloge", sklical sem sejo glavnega odbora K. S. K. Jsdnote 5. maja 1919 v JoHetu, Illinois, v s vrh o. d* scijekaj ukrene v pomoč proti temu in ker je bilo od navzočih uradnikov sklenjeno, da glavni odbor nima pravice brez splošnega glasovanja ali konvencije ničesar ykreniti, tudi, če bi bila Jednota na robu propada, radi tega podajam svojb rcgigjtacijo kot predsednik Jednote, o kateri naj se razmo-trjva pri seji glavnega odbora Jednote meseca julija't. I. v slučaju, da članstvo potom splošnega glasovanja ne odobri revolucije. Članstvo se je izreklo proti resoluciji za ponovno zavarovanje (reinsurance). Brat Paul Schneller je pred zaključkom seje gl. odbora z dne 24. jul. 1919 naznanil, da prekiicuje svojoresignacijo oziroma, da isto umakne. Nato je večina gl. uradnikov Jednote zahtevala resignacijo brata Schneller-ja, kot predsednika Jednote. Ker brat Schneller teipu oporeka, se vrši glasovanje, ki se določi z lOtimi proti petimi glasovi, da se resignacijo brata Paill Schnellerja kot predsednika Jednote zahteva. Obširneje poročilo o tem j£ Mlo priobčeno v "Glasilu" št. 30, z dne 30. julija 1919. "Glasilo" Jednote. "Glasilo" Jednote je velike Vednosti za napredek organizacije. Koliko je stalo vdrževanje "Glasila"'Jiadnja tri leta, bo poročal brat Zupan, urednik in upravnik "Glasila". Iz Jednotine blagajne se je plačalo za to v teku zadnjih treh let $34,000.00. Poleg tega se-je porabilo za vzdrževanje l}sta še dohodke oglasov naročnino nečlanov in druge dohodke, ki jih je imelo "Glasilo*. Natančen račun o tem bo podal zbornici brat urednik Zupan. "Glasilo" je stalo Jednoto, posebno zadnje čase precej denarja. Vzrok Vsled te- i ga priporočam slavni zbornici, da zadevo natančno preštudira in ukrene, kako bi bilo bolje in koristneje za Jednoto. Prav toplo pa priporočam cenjenim zborovalcem, da se izrečejo, da ostane "Glasilo" tednik ne pa države, da so prišli in pregledali knjige v glavnem uradu Jednojte. Tako tem.u Je draginja papirju in povišanje plač tiskarniskim uslužbencem Po sta /dne 12. okt. 1917 prišla v glavni urad L. A. Anderson, aktuar in Edgari mojem ™nenju bi se dalo pa precej denarja Jednoti prihraniti, ce bi se D. Bullock, pregledat Jednotine račune. Zelo veliko posla je bilo prej ko upravništvo in uredništvo nastanilo v Jednotini hiši. S tem bi se pnhrani- smo dobili dovoljenje od države New York. Korespondenca med gl. ura- }« najemnino, kurjavo, strosek za čiščenje upravnistva strošek poštnine, dom in zav. oddelkom omenjene države je trajala več mesecev, prej ko se telefone itd Poleg tega bi bilo po mojem mnenju veliko laglje za gl. je ugodilo vsem predpisom ih zahtevam. . !urad m "Glasila", če bi bila oba urada blizu skupaj. Sedaj imamo postavno dovoljenje za poslovanje v desetih državah. Bolniška centralizacija. cenjenim Pri trinajsti konvenciji se je določilo, da se upelje pri Jednoti pro- močnik stovoljno bolniško centralizacijo. Določeno je bilo, da se s poslovanjem Lastna tiskarna prične kakor hitro se prij'avi zadostno število društev kojih skupno število Po, tiskanja "Glasila" ima Jednota in nje krajevna društva veliko bi znašalo 500 članov in članic. Sprva se ^ pnj a vilo v ta namen 17 druš- tisUarskega dela. Jaz mislim, da dokler shajajo posamezne tiskovne druž- 23'£4, m be in delajo pri tem kolikor toliko dobička, ker drugače bi gotove ne bile v 158, 159, 161 m 164. Skupnp stevjjo ,pjwljenih društev je štelo 729 čla- tiskarski trgovini, bi lahko tudi Jednota shajala in delala dobiček, če bi nov in clanic. Prej pa ko se Je v resnici .poslovanje udejstvilo, naznanila imela svojo lastn0 tiskarno. Ne rečem, da bi imela Jednota koj prvo leto so izstop iz boln. centr. oddelka sledeča društv^: štev. 72, 74 m 83. Tako velik dobiček, ker računati je ireba na strošek za opravo (opremo) ti- je ostalo skupno število članov In članic 550. Glavni odbor Jednote jc skarne. Mi3iim pa> da v teku časa, bi lastna tiskarna doprinašala lepe do- vsled t?ga sklenil na seji dne 18. jan. l^lf , da če se skrči število član- hodk 8 kateremi bi se lahko krili upravi stroški Jednotinega poslovanja, stva centr. bol oddelka pod 5Q0 članov *n clanic, kakor je bilo na tnnaj- Ne oziram ge pri tem samo na delo, ki bi ga imala tiskarna za Jednoto in sti konvenciji določeno, se pot^m aposlpvajijem popolnoma preneha in vpla- krajevna društva, marveč tudi na vsakovrstna tiskarska dela, ki bi se jih čani denar prizadetim društvom povrne. Razpisan je bil prvi ases. z me- delalo za pOSameZne osebe, tvrdke, družbe in korporacija izven Jednote in sečem jan. 1918. Takoj nato naznun^ wstqp « tega oddelka tudi dr. 3t 75. nj-e društ€y Število članstva se je znižalo s tem na i37,^lanpv in članic. Vpoštevajoč t ' 2enska enakopravnost. sklep gl. odbora z dne 18. jan. l?18„ sc jo naznanilo društvom, da se po- Zadnje čase je bilo med razmotrivanjem v prilog današnjega žboro-slovanje centr. bol. oddelka ustavim drfna cv znesku $1,545.25 se je drus-, vanja zelo živahno pisanje v prid odobritve ženske enakopravnosti. Pri- tvom povrnil. poročal sera sprejem ženske enakopravnosti že pri zadnjih dveh konven- r. .;Člani vojski, » m . cijah. Tako priporočam odobritev te enakopravnosti z£ članice naše Jed- Tekom zadnje vojne imeli« smo Wl.i&nnov v vojaški službi Izmed note tudi danes. Tega pa ne priporočam radi tega, ker pričakujem za omenjenega števila izgubili smo vsled smrti štiri'in sicer: prihodnjo konvencijo veliko število ženskih delegatinj. Ne, in nobeden ne 221821 John Mustar, star 21- let^čian dr. sv. Alojzija 161, Gilbert,; zna bode li katero žensko društvo poslalo svojo zastopnico na konvenciji Minn. Umri 13. okt. 1918. Varok smrti: Infhienca. Zavarovan za $500.00. ali ne? Pripročam pa žensko enakopravnost iz zgolj tega dejstva, ker po Izplačalo se je v smislu pravil dne 20. nov, 1918 vsoto $250.00. mojem mnenju so članice opravičene do zastopstva. Ker imajo iste dolz- 19337 Alojzij Verbiščar, star 21 let, fčlan dr. sv. Štefana 1, Chicago, nosti kakor moška društva, naj imajo tudi enake' pravice. 111. Ubit v vojski 14. sept. 1918. Zavarovan za $1,000.00. V smislu Nimam namena zapostavljati ne enega in ne drugega krajevnega drus- pravil izplačalo $500.00 dne 14. dec. 1918. tva naše dične Jednote. £ast vsem. Rečem pa, da med onimi društvi, ki 22292 Josip Kuhar, star 21 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, i so zadnja leta veliko pripomogla do častivrednega napredka Jednote Ubit v vojski 25. nov. 1918. Zavarovan *a $1,009-00. Izplačalo $500.00 bila tudi ženska društva. Ravno ženska društva so zadnje case delala 10. aprila 1919 in 2. febr. 1920> ^ •«'.» . ■ ' * nadvse hvale vredno in pridobivala nove članice pod okrilje naše mogočne 22183 Frank Intihar, star 22 let, član dr.. sv. Alojzija 161, Gilbert, organizacije. Vsled tega so na vsak način opravičene do priznanja in v Minn., ubit v vojski 10. okt. 1918. Zavarovan za $1,000.00. Izplačalo čem se zamore članicam dati večje priznanje, nego ravno v tem, da se jih $500.00 dne 15. maja 1919. Sedaj imamo še 15 članov v vojaški službi. Članice, bivajoče v stari domovini. Pri Jednoti smo imeli 17 članic,-ki so "nristopile v Jednoto pred leti po starem sistemu in sicer ob času, ko so pristopili njih možje, sprejelo se je tudi njih soproge, brez zdravniške preiskave, ker iste sploh ni bilo mogoče, ker članice sploh v tej deželi bile niso. Vsled strogega vojnega zakona, ki je prepovedoval poslovanje direktnim ali indirektnim potom z osebami živečimi v deželi s katero je bila naša država v vojski, radi tega se je moralo omenjenih. 17 članic suspendati, oziroma črtati iz Jednote, kar se jo storilo z dnem 1. okt. 1918. imena teh članic so: Certf. št. Ime Članicc. « Dr. st. 185....................Marija Konduš ____................. 3 1810.................Marija Meglon . ...;......;........... 7 464..................:. Frančiška Saftič ...................... 7 422.................'...Ana Kralj ____ 822 . .............:.....Marija Germ . : v / . ................ '.____ 16 820.................... Marija Klobučar ...................... 16 777.................... Marija škof .......................... 16 843..................; .Frančiški* Pstfk . r. .................... 17 807....................Marija Terpin...............:..,..,... 21 1109................... .Marjeta Gčršich <...................... 29 1116.;................... Katarina Rubeš 4 ...........29 1297................... .Terezija Lukman ...... c.... ........... 41 1455...........................Helena Peruslč ..... i................. . 50 1499................. i V. Marijana Jferina ;. .. . ................ 53 3*00..:................. Noža Prelcgnik .... *.................. 59 1204.............____Marija Cbernič ► . ...V....-----------*..... 112 1847...................Neža Potokar •.............. ..... ......131 članica 843 Frančiška Paji, je umrta 30. dec. 1916. Vsled vojnih razmer ni bilo mogoče dobiti "pravočasno mrliških listin iz stare domovine. In ker je umrla preje nego se je stispendacija izvršila, radi tega se je po-smrtnina v znesku $500.00 izplačala pok: soprogu rta podlagi njenega certifikata. Istotako je umrla članica 1290 Neža Potoka*. Ta članica je umrla dne 13. jul. 1917. In ker je umrla pred suspendacijo, radi tega se je posmrt-nipa v znesku $500.00 dne 1-6. aprila 1920 izplačala. Za članico 820 Marjeto Klobučar, od dr. št. 16, prejel sem poročilo, da je umrla dne 13. okt. 1918. Ker je bila pa 1. okt. istega leta suspen-dana in ker ni bil^ ob času smrti članica Jedlnote, se ni naznanila njene i smrti vpoštevalo in dediči niso jopravičepi, do posmrtnijiske podpore. Plačan denar oskrbniku tujesemskega premoženja. Vsled vojne se ni mogel in se ni smel izplačati in poslati denar dedičem živečim v stari domovini« Vsled vojnega zakona se je moral ves tak denar izplačati oskrbniku tujezejnskega premoženja. (A^Uen. Property Custodian) v Washington, D. C. Radi te odredbe izplačalo se jc'imenovanemu oskrbniku tekom leta 1918 in 1919 skupaj $63*323.00 V tem je bilo po-smrtninskih izplačil v znesku $63,273.00 in e.ifr fi0$ko4ninsko izplačilo $50.00. - ' Imena umrlih, za katerimi se je denar izročil oskrbniku, tujezemskega imetja s popolno označbo posameznega izplačila, so bila priobčena v "Glasilu" Jednote št. 47, z dne 26. nov. 1919. Omenjeni denar je v oskrbi ameriške vlade in nima Jednota do istega nobene pravice in ravno tako dediči ne morejo denarja od Jednote zahtevati. - e slan Nihče pa ne sme misliti, da je vlada denar zaplenila. Denar bo po-dedičem od strani vlade, toda ravno kedaj, teg, jga »e vem. Splošno glasovanje. V teku zadnjih treh let, vršila so se tri splošnja glasovanja. Pri splošnih glasovanjih se je'razpravljalo o sledečih petih točkah Za popravek prestave pri Jednotinem imenu iz Slavonian v Slovenian, za uvedbo Mladinskega oddelka, za žensko enakopravnost, za "reinšurance in za povišanje plače gl. tajniku. . Zp popravek imena oddanih je bjlo skupaj 409o glasov. 3565 je bilo za in 530 proti. Za uvedbo Mladinskega oddelka je glasovalo 4102 člana in članice. Za je bilo 3720 in proti 382 glasov. Volitve ženske enakopravnosti se je vdeležilo 4091 članov in članic. Za je glasovalo 2317 in proti 1774 članov in članic. Ker se je rabilo za to točko dvotretjinsko večino, je "žeilska enak&pravnost propadla. spozr.a enakopravne. Zato apeliram na slavno skupščino, da se izreče v prid ženski enakopravnosti. S tem bomo pokazali, da spoštujemo in čislamo žer.ska društva ravno tako, kakor spoštujemo in cenimo moška. Z odobritvijo ženske enakopravnosti smemo pričakovati, da se bodo članice ženskih društev konvenciji skazale hvaležne v tem, da bodo s podvojeno močjo šle na delo ter delale in agitirale še bolj in z večjim ponosom kakor v preteklosti, za napredek in procvit K. S. K. Jednote. ..•■,. Podpore. Priporočal bi, da ^mrtninska podpora oziroma zavarovalnina ostane, kakor jc. Pri poškodninskih in operacijskih podporah na bi priporočal, da se nekoliko, spremeni in to je, da se k sedanjim operacijam pridene še nekaj drugih operacij'. Večkrat se je , pripetilo, da je moral vrh. zdravnik Jednoto odvreči poškodninsko spričevajo, ker ni operacija odgovarjala pravilom. član je bil operiran, ter pričakoval podporo, toda ko je vrh. zdravnik pregledal spričevalo, je uvidel, da operacija ne odgovarja pravilom, moral je izplačilo podpore zavreči. Več takih slučajev se je pripetilo v zadnjih treh letih. Vsi taki slučaj pa Jednoti več ali manj škodujejo. Vsak tak član (ica) postane nezadovoljen (a).' Zgubi veselje do 'Jednote in v velikih slučajih prične Jednoto še ogovarjati, kar velikokrat povzroča, da je težavno dobiti nove člane k društvu in Jednoti. Priporočal bi, da bi sc imenoval posebni odbor v ta namen, v katerem naj bi bili vsi na zborovanju navzoči zdravniki priredili v to potreben načrt z imeni raznih operacij, ki so po njih mnenju vredne, da Jednota plača operacijsko podporo. Precej se je pisalo o sprejemu bolniške centralizacije. O tem moram odkrito priznati, da iste ne moram priporočati in sicer iz sledečih razlogov: če se centralizacija odobri in določi, da se mora vsak član in članica podvreči zdravniški preiskavi, prišli bodemo do zaključka, da jc veliko članov (ic) pri Jednoti. ki že več let bolehajo na tej ali oni bolezni. Zdravnik jih ne bo pripoznal sposobnim za sprejem v oddelek bolniške centralizacijo. Če ne bomo vse od prvega do zadnjega sprejeli v ta oddelek, bo zopet nezadovoljstvo. Ker je pa Jednota stara že nad 26 let, in če se sprejme v ta oddelek vse članstvo "brez izjeme, bomo imeli takoj nepričakovano veliko število bolnlko^. Asesmenti bodo morali biti zelo visoki, da se pokrije izplačila bolniške podpore. In' kakor hitro bodo asesmenti razpisani, bo nastala med članstvom nezadovoljnost in pričeli bodo odstopali od Jednote. Vsled tega po mojem mnenju bi bila centralizacija bolniške podpore pri naši. Jednoti v nedomestljivo škodo, zaradi tega sprejema iste ne morem priporočati. ^Pripomnim pa tole: Če sc konvencija izreče za prostovoljno zavarovanje proti bolezni, to je, da se da posameznim društvom na razpolago, če, se hočejo vpisati v ta oddelek, in ravno tako, da se lahko posamezni Člani vpišejo in zavarujejo pfoti bolezni pri Jednoti, pripravljen sem v ta namen izdelati načtt, na podlagi katerega se da društvom in posameznim članom (icam) priliko do zavarovanja proti bolezni. Ta oddelek bi bil popolnoma ločen od Jednotinega poslovanja, to je, da stroški tega oddelka, bi se krili iz bolniškega sklada. Ako se gg. zborovalci irečejo za tak samostojen odsek, potrtiditi se hočem in pripraviti načrt, ki se bo objavil v "Glasilu" in če se v to prijavi zadostno število članov, se prične s poslovanjem. Za dolgotrajno bolezen plačuje Jednota sedaj šest mesecev bolniško podporo. Priporočal bi, da bi se rok podaljšal iz šest mesecev vsaj za dobo enega leta. Potni listi za staro domovino. Pravila določujejo, da se izda potne liste v staro domovino odpotu-jočim članom (icam) za dobo dveh let. Po preteku dveh let, če se član ne vrne nazaj v Ameriko, prestane biti ud Jednote. Do sedaj se je izdalo 73 potnih listov čfiftnom in> članicam, ki so odpotovali v staro domovino. Večina izmed teh bi rada ostala pri Jednoti še po preteku dveh let od časa, ko je bil potni list izdan. Priporočal bi, da bi se članom in članicam, ki potujejo s potnimi listi v staro domovino, dovolilo biti članom Jednote, dokler plačujejo svoje mesečne prispevke. Vsak tak član bi moral imeti plačane ases. najmanj za šest mesecev vnaprej in potni list bi si moral ponbviti istočasno. Pravila. V pravilih je več točk, ki jih je treba izpopolniti, črtati ali z novimi nadomestiti. In ker pravila niso bila veliko premenjena pri zadnji konvenciji, sato bi bik) po mojem mnenju potrebno in priporočljivo, da se popravijo in uredijo nova pravila. Točke, ki mislim, da bi bilo potreba premeniti ali zboljšati, hočem predložiti pravnemu odboru, ki ima v oskrbi premembe in dostavke k pravilom. srjstofto? > % ' \ Ser. 46 prosilo 111., je bilo 13. bov 1917 8VpoJttdne - M__----- -ork, N. Y.f je bilo za nedoločen vek bfCa ' in Bicer vsled prestopka pravil člen XVI., število članov (ic) tega društva je pozneje vložilo prošnjo in >^TrLV?r!iJemn.Prošn,Ja ie bila odobrena in prosilci so se zo pet sprejeli v Jednoto dne 26. aprila 1918. , vi^S^* kiJe ?mrla 20- dec- 1917» ie bil» dveh društev K. S^K. Jedftote Pri dr. sv. Roka 15, v Allegheny, Pa., bila je SSF^Sf^0* cert- 2452, za vsoto $500.00. Pri dr. sv Barbare 92, Pittsburgh, Pa., pa je bila zavarovana pod certf. it. 5961, za vsoto $1000.00. Glavnemu uradu m hilo znano, da je imenovana članica pri dveh društvih. Ko pa prejmem mrliške liste od obeh društev, se mi čudno videlo, kosem ojMzil na obeh certifikatihisto ime pokojnike in ravno tako na obeh certifikatih iste dediče. Preiskal sem zadevo in pro našel, d d je bila pokoj-nica ena m iste oseba, ter da je bila zavarovana pri dveh društvih kakor zgoraj omenjeno. Stvar sem predložil odboru Jednote. Zadeva j'e bila pozneje izročen« odvetniku Jednote, ki je prišel do sporazuma s pok. soprogom ia dedičem, nakar se je izplačalo namesto $1,500.00 le $1,000.00 zavarovalnine m sicer na podlagi vsakega certifikata $500.00 Anton Sneller, certf. št. 22212, bivši član dr. sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa., pristopil k Jedrioti 27. marca 1917. Umrl 16. maja 1919. Zavarovan je bil za $1,000.00. Izplačalo posmrtnine, je bilo že prizadnji konvenciji odklonjeno. Pok. mati Ana Flajnik vložila je tožbo proti Jednoti, v kateri zahteva pok. zavarovalnino. Zadeva je pred sodnijo in se ne ve kedaj pride *d o obravnave. Jakob Sarič, certf. št. 22376, čl. dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., pristopil k Jednoti 26. maja 1917. Zavarovan za $1,000.00. Umrl vsled jetike 17. maja 1918. Ker ni bil član Jednote eno leto se je na podlagi dostavkov k pravilom "nova točka 190 A, stran 10, izplačalo le polovico zavarovalne vsote in sicer $500.00. Jožefa Muren, cert. št. 8430, članica dr. Marije Sedem Žal. 50, Allegheny, Pa., pristopila k Jednoti 25. jan. 1918. Zavarovana za $500.00. Umrla 23. nov. 1918. Vzrok smrti: Jetika. Ker ni bila članica Jednote eno leto, radi tega se je izplačalo dedičem Ie polovico posmrtnine $250.00. Vpo-števalo se Je pravila kakor v zgoraj omenjenem slučaju. Math. Ruts, certf. «t. 22478, <1. dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., pristopil k Jednoti 2. sept. 1917. Zavarovan za $500.00. Umrl 15. junija 1918. Vzrok smrti: Jetično vnetje črev. Ker ni bil član Jednote leto dni, se je v smislu pravil izplačalo dedičem le 50% zavarovalnine in sicer $250.00. John Mausar, certf. št. 778, član dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., umrl 29. sept. 1915. Zavarovan je bil z a $1,000.00. Dedičem so bili označeni: Anton Bukovec $800.00, otroci Katie Verščaj $25.00, otroci Marije Mausar $75.00 in za pogrebne stroške $75.00. Katie Vosčaj, pok. hči, vložila je to$bo proti Jednoti in sodnija ie določila dne 2. junija 1919, da se zavarovalnina v celem znesku $1,000.00 izplača klerku okrožnega sodišča. Vpoštevalo se je sklep sodišča in izplačilo se je nakazalo dne 2. junija 1919 na Louis H. Piepenbririk, Clerk ®f Circuit Court, Will Co., Illinois. m Imbro Lučič, certf. št. 16808, član dr. sv. Srca Jezusovega 70., St. Louis, Mo. Zavarovan je bil za $500.00. Kakor se poroča umrl je nekje v stari domovini in sicer leta 1915. Neke vrste mrliške liste sem prejel še le 9. aprila t. L Ker pa prejetih listin ne morem vpoštevati pravomočnim za izplačilo posmrtnine, radi tega prepuščam zadevo konvenčni v rešitev. John Saloman, certf. št. 20833, član dr. sv. Družine 5, La Salle, 111. Zavarovan za $500.00. Suspendan 10. febr. 1919. Dr. tajnik poroča z dne 11. nov. 1919, da je imenovani umrl dne 23. nov. 1918. Do danes se ni prejelo mrliških listov in ne kakih drugih listin v zvezi s pok. smrtjo. Ferdinand Živortnik, certf. št. 9929, član dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., zavarovan za $1,000.00. Bil suspendan '20. maja 1917. Dne 3. avg. 1917 prejel sem naznanilo imenovani utonil dne 18. jul. 1917. Ker pokojnik ob času smrti ni bil Član Jednote, se je cela stvar zavrgla. Josip Rožič, certf. št. 22209, bivši član dr. sv. Mihaela 163, Pittsburgh,'Pa., pristopil k Jednoti 17. marca 1917. Pozneje se je doznalo, da je bil ob času pristopa v Jednoto slep na eno oko, vsled tega se ga je dne 12. marca 1919 izločilo iz Jednote. Imenovani je predkratkin) vložil tožbo proti Jednoti in zahteva $6,000.00.odškodnine. Kedaj bo prišlo do sodnijske obravnave ne vem in sploh dvomim, da bo do tega prišlo, ker po mojem mnenju nima najmanje podlage za dobitev tožbe ali do zahteve kake odškodnine. Kakor sem že pri zadnji konvenciji poročal, vložilo se je 13. febr. 1912, na Mercantile National Bank, Pueblo, Colo., vsoto $5,000.00 na 4% obresti. Vsled špekulacij bančnih voditeljev je. bilo poslovanje imenovane banke v po vladnem nadzorniku dne 29. marca 1915 ustavljeno. Od imenovane vloge smo do sedaj prejeli $4,000.00. Ostanek $1,000.00 še ni plačan Jednoti in se sploh ne ve, koliko in kedaj bo mogoče dobiti od še neplačane vloge. * Bivše posestvo pok. John B. Stukel, vogal Chicago in Jackson cest je bilo dne 26. jan. 1920 prodano g. Josipu Sitar, za kupno ceno $7,000.00. S tem zaključujem svoje poročilo in upam, da bo služilo cenj. gg. zborovalcem pri razpravah v pomoč in pojasnilo. Že leč največjega vspeha in božjega blagoslova, sem spoštovanjem vdani sobrat, JOSIP ZALAR, Joliet, 111. . _ gl. tajnik. = = 12. Predsednik Sitar meseca Šteje Mladinski odedlek skupaj za k pred prevdarkom upam, da se bo redilo položaju se nahaja poses* vse v redu in poleg tega vladajo v Calumet, Mich., stranko posebno pogodbo, Glav. tajnik dalje pojoči o sednik v oskrbi. ______ Posojilo Joseph Stukel v zneskn $4980.00 Joseph Dnnda predlaga, da se stvar izroči odvetniku za napravo zaključka posojila. * : * " Joseph Dunda poroča na prošnjo Fr. Opeka ako ki Jedaota posodila "tktmu rojaku svoto $2500.00 na posestvo. . . r Frank Frančič Omenja, da sklep nadzornega odbora je, da se ne posodi Jed-notinega denarja na posestva. Glavni tajnik poroča, da ko je plačal premijo poroštev gl. uradnikov in zastopnikov, prejel je kot nagrado aji bonus $61.50, in izroča denar Jednoti. Nadz. Frančič predlaga, in nadz. Nemanich podpira, da se omenjeni znesek vpiše v stroSkovni sklad. Sprejeto. Glavni tajnik čita račun vrhovnega zdravnika Dr. M. J. Iveea za pregledovanje listin od 1. jan. do 30. jun. 1920 v znesku $153.34. Joseph Dunda predlaga John Mravintz podpira, da se račun plača. Sprejeto. Dr. M. J. Ivec predloži račun v znesku $57.00, ki je zdravil John Klemenčiča oskrbnika (Janitor) Jednotine niše, ki se je ponesrečil pri delu. ' Za zamudo časa za deposition pri afferi Anton SchneHsr svota $6.00. Za zamudo časa 1 dan seja radi Reinsurance svota $6.00. Nadzornik Martin Nemanich predlaga in nadzornik Math Kostainšek podpira, da se račun za $57,00 odloži dokler ne pride odvetnik Jednote in da« pojasnilo. Sprejeto. Nadzornik Math Kostainiek predlaga, da se ostala računa plačata, John Mravintz podpira. Sprejeto. v*? I ; • ' "V - • -fT^tZ-. Tajnik prečita račun za 10,000 otroških certifikatov (Junior Certificates) od National Printing Co. v znesku $243.47. Nadzor Martin Nemanich predlaga, Math Kostainiek podpira, da se račun plača. Sprejeto. Tajnik poda svoje poročilo o poslovanju zadnjih šest mesecev kakor sledi: POROČILO OL. TAJNIKA, predloženo gL uradnikom in nadzornikom K. 8. TL Jednote na soji dne 11. atfgnrta 1990. Gospod predsednik in odborniki: V prvi polovici leta 1920 se je prejelo od članstva............$ 94,284.79 Obresti od 1. jan. do 30. junija so znašale......;............. 17,917.03 Najemnina poslopij, dvorane in gl. urada.................... 765.50 Preostanek nabranih prispevkov za nagrade članom vojakom z narastlimi obresti ....................................... .104.17 Skupni prejemki .... Izdatki: Plačana poBmrtnina ..... Plačana poškodnina ......... Plačana bol. podpora ........ ,$113,071.49 . $54,296.36 . 8,650.00 200.00 Skupaj izplačanih podpor .....................$08,146.36 Razni upravni stroiki ............................$17,372.89 $ 75,519.25 Prebitek prvih šest mesecev 1920 .................,....*.....$ 37,552.24 Preostanek 1. jan. 1920 ...............*..............................659,040.06 Premoženje Jednote 30. junija 1920 ..........................$696^592.30 Iz Jfega je razvidno da smo v prvi poloviei napredovali za.\____ 37,552.24 Poleg tega se je pa znižal dolg lanskega leta neplačanih podpor za 8,496.86 Pravilno torej znaša šestmesečni prebitek......................$ 42,978.60 Mladinski oddelek. V Mladinskem oddelku smo imeli lep napredek. Od 1. julija 1917 do 30. jun. 1920 pristopilo je 3834 članov in članic. V zadnjih treh letih je umrlo 75 otrok, za katere se je izplačalo $8,820.00 posmrtnine. Med aktivno članstvo jih je prestopilo od 1. jul. 1917 do 30. jun. 1920 skupaj 299. črtanih je bilo 366. Število članov in članic Mlad. oddelka 30. junija 1920 znaša 5577. V finančnem o^iru je Mlad. oddelek napredoval od zadnje konvencije za več nego 15 tisoč dolarjev, čisto imetje 30. junija znaša $19,831.90. Vsled državnih predpisov in zakonov potrebno je bilo preurediti smrt-ninsko lestvico. Radi tega je gl. odbor pri seji meseca jan. t. 1. sprejel od pravnega odbora priporočena pravila Mladinskega oddelka, ter od ak-tuarja v to pripravljeno lesltoco, po kateri se plačuie smrtnina za umrlimi člani (icami) tega oddelka. S tem se je zadostilo državnim zahtevam. Pravila kakor bila od gl. odbora sprejeta in ki so stopila v veljavo s 1. febr. 1920, so priobčena v brošurici, zapisnikov sej gl. odbora, ki jo dobi vsak izmed delegatov pri tej konvenciji. Temeljem pravil, izdan bo za vsakega člana (ico) Mladinskega oddelka poseben certifikat.* Certifikati so ravno sedaj v delu in bodo v najkrajšem času ko mogoče razposlani na društva. Nekatera društva do danes še niso ničesar storila za Mladinski oddelek in je priporočati, da bi se potrudila in pričela s poslovanjem. Obžalovati je tudi, da v mnogih slučajih, ko član (ica) Mladinskega oddelka dovrši 16. leto svoje starosti, namesto, da bi prestopil (a) med oddelek odraslega članstva, odstopi raje, nego da bi postal aktiven član K. S. K. Jednote. V teh slučajih so po mojem »mnenju največ krivi starši člani Jednote. Res imamo 5577 članov (ic) v Mladinskem oddelku, toda to ni zadostno število, biti bi moralo v tem Oddelku najmanj deset tisoč udov. Upati je, da se bode cenjeno članstvo Vseh drušrev v bodoče za to zavzelo in pridobilo karnajveč mogoče novih moči, da tako v najkrajšem času dosežemo število 10,000. Pri Mladinskemu oddelku nimam priporočati veliko premembe. Male dostavke k pravilom hočem predložiti pravnemu odboru. Iz gotovih ozirov pa priporočam da bi se pravila Mladinskega oddelka tiskala v posebnih brošuricah ali knjižicah. Ker je Mladinski oddelek popolnoma ločen od odraslega oddelka, zato bi ne bilo prav, če bi se pravila Mladinskega oddelka tiskala v knjižici skupno s pravili odraslega oddelka. K sklepu apeliram na vse gg. zborovalce, da ko pridejo na svoja domov ja priporočajo društevnikom, da agitirajo za Mladinski oddelek. Proti malim mesečnim prispevkom 15c, se mladina članov K. S, K. Jednote zavaruje za lepo zavarovalnino in smelo trdim, da je ni družbe, ki bi plačala tako visoko posmrtnino za tako nizke ases., kakor jo plačuje K. -S. K. Jednote za umrlimi udi Mladinskega oddelka. Če stariši člani naše Jednote vpišejo svojo deco v Mladinski oddelek, koristijo s tem samim sebi. V prvi vrsti so otroci zavarovani proti nezgodi, ko pa prestopijo V oddelek odraslega članstva postaja s tem podlaga K. S/K. Jednote od dne do dne* trdnejšo, kar je največje koristi za članstvo. V Mladinskem oddelku vidim največjo pomoč za dolgotrajen obstanek naše dične organizacije, vsled tega bi ne smelo biti niti enega izmed članov in članic "K. S. K. Jednote, ki bi ne napel vse svoje sile in moči ter agftiral za Mladinski oddelek. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. GLAVNEGA ODBORA K. B. K. JEDNOTE V JOLEET, ILL., 9. AVG. 1920. Dne 9 *vg. 1920 ob pol deveti dopoldne zberejo se v uradu Jednote sle deči glavni uradniki: Joseph Sitar, Joseph Zalar, John Dečman, John Grahek, Joseph Dunda. Martin Nemanich, John Mravintz, Frank Frančič, Geo. Flajnik, Anton Gregorich, Anton Bnrgar, Joseph Russ. ^ . Glavni predsednik Joseph "Sitar otvori sejo in v lepih besedah pozdravi navzoče ter priporoča, da naj odborniki delajo složno in Uspešno v korist Jednote. Nadzorniki se takoj podajo na delo s pregledovanjem knjig in računov tajnika, blagajnika in upravnika "Glasila". Ravno tnko se poda takoj na delo pravni odbor z pregledovanjem priporočil različnih društev za spremembo m zboljšanje pravil. < ., T , Glavni predsednik pozove k seji pravnega odbora Rev. John Plevmka, John Germa, John Viderwola, Martin Sukle, John živeča, John Bižala, Dr. Jos. V. Graheka, kateri odbor ima nalogo, da uredi in pomaga pravnemu odboru z nasveti premembe in zboljšanja pravil. Seja 11. avg. 1920. Podpredsednik Math Jerman radi odsotnosti glavnega predsednika otvori sejo ob 3. uri popoldan. Duhovni vodja Rev. Francis Ažbe moli. Prisotni so sledeči glavni uradniki: Math Jerman, Frank Opeka, Joseph Zalar, John Dečman, John Grahek, Joseph Dunda, Martin Nemanich, Math. Kostainiek John Mravintz, Frank Frančič, Rev. Ffanciš Ažbe, Ralph Kompare, Dr. M. J. Ivec. Tudi v članstvu smo pTecej lepo napredovali. Od jan. 1. do 30. junija pri-f stopilo je skupaj 419 članov in člani*. če vpožtevsmo skupno število novo pristopilih lanskega leta, ki znaša le 590 članov in članic, potemtakem je število novo pristopilih prve polovice letošnjega leta hvalevredno. Po mOjem mnenju je veliko pripomogla k temu razpisana nagrada, ki je stopila v veljavo 1. febr. t. 1. Radi tega mislim, da bi bilo prav umestno, če razpiarfha nagrada $1.00 na vsakega novega uda, ostane kakor je bila do sedaj. V prvi polovici tekočega leta bilo je naznanjenih 55 smrtnih slučajev. To število je precej visoko, in vzrok temu je, ker je v jan. in febr. umrlo nekaj članov za influenco. Smrtnina 55 umrlih članov in članie znaša $48,730. Da razpisanih nagrad za pridobitev največ novih članov in članie so opravičena sledeča društva: Dr. sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa., prvo nagrado.............$25.00 Dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, BI., drugo nagrado............ 15.90 Dr. Marije Magdale 162, Cleveland, Ohio, tretjo nagrado........10.00 Ocoajenje certifikatov. Na podlagi poročila računskega izvedenca (Actuary), katero poročilo je bilo priobeeno v Glasilu št. 15, z dne 14. aprila, je razvidno, da znaša za leto 1919 aktiva v primeri z obveznostjo za razred A — 82.33%; za razred B — 100.41%; za razred A in B skupaj 86.06%. Primanjklaj do 100% solventnosti znaša $495,705.92. Pri seji gl. odbora meseca jan. t. 1. bilo mi je naročeno, da naj preskrbim potrebne podatke od računskega veščaka (Actuary) radi preustrojitve asesmen-tov itd. Prejel sem poročilo in sem isto priobčil a potrebnim pojasnilom v Glasilu št. 21, z dne 26. maja t. 1. Ta točka je zelo važnega pomena in se je o njej precej veliko pisalo v Glasilu. In ker je konvencija ravno pred durmi, ne bom sedaj o tem veliko poročal, ker upam, da bo o tem celi gL odbor Jednote razpravljal ter priredil potrebno poročilo za konvencijo. Tekom prve polovice" tekočega leta kupile se je obveznic v vrednosti $55,000.00. S premijo in dotečeni obrestmi se je plačalo za omenjene obveznice $57,143.25. Od 1. jan. do 30. junija prejelo se je od posojil na hipotekah kot plačalo na glavnico deloma ali čeloma v skupnem zneska $15,750.00. Za vplačljive obveznice se je prejelo: City of Joliet Impr. Comstock St., pavement...... . .......$ 500.00 City of Geneva, Illinois Sanitary District................ 2,200.00 Hennepin Co. Dr. A L. District., IU.....................1,900.00 $ 3,760.00 Skupaj plačanega na glavnico in obveznice..........*.............$ 19,450.00 Po naročilu in sklepu nadzornikov Jednote prodalo se je posestvo pok. J. B. Stukel vogal Chicago St. in Jaekson Street Mr. Josipu Sitar za določeno svoto $7,000.00. Mr. Sitar je plačal Jednoti omenjeno kupno ceno dne 26. jah. 1920. Potekla posojila: Dne 15. jan 1920 poteklo je posojilo Math, in M**y Samida v znesku $2,450.00. Pisal sem in stranki obvestil, da se posojilo ne bo podaljšalo in da je nadzorniški odbor Jednote določil, da se posojeno vsoto vrne Jednofi. Na moja pisma Vlobil sem odgovor, da je stranki začasno nemogoče vrniti -denar. Zadevo prepuščam v rešitev bratom nadzornikom. Ravno tako je poteklo dne 29. maja 1920 posojilo Henry and Anne Hiller, Calumet, Mich., v znesku $1500.00. Pisal sem na vse strani toda vse zaman. Od nobene strani nisem zamogel dobiti niti naslova, kje se omenjeni osebi nahajati. Zadeva je v preiskavi in kakor hitro se dožene, kje stranki živita, se ju bo obvestilo iz zahtevalo denar. Dne 15. okt. t. 1. poteče posojilo Mr. Jos. in Marjete Stukel. Posojilo zna-fia $4,980.00. Obresti niso plačane že od 1$. okt. 1919.. Pisal sem Mr. Stuklu in ga opozoril nato, toda dobil sem odgovor, da mu je nemogoče plačati obresti, še manj pa plačati na glavnieo. Svetoval nam je, da se posestvo na javni dražbi proda. Ker je potrebno v to svrho potrebne papirje radi tega se posojilo še ni zaključilo, ker niso Se vsi potrebni papirji na rokah. Popravek pri Jednotini hiši. Precejšen strošek se je napravil s popravilom pritličja ali basements pri Jednotini hiši. Kakor vsem znano, pritličje je bilo v zelo slabem stanj« vsled prihajajoče vode* Sedaj se je vse popravijo, voda se je zaustavila in prostor pritličja se sedaj lahko |»bi kar je bilo preje skoraj nemogoče. Vsak izmed gg. uradnikov se lahko sam prepriča in bo videl razliko med basementom sedaj in kakoršen je bil pred popravkom. Gotovo bode vsakteri priznal, svoječasno izplačano več posmrtnin bivšemu pooblaščencu Martinu Muhiču. Brat Muhič kot pooblaščenec je na zahtevo bivšega predsednika Paul Sehnellerja izročil gotove deleže poBmrtnin pripadajočih dedičem v stari domovini. Paul Sc&neller kakor poroča odposlal je od Mubiča prejete zneske v staro domovino, toda nekateri dediči poročajo, da denarja niso prejeli. Vsled tega naprosi predsednik Sitar brate nadzornike, da pregledajo vse ^akaznice in se natančno infoimirajo koliko denarja je brat Martin Muhič izročil Paul Schnellerju in če so na rokah pobotnice o izplačanem denarju ali ne. % Nadzornik Mravintz predlaga in brat Kraker podpira, da se brzojavnim * potom obvesti brata Martina Muhiča, bivšega pooblaščenca Jednote, da se vdeleži seje gL odbora.. Sprejeto. Predsednik Sitar poroča, da jo prejel vsled nakupa obveznie $220.00 kot bonus in izroči denar v Jed not in o blagajno. Nadzornik Frančič predlaga, da se znesek pripiše v stroškovni sklad. Podpira nadz. Nemanich. Sprejeto. ' Duhovni vodja Rev. Ažbe, predlaga, da zbornica izreče gl. predsedniku in gl. tajniku za naporni trud in delovanje zaupnico in zahvalo. Prefiog podpiran po nad. Nemanichu, soglasno sprejet. Predsednik na to vpraša odbornike kaj mislijo v zadevi posojila Henry Hillerja, ter pozove odvetnika Kompareta, da pove svoje mnenje. - Odvetnik Kompare povdarja, da če se hoče v tej zadevi uvesti kriminalno postopanje in zasledovanje napram osebi ali osebam krivim pregreika, treba je, da uradniki Jednote pooblastijo poseben odbor, ki naj ima nalogo in pravico spraviti celo afero pred sodišče. Izjava odvetnika se vzame naznanje in pooblasti se soglasno predsednika ' in tajnika Jednote s polno močjo in pravico, da spravita zadevo ipred sodnijo. Popoldanska seja. Predsednik Josip Sitar otvori sejo ob 2. uri popoldan. " Duhovni vodja moli. Navzoči sledeči uradniki: Sitar, Jerman, Zalar, Dečman, Grahek, Rev. Ažbe, Kompare, Dr. Ivec, Dunda, Nemanich, Kostainšek, Mravintz, Frančič, Kraker; Flajnik, Gregorich. Takoj po otvoritvi seje prišlo je do razprave Henry in Anna Hiller, brat predsednik omenja, da bi se iz usmiljenja do družine osebe, ki je zapletena v omenjeno posojilo, postopalo kolikor najbolj milostljivo. Po daljši razpravi predlaga Dr. Ivec, da se poskuša urediti celo stvar lepim in mimim potom ako mogoče. . Predlog podpiran po nadzorniku Nemanichu. Sprejet. Ponovno se izroči zadeva bratu odvetniku Jednote v oskrbo in izvršitev. Podpredsednik Jerman želi pojasnila od brata tajnika, da bi naznanil imena članov uradnikov, ki so bili pooblaščeni pri zadnji seji glavnega odbora, da pripravijo poročilo o "Glasilu" za konvencijo. Glavni tajnik čita imena odbornikov, na kar se sklene, da se snide ta odbor jutri dopoldan v glavnem uradu ter pripravi v to svrho potrebno poročilo. Predsednik porotnega odbora poroča, da je prejel pi3mo od bivšega člana Josipa Klepec, ki prosi, da bi se njegova izločitev razveljavila in naj bi se ga zopet sprejelo v Jednoto. Pismo se izroči gl. tajniku, ki ga v celoti prečita zbornici. Podpredsednik Jerman predlaga, da če želi Josip Klepec zopet pristopiti v Jednoto pod staro cert. številko in hoče spadati v oni razred kakor je bil preti izločitvijo, podvreči se mora novi zdrdvniSki preiskavi in plačati vse od dne izločitve do dne zopetnega sprejetja nastale prispevke, asesemente in doklade. če bi Josip Klepec tega ne hotel storiti, naj pristopi kot novi član. Predlog podpiran po M. J. Kraker, ki se soglasno sprejme. Predsednik Sitar, naznanja ,da radi izpraznjenih dveh mest glavnih uradnikov, to je drugega podpredsednika in pomožnega tajnika, imenoval je brata Frank Opeko iz North Chicago, Illinois, drugim podpredsednikom in John De€-mana iz Forest City, Pa., pomožnim tajnikom Nadzornik Frank Frančič vpraSa glede sklepa seje glavnih uradnikov fadi- Joseph Remsa in ako je bilo isto izvršeno. Predsednik pravnega odbora Anton Burgar kateremu je bila zadeva izročena izjavlja, da ni nikdar dobil povoljnega odgovora od omenjenega na kar se smatra stvar rešena. Duh. vor dja Rev. Ažbe podlaga, da se sprejme poročilo pravnega^odbora. Podpredsednik Jerman podpira. Sprejeto. • Predsednik poroča glede zadeve Frank Baniča. Na podlagi več pisem in pritožb s katerimi se dolii Fr. Baniča, da je on deloval in da še deluje v škodo Jednote, dalje na uradno pismo dr. sv. Štefana štev. 1 opremljeno z društvenim pečatom katero potrjuje da je omenjeni res .nasprotoval in odvračal ljudi od Jednote in da še vedno deluje v kvar Jednote raditega sem ga odstavil kot dr. zastopnika. ' Po daljšem pojasnilu porotnik Anton Gregorich zahteva da se morata predsednik in tajnik izraziti če je, katerikrat Anton Gregorich imel opraviti z omenjeno zadevo Frank Baniča ali pa Rev. Zakrajšeka. Predsednik Sitar izjavi takoj, da en ni imel nikake korespo^nee ali stika v omenjenej stvari z Anton Gregorichem. Ravnotako tajnik Zalar izjavlja, da on ni imel nikakih informacij ali razgovorov v omenjeni zadevi in da'Aston Gregorich ni nikdar omenil nobene besede njemu. Nadzornik Frank Frančič predlaga. Nadzornik Martin Nemanich podpira; da je bil glavni predsednik popolnoma na mestu glede sinqrendaejje Frank Baniča in je imel popolnoma zadostne dokaze. Soglasno sprejeto. Predsednik porotnega odbora M. Krakar naznanja, da je prejel pritožbo od Frank Banicha glede zgoraj omenjene zadeve, zatoraj se na predlog Kra karja podpiran po bratu (Jregoriehu sklene, da se pokliče Fr. Banicha na sejo glavnega odbora K. S. K. J. Sprejeto. Duh. vodja Rev. Ažbe poroča, da je dobil dokaj povoljna poročila dr. tajnikov glede velikonočne dolžnosti. V obširnem govoru obriše delovanje njegovega urada kot duh. vodje K. S. K. J. Obsoja namigavanja in pisanja v gotovih listih o boljševizmu in anarhizmu pri K. S. K. Jednoti. Prečita pismo, katero je pisal Rev. K. Zakrajieku in ga prosil, da naj preneha z namigavanjem in napadi na gl. odbor Jednote. Prosil je Rev. K. Zakrajšeka, da naj mu naznani ime ali imena vseh onih uradnikov in članov, za katere ima dokaze, da so boljševiki, in gledati hoče kot duh. vodja Jednote, da se jih kaznuje v smislu pravil. "Na žalost moram priznati," nadaljuje Rev. Ažbe, "da moje pismo in prošnje je bila bob v ste- (Nadaljevanje na 4. strani.) Tiled tega 15 CHICAGO, ILL. nečlane inozemstvo .$0.9« .$2.00 ........... ■«i ■ .......... $8.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UfHON UNITED STATES OF AMERICA_ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of tike United States of America. 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. rriea« For Members, per year.....................................•"fS nn For Nonmembers ...4..................*..................... For Foreign Countries ........................................$3-00 4'Ave lasni so no. Niti odgovora nisem dobil na pismo. Toda napadalo se Se dalje in se napada še danes neoziraje se, če so napadi opravičeni ali ne. Zato ne morem reči drugega, kakor da tako postopanje in delovanje najhujše obsojan. Glavni tajnik Zalar, predlaga, da se izreče č. g. duh. vodju najlepšo zahvalo in zaupnieo za lepo poročilo in lepo delovanje. Predlog podpiran po blagajniku Grahek, se soglasno sprejme. Nato poroča gl. tajnik glede napadov v listih 'Sloga', 'Edinost', in Maria." Obširno pojasnuje, da vseh teh napadov pravi izvirek je zlogla " reinsurance»'. Ko so gotovi faktorji s ponovnim zavarovanjem pogoreli, pričeli napadati gl. uradnike Jednote in Jednoto v ebSe. Da se ni odgovarjalo na napade je bil vzrok ta, ker se ni hotelo potom ^footinega "Glasila" odgovarjati uredniku duhovniku. Da se ni odgovarjalo. ,iia napade se je to storilo iz spoštovanja do duhovniškega stanu. Tod* danes* hočemo pojasniti javnosti ,da nismo nobeni boljševiki, ne anarhisti in no iicijattsti. Do danes je- čula javnost le eno stran, treba je da se čuje sedaj še drugo to je našo stran in potem n^j slovenska javnost sodi. Radi tega predlagam in priporočam, da so pismo č. g. duh. vodja, ki ga je pisal Bev. Zakraj&eku priobči dobesedno v Glasilu Jednote, ter poleg tega tudi sestavi in priobči potrebno resolucijo v odgovor na vse napade. Podpira John Grahek. Soglasno sprejeto. Na prošnje John Kamenčiča, oskrbnika hiše (Janitor) za zvišanje plače. Nadzornik Martin Nemanich predlaga, da se plača $60.00 'mesečno pričenši s 1. septembrom 1920. Dr. Ivec podpira. Sprejeto. Predsednik Josip Sitar zaključi sejo ob 7. uri zvečer. Duhovni vodja moli. Seja 13. «vg. 1920. Glav. predsednik Josip Sitar otvori sejo. Duhovni vodja moli. Zapisnikar prečita zapisnik vseh sej in na predlog brata podpredsednika Jermana, podpiran po bratu blagajniku Graheku se zapisnik sprejme. Sprejeto.* Ker je nato red izčrpan, glavni predsednik zaključi sejo. Duhovni vodja moli. Josip Sitar, Glavni predsednik. John Dečman, Zapisnikar. Po XIV. (jubilejni) konvenciji Slavnostni vroči dnevi minule (jnbilejne) konvencije so za nami. Kdor izmed eenj. br. delegatov se je iste vdeležil, temu prihaja' 5e vedno na misel čas od 15. do 24. avgusta v nad vse gostoljubni, napredni ter prijazni jolitski slovenski naselbini. Vsled pomanjkanja prostora v zadnji izdaji, tako tudi danes, se' nismo nič poročali o» veliki, jubilejni paradi, ki se je vršila dne 15. avgusta. O tej paradi se je čulo od drugih le to, da kaj takega jo-lietski Slovenci še niso priredili in ne videli. Velike so bile označeno nedeljo tudi slavnosti v veličastni cerkvi sv. pp^^^n so maši, darovani po mil. rojaku — ^kofu Jakob' Trobcu ob asistenci druge odlične duhovščine. Kako smo se zatem razveselili napovedanega obiska Rt. Rev. Monsignor Buh-a, staroste ameriške slovenske duhovščine. Navzlic temu, da je Msgr. Buh že oseminosemdeset let star, jeprihitel na našo jubilejno konvencijo iz daljne Minnesote v vročem poletnem času. Veseli smo bili tudi obiska velečast. g. dekana Matije Šavs-a, tudi iz Minnesote. Pred 27 leti je bas on sprožil idejo za ustanovitev lastne podporne organizacije (KSKJ.); po preteku četrt stoletja, je pa sedel kot gost on delegat v konvenčni zbornici KSKJ. 'Njegove zlate besede pred slovesom nam bodo ostale za vedno v srcih zapisane. Kakor v današnji listnici uredništva omenjeno, bomo priobčili v prihodnji številki bol jna obširno dneve, in večere katere smo zadnje uni preživeli v Jolitu izven konvenčne zbornice. Še pped konvencijo smo trdili mi, tako tudi drugi dopisniki v razmotrivanju, da bo XIV. oziroma jubilejna konvencija ena izmed najbolj važnih in pomembnih v zgodovini naše dične KSKJ. In nismo se varali. Predvsem moramo omeniti vdeležbo zborovalcev, ali delegatov. Tolikega števila deleagtov še ne pomnimo kmalu na kaki konvenciji. In pri tem je treba povdarjati, da je bilo na tej konvenciji zastopanih z samo 63 krajevnih društev; več kot polovica (71) društev pa ni poslalo svojih delgatov na to konvencijo, ker so imela ta društva gotovo finančne ovire. Poslati enega, ali dva delegata dandanes iz daljnega kraja na kako konvencijo, to ni mala stvar. Hvala Bogu, na prihodnji (XV. konvenciji čez 3 leta v slovenski ameriški metropoli v Clevelandu, Ohio bo pa lahko vse članstvo naše Jednote po svojih delegatih zastopano. Z veliko večino se je namreč sklenilo, da plača zanaprej Jednota vse stiske delegatom in de legatinjam. HuraJ rekli smo tudi delegatinjain. Dja, ženske so zmaga le. Mesec avgust bo ostal nežnemu ameriškemu spolu za vedno v delegatov ali gl. odbor-- lestvico. Vsakdo izmed delegatov in gl. odbornikov bi bil z največjim veseljem rad glasoval za staro lestvico ;ali ravnati smo se morali po ukazu državnih postav, in proti postavi ni nobenega odpora. Hočeš, nočeš, MORAS! Dosti držav, kjer posluje naša KSKJ. odločno zahteva solventnost naše organizacije. Ako se tej zahtevi ne pokorimo, lahko naletimo na slabe posledice Torej naj nihče ne pripisuje krivde vsled povišanega ases. biyšim delegatom; pritožiti bi se imel dotičnik samo na zavaroval-ninski oddelek te ali druge države, kar bi bilo bob v steno. Izmed vseh slovenskih podpornih organizacij je bila menda K. S. K. J. prva, ki je uvedla N. F. C. (National Fraternal Congress) ases. lestvico. Tako je tudi prva, ki bo imela izmed starih podp. organizacij zanaprej predpisano ases. lestvico za vse članstvo, da bo dospela do solventnosti. Verujte nam, da vsaka izmed drugih slovenskih podp. organizacij nam bo prej, ali slej sledila, ker bo v.to prisiljena; naravno da mislimo pri tem nesolventne slov. podp. Jednote. Marsikdo bo rekel: Skoro $700,000.00 imam v Jedntini blagajni, pa nam še dvigaj asemente! Kam bomo z denarjem. Prijatelj in sobrat! Ali ne veš, koliko obveznosti za posmrtoinska izplačila ima naša KSKJ. ? Ali ne veš, kako nizki so bili asementi prva letat plačevalo se je samo po slučajih smrti; dalje po razredih starosti kar za 5 let enako. Ali ne veš, da je pretežna večina naših članov zavarovana po $1000. pa je zadnja leta plačevala primeroma tako nizke asesmente? Ali so ti znani asesmenti večjih ali navadnih zavarovalnih družb. Ali mi sliš ,da naj KSKJ. dela čuedeže z manjšimi asesmenti, kot velike zavarovalne družbe, ki premorejo milijone? Da je kaka mlajša slov. podp. organizacija solventno, je temu povod, ker nima toliko starih članov kot pa mi, ki poslujemo že 26 leto in večina Članstva mlajših Jednot se je pri pristopu zavarovala samo za $500. ali $600.; torej smo mi prevzeli za $40 do 50 odstokov več odgovornosti ffmrtn. izplačil jednakimi asesmenti. Dasiravno smo imeli v rojstnem kraju naše podporne matere K. S. K. J. (v Jolitu) slavnostne in vesele dneve, smo morali prestati tekom 8 dnevnega zborovanja tudi dosti napora in požrtvovalnosti. V mali Jednotini zborovalni dvorani, nas je bilo natlačenih, kakor v sodu. Neznanska vročina sredi avgusta in pa razne nepričakovane točke na dnevnem redu so marsikoga razburile, da je bil duševno pobit, ko se je zvečer do cela utrujen vračal k počitku in pričakoval naslednjega dneva. Dasiravno smo imeli določeno samo 8 urno delovanje v zbornici, smo sleherni dan zborovali po 8 in pol, celo po 0 ur, enkrat pa še celo zvečer v najhujši vročini, da nam je tekel znoj ras čelo, kakor v turškem kopališču. Zadnji dan pri volitvi nepretrgoma brez kakega okrepčila od 8 zjutraj do pol 6 ure zvečer. Torej smo bili 9 in pol ur neprestano brez jedi. Kdor trdi, da imajo delegatje zlate čase na konveneiji, temu bi svetovali, da bi se vdeležil minulega gl. zborovanja. Urednik tega lista je bil.nayzQč že na petih konvencijah. Po pravici rečeno, moramo ddti XIV. konvenciji ves kredit, ali rekord, ker koncem zborovanja je vladala najlepša bratska sloga med zboroval-ci. Leta nazaj so se vršile med konvencijo zvečer tajne seje te ali druge skupine delegatov. O kaki taki tajni agitaciji, pa ni bilo v Jo lietu je duha, ne sluha. Govorili smo v zbornici vedno z odprtimi očmi in z odprtim srcem. Skoro vsa važna glasovanja so se vršila po parlamentarnem redu, da je vsak delegat volil z "da" ali "ne" po imenu. Iz zapisnika torej lahko ysakdo razvidi ,kako je ta ,ali oni delegat glasoval. Posebno priznanje moramo dati tudi našim čast. duhovnim so-bratom, ki so se vdeležili minule, konvencije. Med ostalimi delegati jih je sprva med nami sedelo kar šest. Tolikega števila že dolgo ne pomnimo. In kako so se baš gg. duhovniki zavzemali za važne točke, ki so bile na dnevnem redu! Iz tega je razvidno, da imamo veliko oporo za nami. Gotovo bo vsak izmed bivših duhovnrkov-delegatov priporočal svojim župljanom, da naj pristopajo v KSKJ. ki je edind, prva in največja slovenska katol. podp. organizacija v Ameriki. Saj tudi stori sleherni dobro delo, ki deluje po načelu: Svoji, k svojim \ Ako stopijo vsi naši sobr. duhovniki (nad 40) na plan za našo K. S. K. J., bi lahko pridobili par tisoč novih članov. Upamo torej in se zanašamo na njih stanovsko ter bratsko pomoč. Tako smo dovršili velikansko delo, tako smo razvozlali močan gordonski všozel, tako smo na minuli konvenciji vzidali kamenit podstavek za solventnost in bodočnost naše ljubljene K. S. K. J. Razen nekaj nepričakovanih točk, ki so že Urejene, se je hvala Bogu vse lepo ter gladko izteklo. Zdaj pa zaviha jmo roka vein hajd na delo! Naj ne bo ni enega izmed starih, ali mlajših članov, ki bi morda vrgel puško v koruzo. Kdor je bojazljivec, kdor ni z nami, ali kdor ne bo z nami, ta bo sam trpel posledice, ker ne bo dobil podpore, do katere je bil opravičen kot vsakdo drugi izmed nas. Kdor izstopi iz Jednote, isti ne naredi Jednoti nič hudega, nič škode, ampak celo korist, ker Jednoti ne bo treba njegove posmrtnine in drugih podpor izplačevati. To naj vsakdo premisli, pa bo stal do konca y naših vrstah, dokler ne dospemo do zaželjenega cilja! ~ Iv Z. bo spominu, kajti dne 14. avgusta je zadnja, oziroma 36. država Tenn oddala svoj odločilni glas za splošno žensko volilno pravico v vseh državah naše mogočne Unije. 4 dni zatem, dne 18. avgusta se je pa v našem Jednotinem parlamentu dovolilo tudi ženskim društvom K. S. K. J. enakopravnost. Zmagale so naše sosestrez ogromno večino 8 7glasovi proti 23. Upamo, da bodo naša številna ženska društva zdaj s podvojenimi močmi delovala za napredek naše Jednote, predvsem pa za narastek našega Mladinskega oddelka, da bo vsaka naša mati dala svojega si«cota in hčerko vpisati v ta oddeleK. Delegatje minule konvencije so bili v zadevi ženske enakopravnosti tako velikodušni in pravični, da so celo določili, da mora žensko društvo poslati edinole svojo delegatinjo na gl. zborovanje, in ne več moških. Tudi uredniška "Glasila" je še na minuli konvenciji v Evelethu predlagal da naj se uvede žensko enakopravnost. Žal pa, da smo tedaj propadli s 47 proti 3 glasovi. Torej izrekamo danes, ko je popolna zmaga na strani naših sosester V imenu vseh ženskih društev priznanje in zahvalo vsem onim delegatom ter gl. odbornikom, ki so glasovali za to točko. Uredništvo pa našim sosestram iskreno čestita na pridobljeni sijajni zmagi. Hvala Bogu, da ne bo treba uredniku več pisati v prihodnjem razmotrivanju. o kaki ženski enakoprav. nosti. Z današnjo številko zaključujemo nad vse obširen zapisnik sej minule konvencije. Nadejamo Se, da bo istega s^pii član(ica) do pičiee preštudiral in prečital. V njem je dosti važnih točk, dosti prememb in mnogo določb, ki stopijo v kratkem v veljavo. Ena, izmed najbolj važnih je preuredba asesmenta članstva razrada "A". O tej je napisal sobr. gl. tajnik danes nekaj vrstic v blagohotno pojasnilo. Tekom zborovanja se je baš o solventnosti, ali preuredbi asesmenta največ debatiralo. Koncem konca pa nismo zamogli priti do drugega zaključka, kakor dvigniti plačilno lestvico članstva v razredu. A, ki ni sol vent en. Da bi dvignili asesment za oba razreda, ali tudi za razred "B" ki je solventen, nismo imeli zato postavne pravice. Prisiljeni smo pa bili urediti asesment pO novi lestvici za člane, ki so pristopili v Jednoto do jan. leta 1915, ali do tedaj ko je bila N. F C lestvica uvedena pri naši KSKJ. ALLIEN PROPERTY CUSTODIAN VRAČA ZAPLENJENO LASTNINO .NEPRIJATE-LJSKIH TUJCEV. Vsled zakonske osnove št. 252, katero je sprejel . 66. kongres 5. junija 1920., imajo gotove osebe pravico, da se jim vrne denar, ali lastnina, katero je zaplenil Alien Property Custodian. V glavnem so naslednje točke posebne važnosti: Lastnina se vrača naslednjim osobam: Bivšim sovražnikom, ki so sedaj državljani ali podaniki nevtralnih ali zavezniških držav, kot je Čeho-Slovaška, Poljska, Rumunska, Jugoslavija, Italija, Francija, Belgija, Danska; ali svobodno mesto kot je Gdansk. Nemcem, ali podanikom Av-stro-Ogrske, ki so bili internirani in zdaj žive v Združenih državah. Ženam, ki so bile podanice Združenih držav ali kake zavezniške ali nevtralne države, ki pa so se poročile s podaniki Nemčije $li Avstro-Ogrske pred 6. aprilom 1917; ako niso dobile denarja, ali posestva od podanika kake sovražne države. Diplomatičnim in konzularnim uradnikom (in njihovim družinam) kake sovražne države. Nesovražnikom, katerim so bili neprijatelji dolžni pred 6. oktobrom 1917, more Alien Property Custodian s privoljenjem nepri-jatelja izplačati dolg. Jugoslovanski odsek < Ameri -škega Rdečega Križa bo v kratkem objavil vsa navodila, kako se mora pri takih zahtevah postopati. American Red Cross F. L. I. S. Jugoslav Section 1107 Broadway, New York, N. Y. ZOPETNO PRIDOBIVANJE AMERIŠKEGA DRŽAVLJANSTVA. "Christian Science Monitor" od 2. avgusta je priobčil pogovor z Mr. J. Weston Allen, Attorney gen. države Masachusetts, ki je izjavil, da oni ameriški državljani te države, ki so vstopili v kako zavezniško vojsko, predno so še Združene države pridružile svetovni vojni, niso več ameriški državljani, pač pa da oni, ki so vstopili v zavezniške vojske po napovedi vojne s strani Združenih dr- žav, niso prizadeti glede državljanstva. Oni, ki so na tak na-| čin izgubili svoje državljanstvo, ?a morejo pridobiti nazaj potom udanostne prisege (oath of alle giance). Kar se- tiče stvar federalnega, in ne samo državnega zakona, velja bržkone isto postopanje tu di za vse druge države ravno tako, kakor za drž. Massachusetts. Zakon določa, da nobeden državljan Združenih držav se nc more odreči svojemu državljanstvu za časa, ko se domovina nahaja v vojnem stanju; s tem je rešeno vprašanje državljanstva o-nih, ki so se vnovačili v tuje vojske po vstopu Amerike v vojno. Mr. Allen je dostavil: "Vsak državljan te države, ki je pred vstopom Amerike v vojno prisegel zvestobo tujemu kralju ali tuji državi, bodisi radi okoliščine svojega vnovačenja v vojno silo te drŽave ali ne, se je odrekel s tem svojemu državljanstvu in je zgubil volilne pravice v tej drža-vi." . * -• . Federalni zakon t. 1908. — kakor dalje navaja Attorney General — določa, da more vsakdo pridobiti nazaj svoje državljanske pravice ,ako se podvrže udanostni prisegi, predpisani po naturaliza-cijskem zakonu, in te prisege more storiti pred vsakim ifiddiščem Združenih držav ali poedine^dr* žave, vpravičenim k naturalizaciji tujcev ,ali pred kakim konzulom Združenih držav. "Federal Bureau of Immigration mi naznanja," zaključil je Attorney General, "da kot predpogoj te udanostne prisege mora dotičnik podati zadosten dokaz o svojem ameriškem državljanstvu za časa svojega vstopa v vojsko ali mornarico tuje države, kakor tudi o tem, da je bil častno odpuščen od te tuje službe. Ko zadosti tem zahtevam, pridobi takoj ameriško državljanstvo." Ker bo vzakonjenje enake volilne pravice dovedlo mnogo ženskih v volilne liste, postane stvar važna radi okoliščine, da se državljanstvo žene določa po može% vem. Niti mož niti žena ne moreta voliti po Attorney general-ovi izjavi, dokler se ni ugotovilo državljansko stanje. American Red Cross F. L. I. S. Jugoslav Section. Razne vesti. PRED VELIKO STAVKO PRE-. MOGARJEV. PREDSEDNIK WILSON POSREDOVALEC. Wilkesbarre, Pa. 29. avg. — Na tu "se vršeči konferenci 300 delegatov unijskih premogarjev trdega premoga je bilo danes zjutraj sklenjeno vprizoriti splošno stavko v rovih trdega premoga, kateri bi se prilclopilo do 175,000 premogarjev: Predsedniku Wilso-nu se je pri tej priliki zaeno postalo Oponim, da bo njegova krivda, če se ne deseže sporazuma glede povišanja plače med premogarji in operatorji. Tekom te burne seje je zbornica ukazala da naj se uradniki premogarske zveze U. M. W. of A. odstranijo iz dvorane, češ, da so izdali premogarje in jih ogoljufali njih koristi. Zborovalci so dalje zatrjevali uradnikom državnega justičnega departmenta, da se unijski premogarji ne boje posledic stroge Levarjcve postave in da bodo obstajali na svojih zahtevah. Že proti zaključka zborovanja se je sestavilo resolucijo in brzojavko na preds. Wilsona,- da ima samo še 3 dni časa odobriti poročilo manjšine. Vsi unijsiki premogarji, zaposleni v rovih trdega premoga zahtevajo do" 1. sep. odločilno besedo preds. Wilsona; v nasprotnem slučaju bodo započeli z generalno stavko. Washington, D. C. 30. avg. Predsednik Wilson je danes odobril poročilo večine komisije antra-citskih premogarjev ki so vali 20% povišanje plače na dlagi pogodbenega dela. Premogarji, ki delajo pri družbah po navadni plačilni lestvici bodo dobili 17 odst. priboljška plače; ravno toliko* dobi jo tudi uslužbenci v premogorovih, ki delajo na podlagi mesečne plače. Po novem plačilnem načinu bo znašala najnižja plače na uro za navadne delavce v rovih trdega premoga 52% centov. Ker je v pogodbi premogarjev označena tudi bonifikacija plače od 1. aprila t. 1. bodo dobili leti za ta čas okrog $18,000,000 pri-boljšeka plače. Vseh 175,00 unijskih premogarjev trdega premoga 30 dobilo na leto na podlagi- nove plačilne lestvice okrog $85,000,000 Ker ima označeno društvo ve-' liko svojih članov tako tudi dosti prijateljev in naklonjencev, je pričakovati pri tej slavnosti v nedeljo velike udeležbe od blizu in daleč. Na to slavnost sta bila povabljena med drugimi Odličnimi gosti tudi sobr.Jo8. Sitar gl. pred. sednik K. S. K. Jednote in sobr. Jos. Zalar, gl. tajnik. Uredništvo "Glasila" izraža tem potom eenj. društvu sv. Jo-žefa.št. 53 k 20. letnici obstanka najiskrenejše čestitke z željo, da bi s podvojeno blagajno in s podvojenim številom članstva obhajalo ce 5 let svoj srebrni jubilej! Ce bo uredniku "Glasila" le mogoče, se bo te redke slavnosti tudi udeležil. NEMIRI MED PREMOGARJI V W. VIRGINIJI. Charlestown, W. V. 29. avg. — Sinoči okrog 11 ure so se nemiri med premogarji v Willis okrožju obnovili. Nekega konstablerja, ki je hotel priti v to naselbino so razjarjeni premogarji s silo nazaj pognali. Pri tem se je tudi streljalo; vendar ni nihče ranjen. Williamson, W. Va. 29 avg. — Iz taborišča Sherman v Chilii-coteh, Ohio je danes dospel semkaj bataljon državne infanterije pod poveljstvom polkovnika Burkharda. Število došlih vojakov ki bodo vzdrževali tukaj red znaša okrog 500 mož. Poroča se da bo vsak premogovnik od Kermita do Delorme v razdalji 59 milj zastražen z vojaštvom. Položaj v Mingo premogarskem okraju je danes precej povoljen. Vlada za enkrat še ne bo v teh okrajih proglasila vojnega stanja, pač bo za vrsto izvršila v skrajno nujnem slučaju. DVAJSETLETNICA DRUŠTVA SV. JOŽEFA ŠT. 53, V WAU-KEGANU, ILL. Naše sosedno društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. v Waukeganu, 111. se bo vrglo prihodnjo nedeljo^ dne 5. septembra v praznično obleko. Čemu pa tudi net To prvo, ali najstarejše slovensko podpor^ no društvo v prijavni 'naselbini Waukegan, North Chicago, bo obhajalo ta dan 20. letnicio svojega obstanka. Označeno društvo je pričelo pravzaprav poslovati dne 28. oktobra 1. 1900; vsled ugod nega septemberskega vremena bo pa praznQvalo ta jubilej nekaj tednov prej. Natančen spored slavnosti 20. letnice društva sv. Jožefa št. 53 je bil priobČen že v zadnji izdaji "Glasila" istega pa priotbčamo na željo danes še enkrat in sicer na 7. strani. Šerif ustrelil polic, načelnika. Athens, Ga. 29 avg. — Danes proti jutru je pomožni šerif Wm. Reynolds v prepiru ustrelil tukajšnjega policijskega načelnika F. S. Jenkinsa, na kar se je morilec prijavil oblastim. Preletel 223 milj na uro. Atlanta City, N. J. 29 avg. — najbolj drzni avijatik V Združenih državah S. E. Cox je na tukajšnjem vežbališču te. dni dosegel svetovni rekord s svojim aero-planom; preletel je namreč 223 milj v 1 uri, ali za 162 milj več kot je znašal dosedanji svetovni rekord. Cox se bo 27. septembra t. 1. vdeželil velike mednarodne letalne dirke v Parizu, kjer namerava odnesti prvo nagrado. ŠTEVILO AMERIŠKIH MILIJONARJEV SE MNOŽI. Washington, D. C.— Zvezni dohodninski davčni urad poroča, da je v Združenih državah dandanes okrog 50,000 članov milijonarske skupine; pravih milijonarjev je pa nekaj nad 20,000. Izmed slednjih je toliko napovedalo $50,000 — čistih letnih dohodkov, kar znači, da premorejo milijon dolarjev. Tekom leta 1918 je stopilo 16,-000 novih vojnih dobičkarjev v vsto milijonarjev. Lansko leto (1919) je napovedalo 15,917 oseb in družin da so imeli od $50,000 do $750,000 čistega dobička, 90 oseb pa celo od $750,000 do $1,000,000. — Ni nam treba dosti računati na katero kožo spravljajo ameriški bogatini skupaj številne milijone. — Molzna krava v tem je slučaju priprosto delavsko ljudstvo. NEZADOVOLJNI TEMPEREN-ČNIKI. Washington, D. C. 29. avg. — W. B. Wheeler, glavni odvetnik protisalonske lige se bridko pritožuje nad kršitvijo prohibicijske postave v raznih državah naše Unije. Krivdo pripisuje navede-nec zveznim sodnikom, okrajnim pravdnikom, zveznim agentom, ki se v sedanji politični kampanji dosti ne brigajo za prohibicijo. Mr. Wheeler trdi da okrajni sodniki drže s prijatelji in prodajalci opojne pijače, ker jim nalagajo le nizke kazni, drugi pa zahtevajo zadostne dokaze pri kršitvi prohibicijske postave. Vsemu temu so krive bližajoče prohibicijske postave. Dalje navaja Mr. Wheeler, da se zakonodajne zbornice 13 držav ne ozirajo na prohibit postavo, v državi Ohio, Missouri, Calif, in Wise, bo pa to vprašanje pri letošnjih novemberskih volitvah potom referenduma seno. re- Bivši ruski car je imel vec svojih posestev in zemljišč, kakor znaša ^givršina cele Francije. y®? •• m- K. S- K« i __ ................rt»00 Jednota .'rana upeKa, Z6 Lenox Ave., North CI Glavni tajnA: Joaip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111 Pomožni tajnik: John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. J- Ažbe, 620 — 10th St, Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Av., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. . . t*\ J XT NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave., West, Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa Frank Frančič, 8205 National Av., West Allis, Wis. POROTNI ODBOR: Mihadl J. Kraker, 719 E. 3N St., Anaconda, Mont. . Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, HI. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.: UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE"; Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, d rust v en e vesti, raz n a naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO k. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. ***** pok. starisem rojstnega dne t leti. . ' :f ' ' r Št #7—1920—16 Iz urada gl. tajnika K« S. K. Jednote« 5475 DOROTEJA HORŽEN, stara 2 leti, 1 mesec in 12 dni, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., umrla 19. julija 1920. Vzrok smrti: Akutno gnitje kosti. Pristopila 19. julija 1919. Bila članica 1 leto. Starost prihodnjega rojstnega dne 3 leta. Opravičena do posmrtnine $48.00, kateri znesek je bil pok. starisem nakazan 7. avg. 1920. Joliet, 111., 27. avg. 1920. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Tukaj navajam nekaj glavnih točk rešenih pri stirinajsti konvenciji K. S. K. J., ter prosim, da se cenjeno članstvo docela z njimi seznani. ŽENSKA ENAKOPRAVNOST. Ženska enakopravnost je bila odobrena z 87 proti 23 glasovi. Na Bffi t P trn »Ulpnn ima in Joticbu /lt»n2+,r„ :„*„ ___:_______»Mi.,- . NAZNANILO ASES. 9—20. ZA MESEC SEPT. 1920. i Imena umrlih članov in članic. Zaporedna štev. smrti v tekočem letu • 58. 671 MARIJA STEPAN, članica dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., umrla 27. julija 1920. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana ža $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 32. 59. x < 18834 MAKS SAJATOVICH, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 15. julija 1920. Vzrok smrti: Izkrvavljenje možgan. Za- k Jednoti po 1 ian 1915 podlagi tega sklepa imajo ženska društva iste pravice za pošiljati delegate na gl. zborovanja, kakor moška društva. Ženska društva za-morejo biti v bodoče le po lastnih (ženskih) delegatinjah zastopana pri konvencijah. VOŽNE STROŠKE IN DNEVNICE PLAČA JEDNOTA. Konvenčni zbor je sklenil z 61 proti 48 glasovi, da še plača v bodoče vozne stroške in dnevnice delegatom iz Jednotinega stroškovnega sklada. Društva zamorejo poslati delegate na konvencijo kakor sledi: Vsako društvo, ki šteje od 50 do 100 članov(ic) sme poslati enega delegata (injo), od 100 naprej za vsakih 100 članov in članic po enega delegata (injo) več. Manjša društva blizu skupaj se smejo združiti, ki štejejo od 12 do 50 članov(ic) in poslati enega delegata(injo). (Združitev je dovoljena in sicer: Moška društva se zamorejo združiti z moškimi društvi in ženska društva z ženskimi društvi). V pokritje konvenčnih stroškov razpisan bo poseben ases. 10c na dana(ieo) mesečno, pričenši s 1. jan. 1922. ' . CENTRALIZACIJA BOLNIŠKE PODPORE. Splošno obvezna centralizacija bolniške' podpore je bila odklonjena z 77 proti 29 glasovi. Odobrilo pa se je prostovoljno centralizacijo bolniške podpore, katero se uvede, če se prijavi zadostno število drutšev, kojih število članstva mora znašati najmanj $00 -članov in članic. NOVA PLAČILNA LESTVICA. Plačilna lestvica članstva razreda "B" ostane nespremenjena. Članstvo razredi "B" bo plačevalo smrtninske asesmente kakor do sedaj. V razred "0" spadajo vsi člani in članice, ki so pristopili(e) "Slovenec". Katarina Kmet iz Stamperka, obč. Trebnje, žena kleparskega mojstra, je bila rojena v Nemški Avstriji. Vedno je silila moža, naj bi se ž njo tja izselil. Ker se mož ni hotel vdati, si je vzela življenje. Prerezala si je namreč z britvijo vratne žile, na kar je izkrvavela. Vlomi. Ivan PavlitV>fpjen L 1884. v Kosezah pri Vodicah, ki je bil ze šestkrat pcedkaznovafl^ je 31. julija poskušal vlomiti v kopališču Rikli na Bledu, toda pri dejanju ga je zasačil France Pazlej z Bleda, nakar jePavlič zbežal, to + — da zasledoval ga je občinski re- oblastveni organi. Zvezali so oba, V razred "A' 'spadajo vsi člani in članice, ki so pristopili(e) k Jednoti pred 1. jan. 1915. Članstvo tega razreda bo razklasificirano varovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 14. jan. 1913, R. 36. . 60. 754"» ANA BUKOVEC, članica dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrla 6. julija 1920. Vzrok smrti: Porod. Zavarovana za in 1)0 asesano P° sedanje veljavni plačilni lestvici National Fraternal $500.00. Pristopila k Jednoti 14. nov. 1915. R. 28. | Congress Table of >fartality in sicer po najbljižnji starosti, kakor je 61- I bil(a> vsakteri(brtfnV-bo dolgotrajnega obstanka Jed note in v varstvo dedičev. Pri razpravi omeiijene točke naj ohrani vsakdo mirno kri; ni Še mu potreba razburjati, nak*r bo prišel do prepričanja, sla je konvenčna zbornica z določilom nove plačilne lestvice storila zelo važen in koristen korak k napredku Jednote, v obrambovsakega člana(iee) in v varstvo dedičev celokupneag članstva. Če si stvar mirnim potom in brez vsakega razburjenja ogledamo in pri tem vpoštevamo razne okoliščine, prišli bodemo do spoznanja, da ni takb hudo, kakor si zadevo na prvi pogled predstavljamo. Všakdo naj ima pred očmi tole-Jednota m vstanovljena samo za danes, marveč za dolgo bodočnost Jednotain« sme gledati na to, da se bo plačalo posmrtnino samo dedičem, članov(ic), ki bodo umrli tekom prihodnjih par let; Jednota« mora gledati na to, da se varuje vse dediče enako in to tudi dediče onih elanov, ki so pristopili v Jednoto pred par leti, ki so pristopili lansko leto, k, so pristopili minuli mesec, ki so pristopili včeraj nnii 1 k .? Prf!^P? V bodo^ V^teri »aj to jemlje vpoštev in prišel bo do zaključka, da so zborovalci 14. konvencije s tem. da so določil, povišanje ases. storili najvažnejši korak v zgodovini Jednote -a dolgotrajen obstanek naše dične organizacije, ter v korist in ob-^ambo celokupnega članstva K. S. K. J. Z bratskim pozdravom Josip Zalar, gl. tajnik. dar Peterlin, kateri ga je aretiral in izročil orožnikoma naredniku Jos. Fonu in tit. naredniku Luke-žu Cerkmannu, katera sta tudi zasledovala Pavliča. Nevarni vlomilec je priznal, da je res nameraval Ker je bilo 30. julija vlomljeno pri gosp. Cirilu Peternelu, kateri stanuje v vili "Zlatorog", kjer je tat tudi zlezel skozi okno in u-kradel uro, egiptovske cigarete, 300 K denarja, eno moško obleko, ene angleške.hlače, 1 hlače in druge obleke in je oškodoval g. Pe-ternela za 6500 K, so orožniki pri zaslišanju Pavliču predočili tudi ta vlom in Pavlič je priznal, da je res tudi pri Peternelu oh vlomil. Peternelu ukradene stvari je skril Pavlič v gozdu blizu vile "Zlatorog", kjer so jih našli; le 240 K je manjkalo. Ukradeno blago se je vrnilo g. Peternelu. Pavliča so izročili sodišču, Dalje je pa Pavdlič tudi osumljen, da je vlomil v Kežmanovo vilo in v Gerkmanovo stanovanje v Mekinjah. Keržman je bil odškodovan za 5000, Gerkman pa za 1100 kron. Pavlič je zelo nevaren, predrzen, silovit in begosumen vlomilec. Nastopal je tudi v gostilnah, kjer je žrlo ogenj, plesal po njem, balan-ciral s polnom kozarcem vode in predstavljal še druge take "copr-niške" kunšti. Avtomobilna nesreča v Grosupljem. Dne 2. avgusta je povozil avto SI. 25 v Grosupljem 17 letnega sina celogruntarja Martina Zajca, katerega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Komisija za naše meje. Komisija za fiksiranje mej med Jugoslavijo in avstrijsko republiko bo nastanjena v Mariboru in začne poslovati dne 12. avgusta t. 1. Vsakdo, ki je interesiran v smislu inštrukcij se lahko obrne glede svojih želja na to komisijo. Naš komisar je gospod general Anton Plivelič, ki mu bo pridelje-no potrebno število ekspertov. Glasom mirovnih pogodb imajo delimitacijske komisije nalogo, da go, da fiksisajo na licu mesta: a) najprej meje, opisane v mirovnih pogodbah, Trstu so prenapolnjei z jetniki in polni raznega mrčesa. Jetnike nesramno pretepajo Ali vse te muke ne zadostujejo: V zaporih je zmanjkalo celo vode in je tako hudo, da eepajo jetniki pol mrtvi na tla. Na padle planejo karabinijeri in straže in jih še pretepajo. Taki so zapori "zmagovalne"' Italije v Trstu v letu 1920, ko ima to mesta zasedeno Italija v imenu antante! Italijanski roparji. Anton Doom, kmetovalec iz Javorja pri Podgradu, je sedel v senci pred svojo hišo s sinom. Prišlo je 5 vojakov, kateri so se jzdali kot b) nato meje, ki bodo določene po raznih plebiscitih, kakor so VESTI IZ JUGOSLAVIJE -L Demarkacijska črta. demarkacijske črte se že kažejo. Ljubljana, 5. avg. Ljubljanske- Kakor se poroča, so bili od včeraj mu dopisnemu uradu poročajo iz!do danes na več krajih krvavi spo-Celovca: Danes ob 8. zjutraj je ; Padi> tftko v Kotmari vesi, v SVet-jugoslov.' delegacija dovolila na j n?n vesi in V Vetrinju. Vpraša-onem delu demarkacijske črte, ki nj®:j®> če bo s takimi začetnimi loči coni A in B, t. j. med Rože- nspehi otvoritve demarkacijske kom in Mostičem, gotove olajša- ?rte zadovoljna tudi ent.entna, ko-ve glede osebnega in blagovnega prometa. To je storila iz razloga, ker bi se nam sicer podtikalo, da smo le zaradi tegA tako nepopustljivi, ker se baje bojimo plebiscita, pa bi ga radi s svojo ne- misija. Dalje se poroča, da je bilo vcqraj vlomljeno v vilo nekega nemškega posestnika v Majerni-ku. «Ne ve $e še, kdo je vlomilac. Gotovo je, da tekom celega leta o vlomih in ropih v coni. A ni bi popustljivostjo onemogočili. Ker 1° slišati, pač pa takoj prvi dan po pa mi nimamo nobenega razloga, otvoritvi prostega prehoda iz coda bi plebiscit odlašali ali da bi se ne B. Gotovo je tudi, da bodo sega celo bali, se je dovolilo toliko,'daj skušali Nemci prevaliti kriv-kolikor se je moglo dovoliti, ne da " bi se s tem ogrožali čistost in ne-pristranost plebiscita ter red in mir v coni A. Poudarjati pa mo- ramo izrečno, da demakareijska črta ni odpravljena in da vrši na nji naše orožništvo in naša finančna straža svojo službo kakor doslej. Prehod čez demarkacijsko črto je dovoljen le z legitimacija-mj* PreK°vori s plebiscitno komisijo še niso končani, toda verjetno je, da bodo jutri vse točke glede osebnega in blagovnega prometa med obema conama končno-veljavno urejene. Krvavi spopadi na Koroškem. Celovec, 6. avgusta. Posledice prostega prometa vsled otvoritve do na« slovensko prebivalstvo. Zato jih opozarjamo na lansko divjanje na slovenskem Koroškem, ko so požigali in ropali celo pri svojih pristaših, kaj šele pri slovenskem prebivalstvu, pa tudi na to, da so mogli biti storilci le iz come B, od katerih ipak sami trdijo, da]*so sami Nemci. Ljubljana, 6. avgusta. Ljubljanskemu dopisnemu uradu poročajo iz Celovca: Porazgovori zaradi demarkacijske črte so se danes nadaljevali. Iz popolnoma zanesljivega vira se doznava, da o-stane uprava v coni A v naših ro- stituira in organizira delimitacij-kah. Ostane tudi orožništvo in ske komisije ter zasleduje njihovo vojaštvo, dokler se plebiscitna ko- poslovanje. predpisane v omenjenih pogodbah. Vsaka plebiscitna komisija bo določilo, čim nastopi funkcija in če bo potreba, v podrobnosti meje plebiscitnega ozemlja . One imajo vso oblast, ne le glede določanja odsekov definiranih pod imenom linij, ki se morajo določiti na mestu, ampak tudi ^lede revizije frakcij, določenih z.uprav-nimi mejami, z izjemo mednarodnih meja od avgusta leta 1914, kjer mora komisija edinole vzpostaviti stebre in mejnike, če zahteva to revizijo kakšna interesi-rana država in če smatra tar odobri komisija to kot oportuno. One smejo celo v primerih, ki mso predvideni v specialnih pogodbenih stipulacijah, spremeniti pripadnost kraja, imenoma označenega v pogodbi, pod pogojem, da je ta sprememba neznatne važnosti in če se kaj takega sklene v komisiji soglasno. One morajo gledati na to, da se v vseh slučajih kar največ mogoče držijo definicij v pogodbah ter se ozirajo kolikor mogoče na u-pravne meje in lokalne gospodar ske interese, izključujoč kakor-šenkoli nacionalen .jezikoven ali verski razlog. iiž V njih kompetenco spfcda sestavitev zapisnikov in ureditev vsa-koršnih juridičnih vprašanj, ki bi nastala vsled delimitacije; ti zapisniki in te ureditve pa postanejo definitivne in obligatorične za interesirane sile šele potem, ko jfh te sile odobrene. Konferenca ambasadorjev kon- jih odvedli v hišo in zahtevali denar. Oropali so starčka tako za 2500 lir v denarju. Italijanske nasilnosti v Tržiču (Monfalcone). V Tržiču se je pojavil tudi neki "faseio di combat-timento," to je zločinska zveza z namenom učiniti vso jugoslovansko in slovensko imovino, kakor se je to zgodilo v Trstu, v Pazinu, v Pulju in na Reki. Napovedali so na Šil. julija 1920 # protestni shod radi splitskih dogodkov, katerega je sklical pristni Italijan dr. Brezina ("Brezina). Doznali so to delavci, ki so tudi zvedeli, da se namerava zažgati hotel Inter-nacionale, kateri je last Slovenca. Delavstvo je nastopilo proti tem zločincem in je zabranilo nakano ter zapodilo to sodrgo! Dva dni pozneje je dr. Bfezina javno v "Lavoratoru" prosil odpuščen ja delavstvo, ker se boji za svoje mesto občinskega tajnika! Avtomobilska vožnja Gorica — Vipava se- je zopet vpeljala z 2. avgustom. Novega okrajnega civilnega komisarja so dobili v Tolminu v o-sebi Ivana Giordano, ki je bil premeščen iz Trbiža. Podrejenim u-radnikom je za povedal dopisovat ^ ti slovensko in dobivajo županstva, duhovniški uradi in zasebniki dopise in vloge v slovenskem jeziku, kar je morda ena kapljica pravično^i. Celovško pismo. Celovec, 5. avg. 1920. Še ena taka zmaga in po meni bo, je dejal Pyrrhus. I11 še ena taka zmaga, — pa bo po Nemcih na Koroškem — za vselej. Zmagujejo namreč naprej in naprej — na papirju in kvečjemu še z jeziki v oštarijah. Te vrste zmage jim le mirnodušno prepustimo tudi v coni A. Končna in prava zmaga pa je naša! Ko bi bili Vi, gospod urednik, videli te obraze predvčerajšnjim, ko so se vračali od pred njihovimi nosovi jim zaprte demarkacijske črte, smejati bi se jim bili morali. A njim ni bilo za smeh! &li s r. tja, hoteč priti v cono A, nabasat si nahrbtnike, pa se jim pot za enkrat ni obnesla. — ln kako so zabavljali čez "čuše", pri tem pa se tolažili z javnim govorjenjem, Češ, da je ententa že sklenila (menda v celovški oštariji pri "Zamorcu"), da pripadeta obe coni A in B brez glasovanja nemški Avstriji, če se ne odpre demarkacijska črta. Brez šale: celo verjeli so nekateri to bedarijo in šli agitirat ž njo v cono. A. — Ne glede na to, da na kaj takega v nasprotju s sen-žermensko pogodbo ententa niti ne misli, ker misliti ne more, naj se mi ne zameri, če si dovoljujem pripomniti. Ententa ima važnejši skrbi dovolj, nego samo koroške Nemce. In če do danes ni spravila enega samega norca iz Reke, ne -bo tudi nas od tu, kajti mi norci nismo — vsaj sedaj ne več! Edino jedro, ki se da izluščiti iz cele gnile lupine nemškega besedičenja je ta, da trosijo Nemci okrog čenče: demarkacijska črta piora pasti, a potem bodo morali Kranjci" bežati preko Karavank. ,Ne vera sicer .kdo more verjeti take budalosti. Dosti jih pač ni. . r. Torej: demarkacijska črta. — Ali še obstoji — ali je padla? — Padla je pač pregraja, a demarkacijska črta obstoji še vedno. Dovolile so se za prehod razne olajšave za posamezne osebe, d?-čira je prehod v večjih gručah ali skupinah prepovedan ter ima* o-rožništvo nalog, da to prepreči. Orožništvo namreč in finančni stražniki ostanejo na svojih mestih, vendar ne v obliki stroge straže, ampak le za kontrolo. Osebam, ki jih bo označilo okrajno -glavarstvo ia malopridne in nevarne, bo prehod prepovedan. Posebne vrste propustnice bo izdajalo okrajne glavarstvo v zvezi 2 usmilila ter razpela pod Vlada pa lahko računa na armado pri r jem ivarstva let prost, (it. pt piščeti, sadjem,' zelenjavo v f. pa je valutno vprašanje in na te naj tukaj nujno opozorim prebivalstvo v coni A.I Zvedel sem, da so Že prišli ir prihajajo Nemci jz cone B v cone A, kjer zamenjavajo ničvredrt avstrijski denar po 6 (šest) kror za en dinar. — To je sleparija! Dinar se plačuje danes v cu najmanj po 10 avstr. kron, tu di po 10.80 do 11 kron in se bo se dvignil Naj se prebivalstvo A-pasu ne da opehariti od Nem cev, ki mu hočejo natvesti buda lost no vest, da bo avstrijska kro j;a toliko vredna kot jugoslovan ska. fn tozlasti sedaj, ko se inij pričeti izvoz žita! Že poprej sem omenil jezo Nem cev, ki pa si ne upajo ž njo pra* na dan. Tako je te dni neka tak olikana tevtonska stvar, baje cel uradnik deželne vlade) nahrulilr nekega šoferja v -jugoslovansk uniformi z besedami pristne šva> ske kulture: "Was macht diese jngoslavische Schwein hierV (kaj dela tu ta jugoslovanska svi nja?). Čast taki kuliuri. ki j' vedo ceniti tudi Francozi, ki se nedavno pošteno nabunkali neka nemških kričačev. Pri takih lju deh izda največ le pasji bič. — Na cesti proti Vetrinjam je pol no ljudi, ki ženejo vennomer svo; "hcu!" — Naj ga le, saj ne zr dolgo. — Vendar pa bo dolŽnos' oblasti z železno roko vzdržati reč in varnost našega ljudstva, kei Nemcu ni zaupati nikdar. Ob se bi umevno — ostane uprava v co ni A naša. — Stat nominis umbra Ljudsko štetje v Maribora s< bo izvedlo od 7. do 12. avgusta. Naval gostov v Rogaško Slati. no, ki je bil nekaj dni pojenjal sc začenja znova. Dan za dner prihajajo gostje, med njimi znan' politiki, ministri in generali. V nedeljo se je pripeljal tudi gene rali. V nedeljo se je pripeljal tud genera! Vasic poveljnik III. armi je. Toča. Pekre in okolico je aug^ drugič obiskala toča. Pobila je š« to, kar je ostalo po prvi toči. Umrla je 7. avg. popoldne Zgornji Šiški v 70. letu svoje d9 be gospa Marija Rojina, hišna po: sestnica in mati mizarskega moj stra in občin, sVetnika g. Ant. Ro jina. Pokopali so jo na pokopali šču v Dravljah. N. p. v m.! Velik požar.. — Cela vas pogo ; rela. Vas Jesen je, spada jočo por občino Hotič pri Litiji, je zadel; dne 4. avg. popoldne ob 3. uri ve lika nesreča. Trileten otrok se j< igral z vžigalicami jn povzroči ogenj pri Smoletovem hlevu. Ve dni trajajoča suša je kakor nalaš< bila pripravila osušene slamnat« strehe in lesena gospodarska po j slopja za grozni požar. Silni ve • trovi so kar trgali plamene in jil nosili daleč naokrog, tako je bih, v dobrih 10 minutah vsa vas v pla • menu. Žetev požara je bila katastrofalna. Kozolei polni ravnoka požetega žita, prašiči zaprti v svi njakih, hiše z" vso opravo in oble ko, skednji in lope z vsem omla čenim žitom in mrvo ter z vsen gospodarskim orodjem in raznim stroji — vse to je bilo v eni ur uničeno. Ljudje niti blizu nis«^ mogli radi silnega žara in vroči ' ne ter dima, ki ga je pihal siler veter na vse strani. Škoda,je o gromna. Zgorelo je tudi 5 glav goveje živine 10 ovac in 12 praši ! ee v. Vsi posestniki so popolnomf* uničeni. Nedotaknjena je ostalf lo Smoletova hiša in še drugi dve manjši hiš. Vse drugo je spreme-*< nil požar v pepel in groblje. Ljud!" je so popolnoma brez strehe ir* vsakdanjih življenskih potrebščin Obupanci se jokajo nad razvalina mi in nad svojo grozno usodo. Vs« zavarovalnina znaša komaj kaki! 10.000'K, dočim se ceni škoda yx požaru do poldrugega miljona. Iz tega se vidi, da mora biti pomoč javnosti in dobrih src res izdatna ako se hoče vsaj malo pomagati ubogim pogorelcem. do vzpostavitve prejšnjega stanja. Apeliramo torej na vsa usmiljena srca do-bročutečih ljudi, da pomagajo le-čiti krute rane ubogih pogorelcev. katere — brez zunanje pomoči — naj izve ke veselioe: 1. N, Sokoli so poslali ge. v Wagensberg nemško Tesano pro snjo za dobitke, kjer so se podpisali Sokolverein, enako tudi vspo-red v nemščini. Prva pot je bila k mili jolitu Knaflicu, ki so , se mu poklonili. Sokoli so res slovenski demokratje. Heil Sokol verein! Slike z Bleda. Ko smo se popoldne vozili s čolnom proti otoku, sta se nam :približala 2 čolna, na enem 2 fanta, na drugem 2 fanta in eno dekle. Oblečeni so bili boljše, mislili smo, da so mogoče to | dijaki. Prepevali so sokolako himno in veslali okrog našega čolna vidno z namenom, da trčimo, ker so videli, da nismo vajeni ve-danja. Vpili so: "'Črni", "Živijo Šušteršič!" Eden je kričal: "Eece homo" in posamezne latinske besede iz cerkvenih obredov, nato so začeli peti "Zvelicar naš je vstal" in nadaljevali s psovkami. Nedaleč od nas smo videli, kako je nekaj čolnov, med njimi ona dva, ki sta se. od nas odstranila, oblppiilo ladia^s Čehi ip glasno začeli Cehe izzivati. Poznam iz Prage %ebno par vi&okflšoleev-Čehov 'in dam, ki so bili na tej adji. Bilo me je v tem trenutku »ram, da govorimo s temi nesramnimi izziva ("i isti materni jezik! Čehi so čuli na Bledu mnogo nemškega, tudi mažarskega govorje-lja, tem ljudem se ni zgodilo nič Brate iz seevra, ki so prišli le za oar ur ogledat si naš krasni Bled, ie blejski Sokol nesramno napa-lel! Čehi so mi pripovedovali po-meje, da so jih zmerjali z besedo 'špiceljni". Rekli so mi: "Saj vendar nismo iz sovražne države!" Bilo mi je le žal, da nisem mel aparata, da bi fotografiral te lapredne elemente. Izzivanje zve-'er na jezeru naj Vam popišejo Irugi. Ker smo mislili, da odha-a vlak šele opolnoči, smo ppzno zapustili čoln in silno "hiteli na kp-odvor. Malo pred zdraviliškim lomom nas je v popoldni temi dejansko napadla neka drhal. I)ve Gjsebi naše družbe sta dobili u-jjJjrce z jermenpmJ3s>.jdaxi.' JJj&al Vas "je napadla emi med dreviem. najbolj lebej, Radoviči, Slamna Grabovec. Pridelek, ki je še na polju, je v teh krajih uničen. Vas Drašiči je bila toče obvarovana, udarila pa je tamkaj strela v rodni dom zatiškega p. prijorja Ko. stelca. Pogorela je hiša in hlev. Na Suhoru je priplavila voda dva mrtva dečka-pastirja, katera je naliv prehitel, ko sta bežala z živino domov. Na hrvatski strani je ubil hrast, ki ga je vihar treščil ob tla, par volov. Upi in milijoni so m pa vodi. Da bo žalostna slika še bolj popolna bodi še iz preteklega tedna omenjeno, da je strela ubila tesarja Teropčica, ko je pripravljal veselični prostor za so-kolsko prireditev. \J Smrtna nesreča. Na kolodvoru v Zagorju je dne 6. avg. mad 6. in 7. uro zjutraj pobirala žena železniškega kretnika Marija Jvurnik premog. Ko je nameravala prekoračiti železniško progo, je prišla med dva nremikalna voza in sta ji vozna krožnika tako stisnila prsni koš, da se je takoj zgrudila mrtva na tla. Pokopali so jo na pokopališču v Zagorju. Uboj iz narodnega šovinizma. Graški listi poročajo, da so se v Sfieblerjevi gostilni v Arvežu prepirali med seboj Nemci in Sloven ci. Pri tem je viničar Siissinger zabodel viničarja Ignacija Knafli-ča. Siissingerja so zaprli. Motorni člon na Ljubljane! Te dni se bo otvoril osebni promet z. motornim čolnom med Ljubljano in Vrhniko ter vmesnimi postajališči. Čoln je last strokovnjaka Ludovika Železnika, najnovejšega tipa, 9 m dolg, 2 m širok, 1 m globok, in ima 35 konjskih sil močan bencinmotor ter prevozi naložen 25 km na uro. Opremljen' je z najpotrebnejšimi rešilnimi pripomočki kakor tudi z rešilnim čolnom ter ima na pokritem krovu prostora za 16 oseb. Da je vožnja z motornim čolnom zelo varna, je dokaz ,ker je čoln odlikovan že s šestimi srebrnimi kolajnami. Cena vožnji bo jako nizka, in moremo to podjetje ljubljanskim izletnikom le priporočati, ker vožnja po Ljubljanci k izvirku Ljubljanice bo jako inte-resentna. Vozil bo ob nedeljih in f^vpprazžikiji večkrat na dan, med Ljubljanski "Slovenec" z dne 15. in 16. jul., prinaša o tem na •vi strani sledečo zanimivo po- USODA NE O mJih I T 0V. BRA Italijanska grozodejstva proti Slovencem v Trstu. ali mi preje rekli kako besedo, in ie zginila v temo. Imeli nismo ni-esar v roki in silno se nam je mu-lilo na vlak, zato nismo odgovorili načinom, kot bi se tem sokoljim culukafrom spodobilo. k Ako >odo jugoslov. Sokoli še trpeli v voji organizaciji blejskega Soko-a, vsa čast jim! Bratom na jugu blejski dogodki glasen klic in Italijani zažgali "Narodni dom". V Trstu so v torek dne 13. juli ja zvečer uprizorili Italijani radi splitskih dogodkov veliko in divjo* demonstracijo. Večja tolpa italijanskih demon* strantov jc okoli 18. ure dospela pred Narodni dom, kjer je hotel Balkan. Demonstranti, oboroženi s sekirami, kladivi in puškami, so naprej s kamenjem razbili okna potem jeli streljati in vdrli v Narodni dom, v katerem so v ne ra-. zbili in pometali skozi okna na ce sto. Nato so veličanstno stavbo polili s petrolejem in jo zažgali na štirih straneh. Kmalu je Narodni dom gorel v velikem plamenu, ki je učinil poslopje do stropa. Ob 3 zjutraj je stavba še gorela. Drhal ognjegascem ni dopustila gasiti' smeli so le močiti sosedne stavbe in s tem lokalizirati požar. Tolpe pustošijo slovenske banke trgovine in pisarne. Od Balkana so divjale razne tolpe podiivjanih demonstrantov po mestu. Prišedši do tržaške po družniee Ljubljanske kreditne banke so s kladivi in sekirami ra zbili vhode in potem popolnoma demolirali banko ter pometali po hištvo in arhive na cesto, kjer so zanetili ogenj. Pobesnela drhal je tlemolirala tudi druge slovanski trgovine in dospela okoli 21. ur< 30 min. pred Jadransko banko Vdrli so v i. nadstropje, razbil Ali skočila z okna, da sta oče na kmalu na to Več oseb, ki so jih demonstranti smatrali za Jugoslovane, je bilo pretepenih in dejansko napadenih. Med njimi par dalmatinskih kur-jačev in neki Kalabrež, ki so ga smatrali za Hrvata. Več oseb je bilo zabodenih ž nožem,£flaed temi kuhar gostilne "Bonavia" in neki italijanski poročnik, ki sta umr števajo imena kakih 26 oseb, ki sc bile ranjene od strelov, ročnih granat in bodal ali odnesle opefcKI ni vse pohištvo in arhiv ter razmeta li ves inventar skozi okna na re- a bi oniftednom pa po potrebi. Pristanišče je Trnovski pristan. Ljudsko štetje v Jugoslaviji se izvrši takoj po novem letu, in sicer v stanju prebivalstva, kakor je bilo z izpolnjenim 31. decembrom letošnjega leta. Nove poštne znamke. Začelo so je tiskanje novih poštnih znamk, ki bodo ^veljale za vso kraljevino. Znamke s kronsko vrednostjo bo- najjasnejši dokaz, kaj se skriva v do veljale gamo žo do konca de okolski kulturi m sokolskem slo- cembra t. 1 vanstvu. "Orla" so spoznali čaka gotova beraška palica. De- župna cerkev. Vinogradi po Vese nami ali drugi darovi naj se bla- VI ari bom. a "Sokola" na Bledu! Strela. Dne 4. ob 5. popoldne je udarila strela v slamnato streho poda posestnika Franca Mar-iiičiča v Brezovici, občina Mirna, ia katerem so bili istodobno zaposleni štirje mlatiči. Takoj je ril pod v plamenu. Zgorela je ve-ika količina še neomlačene pšeni-e, pšenične slame in 10 voz krme J*\ vozoyi in različno poljsko o-rodje. Škoda znaša več tisoč kron, zavarovalnina le 2400 kron. Požrtvovalnosti moštva gasilnega mštva iz ikfirne in domačinov se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil na sosedna poslopja. Isti dan ob 6. uri je udarila strela v ske-enj posestnika Ivana Bačarja na Pristavi, občina Šmihel-Stopiče. kateri je s približno 30 stoti sena, 40 merniki pšenice. 15 merniki rži, 5 merniki ječmena, 1 mernikom ajde ter 15 kg deteljnega semena, pogorel.' Tudi 3 sodi in več gospodarskega orodja je ogenj u-hičil. Škoda znaša 50.000 korn, zavarovalnina le 1000 kron. V o-tolici Novega mesta je povzročil na polju in poslopjih. V vinogra-ih na Trški gori je padala debela toča. Škoda je občutna. Ameriški konzulat v Zagrebu. V Zagrebu je pričel poslovati c-meriški konzulat, katerega bo vodil g. Wilburg Keblinger, dokler ne bo imenovan stalno konzul. Iz Metlike. Krog 7. ure zvečer y sredo 4. avgusta je obiskala Metliko in nje okolico grozna nesreča. Črrii oblaki so izzvali strašen vihar nad mestom.'Razkrival je hiše, ruval drevje s koreninami, prebbracal kozolce. Med najbolj prizadetimi objekti v mestu je lici nudijo sliko pravega razdeja- Cene vinu na Hrvatskem in Ba-natu so začele radi dobre letine silno padati. Dobra stara vina ponujajo že po 12 K liter na debelo. Mnogo tega vina po tej ceni je že prišlo v Ljubljano. ..Bogat plen. Italija dobi glasom sporazuma med zavezniki celokupno bivše avstrijsko in ogrsko trgovinsko brodovje. ker ji tako Francija kakor Anglija odstopi svoj del. - * . Vnebovpijoče bogokletstvo. Sicer popolnoma "Narodni listi" so poročali dne' 18. jul. t. l; sledeče iz mcsteca Šlan: Steber sv. Trojice, ki je že od 1. 1689 krasil mestni trg in ki je bil postavljen v zahvalo, da je Bog odvrnil šibo kuge od mesta, je postal dno 5. julija na predve čer Husovega dne, žrtev nezaslišane surovosti in laži s svojimi umetniškimi deli vred v razvalinah. Zgodilo se je to ob 5. uri popoldne torei ob belem dnevu. Delavci so prišli od dela, so prinesli lestev, neki delavec4, ki se je v vojski proti Srbiji posebno odlikoval s svojo krutostjo proti tamošnemu pjrebivalstvu, jc splezal po lestvi na steber, pljunir v v obličje Matere Božje, jo večkrat udaril in ji potem s kladivom odbil glavo. Kar se je dalje godilo, ne maram opisovati. Navzočih *je bilo kakih dvesto oseb, ki so se k temu bogoskrunskemu početju smejale. To se je godilo pod okni okrajnega glavarstva, pred očmi policije. sto. Od 1. nadstropja so vdrli skozi notranje stopnice v pritlične lo kale in tudi tukaj demolirali po hištvo. S kladivi in sekirami s< razbijali tudi po težkih blagajni cah, katerih pa niso mogli razde ^ati, tako da fakinaža ni mogli Ropati denarja. Poleg podružnice Ljubljanske kreditne banke in Jadranske ban ke je bilo razdejanih* mnogo dm gih slovanskih obratov, tako advo katska pisarna člana naše mirovni delegacije dr. Otokarja Rybara nadalje odvetniška pisarna dr. Jo sipa Wilfana, predsednika politi čnega društva "Edinosti" in di Konrada Voduška, uradni prosto ; ri "Hrvatske štodioniee" in 'Splov šne hranilnice*, nadalje tiskarn; "Edinost", kavarna "Commer-cio", gostilna "Lenček" in "Na karska", šola in pisarna srbsk' pravoslavne crkvene občine, knji garna Štoka, ulica Milano, spedi cijska tvrdka "Balkan", tvrdk; Franc & Kranz in druge slovanske frgovine in obrati. Naš konzulat popolnoma razde jan. — Jugoslovanska zastava onečaščena. Vdrli so tudi v stanovanje in a urad jugoslovenske delegacije ii tudi tukaj razbili' vse pohištvo ir svobodomiselni l^hive ter pometali na cesto. Razdejalci so sneli tukaj tudi državno zastavo, ki je bila izveše na v uradnih prostorih delegacij^ v drugem nadstropju in jo vrgl; na cesto, kjer so jo demonstrant" AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO ! Al i je Vaš sin, aH hči tudi žt pri K. S. K. Jednoti? Če ne, po «krbite za to na prihodnji seji! raztrgali in potem razcefrano no., sili v triumfu. Karabinjeri m fvoj jaštvo rti nič branilo roparjem, da| ji so bili večkrat in nujno pozvany pO interesentih, naj jim branije imetje in osebno varnost. PrecV Jadransko banko so komaj okol" 22.30 dospeli štirje karabirijerji| ko je bilo pohištvo že popolnomr, razbito in arhiv ves razmetan- "Narodni dom" popolnoma zgo^ rel. — 2 osebi mrtvi, 35 ranjenih; "Narodni dom", v katerem so demonstranti na več krajih in v raznih nadstropjih s petrolejem in bencinom zanetili dgenj, je popolnoma zgorel. Qd ponosne stavbe je ostalo le zidovje. V tretjem nadstropju "Narodnega doma" je prebival Hugon Roblek, 49 let star in njegova hči Josipina, 20 let stara, oba iz Radovljice. Ramen, ki se je tako bliskovito razširil, jima je odrezal vsak izhod. Z okna dol sta oba s sklnejenima rokama prosila in rotila množico, naj ju reši strašne smrti v Protiitalijanske .demonstracije Ljubljani. Z ozirom na včerajšne vesti italijanskih grozodejstvih v Trstu se je zbrala pred" Slonom'V velikanski povorki se je vil demonstracijski sprevod po Aleksandrovi cesti pred deželno vlado. Med viharnimi klici množice, ki je kli 3ala smrt Italiji,,je stopil na soho )ri vhodu v vladino palačo Drag. Vojska ter ožigosal italijanska grozodejstva v Trstu. Italijani bo do morali računati z našo armack n takrat bomo všteli te zmagoval 2e; doživeli bodo Kobarid.v dru fi izdaji. Narodni dom ni,uničen zastonj; maščevali ga bomo, (Vi harno odobravanje. Klici. Živio /ojna!) Ne marajo našega prijateljstva naj imajo naše sovraštvo — meč naj govori! Nato je odšla deputacija k predsedniku dr. Brejcu, da mu sporoči voljo in zahtevo naroda, ki ne trpi takih zločinov nad brati v zasede-tem ozemlju. Predsednik dr. Brejc stopi m >alkon in zagotovlja množico, di >o sporočil vladi v Belgrad ogor 5cnje in. zahtevo naroda, da st ržaška grozodejstva maščujejo /lada v Belgradu je sestavljena i: .seh strank, gotovo bo izpolnjeva-a voljo naroda, Poziva, da se ma-lifestacija, ki bo zelo vplivala tudi onstran črte, dostojno razvije* la se ne pusti neodgovornim elc-nentom, da jo izrabljajo v stran-ike namene. Sporoča bratom onstran iskrene pozdrave. (Viharno odobravanje: Živio Brejc!) Sprevod se poda nato v Zvezdo pred komando Jdravske divizije. Množica je bolj in bolj rastla, na-/dušenje je postajolo vedno več-e, med burnimi klici in petjem se je zbiralo ljudstvo. Akademik Božo Tripalo iz Spli-a govori med burnim pritrjeva-ljem: "Zanašali smo se na razne )ariške konference — varali so ias.. Brez vseh danes vstajamo. !a maščujemo trpinčene rojake v asadenem ozemlju. Pošiljamo jim jozdrave —- zavedajo naj se, da e kelili njihovega trpljenja do /rha poln! Za njim govori poslanec iz rrsta: Naj ne bodi silze, ne smeh-jaj na naših licih — skrčimo mišice — srd v srcih nad barbari ! ■ talijani, ki nas danes mučijo na lajbolj barbarske načine (klici: )fuj!), naj se zavedajo, da nik-lar ne bi bili zmagali brez Slova-aov! Škandal v Trstu nima para: doslej so nam uničevali kulturne tstanove, predvčerajšnjem vse. In >oročila, ki so došla, še niso popol-ia: še drugim rodoljubom so iz-opali stanovanja, jim uničili pre noženje. In vse to se je zgodile >od zaščito italijanskih oblasti talijanskih bajonetov. Mi smo bi i proti vojski, smo še vedno prot' iji, a če se gazi naše brate v naj ujšem tiranstvu: zdaj orožje \ ;oke! (Viharno odobravanje.) Do smo gledali mirno, še mirneje laŠa vlada; zdaj naj nam da pri-iko, da se osvetimo. (Živahno pri-rjevanje.) Ko smo se borili za ko-•isti drugih držav, bomo se tudi ?a svojo domovino. Ko pride čas — noht za noht! In če nas oblasti ne pozovejo pod orožje, gremo sa-nil Živela naša svobodna ujedi-njena primorska Jugoslavija! (Dolgotrajno, burno pritrjeva-ije.) Za njim govori imenom koroških dobre vol jce v g. Est: Kot smo ili za Korotan, gremo za naše Pri-morje! Roke proč od naše zemlje — J^o zadoni tromba, gremo vsi! (Klici: Živio mobilizacija !) Med petjem "Lepe naše domovine" in "Bože pravde" se je vila povorka v Aleksandrovo cesto pred stanovanje generala Do-kiša. , Na balkon je stopil med živahnir mi ovacijami general Dokič: Ra-zaume Vašo nervoznost, imaste platncnu. Skupina ljudi se jih je | vlado, ki bo vršila narodovo voljo. (Živahni klici: Živio naša armada!), ki je odbila sovražne naval«? na Koroškem (Živio jugoslovanska Koroška!) in jih bo tudi druge>d. nila jezik Zato bodi manifestacija kulturna. pokažimo Italijanom z elostojno demonstracijo, da stojimo visoko nad njihovim barbarsvom, kot m ga pokazali v Trstu. (Vihamo dolgotrajno odobravanje! Klici: Živio general Dokič! Živio naša jugoslovanska vojska!) Nato se Drag. Vojska zahvali manifestantom,. ki so prišli brez vsake agitacije in konča z besedami: Čas rešitve naših bratov je bliže kot si morda kdo misli! kot si morda kdo misij! Med petjem narodnih himen se je množica polagoma razšla. Maribor za naše brate v Trstu. Maribor, 15. julija. Danes ob 8. zvečer se je zbralo na Glavnem trgu v Mariboru na poziv Jugoslovanske Matice okoli-. 10 elo 12 tisoč Slovencev iz Maribora in o-koliee, da protestirajo proti neču-venim nasilstvom Italijanov napram Slovencem v Trstu in Pri-morju. Pred magistratom so na odm pred Marijinim kipom zapeli pevci "Glasbene Matice" pesem "Buči, buči morje adrijansko", nakar je dr. Rosina govoril v imenu mariborskih Slovencev ter za-klical na koncu svojega govora: Slava našim mnčenikom v Trstu!" Nato je govoril dr. Medved v imenu obmejnih Slovencev za naše trpine v Primorju, v imenu jugoslovanskih železničarjev — §kerjane, v imenu uradništva pa državni pravdnik Sorzini. Zatem je z balkona mestne hiše pozdravil iavze>čo množico mestni vladni iomisar dr. Leskovar, ki je izja-/il, da bo sporočil osrednji vladi felje in zahteve mariborskih in obmejnih Slovencev ter je zaklical >b koncu, da Slovenci raje unire-Tio, kakor da bi živeli brez časti. o viharnem odobravanju je pev- * ski zbor zapel "Lepo našo domovino". Koroški Slovenec dr. Mualler je za tem prečital nastopno resolucijo: "Prebivalstvo Maribora, zbrano na protestnem zborovanju dne 15. julija, se zgra-. ža nad prelitiem krvi svojih bratov ob Adriji, nad barbarskim u-ničevanjem njihovega imetja, nad bestialnim nastopom italijanske soldateske in nahujskaue drhali v Trstu in Primorju. Izražamo svoje ogorčenje nad tem, da oficijel-ni italijanski krogi niso pravočasno preprečili divjanje proti de>-morodnemu jugoslovanskemu živ-lju v Trstu in Primorju, temveč privolili v to, da so mogli celo vojaki in častniki nemoteno požiga-ti, pleniti in pobijati. Naje>dloč-nejše protestiramo proti temu, da so ententne sile dovolile Italiji zasesti jugoslovanske dežele, oni Italiji, ki pri vsem svojem nastopu kaže nebrzdano sovraštvo proti jugoslovanskemu prebivalstvu teh pokrajin. Zahtevamo, da se I-taliji vzame mandat okupacije in da druge ententne čete zasedejo Primorje, končno, da se da narodu pravica, naj s plebiscitom izrazi voljo o državni pripadnosti. Vlada naj bo prepričana, da vsi kakor en mož stojimo na tem, da dosežemo zaščito našega naroda* v zasedenem ozemlju, in da smo pripravljeni na vse žrtve, ki jih bo država zahtevala od nas." Reso-'ucija je bila sprejeta med vihar- -lih dolgotrajnim odobravanjem. Vato je v imenu narodnega ženit va govorila ga. Švarc in je pev-iki zbor zapel himno "Bože prav-le". Zborovalci so se z^tem razvili v sprevod, ki se ga je udeleži-'o nad 10.000 ljudi, in ki je korakal z Glavnega trga po Gospodski ulici, Slovenski Aleksandrovi, Maistrovi ulici pred mestno poveljstvo, kjer je polkovnik Bogi-čevič, poveljnik podčastniške šole imel navdušen govor na navzočo ljudsko množico. Po njegovem govoru je imel še sklepno besedo g. Novak, nakar se je sprevod razvrstil zopet po Aleksandrovi, Gosposki ulici na Glavni trg. V sprevodu so neprestano peli narodne pesmi, orlovsko in sokolsko ko-" račnico. Manifestanti so se na Glavnem trgu razšli. Vsa prireditev se je vršila strogo v redu. Prišlo ni do nobenega incidenta. Tudi mariborski zmerni Nemci sc zgražajo nad italijanskim barbarstvom. . Maribor, skrajno severno mesto naše države, je z današnjo manifestacijo dokazal, da ima za naše še neodrešene brate ista čutila kakor vsa ostala Slovenija in cela Jugoslavija. ^ za vse prore z.A m iz. Evrope po izvirni ceni. mašim pomi-W kom preskrbimo • ♦, i ® POTNE LISTE (pose) ® (S) kakor tudi izdelujemo vse potrebneipotne listine ter izvršujemo (g) NOTARSKE POSLE (§) ® vsake vrste pravilno in točno. Izdelujemo prošnje ali izjave, _ ki so potrebne za dopremo oseb iz domovine v Ameriko. Jem- V (§) ljemo denar na * * (§) OBRESTNEE VLOGE ® ®ter plačujemo po \'/t obresti. Otvorite vaš račun danes. ^ Izplačujemo tudi največje vloge vlagateljem nazaj brez od- W povedi. , ® ® NEMETH STATE BANK, ® f 10 E. 22nd St New York, N. Y. ® ® ® ®®®®®®®® ®®®.@$>®®®® ®®®®®®®®® V STARO DOMOVINO •bno sestav- S3 V .* iS S££. V. 30 LETNICA DR. SV. JOŽEFA V WAUKEOAK, ILL. Društvo sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. Jednote, v AVaukegan, 111. bode obhajalo 20. letnico svojega obstanka v nedeljo, dne 5. septembra 1920. Ob tej priliki uljudno vabimo vsa slovenska, hrvatska in slovaška društva,. kakor tudi posameznike iz Waukegan, North Chicago, Chicago. So. Chicago, Jollet in drugih bližnjih naselbin* da se te naše redke slavnosti udeleže, ter nam pripomorejo dp boljšega u-speha. Prosimo vsa društva da nam naznanijo pravočasno svoj prihod. spored bode sledeči: Ob pol lOti itri zjutraj zbiranje društev v šolskih prostorih. Ob 1*0. uri društva skupno odkorakajo v cerkev. Po sv. maši odhod, z godbo na čelu v Slanovo dvorano. Ob 1. uri popoldne banket, ali skupna južina udeležencev. Temu sledijo, razni govori in petje. Ob 3. uri vprizpritev šaljive igre "Vse naše". Prvič na slovenskem odru v Ameriki. V igri nastopijo sledeče osebe: Krčmar Jure — Frank Jeraj. . Mešetar, Jokel — John Hladnik. Dolfe Teei — August čepon. Veneel Beži — Ignac Grom. — (bivša vojaka klateviteza.) Orožnik — Matt'. Slana. Po igri sledi ples in prost zabava. Vstopnina k banketu je $2.00 za osebo. Po banketu bode vstopnina za moške 50c, ženske 25c, otroci 10c. ce, plača en dolar v društveno blagajno. Pozdrav ter na svidenje! Anton Kordan, Beningen Snoj v New Yorki^ N. Y. nam je doposlal znesek $3£.35. Od te svote je bilo 55 pri službi božji v slovenski cerkvi xV. Cirila in Metoda v New Torku, ostanek $13.80 je pa prispevek cerkvene občine v Broo'klynu, N. Y. Skupaj .............$ 34.35 Rojak John Vrtačnik, v Brid- Vabito na, Veselico. f Društvo Mariji Pomagaj štev 164 v Eveleth, Minn., bo priredilo [greville, Pa ja nabral znesek $13. svojo veselico dnj4 12. septembra v Eveleth Audjtoriumu. Ob pol 8. Damvali so; zvečer bo pričetek igre v sloven- Društvo sv. Jožefa št. 2X. shem ter angleškem jeziku in i- K- S. K. J. Federal, Pa. . .$ 5.00 jrralke bodo sama slovenska de- Frank Dernovsek . . ----- 1.00 kleta. Ker imajo uloge te igre|J°hn Mravlja............ najboljše moči v svojih rokah, u- iftelena Pogačnik ........ parno, da se bo prireditev izbojno Matilda Knez........... obnesla. John Vertačnik........ Tem potom vabimo že danes [iRnae Knez............ prav uljudno vse Slovence in [Anton Klopčič .......... v«»nke iz Evclqtha, da se udeležijo Mary Krek ./............ tviid večera v obilnem številu. 1 Frank Dolinar . ..... .„.., Začno uljudno vabimo naše roja John Martinčič ke in rojakinje tudi i t drugih na [Mary Proseil sel bin, kakor iz Gilberta, iz Ge*| Frank Dolinar........:.. .25 Virginije kar jim hočemo ob priliki povr-1 Današnji izkaz $47.35 niti. 'Glasila" izkazano ,4® Prepričane smo, da se ne bo ni lice kesal, kdor pride 12. septem-l Skupaj $53.35 lira v naš Auditorium. Zabave bo I iskrena hvala nabiralcem in dar dovolj za vse^fla stare in mlade, rovaleem! Po igri sledi ples, da se bodo lahko mladi pari sukali. Za lačne bo vse najbolj*^ na razpolago, pp tudi za žejne. To bodo že nrfšc marljive članice preskrbele, da bo vsega dovolj. Zatorej vas še enkrat uljudno vabimo in Vam kličemo: Na veselo svidenje dne 12. septembra v J Eveleth Auditorium. Uredništvo "Glasila' m IWBWWWI r ■ . Za odbor : Te slavnosti se ^bode udeležil | Frances Oregorich, Mary Anaelc. Terezija; Kralj, Mary Shukle. tudi Mladinski oddelek našega društva,^ in sploh vseh tukajšnjih društev. Zato apeliram na vse stariše, da pošljejo ali pripeljejo svoje otroke v šolske prostore vsaj do desete ure. Po odhodu v dvorano bode imel Mladinski oddelek svojo posebno gostijo. Ako se kateri član našega društva ne udeleži te slavnosti, plača en dolar v društveno blagajno. Ravno tako prosim, da vsak član daruje en ali več dobitkov za ta veselični dan. Dobitki naj se prinesejo k predsedniku drnštva vsaj do četrtka zvečer (2. sept.) da se zamore vse pravilno uknji-žiti in urediti. Zatorej na veselo svidenje v nedeljo 5. sept. Matija Ivanetič, tajnik. NAZNANILO iz uraefa društva Vitezov sv. Flori jana št. 44, So. Chicago, m. se opominja in vabi vse člane, da se vdeležijo veselice ali /bala", katerega priredimo dne 6. sept. na Delavski praznik (Labor Day) v dvorani na 9485 Ewing Ave. Člani so zaključili na seji, da bode plačal v korist « društvene blagajne vsak član $1 (en dolar), če se udeleži te veselice ali ne. S sobratskim pozdravom Jchn Likovič, thjnik. ZAHVALA. Listnica uredništva. « ; f»- "v tS?; •:..'•:• , • .v Z današnjo številko smo zaključili nad vse obširen zapisnik sej ninule (XIV.) konvencije/. Doslej, pa še nismo v "Glasilu" lič poročali o velikem^ slavnost-lem dnevu (15. avgusta) povo-lom otvorite jubilejnega zboro-anja; o velikem pikniku, o krami prireditvi ali pozdravnem ve 3eru društva sv. Genovefe štev. 108, o sijajnem banketu in konča- nudi prilika, sega pridno ih takoj v iutro, da se pre-riča; ako je še snloh kaj upanja za mir ali se ne povrne zopet svetovna vojna, katera je skoro neizogibna in ravno vSled tega nervoznega stanja pozabimo cesto, da je sedanja sezona konec poletja, ki je tudi zelo kritična za naš notranji del telesa. Sprememba vročega poletja na megleno jesensko vreme zahteva močno mobilizacijo za naše življenske moči. Mi se moramo paziti, da se odvaja blato redno iz naših črev in pripraviti se moramo za najboljšo oporo in sredstvi proti jesenskim boleznim. S pomočjo Trinerjevega ameriškega grenkega vina boste zmožni, da preidete preko teh sprememb brez vsake nevarnosti. Sedaj je čas, da vprašate vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili po Trinerjevem ameriškem grenkem vinu. Imejte doma pri rokah tudi "Triner's Cough Sedative" za prehlad ali f>a '' Triner 's Liniment" proti revmatizmu in nevralgiji! Joseph Triner Company, *1333—45 So. Ashland Ave., Chicago, 111. -t 1 (Advertis.) KJE JE? Jakob Sirk, ki je svoječasno delal v Fergus Falls, Minn. Njegov sedanji naslov bi rado zvedelo vsled važnih zadev: Poslanstvo Kraljevstva SHS. 1339 Conn. ave. ■ Washington, D. C. Opomba: Pri označbi naslova gori navedena rojaka izvolite dostaviti uradno štev. "1164". 'Sveta ura", Sveta ura", , v platno \oxauo-, v platno vezano . . . v usnje vezano ....$1.90 ....$1.00 ....$1.00 $2.00 — - — " , » Hoiijv; vtv.umr . . ,......,..., Naročilu priloiite denar ali pa Money Order. MATH PE2DIR, ?ox 7712 City Hall Stat. ; -fl #ew Ybrfc, K. Y. ■ NOVOST! uiffoia NOVOST! Pravi vremenski kazalec za samo $2.25 To je vremenski kazalee narejen po Švicarski metcAi —1----- itanje nV>be»a igra en, temveč mensko stan metodi, ki pojasnuje vre-je -24 ur ns ■ - Lepo se zahvaljujem društvu!no o izletu, v Electric Pa|gy| sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S I VSe to sledi v prihodnji števil-K. J. v Sheboygan, Wis., in naši J ki, v kateri bomo priobčili tudi dični K. S. K. J. za tako nagle I pozdrav sv. Očeta, apostol, dele-izplačilo posmrtnine po mojenjgata, mil. chikaškega nadškofa1 pok. možu Frank Kropušek. Moj I dalje krasno pridigo mil. rojaka-pokojni mož, ki je bil na potnen j ikofa Jak. Trobca, in prof. John listu in član gorioznačenega dru štva, je umrl dne 29. julija t. 1. danes sem pa že prejela pripadajočo zavarovalnino. Vsled tega toplo priporočam vsem rojakom in rojakinjam Sirom Amerike, da pristopajte v našo dično K. S. K. J., ki tako hitro pomaga v slučaju nesreče. Sublet, Wyo., dne 17. .avgustr 1920 Marija Kropušek, P. O. Box 147. VABILO NA DOBRODELNO VESELICO. Chicago, IU. — Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet v Chieagu priredi v nedeljo, dne 5. septembra t. 1., veliko vrtno veselico neznanem Maksovem vrtu, 61. Ot in 22. ulici v prid slovenskin vojnim sirotam v starem kraju Začetek ob 2. uri popoldne. šeliškarja pri pontifikalni maši. Zaeno priobčimo prihodnji?'tucli diko skupine delegatov minule konvencije. Vse bivše zborovalce (delčgafč'}' ninule konvencije uljudno prdsi-m0, d|» naj pzno prečitajo ves '.apisnik od konca do kraja. Akp zapazijo v istem kako tiskovno oomotb, posebno pri imenih, naj zvojijo to takoj uredništvu Gla-iila sporočiti, ker v kratkem bomo dali tiskati 2000 knjižic zapisnika, kakor je bilo to na konvenciji sklenjeno. Zapisniki bodo .•azposlani na društva iz glavnega irada K. S. K. J.; tako bomo podali tudi glasom sklepa konven-iije 1000 iztlsov prihodnje izdaje 'Glasila" v staro domovino. Za podjetne in brihtne ljudi. Mnogo naših rojakov se je ored leti z vso resnostjo oprijeto učenja angleščine; sedaj ža- i NAZNANILO članom društva "Marija. Zdravje Bolnikov" št. 94 v Sublet, Wyo. Cenjeni sobratje:— Naznanjam Vam, da sem se preselil iz Subleta ter sem vsled tega pustil tajniško službo pri ttm društvu. Prosim osobito zunanje člane, da pošiljate ascfiincnt in vsa dru-£a k društvu pripadajoča pisma na Louis Oresnik-a, Box 192, Sublet, Wyo. S sobratskim pozdravom John Krumpačnik, bivši tajnik dr. št. 94. VABILO na igro in veselico, katero priredi društvo sv. Lovrenca št. 63. K. S. K. J., Cleveland, O., v nedeljo, 5.' septembra, v Slov. Nar. Domu in sicer: "Sklediea kave iu fajfa tobaka", šaloigra v dveh dejanjih. Osebe: Blaž Robavsnik, Jos. Smr-de; Katra, njegova žena, Doroteja Pueelj; Potovka Urša, Mary Smrdel. Igra se bode igrala popoldne za otroke, zvečer ob 7. za odrasle. Igra je v najboljših rokah ter se Pričakuje, da bo v polni meri izvršena. • ■:■ ■■ i • Ob tej priliki torej vabim vsa eenj. bratska društva ter rojake m rojakiaie in Xewhu,rga, Cleve-landa in Collinwooda in okolice, ^ila^ttd#leže. Po igri bo zabava konca (Douglas Park vlak). l^lis. Posebno se pa opominjal Za obilno udeležbo se vam že člane našega društva na sklep se-.naprej zahvaljuje Zveza Jugo-" H- julija, da vsak član, kateri [slovanskih Žena in Deklet v Clu-nt: udeleži te društvene veseli- cagu. 0a vedo isto kot tedaj, in se ponovno obračajo do nas i prošnjo za nadaljno pomoč. IV vseh dosedanjih prireditvah v ti namen, moramo priznati, da se rojaki iz tukajšnje, kakor iz sosednjih naselbin pokazali v res niči pravo bratsko ljubezen d< trpečega naroda v stari domovini Kako hvaležno šo sprejemali da-j 7 rove, kateri so " bili poslani - ot gori imenovane zveze v denarju ali y blagu; kako hvaležni so za vse to, pričajo razne zahvale s pridavkom: "Bratje, sestre, : m pozabite nas še toliko časa, da s< '^ sj prišli v to deželo. Prež, tru-la i|c boste znali angleščine in udi-nf.— brez knjig. Angleško-slovduski besednjak vam bo orl-prl trata do več tisoč angleških besetj. Naročite si ga in ga tudi rabitjc.;:Dobi se na sledeči naslovi - Dr. F. J. Kem 6202 St. Clair Ave. J ' Cleveland, Q)uo. ' y T^iii naročite lahko Zormario-ve pesmi, ki bodo ugajale posebno mlajšim in nežnenlil spolu. Cena besednjaku je $5, Zormanovim pes mam pa $1.25. Obe knjigi z vsaj te strašne razmere nekoliki I enim naročilom rvam pošljemo za zboljžpjo." U6, (A$'ertis.) Zatorej rojaki, v polnem zaupa- MIR A Tj VOJ|IA? nju, da bodete ob tej priliki po- Ves svet, kakor izgleda, se prikazali in storili svojo dolžnost | pravl j a ponovno v zelo napram našim trpečim rojakom v stari domovini, vas vabimo, da se VAŽNO OBVESTILO. Bojak Hat h Kostainšek iz Virginia, Minn., je te dni odpotoval v Californijo, 'kjer bo ostal nekaj časa, kupoval in pošiljal grdzdje v Minnesoto na Mesaba Range, kak(?r tudi drugam, ako kdo to želi. Nastanjen je v Fresno Hotel, Fresno, Calif, in bo z veseljem dal vsakemu na željo potrebna pojasnila. (Advertis.) ZAHVALA. O povratku s XIV. (jubilejne) konvencije K. S. K. J. se toplo zahvaljujem moji sestrični Ani Stefanich v Jolietu, 111., za lep sprejem, in postrežbo. Istotako nc zahvaljujem vsem znancem ter prijateljem in jolietskim društvom ?a njih gostoljubnost. Vsem skupaj kličem: Iskreni "Z Bogom!" "Živeli!" J. J. Peshel, Ely, Minn. (Advertis.) Zastave, b&ndera, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. prej. To ni . _ ----- I® znanstveno izdelano in deluje automatično pod pritiskom zraka. Ta mala hiiica ima 4 okenca, dve v ospredja in dve ob straneh. Ima todi dvoje vratie skozi katere prihajajo številke ki vam po-vctlo spremembo vremena. Med vrati j« barometer, ki kaže toploto in mrnz v vaši sobi. Na gornji strani ie Kuko-vica sedeča v ospredju bkraSena z jelenovo glavo. Na levi na strehi te hi-Sice jo mala Metka. Z eno besedo to je neknj zelo krasnega in zanimivega . za vsako osebo. Natančna navodila sei" pojljejo z vsako hiiico. NE POŠILJAJTE DENABJA V NAPREJ. Izrežite ta oglas in priložite v pismu 25 centov poštnih znamk ža pokritje posiljatvenih troSkov. Ostalo svoto pa plačate potem kadar se vam prinese blago na dom. PiSite hitro ker blago zna hitro poteči, f VARIETY SALES COMPANY Dept. 458 K, 1016 Milwaukee Ave., Chicago, III. POZOR gg. TAJNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV! ( Kadar potrebujete nova drufitvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnico za veselice, ali kake.druge tiskovine, obrni-to se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island An., Chicago, ID. Ta Vam bode nzgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede A cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne f Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu || i it t nt o vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla- J gajnikc za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobot-nice. Tiskane imamo tudi Bolniško liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo Članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. C* Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenib tiskovin na ogled brezplačno! OrOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo'K. S. K. Jednote". A~lJi*iaTm0- dMr V J?««*Uvfi»» Gorttko potom čekov in money or- derjev. Z ozirem na večkratne spremembe kurza ni mogoč« navesti natančnih can, ker ko prida v roke č i ta tel jem naš oglas, j« lahko kurz viiji ali niiji. Prt poitljanju denarja a« torej vedno ravnamo po isti ceni kakarina j« na dan ko prejmemo denar. Isvriujeva tudi vsa notarska dela in drug« legalne listine. Posebno če želite dobiti iz stare domovine svojce, obrnit« mm ca pojasnila na nas. Poleg tega prodajava hiie, lot«, farm« in mortgage, ki nosijo od 9% do 7* obresti. Za vsak tak slučaj se obrnite na nai urad oteb-________ n« ali pismeno, j M, MLADIČ & J. VERDERBAB, Chicago. »I. •®<8>®®®®®<§) ®®®®®®®®® ®®®®®@®®<§) ~ (g) DENAR V JUGOSLAVIJO ysi chicaški Slovenci, kakor tudi j iz bližnjih naselbin -blagovolite v polnem številu udeležiti te vese-, lice. Ves spored, polg izvrstne godbe in krasnega petja mladega a izvežbanega pevskega društva velike vojne in vsak človek, ako ■ .'v. 't—fc« '-'fciiš-f.•'agjfžfe i'" 1. Severovd zdravila vrdr/ujejo zdravje v dru/iti.ih. Tiho trpeče. Mnoge {ene in mlada dekleta trpe na tihom* od bolezni svojega spola. Take bolezni se ponavadi kaiejo potom bolečin v križu, na strani, v ledjih ali spodnjem deln trebuha, vetkratnem glavobolu, vročem in hladnem spre* minjanju po telesu. . i evera's Regulator (Severov Regulator) je pravilno zdravilo za odstranjen je teh boleCin in za popravo nerednosU vsled katerih'trpo žene in dekleta. To zdravilo je bilo znaixrin rabljeno mnogo let z najbolj-lim uspehom. Dobite gA pri vaiem lekarju. Bodite previdni, da dobite si* »urno "Severjevega". Cena 0.25 ia , ' to davka. ' 5 pošiljamo hitro, točno in po ceni. Potrdila lastnoročno podpisana po naslovniku dobimo tekOm najkrajšega časa. Pro-dajemo PAROBRODNE LISTKE (šifkarte) za vse prore ZA in IZ Evrope po izvirni ceni. Našim potnikom preskrbimo • * .i ^ POTNE LISTE (pose) kakor tudi izdelujemo vse potrebne potne listine ter izvršujemo NOTARSKE POSLE vsake vrste pravilno in točno. Izdelujemo prošnje ali izjave, ki so potrebne za dopremo oseb iz domovine v Ameriko. Jemljemo denar na OBRESTNEE VLOGE ter plačujemo po obresti. * Otvorite vaš račun danes. Izplačujemo tudi največje vloge vlagateljem nazaj bnrz odpovedi. NEMETH STATE BANK, 10 E. 22nd St. New York, N. Y. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00. W. F SFVF CFOAR RAPS! ljen, d^, bo, lateri se ^bo udeležil te veselice, gotovo zadovo-| ljen. Vstopnina zna$a samo 25c. Na razpolago bo cenj. gostojaJ okusen prigrizek (kranjska poti-1 ca, klobase in dr.) ter mo&t, pc tudi drugovrstna mehka pijača. Vzi mito naduličiio železnico dol Pod nadzorstvom 4rža>'e Ohio, ki je tudi naša glagateljica. Plačujemo po i% obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. IZ STAREGA KRAJA i> prišlo /e mnogo oseb, katerim sem jaz izdolftl prošnje on podlagi katerih jim je bilo mogoče pobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko Kdor želi poslati svojcem v stari domovini take prošnja, naj *e /antino obrne na mSne in jaz Aiu bodem zadevo povoljno ureitll. TUDI V VSEH DBUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJU, se, poslužujte mtgc pisarne. Delo povoljno, cono ni'.ke. ANTON ZBAŠNIK, javni notar, šoba 102 Bakew&l Bldg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond ai*d GLrant ^tf., (nasp«pti Courts)^ ali Ta ^v&Čer na domu, 5633 Butler Street. | BANČNA TVRJDkA 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. I Telefon Canal 4503 JAVNI NOTAR Izvršuje razne listine .o?oVT0 POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN-PRODA IK ^IPKARTF. -M (Nadaljevanje.) Sladkosncdcii je, neumen, zvit po svoje, bojazljivec, goljufa gospodarja na vsakem koraku, obenem pa se ga boju On je uspel tip sluge, v katerem se nejasno m oddaljeno oglašajo poteze Leporella, in je tudi zares podan odlično. Pocej-kin je jako nadarjen in igra po mojem mnenju še dokaj boljše od Baklušina. Razume se, ko sem srečal dnigi dan Baklušina, mu nisem povedal tega svojega . mnenja popolnoma odkrito, ker bi ga bil preveč užalil. Tudi arestant, ki je igral gospoda, ni igral slabo; govoril je sicer največji nesmisel, ki ni bil podoben nikamor več, toda dikcija je bila pravilna in spretna, geste primerne. Dočim se je Kedril ukvarjal s kovčegi, hodi gospod zamišljen po odru in govori — tako glasno, da ga sliši vse — da je nocojšnji večer konec vsega njegovega potovanja. Kedril prisluškuje radovedno, dela grimase, govori zase in pripravlja gledalce z vsako besedo do smeha. Gospoda mu ni žal, toda slišal je o peklen-šeekih ; rad bi izvedel, kaj pomeni to, po se spusti v pogovore in vprašanja. Gospod mu pove nazadnje, da se jc nekoč v bedi obrnil za pomoč do pekla in so mu peklenščki pomagali ter ga rešili; zdaj pa je potekel rok, in moVda pridejo še nocoj po njegovo dušo, kakor veli pogodba. Kedrilu pade srce na mestu v hlače. Gospod pa ne izgubi poguma in mu veli pripraviti večerjo. Kedril oživi, ko sliši o večerji ;razvije kuro in vzame vino iz kovčega, ne more se pa premagati, da ne bi odščipnil in skrivaj pojedel malo kure. Občinstvo se smeje. Zdajci zaškripljejo vrata in veter zaropoče z naoknicami; Kedril tre-peče in skoraj nezavedoma skrije v usta velikanski kos kure, ki ga ne more pogoltniti. Zopet smeh. "Ali je gotovo?" krikne gospod, izprehajaje se po sobi. "Takoj ... vam pripravim ... gospod," odgovori Kedril, sede sam za mizo in jame z največjim mirom otepati gospodovo jed.- Publika se očivi dno radujc služabnikove zvite pre-kanjenosti in gospodovega beda-štva. Treba priznati, da je bil pa tudi Pocejkin v resnici vreden pohvale. Besede "takoj vam pripravim. gospod", je izgovoril izborno. Ko sede za mizo, začne željno jesti in vztrepetava ob slehernem gospodovem koraku, da ne bi zapazil njegovega početja; kakor hitro se ta obrne, se skrije on pod mizo in potegne kuro s seboj. Naposled je njegova prva lakota potolažena: čas je, da misli na gospoda.. "Kedril, ali bo kmalu?" krikne gospod. "Jc že gotovo!" odgovarja Kedril smelo, zapazi vsi, da ni ostalo gospodu skoraj nič. Zares leži na krožniku samo še kurja noga. Gospod sede v svojih mračnih skrbeh za mizo, ne da bi kaj opazil, Kedril pa se postavi s servijeto za njegov hitol^- Vsaka Kedrilova beseda, vsaka njegova gesta in grima-sa, kadar sc obrača k občinstvu in namiga va na gospodovo neumnost, se skereava z neukrotnim smehom gledalcev: Toda glej, kakor hitro začne gospod jesti, se prikažejo peklenščki. Tu postaja stvar nerazumljiva in tudi peklenščki nastopajo čisto drugače, nego si jih predstavlja ljudstvo; v stranski kulisi se odpro vrata, in vstopi nekaj belega s prižgano sVetilnieo namesto glave; druga prikazen ima istotako svetilnico namesto glave; v roki pa drži koso. Čemu svetflnica s prižgano svečo, čemu kosa, čemu belooblečeni peklenščki? Tega si človek ne more razložiti. Sicer pa si nihče ne beli slave s temi vprašanji, češ: mora že biti tako! Gospod sprejme peklenščke precej hrabro in jim kriči, da naj ga le vzemo, on da je pripravljen. Kedril pa se boji kakor zajec in zleze pod mizo, toda kljub svojemu strahu ne pozabi vzeti z nje steklenice. Peklenščki izginejo za trenotek; Kedril prileze izpod mize; kakor hitro pa se gospod zopet loti kure, planejo v sobo trije vragi, zagrabijo gospoda od zadaj in ga odneso v pekel. "Kedril! Reši me!" kriči gospod. Toda Kedril se ne zmeni zanj. To pot je vzel s seboj pod mizo steklenico, krožnik in celo kruh. Zdaj je sam, vraga ni več in gospoda tudi ne. Kedril zleze iz svojega skrivališča in smehljaj Prevel Vladimir Levstik. iiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiui~ igra na njegovem obrazu, ko sc o žira naokrog. Prekanjeno mežika je sede na gospodovo mesto, kima občinstvu in govori napol šepe-taje: "No, zdaj sem sank ... brez go: spoda! ..." Vsi se smejejo nad tem, da je brez gospoda; on pa še pristavi v polušepetu, obračaje se zaupno k občinstvu in mežikaje z očmi zmi-rom vesele je. "Gospoda so vzeli hudiči!____" Radost gledalcev je brez meje! Ne glede na to, da so vzeli gospoda hudiči, je Kedril povedal to tako prekanjeno, s tako porogljivo-zma-slavno grimaso, da mora človek nehote ploskati. Toda Kedrilova sreča ne traja dolgo, Jedva se loti steklenice, nalije kozarec in hoče piti, se nenadoma vrnejo peklen-šzki; prikradejo se od zadaj in — hop! —, ga drže za boke. Kedril kriči na vse grlo; od bojazljivosti si ne upa pogledati nazaj. Tudi braniti se lie more, ker ima v rokah steklenico in kozarec, od katerega se ne more ločiti. Odpira je usta od groze, sedi pol minute in bulji z očmi na občinstvo s tako presmešnim izrazom bojazljive prestrašenosti, da bi ga človek najrajši naslikal. Naposled pa ga odneso z njegovo steklenico vred; 011 kriči na vse grlo in cepeta z nogami; njegovi kriki se razlegajo za kulisami. Toda žavesa se spušča in vsi se smejejo, vsi so očarani... Godba igra "Kamarinsko". Izpočetka igrajo čisto tiho, toda motiv raste in raste, tempo prihaja vse hitrejši, razlega se bravur-no pritrkavanje po pokrovih bala-lajk ... To je "Kamarinska" v. svojem razmahu, in res je škpda. da je ni Glinka vsaj slučajno kate-rikrat poslušal v našem ostrogu. Začenja se pantomina z godbo. "Kamarinska" ne umolkne, dokler traja pantomina. Oder predstavlja notranjščino kmetske izbe. Na pozomici sta mlinar in njegova žena. Mlinar pripravlja v enem k»tu konjsko jermenje, žena pa sedi v drugem kotu jri pripravlja lan. Ženo igra Sirotkin, mlinarja Nccvetarjev. Omeniti moram, da so bile naše dekoracije zelo revne. V tej in v prejšnji igri kakor tudi v vseh drugih ste si morali več dopolnjevati z lastno domišljijo, nego ste videli z očmi. Namesto zadnje stene so bili obesili nekako preprogi) ali konjsko odejo, stranske kulise pa so tvorili razni zashloni. Leva stena ni bila zastavljena z ničimer, tako da se je videl pograd. Toda zahteve gledalcev so bile skromne; radi so popravljali resničnost s svojo domišljijo, kar je vobče velika zmožnost arestantov. "Če je rečeno, da je vrt, ga imajo za vrt, če soba, za sobo če koča, za kočo — saj je vse eno; kaj bi se cčremonili! " Sirotkin je jako čeden v kostij^ mu mlade ženske. Med gledalci se sliši par poluglasnih komplimentov. Mlinar konča svoje delo, vzame kučmo, vzame bič, stopi k ženi in ji zapove z znamenji, da mora iti z doma; če pa žena v njegovi odsotnosti koga sprejme, potem . . . pomembno ji pokaže na bič. Ta bič je očividno njen dobri znanec; ženica ni posebno zvesta svojemu možu. Mož odide. Komaj je zaprl vrata, že mu žuga žena s pestjo. (Dalje sledi.) se III. Nadalje pozdra< brata Mike Zorko, rojaku Jo Petan in John Hotko. Zahvaliti se J* mam tudi i?e sledečim prijateljem v La 8alle, 111.: družinam Zupam'ir, MežnariČ, 3oto?ek in Frank Očajnek. Tndi rojak Jožef Držič pozdravlja vse, posebno družino Novak iz De Puo. m. Opozarjam pa" rojake Sirom Amerike, posebno one, ki • nameravajo potovati v staro domovino, da so j>o-služijo tvrdke "Leo Zakrajšek v New Yorku, kajti prepričan sem, da lepše in boljše postrežbe sploh ni mogočo najti v nepoznanem mestu, kakor je New York. Torej rojaki, posebno kateri imatev družino v starem kraju, le pogum, ne za vero in cesarja, pač pa za ženo in otroke se podam v ljubo domovino. To je geslo, za katerega mora biti pogum. Torej na veselo svidenje onstran luže. Vaš rojak in prijatelj Paul Zorko. « Tem potom se javno zahvaljujem Leo Zakraj&eku za njegovo izvrstno postrežbo tekom mojega bivanja v New Yorku. Priporočam vsem rojakom, kateri nameravajo oditi v stari kvj> da se obrnejo na njegovo tvrd-ko. Pozdravlja vse prijatelje in znance Louis Pire. Preden se podam na parnik, še enkrat pozdravljam Vse rojake po celi Ameriki. Kličem vsem. na veselo svidenje v Jugoslaviji? Joseph Dragan. tih. i po mojo knjigo, ki daje i o iznajdbah in patea-Knjigo vam dopošljem ZASTONJ. Jaz imam Še SO Setao skušnjo kot odvetnik za patente, vsled česar lahko posvetim vašemu patentu posebno pozornost. Moj urad se nahaja samo nekaj korakov od Patentnega urada in jaz lahko izvršim vašo zadevo v kratkem času. Pošljite mi svojo iznajdbo v pregled. Pišito mi danes v svojem lastnem jeziku. A. M. WILSON, Registered Patent Attorney, 915 Victor Bldg. Washington, D. O. Začimbe, zelišča in najrasnovrst-nejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIB P. 0. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. Ali ste že pridobili kakega no vega člana (ico) za prihodnjo sejo? VSEM JUGOSLOVANOM IZ CHISHOLMA IN OKOLICE! POZDRAVI IZ NEW YORKA. (Advertisement. Preden se podamo na parnik "Argentina," želimo še enkrat pozdraviti naše številne prijatelje in znance ."jj-rom Amerike, posebno pa one na Kee-watin, Minn., kakor John Jeleni«*, Lau-rič, John Kržič, družino Mihar in John Bižala. Nadalje pozdravljamo družino Osoihički v Clevelandu, Ohio. Vsem onim pa, kateri mislijo potovati v stari kraj, priporočamo tvrdko Leo Zakrajšek v New Yorku. Pri imenovani tvrdki smo bili spodaj podpisani prav dobro postreženi in smo prepričani, da bodo dobili tudi drugi tako izvrstno postrežbo, kakor smo jo mi. Še en pozdrav vsem in na svidenje v Jugoslaviji. Družina Nelc, Matt Koren, Anton Medved, Vincenc Kuhar, Janez Zbačnik, Anton Zupan, Ignac Hribar, Mihael Tertnik, Alois Kramer, družina Marolt in družina (Jrankar. Ker sem se odločil odpotovati v staro domovino, želim, preden se podam na parnik "Argentina", pozdraviti vse rojake širom Amerike. Posebno pa pozdravljam in se zahvaljujem rojakom, kateri so me spremili na postajo v La Salle, III, in sicer se zahva- HARMONIKA NA PRODAJ. Prodam po zelo nizki ceni kranjsko, trivrstno še novo dvakrat uglašeno karmonlko. Frank Sterbentz, 587 O. Street San Bernardino, Calif. IŠČEMO DEKLETA za prodajo ki*uha v pekarski pro dajalni ih za streči gostom v re-stavrantu. Zahteva se od nje zna- Vsled udobnosti za potnike in stranke, ki hočejo poslati večje svote denarja v staro domovino, Smo uredili zvezo, da izdelujemo drafte v ameriških dolarjih na Prvo Hrvatsko Štedionico. Ta banka ima več svojih podružnic po celi Kranjski, Koroški in štajerski. Vendar se morajo drafti glasiti od $100.00 naprej. Pristojbina je zelo nizka. Nadejamo se da se bodo naši jugo- SIFK ARTE El S 0 m s m 11 za DUBROVNIK TRST, HAVRE in HAMBURG prodajemo p o najpovoljnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAfaO osebe iz starega kraja z malimi stroški rtv brez zavlačenja. POŠILJAMO denar *r domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči. JOHN A. LAJEVICH & CO. 1137 West 18th Street, Chicago, 111. Phone: Canal 4116. §1 11 SI 111 s ® 11 11 11 II II 11 II 11 11 11 II MATIJA iSKENDER Ml JAVNI NOTAR Za Ameriko im Stari Kraj 5227 Butler St ' Pittsburgh, Pa. Sprejema Toibe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj >° ▼ starem kraju. Izvriuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela le polnih 10 let na istem mestu. Z^tU™*:: pri8" po | slovanski prijatelji v obilni Majcen & G jura. 3604 Ogden Ave., (blizu Central Park Ave.) Chicago, m., meri posluževali nakupa teh draftov. SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO. Priseljniške postave ostanejo £e, , _ #v_ zmeraj v veljavi kot pred vojno, hitrejšo postrežbo, kakoršno Svojo rodbino lahko dobite v dobite drugod. Oglasite se Poleg tega pošiljamo tudi denar v Jugoslavijo po dnevnih cenah. Ker smo v direktni zvezi, vam damo lahko bolj ugodno ceno, boljšo in Ameriko. Podpisani vam bo tfal navodila, kako/ dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. (Advertis.) v naši banki pri vašem domačinu (rojaku) J. Os-bolt-u, ki Vam bo dal vsa pojasnila, kako je najboljše poslati denar v Jugoslavijo. Ako ne morete sami priti, pišite nam v svojem lastnem jeziku. Banka odprta od 9 do Š. Ob sobotah zvečer tudi od j 7. do 8. ure. idh^^L^nv r^!^™1" FIRST NATIONAL BANK, ^»JtS^JR CHISHOLM, MINNESOTA tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni ptfnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej. NEW YORK — DUBROVKIK — TRST. Ne čakajte! Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj prtj«. j« sedaj potreben ta opomin, kajti Tiled večje množine denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke s onimi, ki jim gredo na lhnaniee. Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po. svoji altu dni in hitri postrežbi. Mi plačujemo na braailaa uiog* po kf jih pripiiemo k stavnici ako jih ne dvignete. Nai« banka jo pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalne^« rezervnega sistema. Pri poiiljanju denarja. ▼ Juro* slavijo bodite previdni. Brezvestni meftetarji nastavljajo sedaj kronam visok« cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. Povprašajte naa za nasvet in cene, kadar želite poelatl denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bunde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so nafti nradi. je naia lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do s. pop. » THE JOLIET NATIONAL BANK i JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 UG □ £=J V Telefon: Canal 6027. FRANK GRILL'S DAIRY! Prva slov. hrvatska * <► o o o o O O <► O ** * o 14. sept.—President Wilson. 21. sept.—Belvedere. 28. sept.—Columbia. 7. okt.—Argentina. 3. noV.—President Wilson. NEW YORK—GENOA. NEW YORK—HAVRE ALI CHERBOURG. 3. sept.—La Savoie. 8. sept.—La France. 9. sept.—Imperator. 14. sept.—La Touraine. 17. sept.—La Lorraine. 18. sept.—Caronia. 21. sept.—Aquitania. 23. sept.—Rochambeau. 24. sept.—La Fayette. 30. sept.—Mauretanla. 1. okt.—La Savoie. 0. okt.—La France. 7. okt.—Imperator. 12. okt.—La Touraine. 12. okt.—Aquitania. Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI:—Potnikom pre-skrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: je do sedaj prišlo v Ameriko že Z več slovenskih naseljencev, za ka- !! tere sem jaz izdelal potrebne li l o stine in katerim sem jaz poslal j * karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Leo Zakrajšek mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, 111. Se priporoča nažim gospo-, dinjam. Mleko razvažam dom. I Dr. Koleri! SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. ! I Dr. Koler je [ najstarejši slo- , venski zdravnik. < specialist v Pitts- < burghu, ki ima < 28-letno prakso v zdravljenju 1 vseh molkih bo- 1 lezni. Zastruplje nje ' krvi zdravi z gla- ( sovitem 606, ki ( ga je izumel dr. prof. Erlich. Če imate mozolje aH menurčke po telesu ali v grlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehu-je zdravje, ne čakajte, temveč pridige in jaz vam ga bom zopet povrnil. Hydrosele ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri pučanju vode, ozdravim z gotovostjo. Revmatizem, trganje, bolečine otekline, srbečice, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, d» Vam ni potrebno ležati. Uradne ure: vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. zvečer; v petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne. Čemu se ozirate po drugih bankah? Ka lahko denar pošljete skoiz NAS in ste zagotovljeni, da bodo vaši sorodniki in prijatelji prejeli denar že v ŠTIRIH TEDNIH od dneva, ko ga pošljete. Mi imamo posebne zveze in udobnosti z največjimi bankami v vaši domovini; vsled tega vas zagotavljamo ne le samo najbolj točne postrežbe, ampak tudi najnižje cene^ Denar pošiljairno po kablju, čekih in denarnih nakaznicah. Mi vam brez kakih posebnih stroškov preskrbimo DANES VELJA K 100—$1.05; K 1000—$10.20 Izvirno potrdilo prejemnika. Mi naložimo denar za vas v vsako hranilnico v vaši domovini. Prodajemo parobrodne karte do: Trsta, Dubrovnika, Hamburga, Havre, Gdanskega, Konstance i t. d. po najnižjih cenah iz Združenih držav do cilja. Naš parobrodni oddelek vam preskrbi potne liste za Evropo in za potnike is Evrope. STATE COMMERCIAL & SAVINGS BANK 1935-39 MILWAUKEE AVENUE, . CHICAGO, ILLINOIS , TELEFON ARM IT AGE J 012 ODPRTO DNEVNO od 9—6. Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah Od 8:30 do 8:30. Ob nedeljah od 10—12 ure. 71—Mfc Ave., New York,N.Y.1 AKO ŽELITE DOBITI DRU2INO, sorodnike, ali zaročenko iz stare domovine v Ameriko, direktnim potom in po ceni, ako hočete POSLATI DENARJE HITRO in po najnižji dnevni ceni, ako hočete POTOVATI V KRAJ po najkrajši črti, ugodno in zadovoljno, obrnite se na EMIL KISS, bankirja, 133 Second Ave., New York, N. Y. Prodajem direktne šifkarte iz domovine do vsakega mesta v Ameriki. — Izdelujem vse spise javnega notarja za dopremanje družin. — Potnikom v »tari kraj nabavljam potne liste (pose) tukaj, računajoč jim edino konzularno pristojbino.