Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 20. aprila 1938
Štev. 90. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din I Oglasi po ceniku I Oglase (prejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani ( Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
99
Ferdo Lašič
Nacionalizem je med najelementarnej-šinii, najsilovitejšimi gonilnimi silami v razvoju narodov in držav. Ta elemen-tarnost osvaja celoto in poedinca z neverjetno silo, ki nadmočno, superiorno obvladuje vse ostale ideologije, koncepcije ter življenjske in miselne sestave, Kaj premore ideal nacionalnega edinstva, nacionalnega programa, so pokazali n. pr. nedavni dogodki onstran meje, ne da bi segali v oddaljenejšo preteklost, kjer je dokazilnih primerov nepregledna vrsta.
Mlada generacija, ki se je znašla v šolski klopi po prevratu, ve danes le malo o tem, kaj premore nacionalna misel, do kolike stopnje lahko prevzame človeka nacionalizem. Kdor ne ve, da je n. pr. v predvojni dobi na Goriškem riskiral pljunek v obraz, kdor je spregovoril v ma terinščini, pa ni bil istočasno pripravljen k sunkovitemu protiudarcu, komur ni znano, da je bil narodno zaveden Slovenec v predvojnem Mariboru, Celovcu itd. izpostavljen vsakovrstnim, z iznajdljivo rafiniranostjo iztuhtanim šikanam; kdor ni čutil na lastni koži, da je nacionalna zavednost prinašala rušenje eksistence, preganjanje svojcev, uničevanje rodbinskega življenja, ta ne more v današnji dobi ocenjevati in presojati, kako bi lahko bilo, če bi se stvari v prelomnem letu 1918 drugače zasukale. Radi lega je potrebno, da venomer predočuje-mo naši mladini stiske in temna obzorja preteklosti ter da ji postavljamo za zgled junaške, svetle vzornike iz dobe nacionalnih bojev v polpretekli dobi, ki je prinesla v naše domove toliko razdejanja ter brezobzirnega pustošenja.
Osnovni zakon narodne samoobrambe izkazuje znano resnico, da se v velikih, odločilnih dobah porajajo junaški, svetli liki, ki bodrijo narod k razvijanju samoobrambnega čuta, žilavi odpornosti, siloviti kolektivni narodni reakciji. V vrsti takšnih mož, ki so v zadnjih letih omahnili v našem obmejnem Mariboru, srečujemo predvsem carzanskega junaka nepozabnega dr. Ljudevita Pivka. Komaj ieto dni po njegovi smrti nas je zapustil dr. Ferdo Lašič. Ravno v času, ki zahteva od nas poglobljenega narodnoobrambnega dela, toliko spontane samoobrambe in tihega odpora, ko bi tako zelo potrebovali njegovega modrega vodstva v podrobnih obmejnih narodnoobrambnih akcijah, sc }e preselil v enostransko življenje Ferdo Lašič, tipičen predstavnik tiste generacije, ki ni nikdar spraševala, kaj bo dobila, kaj tvega in riskira, kaj bo morala žrtvovati, čc neustrašeno, s heroično hrabrostjo, energično, nezlomljivo voljo izpoveduje svoj nacionalni confiteor. Ferdo Lašič, ta vzorni, idealni sin preprostih slovenskih staršev, ta zvesti sin svojega naroda, ka terega jprospehu in prebuji je skozi vse svoje življenje posvečal svoje izredne organizatorične, govorniške, propagandne sposobnosti, je žc v mladosti čutil na lastni koži zločest preganjanja in teptanja človeške eksistenco od strani sistema, ki je videl v ljubezni do lastnega naroda in materinščine zločin, veleizdajo, povod in vzrok za takojšn|e udarce, ki pa jih jc mladi, neuklonljivi Ferdo Lašič prenesel In spretno spodbil. Rajši, ko da bi klonil ali pa da bi za skledo leče prodajal svoje prepričanje, ali pa da bi zatajil svojo slovensko sn jugosloven-sko zavest, je stopil, odpuščen in eksistenčno uničen, na pot življenjske “orbc in novega poklica, v katerem se je lažje, 7. manjšimi ovirami, četudi fizično vedno ogrožen, eksponiral za dobrobit, svoboščine in pravice naroda, za katerega je do slednjega trenutka zavesti utripalo njegovo zlato slovansko srce.
Mladina potrebuje vzornikov, če ji go-
Pospešen tempo v francosko-italijanskih pogajanjih
Novi francoski poslanik v Rimu bo jevim italijanskim obiskopi
PARIZ, 20. aprila. Ves pariški tisk današnjega dne se peča s predstoječo ureditvijo francosko-italijanskih odnosa jev.
Listi so izredno optimistično razpoloženi ter zatrjujejo, da je ugoden potek ter sklep pogajanj med Parizom in Rimom izven vsakega dvoma. Vsi listi ugotav-jajo v splošnem, da menja Francija samo svojo taktiko. Francija je vrgla uače-o kolektivne varnosti čez brod ter se je odločila za metodo dvostranskih bilateralnih dogovorov, ki jih praktično uve-javljajo Hitler, Mussolini in v zadnjem času tudi Chamberlain. V splošnem ugotavljajo tukajšnji listi, da ni bilo od leta 1935 med Francijo in Italijo nobenih bistveno spornih vprašanj, nikakor pa niso a vprašanja delikatnejše vrste, kakor pa angleško-italijanski problemi, ki so našli sedaj svojo srečno in pozitivno rešitev. Pariški listi dajejo razumeti, da se jim zdi tempo diplomatične ureditve z Italijo še vedno prepočasen. Izraža sc obžalo-
imenovan še pred Hitler-
vanje, da še ni bil imenovan novi francoski poslanik v Rimu. »Epoque« piše, da je Anglija že odnesla svojo zmago, dočim mora Francija šele prebijati led. Vpostavitev francosko-italijanskih odno-šajev pojde v treh etapah: 1. Pripravljalna pogajanja, katerih konkretni rezultati bodo objavljeni v posebnem pismu. 2. Francija bo 9. maja v Ženevi podprla angleški predlog za priznanje okupacije ter aneksije Abesinije po Italiji. 3. Najpozneje do 15. maja imenuje francoska vlada svojega poslanika v Rimu. 4, Novi francoski poslanik prisostvuje sklepnim pogajanjem.
RIM, 20. aprila. Kakor poroča »Tribuna« iz verodostojnega vira se bodo pred-stoječa francosko-italijanska pogajanja pospešila v toliko, da bodo zavzela kvečjemu 10 dni. Tudi kroži vest, da bo imenovanje novega francoskega poslani-1 ka v Rimu sledilo še pred Hitlerjevim obiskom v Italiji.
Pregon madžarskih Židov iz gospodarskega in kulturnega živiienia
BUDIMPEŠTA, 20. aprila. V madžarski politični javnosti se opaža vneta borbenost proti Židom. Desničarski list »Virra-dat« je objavil članke raznih desničarsko radikalnih madžarskih politikov, ki se zavzemajo za ostrejše ukrepe proti Židom. Voditelj nacionalne fronte odvetnik dr. Sallo izjavlja, da je treba gospodarski vpliv židovstva energično pobijati In da e treba Iz njegovih rok Iztrgati predvsem kreditne organizacije. Čim se to zgodi, je takoj Iztrgana iz rok židovstva tudi industrija. Udeležba židovstva v go-
spodarstvu bl mogla znašati komaj 5% in ne 20%, kakor predvideva vladni načrt. Iz kulturnega življenja, iz tiska, filma in gledališča pa morajo Židje popolnoma izginiti. Tukaj se mora uveljaviti načelo »Numerus nulus«. Na vsaki židovski knjigi, na vsakem židovskem gledališču mora biti označeno, da je židovsko. V zvezi z raznimi letaki in spisi proti židovstvu je policija aretirala več oseb. V dobro poučenih krogih pričakujejo, da bo židovsko vprašanje v smislu vladnega osnutka rešeno koncem maja.
12. seznam v španskih borbah padlih italijanskih legionarjev
RIM, 20. aprila. Agencija Stefani poroča: Listi objavljajo 12. seznam italijanskih legionarjev, ki so padli v španskih borbah. Najnovejši seznam vsebuje imeua 204 legionarjev, ki so padli v borbah ob Ebru. V Napol] je prispela bolnlšniška
ladja s 600 italijanskimi legionarji rekonvalescenti iz Španije. Po padcu Tortose imajo frankovci v svojih rokah 323.000 kvadratnih kilometrov španskega teritorija, valencijska in barcelonska vlada pa 181.000 kv. km.
Vdor zime v Liko in v Sandžak
Liika proga zasnežena
NOVI PAZAR, 20. aprila. V Sandžaku je padlo snega pol metra, v gorovju celo cel meter.
SPLIT, 20. aprila. Na Jadranu je zavladalo težko viharno vreme. Dežuje neprestano. V dalmatinskem gorovju besni snežni metež. Liska proga je radi velikih snežnih zametov povsod ogrožena. Na kraških planotah morajo na mnogih mestih podnevi in ponoči čistiti progo. Nav-
zlic temu vozijo vlaki z velikimi zamu dami.
MONAKOVO, 20. aprila. Bavarsko je zajelo pravo zimsko vreme kot posledica vdora mrzlih zračnih plasti. V Monako-vem so morali danes opoldne snežni plugi odstranjevati sneg in je temperatura močno zdrknila pod ničlo. Bati se je, da bodo vsi pridelki uničeni.
vorimo o nacionalizmu, o notranji sili nacionalne misli, ki slej ko prej mora zmagati. Med vzorniki zmagovitega, uspešnega bojevništva za nacionalne, napredne in prostoinisclne ideale jc tudi nepozabni dr. Ferdo Lašič. Mladina, uti-
raj si pot v temah naše dobe po svetlih stopinjah, koder sta stopala tudi dr. L. Pivko in dr. Ferdo Lašič. Sončnejša, lepša bo potem bodočnost, ki bo razgnala megle, ki nas obdajajo v sedanjosli.
PMedU
Političen dvoboj
Novosadski listi poročajo izčrpno o konfliktu narodnega poslanca in predstavnika madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji dr. Gavra Szantoa in znanega temerinskega veleposestnika Petra Fernbacha. Konflikt je nastal ob priliki otvoritve novosadske govejerejske razstave, kjer se je Fernbach nepovoljno izražal o političnem delovanju dr. Szantoa. Dr. Szanto je posla! naslednjega dne svoja dva sekundanta k Fernbachu. ki ga pa nista mogla najti. Radi tega se bosta sekundanta, kakor poroča »Dan«, obrnila na upravo madžarske kazine v Pešti, ki naj odloči "edaj o tem sporu. Ni izključeno, da se oba protivnika preizkusita v dvoboju o kakšni drugi sosednji državi, kjer ni dvoboj prepovedan.
Bo; za svobodno Hrvatsko
V	celjski »Novi dobi« št. 16 beremo pod tem naslovom: »Hrvatski voditelji iu ideologi trde, da se bore za svobodo hr-vatskega naroda. S tem se postavljajo Hrvati v vlogo podjarmljenega in zatiranega naroda, kajti samo nesvoboden narod se lahko bori za svojo nacionalno svobodo. Narodnostno zatiran pa je narod tedaj, če se mu jemlje pravica do občevanja v narodnem jeziku, prepovedujejo narodni običaji itd., skratka če se mu odreka možnost nacionalnega in kulturnega razvoja. V takem položaju smo bili na pr. Slovenci v Avstriji, ki nas je nasilno potujčevala, v takem položaju so žalibog še dandanes nešteti naši bratje onstran meja, ki se doslej niso smeli posluževati materinega jezika. Hrvatom v Jugoslaviji pa nikdo ne krati njih jezika, ki jim je skupen z brati Srbi in tvori državni jezik, katerega se poslužuje ogro mna večina jugoslovenskega naroda. Hrvatov tudi nihče ne ovira v nacionalnem in kulturnem razvoju, saj ni bilo prosvetno življenje Hrvatov še nikdar na tako visoki stopnji kakor danes. Grade in razširjajo se narodne šole, kjer se vzgaja mladina v narodnem duhu, število analfabetov, ki jc bilo pred vojno precejšnje, pada z leta v leto itd. Hrvati so dosegli šele v svoji nacionalni državi Jugoslaviji kulturno stopnjo, o kakršni se jim pod prejšnjim madžarskim gospostvom pred vojno niti sanjalo ni. Kljub vsemu teinu pa Hrvati niso svobodni, ampak so še vedno tlačani, toda ne — kakor jih slepe njihovi voditelji — Srbov, temveč — Židov! Židovstvo je veiika rana na hrvat-skem narodnem telesu, židovstvo ga izmozgava in zasužnjuje. Hic Rhodus, hic salta! Napovejte neizprosen in krvav boj najprej židovstvu, iztrgajte ubogi in izmozgani narod iz njegovih krempljev! Boj za hrvatsko svobodo mora biti boj proti židovstvu, ki se je zajedlo v hrvatsko narodno telo in ki mu služijo Hrvati vsled kratkovidnosti in nesposobnosti svojih narodnih voditeljev. Hrvatski narod ni svoboden, toda ne nacionalno, temveč gospodarsko, ker mu vlada židovstvo!«
„Kaj pravite?"
»Branik« štev. 10 a poroča: »Urednik »Slovenca« je po daljšem presledku zopet začel samega sebe vikati in se spraševati: »Kaj pravite?« Res, kaj pravite k temu, da je v Ljubljani žensko društvo z imenom »Kolo jugoslovenskih sester«, srbske žene pa imajo organizacijo z ra-zivom »Kolo srbskih sestara«. Huda stvar, če se kolo kje zatakne, pa nekdo samega sebe sprašuje: »Zakaj so te naše
S&tidui otototkik
It k&a^esim Zme
Zveza delavskih zbornic v Rumuniji je
dobila v proučitev predlog o organizaciji dela in delavskega stanu na novih temeljih. V zvezi s tem se zamišlja ustanovitev specijalnega Centralnega instituta za proučevanje tega problema, pri čemer je treba zbrati in sistemizirati vse izkušnje, pridobljene v drugih državah na področju delovne zakonodaje in socijal-ne politike. Institut bo imel tri glavne
ženi-materi
V kotalenju dogodkov, ki nas dan na dai, presenečajo in pehajo v novo radovednost, prav tako tudi v tem času obnavljajočega se življenja se nam nehote pojavlja pred očmi naša žena — mati. Prav sedaj, ko trepeče svet pred nečem, kar zaskrblja pred vsem njo, stopa pred
sekcije: za znanstveno raziskovanje, za nas njen lik kot Kristov izmučeni obraz
delovno zakonodajstvo in za izobraževanje delavcev. Inicijatorji tega predloga nameravajo vzeti za vzor moderni sistem delavskega skrbstva v naprednih industrijskih državah, kakor tudi, da posvetijo vso pozornost izpolnjevanju delavskega prostega časan na način, kakor delajo to v Italiji (»Doppolavoro«) in deloma tudi v Nemčiji (»Kraft durch Freude«), vendar pa s posebnim ozirom na rumunske razmere. Pri tem bodo vzeli iz tujega zakonodajstva in prakse le ono, kar se bo dalo res spraviti v sklad z ru-munskimi tradicijami. Inicijatorji romunskega predloga nameravajo prevzeti od korporacijsko-fašističnega sistema zlasti nadstrankarstvo organizacij industrijskih delavcev, iz demokratičnih sistemov pa visoko razviti sistem kulturnega in coci-jalnega skrbstva za delavce.
V	Jugoslaviji ima kmetski stan, ki je najštevilnejši, sorazmerno najmanjše dohodke. Vsi dohodki prebivalstva so leta 1937. znašali 44.2 milijarde din. Od tega odpade na vse nekmetsko prebivalstvo 6710 din letnega dohodka, na kmete pa povprečno po 1837 din na leto.
Vprašanje kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo. Zastopniki delodajalcev in delojemalcev stavbne stroke so se v več mesečnih pogajanjih posvetovali o novi stilizaciji in dopolnitvi kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo, katera veljavnost je potekla z dne 31. marca 1.1. Dosežen je bil sporazum glede besedila
Vidi strastno tekmo, ki preti uničiti ljudi in kulturo ter strmi ob trditvi branilcev in zagovornikov vojne, da je ideja miru utopija in blazno sanjarstvo idealistov, ki nim.. resnih in stvarnih izgledov na sedanjost, niti v bodoče. Ne more razumeti teorije, da je vojna nujno potrebno zlo, da je medsebojna borba človeštva rezultat prirodne potrebe, neizbežna in koristna. Take in enake »dokaze« ki jih tako radi ponavljajo zagovorniki pokolja in uničevanja vsega, kar so z muko in žrtvami ustvarila stoletja, ona z vsem svojim bistvom odklanja, prepričana, da je to napačna filozofija, ali pa preračunano zavajanje v to filozofijo z namenom, da dosežejo zavajalci izvestne koristi.
Da je medsebojno klanje kulturnega človeštva nujno potrebno zlo? čemu neki? Mari ne veljajo tudi v človeštvu (narodih) isti naravni zakoni kot oni med človekom in človekom, ko pride do borbe šele ko se od ene ali druge strani prekoračijo meje pravic, oziroma potajijo one dolžnosti!? Če je vsaka narodna za-jednica urejena tako, da je njeno obče življenje — gospodarsko, socialno, kulturno itd. — v skladu z naravnim zakonom, ni vzroka za medsebojno klanje teh zajednic.
V	reševanju občih kulturnih vprašanj ima vsak narod svoje posebne poglede in metode, ki so izraz njegove bitnosti in redko se pripeti, da bi imel iste rezu!
Spoštovati in ljubiti svojo narodnost,
pospeševati uspehe naroda, iz katerega si, ceniti njegovo sredino in pomagati zemlji, ki je že odpamtivega zibelka tvojim prednikom, je naraven in etičen pojav, a vse, kar se temu protivi, je nepri-rodno in neumljivo. Potenciranje tega ele- entarnega in svetega občutka, tako da plane z mržnjo in ponižanjem na vse ono, kar je izven njegovega kroga, pomeni oddaljiti se istinitosti v korist nizkim instinktom, ki niso v korist, ne v čast poedincu, ne narodu.
Poleg svojega rodoljubnega čuvstva je treba negovat', tudi ljubav do človeštva in mu priznati sebi enake pravice. Vsak narod ima poli.j pravico neoviranega in mirnega življenja po svojih šegah in postavah. Le samoljubje in pretirano oboževanje samega sebe in kulture lastnega naroda more zanikati to absolutno resnico in gojiti osvajalne načrte, ki jih moremo kaj natančno razbrati. Ti načrti vključujejo tudi ženo v aktivno bojevnico na
kolektivne pogodbe, večje ovire pa s°;tate še kateri drugi narod. Vprašanje
nastale pri reševanju vprašanja novih mezd, kjer ni bil dosežen sporazum. Obe stranki sta se sporazumeli, da raj se to vprašanje končnoveljavno reši v smislu čl. 15 uredbe o določanju minimalnih mezd, poravnavanju in razsod-ništvu v poravnalnem postopku pod pred sedstvom kraljevske banke uprave. Obe stranki sta se potom Delavske zbornice obrnili na Inšpekcijo dela, da skliče poravnalne razprave.
Brezposelnost v ČSR stalno pada. Po najnovejših podatkih javnih posredovalnic za delo v bratski češkoslovaški republiki je število brezposelnih padlo tia 435.126. Zlasti v mesecu marcu beleži statistika brezposelnih razveseljivo upadanje, kar bo nedvomno v zvezi s poživljeno pomladno gradbeno sezono, že v letu 1936 je zdrknilo število brezposelnih od 860.239 na 797.770, torej za 62.469, v letu 1937 pa od 677.947 na 627.258. v letu 1938 pa že na 435.126. Zmanjšanje brezposelnosti beleži letos za 76.162 oseb, ki se porazdele na posamezne pokrajine sledeče:	češka manj 35.122
(13.8%), Moravska in šlezija 22.286 22.286 (16.9%), Slovaška 19.677 (17.1%) dočim je v Podkarp. Rusiji brezposelnost za 923 oseb večja, številčno gibanje brezposelnih delovnih moči nam nazorno pokazuje sledeča tabela: V letu 1932 je padla nezaposlenost za 198.781 delovnih moči, v letu 1933 za 442.829, v letu 1934 za 354.663, 1935 za 369.668, 1936 za 362.644, 1937 za 192.132 delovnih moči.
družinskega življenja, ekonomski interesi družbinih skupin, umetnost, znanost in
gledanje na življenje in svet so drugačne od onih drugega naroda. Ali pa naj bo to vzrok za borbe, osvajanja in nadoblast? Vsaka narodna zajednica si more in sme j kot najvišja in suverena socialna tvorba kakorkoli urediti svoje življenje, le če to res ne ogroža sosedstva, oziroma drugih narodnih zajednic. Ideal miru je treba iskati prav v tem nizu razlik in napredka poedinih narodov, katerih uspehi bi mogli služiti v pobudo in korekturo drugim.
»polju časti« in p silijo v roke orožje, ki naj uniči najdražje življenje — mladino. Tukaj pa se oglaša žena-mati. ta večni simbol življenja. Njen glas je sličen onemu rjoveče levinje: Ali porajam življenje le za bol. ovraštvo in vsiljeno smrt
—	ali je to moj- poslanstvo? Vse njeno bistvo se temu upira 'in to prikrito preklinja.
Najgloblja in najpleineniteiša zavest vsake žene, pa bilo kmetica, delavka ali intelektualka, je materinstvo. Mati je — mati, več se z besedami niti ne da povedati. A materinstvo in pred vsem materinstvo zahteva mir. Žena-mati zna biti smela in junaška do legendarnosti (srbske žene v turških vojnah), a vedno le, ko je okrnjena v svojih pravicah, ko je užaljeno in prizadeto njeno materinsko čuvstvo, vedne le radi miru in one še nepojasnjene ljubezni do otrok, ki jo nosi samo ona kot mati.
V	teh dneh novega klitja in preteče nevarnosti nam kar sama bega misel nate, žena-mati, z željo, da organizirano in na ves glas izpričaš, da obsojaš izzivalne vojne v imenu življenja, kulture in člo-večanstva.
Konec	romantike
moderni	Turii
Kemal Ataturk je prepovedal mnogoženstvo in odstranil je hareme. S tem je pa nastalo vprašanje, kam z vsemi temi ženskami. V resnici jih ni bilo toliko, kakor bi človek mislil. Največji harem je imel pač sultan, za njim pa turški bogataši. Srednji in nižji sloji mnogoženstva skoraj sploh niso poznali. Tam, kjer so ga poznali, se pa tudi ženam ni godilo posebno dobro. Delati so morale kakor možje na polju in doma. število v haremih živečih žensk je bilo v Turčiji razmeroma nizko, še bolj se je pa skrčilo s tem, da je mnogo visokih gospodov bivšega vladajočega razreda pobegnilo v inozemstvo in vzelo žene s seboj. Tako še sedaj živi v Parizu neki bivši turški minister, ki ima 3 žene, 11 otrok in 14 vnukov.
žene iz haremov, ki so ostale v Turčiji, so se večinoma posvetile gospodinjstvu, za kar so bile tudi najbolj usposobljene. V 56 od 200 primerov so dobile službo gospodinj. Oblasti so se pa v vsakem primeru zanimale za to, ali gre za prepovedano nadaljevanje življenja v haremu. Ostalih 144 je bilo deklet do 16. leta. Te so se porazgubile med učenke,
45 se jih je vrnilo k staršem deloma v Grčijo, Perzijo, Jugoslavijo, Bolgarijo in Sirijo, štiri žene iz haremov so otvorile zabavišča, v katerih so nastopale kot plesalke in pevke, pozneje so se pa omožile. Druge so se razšle v različne poklice in nimajo nobenega stika več s ha-remskim življenjem.
Najzanimivejša je usoda 12 mladih žen iz harema nekega turškega veletrgovca. Sklenile so ostati skupaj in tako so tudi skupaj delale. Vpisale so se v večerno žensko gimnazijo, čez dan so pa delale kot prodajalke, strojepiske in temu podobno. Leta 1930 so se skupaj vpisale na univerzo. Zdaj so že visoke uradnice v pravosodnem ministrstvu, odvetnice in profesorice. Večinoma so tudi že omo-žene. Izmed 200 haremskih žen so propadle samo tri.
— No dobro, če bi ti billa nezvesta, ali bi si končal življenje?
— Prisegam.
— Torej bi moral biti že najmanj 10 let mrtev.
— Ne šali se!
Kolašice jugoslovenske žene, tiste tam iz »Belgrada« pa srbske? Gotovo zato, pravi uredniško kolo, ki se je malo zataknilo — ker se te naše Kolašice sramujejo slovenskega imena. Če se prav spomnimo, se je neko podjetje v Ljubljani pred vojno imenovalo »Katoliška bukvama«, pa ji sedaj pravijo »Jugoslo- jim ni bilo več. Tisti,
3&$ka a pamkM
Zgodnje pomladansko sonce je pošiljalo svoje tople žarke na zemljo. Počasi, skoraj boječe, so se dotaknili vrhov streh hribovske vasi, se malo pomudili na njih in potem skoraj nevidno zdrsnili nižje, posijali skozi okna v temne kmetske izbe in se končno porazgubili po koteh. Na sončnih obronkih se je začel tajati sneg, polagoma skoraj kapljo za kapljo se je zbirala snežnica in se kmalu kot majhen potoček izgubljala v dolino. Ponekod, na prav strmih obronkih, so sc že kazale velike temne lise kopne zemlje. In včasih, kadar je potegnil lahen vetrič preko polj, je prinesel s seboj vonj bližajoče se pomladi, tiste pomladi, ki je na hribih tako lepa in ki so že vsi po njej tako hrepeneli.
Odprite okna! je ukazala učiteljica Mara. Ubogali so. Kmalu je zaduhtelo v raz-redu^po zemlji, ki se je komaj rešila snežnega oklepa in po smrekovem gozdičku, ki se je začenjal nedaleč od šole. Od nekod so se prikradli veseli zvoki piščali in vrišč otrok, ki so se igrali na vasi. Otroci so postajali nemirni in do učenja
ki so sedeli pri
vanska knjigarna«. In neki tiskarni so'oknu, so čisto pozabili na šolo. Sedaj je pravili »Katoliška tiskarna«, a glej cudo, vstal eden in sc ozrl skozi okno, potem koj po vojni so jo »prešaltali« na >Jugo- zopet drugi in tako se je vrstilo brez slovansko tiskarno«, kajti kolesa tega prestanka. Repetcnti so pa popolnoma podjetja se takrat nikakor niso hotela j odpovedali. Še celo Mara bi se bila sko-ustaviti na slovenski prestavi. Zares je raj vdala sanjarenju, da je ni zmotil ved-nerodno, če imajo kolesa svojo posebno no večji nemir v razredu. Mir otroci! je logiko, ki je različna od logike tistih, ki zavpila. Tukaj smo v šoli, doma pa de-se venomer sprašujejo: »Kaj pravite, kaj lajte, kar hočete. Ali ste razumeli! Na pravite, kaj pravite...« Res, kaj pravite, mah je vse utilnilo, le tu in tam se io da »Slovenec« napada življensko delo kdo sklonil, šepnil kaj sosedu češ: Saj se žene tri dni potem, ko ji je napisal res- je ne bojimo. Mara je to opazila. Za re-nično lepo nekrolog.;.	sen pouk ni bilo več misliti. Zato jc po-
rabila ugodno priliko, da ji bo povedala nekaj o pomladi.
Vidite otroci, je začela, kmalu bo zopet zelena pomlad. Travniki bodo ozeleneli in metuljčki bodo zopet tu, čebelice in lastovke in kmalu bo prišel majski izlet. O gospodična, se je oglasil eden. Jaz vem za zvončke, toliko jih je, da je kar belo. Kaj to, ga je prekinil drugi. Jaz pa že vem, kje bodo kmalu trobentice. Jaz tudi, jaz tudi, so se oglašali še drugi po razredu. Naenkrat je močno potrkalo na vrata. Kakor bi odrezal je vse utihnilo. Nekdo je šel odpret, bil je pismonoša. Prinesel jc Mari pismo od Jožeta.
Jože je bil mlad tehnik, ki je služboval v bližnjem mestu. Spoznala ga jc med velikimi počitnicami na morju. Zaljubila sta se drug v drugega in Jožek ji je prisegal, da je ne bo nikoli pozabil. Vedno n je pisal in tudi obiskal jo je večkrat Takrat mu jc postregla z vsem, kar jc premoglo njeno borno gospodinjstvo. Šla sta na izprehod, se lovila kot otroka po travnikih, zvečer pa sta prisluškovala šumenju čaja v samovarju ter sanjarila o sreči. In vedno, kadar je odhajal, ga je spremljala daleč v dolino. Nazaj pa je prihajala vedno žalostna in večkrat je trajalo nekaj dni, da se jc zopet znašla. Zadnje čase ji jc pisal bolj poredko, dokler ni popolnoma izostal. In sedaj je prišlo pismo od njega. S tresočimi rokami ga je odprla, bilo je samo par vrstic.
Draga moja Mara, ji je pisal. Oprosti, da ti tega nisem prej povedal. Leto dni bo že, kar sem zaročen in kmalu se bom moral poročiti. Vzel bom hčerko svojega šefa. Nimam je rad, toda kaj hočeš. Revež sem in morda mi bo njen oče pomagal kvišku. Sram me je, Mara, da ti tega nisem že prej povedal. Ali sc morda spominjaš, da sem bil večkrat žalosten pri
tebi in se ti nisem upal pogledati v oči. Ob takih prilikah sem ti vedno hotel povedati to, kar ti danes pišem. Mara, prosim te, ne bodi žalostna in ne obsojaj me, temveč skušaj pozabiti to, kar je bilo. Tvoj Jože.
Mari so uhajala tla pod nogami. Držati se je morala katedra, da ni padla. In dve kot bisera veliki solzi, ki sta ji med či-tanjem spolzeli po licu, sta ji zdrknili na pismo in pustili dve umazani lisi na listu, ko da bi hoteli izbrisati vse ono, kar je bilo na njem. V razredu je zavladala tišina. Še dihati si niso upali.
Počasi se je Mara obrnila k svojim malčkom in je komaj spravila iz sebe: Dragi otroci, čisto mirno pospravite in pojdite domov. Danes ne bo več šole. In ko je zadnji izginil iz razreda, ni vzdržala več, zrušila se je čez kateder in krčevito zaihtela. Mali Ivanček pa se ni mogel premagati, vrnil se je nazaj v šolo, počasi se je po prstih prikradel h katedru, pobožal svojo učiteljico po mehkih laseh in vprašal: Gospodična, zakaj ste tako žalostni, zakaj se jočete, ali vam je kdo umrl? Vsa osupla si je Mara obrisala solze, vzela malčka v naročje in mu med solzami rekla: Veš Ivanček, umrl mi ni nihče, pač pa sem izgubila nekoga, ki mi jc bil nad vse drag in ta mi je odnesel s seboj mojo pomlad in srečo, po kateri sem tako hrepenela in katere ne morem več dobiti nazaj. Vidiš, zato sem žalostna.
Počasi je odšel Ivanček iz razreda in še zunaj, ko je stopical po velikih belih stopnicah, ni ■ mogel razumeti, kako je vendar mogel nekdo odnesti učiteljici Mari njeno pomlad, ko pa je bila pomlad že tu in je zunaj še vedno sijalo sonce in bilo tako lepo. — L g o n K a t n i k.
Bi&g k ruskega uiet- Bet tofoskij tutie
i Odkod otrokova laž
Laž! iz (ranSasije, sadi samoobrambe, udomačene laži, „|unašk@" laži
človeka.
Taktika
(Po svojih doživljajih napisal; J. Petre.)
Preostalo mi je samo eno: Preizkusiti že enkrat svojo srečo. Sezul sem čevlje in jih privezal za nahrbtnik. Ker je šlo za življenje, sem moral poiskati vse moči 'in zbrati vso voljo. Prsti so pokali, ko sem se grabil za skalne robove in raz-pokline. V tem silnem naporu se mi je nazadnje posrečilo, da sem zagrabil za večji skalni rob. Kot klešče sem se ga oprijel in že sem se potegnil iz neljube kletke. Kakor je bila prej žalost velika, veselje je bilo sedaj še večje. Zaukal bi, (la bi radost šla od gore ;do gore. Še preden se je želja prav poredila, sem si pre-anislil.
Šlo je za drugo nevoljo, zmanjkalo mi je hrane. Od vsega mi je ostalo le še nekaj zrnc riža. Zato sem se spustil v dolino. Našel sem potok, ki so mu podlasice razruvale bregove. Upal sem katero ujeti, da bi si malo potešil glad, ki me je že neznosno napadel, ali nisem imel sreče. Živalce so bile vse preveč gibčne in spretne.
Že prej sem spotoma mnogokrat opazil želve. Tudi tukaj jih je bilo dovolj. Ušle mi ne bodo, a bogve, če so užitne?
V	šoli smo se sicer učili, da nekatere jedo, toda katere? Tod sem videl le sive. Sklenil sem, da jih previdno preizkusim. Ujel sem dve večji živali, jima odrezal glavi ter ju kakor oreh raz/luščil od vratu navzdol. Napravil sem ogenj, meso lepo opral ter ga dal kuhat. Zadišalo je, kakor bi kuhal kokoš in juha je postajala vedno masitnejša. Pravega veselja pa nisem imel, saj nisem mogel vedeti, kake posledice utegnejo nastopiti. Ko se je meso že prilično dolgo kuhalo, sem korajžno odrezal košček in ga ponesel v usta. Bilo je dobro. Zopet sem. odščipnil košček m še in še. Zraven sem budno prisluškoval, kaj neki bo povedal želodec. Tako sem skoraj že vse pojedel, a o kaki želodčni slabosti ni bilo sledu. Nasprotno, prav dobro sem se počutil. Srce mi je začelo rarostno utripati. Našel sem hrano, ki mi je ne bo tako kmalu zmanjkalo. Očistil sem še tri želve ter jo z njimi veselo odmahni dalje.
Noč me je našla visoko v gori. Med skalami sem poiskal primerno zavetišče. 'Pred votlino, v kateri sem nameraval 'spati, sem zakuril ogenj ter pristavil želve. Tedaj pa je nenadoma zatulilo prav blizu ognja; trobentač ne bi mogel močneje. Strah me je vrgel pokonci, da pogledam kaj mi preti. Bil je samo šakal, ki pa radi ognja ni upal dalje. Potegnil sem nož in zver se je kmalu pobrala v temo. Naložil sem še dračja, da bi ogenj ponoči odvračal zveri od votline. Med spanjem sem še slišal različne glasove, a pošasti ni bilo blizu nobene.
Zjutraj sem znova zakuril. V juho sem zakuhal zadnji riž ter si pripravil izdaten zajtrk. Nekaj mesa 'sem vtaknil v nahrbtnik za na pot.
Zopet sem se spuščal v nižino.
Na večer sem se ustavil ob širšem potoku. Ujel sem štiri želve, da jih pripravim za večerjo. Stopil sem k vodi ter hotel meso oprati in zajeti nekaj vode. Že sem se sklonil, kar začujem, da se nekje prav blizu mene ruši kamenje. Kakih štirideset korakov ob vodi navzgor zagledam zverino. Obrnila se je od vode, žareče oči so se zapičile vame. Stresel ‘sen].s.e 0l^ gfoze. V smrtnem strahu mi je šinilo v glavo, da skočim v vodo in splavam na nasprotni breg. To je bila edina rešilna misel, ker noža nisem imel pri sebi. Kakih deset minut sva si tako stala nasproti. Niti dihati nisem upal. Hipoma pa se zver obrne in odide ob potoku navzgor. Nekaj dobrih minut je preteklo, da sem se vzdramil iz odrevenelosti. Tedaj sem se počasi obrnil. Opral sem meso, zajel vode ter se vrni! k ognju, ki se je bil ta čas lepo razgorel. Ob ognju me je polagoma minil ves strah. Vso noč sem skrbel, da ni ugasnil ogenj, ki je odganjal zverine.
O prvem svitu sem pospravil zajtrk. Ko se je povsem zdanilo, sem bil že ob Širokem in deročem potoku. Poiskal sem plitvino ter splaval na nasprotni breg. Poprej sem pogosto videl kako čredo ovac, a tod še sledu ni bilo o pastirju.
S seboj sem nosil knjižico, kamor sem redno zapisoval dnevne dogodke. Vsakokrat, kosem bil na vrhu kake gore, sem
Pravijo, da otroci mnogo in često lažejo. Vendar to kar mnogi imenujejo laž,* ni laž, ker otroci do šestega leta niso zmožni, da lažejo, tako pravi otroška psihologija. Otrok se mora svoje laži zavedati, znati mora podati gotove stvari neodvisno od svoje osebe z voljo, da izkoristi izmišljene stvari v svoj prid. Zato je vprašanje laži in odgovornost zanjo pri otrocih povsem nekaj drugega kot pri odraslih.
Otroške laži lahko razdelimo v pet vrst. Celo odrasli so često zelo površni opazovalci, kaj šele otroci. Nastanejo laži, ki varajo spomin. Otrok svoja opažanja sam izoblikuje in jih popolnoma zgrešeno pripoveduje, če je srečal pred dnevi znanca, bo morda z gotovostjo trdil, da ga je videl danes.
Ker otrok ne zna ločiti sanj od resnice, često nastanejo laži. Deklica, ki je v sanjah razbila umivalnik, drugi dan jokajoč zatrjuje materi svojo nesrečo, dokler nc vidi, da je umivalnik cel.
Otroci često mešajo fantazijo s slikami resničnih dogodkov, jih spoje in na veliko začudenje znancev to pripovedujejo tako, kot da se je res zgodilo.
Tem lažem so vzrok fantazije. Otrok trdi, da ima njegov oče brado do tal. Vendar vsi vedo, da oče ne nosi brade. Otrok vztraja, da ie videl sliko, na kateri ima njegov oče brado do tal. Zanimivo je, da je bila doma res slika njegovega očeta, iz časov, ko je še nosil malo brado. Med njegovimi igračkami pa so našli sliko kitajskih mandarinov izrezano iz ilustracije, ki so imele ogromne brade. Te laži v resnici niso laži, so igra fantazije, ki ie koristna otroškemu intelektualnemu razvoju. Fantazija celo potrjuje pravo duševno delo odraslega
Privilegirana agrarna banka objavlja,
da bo v bodoče odobravala kmetovalcem za nakup malih kmetijskih strojev in orodja menična posojila do 2000 din z obrestno mero 5% letno.
Najnižje odkupne cene za olja, so v smislu službenega sporočila Prizada naslednje: Olje od repe Din 250, olje od kurbusa 260, olje od solnčnic 160, olje od belega maka 300, laneno olje 300, ricinovo olje 300 din za 100 kg.
Nova lesna industrija se je ustanovila v Beogradu pod imenom »Županica«. Del niški kapital znaša 4 milijone din.
Na domačem pšeničnem trgu so cene naslednje: za srbsko pšenico 170 din, za pšenico iz področja Tise 182 do 183. Gle-de letošnje pšenične letine so poročila nadalje ugodna in je nasejana površina nekoliko večja kakor v preteklem letu. Za koruzo so plačali za vagonsko blago 101 do 101.50 din, za vlačilsko blago 103 do 104 din za 100 kg.
h Mislinjske dalim
Potreba nove šole. V tkzv. Mislinjskem grabnu« so naseljeni večinoma drvarji, ki delajo za mislinjsko tvrdko Pcrger. Otroci teh drvarjev, imajo do šole pri Št. liju odnosno Sv. Florjanu po več ur hoda, večina od njih pa je tako oddaljena, da sploh ne more v šolo. Ze nekaj let nazaj obstoja namera, da se za te otroke zgradi v »Mislinjskem grabnu« enorazredna šola in je bilo že tudi več ko misijskih ogledov. Letos se bo namera menda uresničila, ker je vmes odločno posegla banovina. Stroške za gradnjo bosta nosila banovina in mislinjski podjetnik Perger.
Šahisti v Slovenjgradcu, združeni v Šahovskem klubu, so imeli svoj redni občni zbor. Številnemu članstvu sta poročala predsednik dr. Maks Pohar in teh. referent Hajtnik. Pri volitvah je bil
razprostrl zemljevid, položil tianj kompas ter tuhtal, kje sem in koliko sem že prehodil.
f Dalje prrh. sredo.)
šele laži radi nejevolje ali storjene radi obrambe so prave laži. Otrok ne prizna svojega dejanja, ker se boji, ker ga je strah kazni. Vzrok temu je ozkosrčna vzgoja, ki	jo	starši	dajejo	otrokom po receptih:	To	smeš,	tega ne	smeš.
Otroci, ki jih zapiramo v otroške sobe, so pravi jetniki. Vendar se otroški prirodni nagon izraža v kretanju in delavnosti. Postavljene pa so mu ozke meje družabnosti naših meščanskih hiš.
Otrok laže, ker ve, da bo kaznovan, če pove resnico. Otrok razbije skodelico. Boji se vihrave matere, ki ga kaznuje. Ne zaveda se svoje	krivde	in vedno misli na kazen, ki	bo	prišla.	Ali ie	potem
tak otrok kriv, ki je grešil, ker je njegov prirodni nagon s silo omejen in sc ni zavedal svoje grešnosti?
Slede laži, ki so že kar udomačene. Laži, ki hočejo prikriti resnično razpoloženje. Ko obišče otrokovo mater neljubi gost, pošlje otroka, naj pove, la je ni doma. če slabo govore o teti, ki je vsem zoperna in ta pride, so takoj vsi medeni. Otroku se to vtisne v spomin. Prične lagati, da ga boli želodec, ker mu jed ne diši; bole ga noge. ker noče na izprehod.
Potem bi bile še laži, ki hočejo rešiti tovariše iz nezgod. To so »junaške laži«, ki so često plemenite. Iz vsega omenjenega so otroške laži vzrok nepopolnega organskega razvoja in družabnih slabosti odraslih. Kakor otroku daješ, tako doiema. Pred kaznijo je neoohodno potrebno, da iščemo vzrok laži. često so otroci po krivem kaznovani. Nc zahtevati od otrok, če so napačno vzgojeni, da smatrajo resnico kot edino prirodno izpoved.
izvoljen ponovno za predsednika dr. Po' har, za velike zasluge obenem tudi za častnega člana.
Novo kopališče je pričela graditi slovenjgraška mestna občina. Gradbeni stro ški bodo znašali 360.000 dinarjev. Kopališče bo dograjeno že v juniju.
r.r+r.-- ■«
9 tem fa OMm
CSWB8S5BS»3t O ‘ 1
Zg©daj se ženil
Tako opozarja Works, profesor neke ameriško univerze. Povprečni človek, pravi učenjak, je goden s svojim 20 letom. čimprej se nato ženi, tem boljši ■zanj v zdravstvenem in duševnem pogledu. Umrljivost samcev je namreč dvakrat večja nego umrljivost zakonskih mož. Nadalje je odstotek duševnih bolnikov pri samcih večji nego pri poročen-cili. To velja, nadaljuje profesor, v isti meri za moške kakor za ženske. Za študente celo trdi, da so kot poročenci neprimerno boljši od samcev.
Kako slišijo žuželke
se je vprašal že mnog. Nikjer na telescih metuljev, muh, hroščev i. dr. žuželk ni opaziti, kar bi bilo podobno malim ušescem. Vendar pa je obče znano, da je sluh malih živalic prav dobro razvit. Naravoslovci so po dolgih preizkusih dognali, da slišijo žuželke s pomočjo neznatnih dlačic in bradavičk, ki delujejo, kakor sprejemne antene pri naših radio-aparatih. Sicer pa sistem radio-aparatov okorno posnema mater-naravo, ki je na neverjetno preprost in hkrati izredno duhovit način podarila razvitejšim živalim in človeštvu važni čut sluha.
Gumijaste hiše
gradijo v ameriški pokrajini CincinnaLu. Vsak ropot in hrušč v teh hišah je nemogoč. Za 50 odstotkov so lažje od kame-nitih in jih je mogoče dvakrat prej zgraditi. Sobe ogrevajo s toplim zrakom, (ki ga spuščajo v stenske votline. Stene same izžarevajo neko svetlobo, ki je dovolj močna za razsvetljavo in so torej svetilke odvisne. Celo ceste in ulice so tlakovali z gumijastimi kockami, da ni niti najmanjšega hrupa in ropota. Baje so
Varšava, v aprilu 1933. Merodajni či-nitelji so pojasnili, da ni Poljska službeno zahtevala kolonij, ampak da je samo zahtevala, da ji priznajo pravico do kolonij.
Rezanci, cmoki ali makaroni kot omlete. Skuhaj pri kosilu malo več rezancev, cmokov ali makaronov. Zvečer jih drobno zreži. V loncu pa raztepi v četrtinki litra mleka tri jajca, primešaj rezance, cmoke ali makarone. V kozi za omlete razbeli za oreh masti, daj eno zajemalko rezancev na mast, razravnaj in speci po obeh plateh omleto. Ko je omleta pečena jo potresi z naribanim sirom, zvij in postavi posodo na krop, da se ne shladi, med tem ko drugo pečeš. Ko imaš vse omlete pečene pripravi še solato:	berivko,
motovilček ali regrat.
Nadevana pljučna pečenka. Pol kile pljučne pečenke očisti vseh kožic in loja, nato jo dobro potolci, osoli in popopraj.
V	sredino položi eno pečenico, malo dušenega riža ali pa na plošče narezanega sirovega krompirja. Nalahko zvij in poveži z nitjo. Pečenko položi na vročo mast, jo v masti takoj zaobrni, zraven stresi zvrhano žlico sesekljane čebule in pokrito duši do mehkega. Med dušenjem pečenko večkrat obrni in s sokom polij, da se bo po vseh plateh lepo zapekla. Po potrebi prilij žlico ali dve vode, da se čebula ne prismodi. Ko je pečenka mehka in lepo zapečena, kar traja poldrugo do dve uri, jo vzemi na krožnik, odstrani nit, zreži na lepe kose, zloži v skledo, čez pa polij s precejenim sokom. Zraven daš valjance, cmočke in slično. Tudi solato lahko daš zraven. Ce pa pripraviš iz ene kile pečenko, je polovica lahko ostane za večerjo. Mrzlo pečenko zreži, zloži na krožnik in daj s solato za večerjo.
Trdo in žilavo meso se bo pri kuhanju zmehčalo, če dodaš juhi, ki zavre, žlico ruma. Juha zaradi tega ne bo imela okusa po rumu. Isto velja za pečenje stare perutnine. Med pečenjem polijemo kokoš z rumom in se bo zmehčala.
Mastne madeže iz haržuna odpravimo, če drgnemo madež z vročim zelo drobnim peskom.
Kako ohraniš meso sveže. Meso ostane sveže, če ga dobro nadrgneš s kisom.
Kako očistiš z blagom prevlečene predmete. V dveh litrih tople vode raztopi košček mila, primešaj tri žlice sal-miaka in dobro zmešaj. V to tekočino pomakaj krtačo in krtači po blagu. Krtači pa vedno v eno in isto smer. Nato predmet skrtači še s čisto vodo. Krtačo pa vedno malo otresi, da blaga preveč ne zmočiš. Nato zbriši še s suhimi čistimi krpami in postavi na prepih, da se blago hitro posuši.
Perilo se obeli. Če je perilo žč zamazano, ne daj klora v vodo, ker klor tkivo prežre. Bolje je, da daš v zadnjo vodo tri dele špirita in en del terpentina hi razobesiš perilo zunaj (na zraku mora biti). Terpentin spremeni kisik iz zraka v ozon, ki vpliva na perilo tako, da se obeli.
Linolej ostane dalje časa lep in se ne
lomi, ako ga večkrat namažemo z oljem in kisom (vsakega pol). Olje in kis dobro zmešaj! Ko se posuši, zdrgni linolej še s čistimi volnenimi krpami.
•najnovejše hiše prav udobne in praktične in se bodo udomačile še drugod.
Avto, k! leti po zraku
Ameriški listi so objavili vest, da so v Ameriki i »našli tudi »leteči avtomobil«. To je avtomobil, ki lahko vozi po mestnih ulicah prav tako kakor kak drug avto mobil, poleg tega pa lahko služi tudi za letalo. Leteči avtomobil telita poldrugo tono, stane razmeroma malo in ima po vrhu še to prednost, da je mogoče z njim prav lahko ravnati.
— Bodi iskren: ali si me varal? Da,
ali ne?
— Povedal sem ti že stokrat.
— Torej si me varal?
— Da . . . da . . . varal sem te.
Lažeš!
Sp&mmite se CMOS
Vm&Uumi (jfatPtif
Zborovanja JNS v Mariboru in okolici
V	soboto 23. aprila ob 20. uri bo v mali dvorani Narodnega doma redni letni občni zbor sreske organizacije JNS za mesto Maribor. Na občnem zboru bosta poročala o političnih in gospodarskih prilikah gg. bivša ministra in senatorja dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Vabljeni so vsi somišljeniki brez ozira na to, ali so prejeli vabila ali ne.
^ nedeljo 24. aprila ob 10. uri dopoldne bo redni letni občni zbor sreske organizacije JNS za srez Maribor levi breg in sicer v gostilni »Pri lovskem rogu« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Popoldne ob treh pa bo redni letni občni zbor občinske organizacije JNS v Košakih v VVellejevi gostilni na Aleksandrovi cesti v Košakih. Na obeh občnih zborih bo poročal bivši minister in senator g. Ivan Pucelj.
Dr. Maček pojde v Beograd
Na neki konferenci v Sarajevu je narodni poslanec dr. Šutej napovedal skorajšnji obisk dr. Mačka v Beogradu.
O Judih
Kršč. soc. »Del. pravica« ponatiskuje sledeči mišljenji o Judih: »Die Katholi-sche Aktion«, glasilo KA na Dunaju, prinaša članek p. Bretle-ja, ki pravi med drugim: »V dneh, ko se je vlada menjala, so mnogi ljudje izpraševali, kako morem kot....................Odgovoril	sem,
da je bila misel za to nadomeščanje vselej v načrtu božje previdnosti. Nihče ni klica! Judov v različne dežele Evrope. Judovsko vprašanje do zdaj še ni bilo rešeno. Naš Ftihrer, državni kancler, ga zdaj rešuje na radikalen način, ki bo osvobodil obe stranki.«
»Temps Present«, francoski katoliški tednik, pa prinaša govor velikega teologa J. Maritaina o Judih. Med drugim je dejal: »še bolj kot antisemiti obsojamo nadvlado bank in denarnikov, naj bodo židovski ali ne; zato nas je strah materialističnega duha in zgradbe modernega sveta, naj bodo v njem Judje ali nejudje; več kot Judov je nejudov, ki so brez osebne krivde zapleteni v to nečloveško zgradbo družbe. Vemo, da večina Judov niso bankirji in denarniki, temveč ubogo ljudstvo, ki se bije z revščino v vseh oblikah. Ne podcenjujemo pomembnost velikih gospodarskih težkoč današnje dobe in splošne gospodarske krize civilizacije. Ozdravili pa je ne bomo s preganjanjem Judov, temveč le, če spremenimo gospodarsko in družbeno zgradbo, ki je resnični vzrok teh težkoč in te Krize. Antisemitizem žalostno odvrača ljudi od napora, ki je resnično potreben. Odvrača jih od resničnih vzrokov zla, ki so hkrati v našem lažnivem, sebičnem srcu in v družbeni zgradbi, ki je v vzročni zvezi s to moralno bedo.«
Sreda, 20. aprila: Zaprto.
Četrtek, 21. aprila ob 20. uri: »Slehernik«.
Red C.
Ponovitev »Slehernika«. Druga ponovitev duhovne igre »Slehernik«, ki je sijajno uspel in je zapustil mogočen vtis, se vrši jutri v četrtek 20. t. m. Ker je ob začetku igre tenia v vseh prostorih, se priporoča točnost publike.
Marlon — Vlahovič naš komorni pevec je sodobno na svetovnih odrih naš najbolj priznani tenor. Kot takega sta ga rned drugimi svetovnimi skladatelji priznaia tudi, Montemezzi in Richard StratiG. Dobil je naslov komornega pevca in nastopa v milanski Scali, na državnih operah na Du->aju in v Berlinu, v operah v Parizu, v vikagu, Philadelphiji in dr. Njegovo gosto vanje bo v torek dne 26. t. m. v operi »Trubadur«.
Opera »Dalibor« na mariborskem odru. Pod Herzogovim vodstvom študira mariborsko gledališče znano Smetanovo zgodovinsko opero »Dalibor«.
Gostovanje Mariona Vlahoviča. Ta na mnogih svetovnih odrih kakor v Rimu, Scali v Milanu, v državni operi na Dunaju, Berlina, Parizu, čikagu, Filadelfiji kot eden najboljših tenoristov sedanjega časa priznani hrvatski komorni pevec bo go«
Mmii&eski- šfo
mmmmmmmmmmmmmmmmammmmmKmmammmmmmmBamjjBPvaammmaimsmmmmmmmmmammm
Zadnja pot dr. Ferda Lašiča
Kuto Union. Danes v sredo Tarantel-$a», čarobno lepa opereta glasbe, pesmi in plesa!
Pretresljivo in turobno je bilo poslednje slovo od narodnega borca dr. Ferda L a š i č a, ki smo ga izgubili v dobi, ko bi ga najbolj potrebovali. Ves nacionalni Maribor se jc zgrnil včeraj popoldne na mestno pokopališče na Pobrežju, da se poslovi od njega, čigar spomin bo ostal neizbrisen v vseh nacionalnih krogih ter v srcih vsega našega obmejnega življa. Neizmerna tuga nas je objela, ko smo se prišli poslovit od zglednega moža narodnjaka, skrbnega očeta, zvestega in neustrašnega Sokola, moža plemenitega srca, in jeklene volje. Nebo samo se je ozrlo na tužni zbor in se zastrlo s temnimi oblaki, iz katerih so se na gosto začele vsipati snežinke.
Pred mestno mrtvašnico so se poleg sorodnikov zgrnili že dolgo pred napovedano uro številni stanovski tovariši blagega pokojnika, nadalje Sokoli, starešine »Triglava« katerega zvesti član je bil pok. potem člani CMD ter vseh ostalih nacionalnih in narodnoobrambnih mariborskih ter okoliških društev. Številno so bili zastopani tudi politični somišljeniki pokojnega dr. F. Lašiča s predsednikom tukajšnje sreske organizacije JNS g. dr. L i p o 1 d o m in nar. poslancem A. Lukačičem na čelu.
Pred pokojnikovo krsto so razvrstili številne vence, s katerimi so krsto In kapelo dobesedno zagrnili. Med venci smo opazili lep venec, ki ga je poslalo vodstvo Cirilmetodove družbe v Ljubljani, nadalje venec tuk. podružnice CMD, katere agilni predsednik je bil pokojni dr. Lašič vse do svoje smrti, nadalje lep venec globoko užaloščene rodbine ter venec težko prizadete mariborske »prleške družine«, ki ji je pokojnik dolga leta načeloval. Sokoli, člani sokolskega matičnega društva, so tvorili častno stražo. Ko so krsto prenesli pred mrtvašnico, so se ob njej razvrstili sorodniki ter Sokoli v kroju z društvenim praporom, da izkažejo zvestemu bratu poslednjo čast.
Po pogrebnih molitvah se je izpred mrtvašnice razvil do svežega groba dolg in turoben mrtvaški sprevod, v katerega se je uvrstila množica ljudi, ki so prišli od blizu in daieč k poslednjemu slovesu. Vrli Jadranaši so pred mrtvašnico pod vodstvom svojega zborovodje odpeli turobno žalostinko »Večnaja ti pamjat«, nakar se je počel pomikati mrtvaški sprevod do svežega in toliko objokovanega groba, namenjenega zemeljskim ostankom blagega pokojnika.
Med zelenjem, rožami in venci so položili rakev v prerani grob. Ob odprtem grobu se je v toplo občutenih globoko zajetih besedah, poslovil od pokojnika pred sednik sreske organizacije JNS v .Mariboru g. dr. Franjo L i p o 1 d, ki je v svojem govorit dal povdarka trpkemu čustvu vseh nacionalistov, ki so se danes zgrnili ob Lasičevem grobu in ki kar ne morejo verjeti in razumeti, da vedno borbnega in delavnega pokojnika ni več med nami. Pred dobrim tednom še mladostno svež in zdrav leži danes mrtev pred nami. Smrt dr. Ferda Lašiča pomeni tudi za JNS težko izgubo, saj je pokojnik bil ves čas agilen predsednik krajevne organizacije JNS za II. mestni okr.
V	nadaljnjih izvajanjih jc dr. Lipold orisal vzorno življenje pokojnika, ki je ostal vse do zadnjega diha zvest nacionalni ideji. Jugoslo venska nacionalna stranka sc klanja svojemu zvestemu prijatelju in vnetemu poborniku njenih idej. Zatem je spregovoril v imenu ljubljanske organizacije CMD njen tajnik g. Mirko G r u-den, ki je v svojih zanosnih besedah podčrtal veliko delo, ki ga je pokojni dr. Lašič ofrravil v vrstah CMD ob naši severni meji. Požrtvovalen in borben, kakr šen je že bil, ni miroval vse dotlej, dokler se v obmejnem Gradišču ni sezidala ponosna šolska stavba, šola CMD. Bila je v glavnem največja zasluga iniciativnosti in delavnosti dr. F. Lašiča, da je bila ta stavba tako kmalu postavljena in s tem uresničen dolgoletni načrt naše obmejne
stoval tudi v našem gledališču v operi »Trubadur« v torek, 26. t. m. Opozarjamo že danes na ta prav izredni glasbeni .ddgodek.
CMD. Bratske in globoke občutene so bile poslovilne besede staroste matičnega Sokola br. dr. Fornazariča. Dejal je: Pokojni dr. Lašič je bil vzor vseh onih, ki so pred 30 leti vzleteli iz sokolskega gnezda mariborskega matičnega društva in se razkropili med narod, ga duhovno in nacionalno pomladili ter v strnjenih vrstah pripravljali pot našemu osvoboje-nju. Pokojni dr. F. Lašič in nepozabni carzanski junak dr. Pivko sta svetli zvezdi v osvobodilnih in narodnostnih bojih našega obmejnega Maribora. Za ono nacionalno delo, ki ga je izvršil pokojni dr. Ferdo Lašič v sokolskih vrstah, mu bo ostalo Sokolstvo večno hvaležno.
V	trenutku, ko je br. dr. Fornazarič izrekel poslednje poslovilne besede in ko se je sokolski prapor sklonil v grob so se iz dalje oglasile sokolske fanfare ter od-trobile poslednjo pesem fanfar v slovo vzornemu Sokolu. Zaključna pesem ža-lostinka »Pomladi se vse veseli« iz grl Jadranašev jc zaključila turobno pogrebno svečanost. Množica se pa kar ni hotela raziti in se je pomudila ob preranem grobu kljub dežju in snegu, ki je pobelil krog in krog groba razvrščene vence.
Dragi Ferdo! Ko se sklanjamo nad Tvojim preranim grobom, se s tugo v srcu obvezujemo, da bomo sledili Tvojemu vzgledu na nacionalnem polju. Tvojemu delu čast in slava! Tebi, ki smo Te vsi iz srca ljubili in spoštovali, naj bo ljubljena-domača, jugoslovenska zemljica prijetno1 poslednje domovališče.
Upokojeni železničar Rudolf Tumpei ie
igral svoje dni vidno vlogo med slovenskimi železničarji posebno med mariborskimi. Še sedaj je predsednik Kreditne, zadr-uge uslužbencev državnih železnic v Mariboru. Ta zadruga je lani v decembru tožila Franca Breclja, mizarja v železniških delavnicah, in Franca Artiča. višjega železniškega kontrolorja, oba v Mariboru pred mariborskim okrožnim sodiščem zaradi klevete. V tožbi jima je očitala, da sta iz političnih in osebnih raz logov napadala zadrugo in njenega predsednika Tumpeja na način, da bi Tumpeja onemogočila, zadrugi pa iz maščevanja in sovraštva do Tumpeja gospodarsko škodovala. Toženca sta večino očitanih navedb odločno zanikala, za ostale pa ponudila dokaz resnice. Obenem sta vložila na apelaeijsko sodišče v Ljubljani ugovor, da Kreditna zadruga ni upravičena tožiti. Apelaeijsko sodišče je ugovoru ugodilo ter odločilo, da se tožba nima dopustiti in da se mora kazensko postopanje proti Artiču in Breclju ustaviti. Zadeva jc med mariborskimi železničarji, pa tudi v ostali javnosti, vzbudila obilo zanimanja.
SOFRA-kartoteke
Smrt blage žene. Na Meljski cesti 34-je preminila blaga žena, katere zlato srce je do zadnjega trenutka utripalo za drage svojce, gospa Ivana Kolar, rojena ller-šič, soproga uradnika državnih železnic. Vsi, ki so jo poznali in spoštovali, jo bodo ohranili v trajnem spornimi. Na njeni zadnji poti jo pospremimo jutri v četrtek ob 16. uri. Plemeniti pokojnici bodi lahka zemljica domača, žalujočim svojcem pa naše globoko sočutje.
Biljardni turnir jc bil na velikonočni ponedeljek v kavarni »Orient«, in sicer med stalnimi gosti. Kavarnar g. Franc Majcen je razpisal tri nagrade in si je prvo mesto priboril Josip Schell, drugo Karol Pec, tretjo pa Alojz Dadieu. Tekmovanja se je^ udeležilo 18 tekmovalcev in-je turnir trajal skoro 10 ur.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Minafikova in Remsova lekarna.
Slavnostni koncert 4. maja
Vstopnice v predproda/i pri PutniHu In v Cirilovi
Današnji »mali trg« je bil res majhen in se mu je močno poznalo, da je sledil tik za prazniki. Bilo je malo prodajalcev, pa tudi malo kupcev, kar kaže, da so se mariborske gospodinje za praznike precej založile, pa tudi denarno izčrpale. Mleku je zdrknila cena od 5 dinarjev pred prazniki na 1.25 din. Na perutninskem trgu so prodajali kokoši po 20 do 25, piščance po 25 do 60, domače zajce 5 do 20, kozliče 35 do 50. Kmetje so pripeljali 11 vozov in 56 vreč krompirja po ceni 1 do 1.50. Cene inozemskemu krompirju 8 din. Merico domačega krompirja so prodali po 6 din. — Precej so poskočile cene na senenem trgu, kar je v zvezi z vremenskimi prilikami. Sladkega sena jc bilo 7 vozov po 60 do 65 din za 100 kg, razen tega 2 voza otave po 65 din za 100 kg.
Izlet v Graz prireja Putnik v četrtek, dne 28. aprila z luksuznim avtokarom. — Vožnja in vizum le Din 100.— za osebo! Takojšnje prijave pri Potniku Maribor-Celje-Ptuj.
Grob pri grobu. V Gledališki iriičr 2 jc preminila v 64 letu starosti zasebnica Ivanka Potisk, v splošni bolnišnici pa je izdihnil 19 letni mizarski vajenec Ivan Mnšič. Preostalim žalujočim naše toplo sočutje!
Na konjske dirke vCven-pri lijmome-
ru z modernimi avtokari Putnika v nedeljo, dne 8. maja. Vožnja, prvovrstno kosilo v Ljutomer« in vstopnina na tribuno le Din 85.— za osebo! Zasigurajte si mesta! 3rijave in informacije: pri Trtnik«« Maribor.
predstavljajo - višek preglednosti: Prihranile Vam bodo mnogo časa, napora in denarja«
Pfštte po prospekte.
Zastopniki se sprejmejo.
„SO F RA“-MARIBOR
Gregorčičeva 24	Te!.	2510
Začetek jubilejnih proslav 20letnice naše kraljevine Jugoslavije bo 4. maja, ko nam bodo mariborska Glasbena Matica. Jadran in Maribor izvajali veličastveno glasbeno delo Cesar Franka »Blagri«. Vsa mariborska javnost in mariborska okolica bo dne 4. maja manifestirala za velik kulturni dvig obmejnega Maribora v 20 letih svobodne Jugoslavije.
Izsledeni tatovi. Pred dvema mesecema je izginila iz rampe tukajšnje glavne carinarnice pošiljka manufakturnega blaga, in sicer tri bale kvalitetnega blaga, ki bi jih morala prevzeti tukajšnja tvrdka »Transport«, ki trpi radi tatvine nad 3000 din škode. Zadeva je bila sporočena tuk. policiji, ki je sedaj izsledila tatove ter jih zaprla. So to neki 32 letni delavec Marjan B„ 28 letni delavec Franc P. in 27 letni delavec Franc P., ki so pri zaslišanju tatvino priznali. Dejali so, da so blago prodali nekaterim kmeticam po Slovenskih goricah po zelo nizki ceni. Vsi trije so bili oddani v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
Čigavo je kolo? Službujoči stražnik ie našel v Jadranski ulici v bližini Stritarjeve ulice moško dvokolo s tvorniško štev. 404527, toda brez evidenčne številke. — Lastnik naj se javi pri predstojništvu>-me-stne policije.
Kolesa izginjajo. Kovač Alojzij Čebular jc prijavil policiji, da mu je doslej še neznani tat odpeljal izpred neke gostilne-v Krčevini 1500 dinarjev vredno dvokolo »Rekord«. Policija vrši poizvedbe.
Kako je na planinah. Putnikovo vremensko poročilo z dne 20. t. m. pravi: Scnjorjev dom ob 10. uri zjutraj: — 8, veter sever, jasno, sončno, 20 cm novega pršiča.
Strašna planinska katastrofa se je pripetila v Alpah pri Bergapu v višini 2:052 metrov. Trjje planinci so bili na mestu mrtvi, četrti pa je težko ranjen.
TELEVIZIJA IN NOVINARSTVO.
V	Neiv Yorku se vršijo poskusi z oddajnim in sprejemnim radijskim aparatom, ki bo potom televizije sprejemal in oddajal na velike razdalje tiskane novinarske članke in ilustracije. A'ko poskusi uspejo, bo lahko istočasno izšel v rlveh .ilTOtoh . veltfce medsebojne oddaljenosti.
V	Mariboru, "dne ?0. TV. 1938.
Mariborski »V e č e r n i k« jutra
Stran 5.
Žalna seja CMD
Odbora moške in ženske podružnice CMD v Mariboru sta sinoči ob 8. (20.) uri povodom smrti predsednika gda. dr. Lasiča imela žalno sejo. Podpredsednik moške podružnice, g. Ivan T o m a ž i č, je ob praznem predsednikovem stolu v toplo občutenem govoru opisal v glavnih potezah velike zasluge blagega pokojnika gda. dr. Ferda Lašiča za Družbo sv. Cirila in Metoda na glavnih skupščinah te narodno obrambne organizacije, za zgraditev novega šolskega poslopja v Gradi-
šču in posebej za preporod in poživitev moške kakor ženske podružnice CMD v Mariboru. Povdarjal je veliko vrzel, ki je nastala radi nepričakovane njegove smrti ter pozval obe podružnici, naj mu ohranita hvaležni spomin s tem, da neumorno delujeta v njegovem duhu in vzgledu. Prisotni odborniki in odbornice so pietetni govor poslašali stoje in ob sklepu svojemu nepozabnemu predsedniku užaloščeni zaklicali trikratni Slava!
Dr. lašii@v obmejni sklad
Iz važnih razlogov se je 15 minut po snočnji žalni seji pod predsedstvom gda. Ivana Tomažiča morala vršiti redna seja obeh podružnic CMD v Mariboru. V načrtu je namreč bilo, da proslavi sredi maja moška podružnica v večjem obsegu na impozanten način 501etnico svojega ob stoja, kar je bila želja preminulega preds. gda. dr. Ferda L a š i č a. Z ozirom na nje' govo smrt se določeni načrt sedaj ne more izvesti.
Na tej seji se je sinoči sklenilo, da se v počastitev 501etnice moške in 401etnice ženske podružnice CMD priredi v soboto
zvečer 21. maja v parku pevski koncert mariborskih in okoliških pevskih zborov, v nedeljo 22. maja pa dopoldne slavnostni občni zbor obeh podružnic. Izostane pa letos nameravana slavnostna akademija.
Sprejel se je predlog, da se ustanovi v okrilju obeh podružnic dr. Lasičev obmejni sklad. Obe podružnici CMD prosita stanovske tovariše, prijatelje in znance prerano umrlega, naj drage volje na zbiralno polo ali na položnico prispevajo v ta sklad za narodno-obrambne namene. O uporabi bosta odbora sklepala kasneje.
U$odna^avtomobil$ka netreia mi Čakovcu
1 mrtev, 2 smrtnonevarno poškodovana, več ranjenih
Včeraj popoldne se je pripetila pri Čakovcu težka avtomobilska nesreča. Tovorni avto, ki se je hotel izogniti nekemu kmečkemu vozu v bližini Čakovca, je zgrmel v obcestni jarek, tako da so številni sejmski trgovci, ki so se peljali skupno s svojini blagom na omenjenem tovor-
škodbe. Poškodovanci so bili takoj prepeljani v bolnišnico v Čakovcu. Na potu v bolnišnico je podlegla poškodbam 50 letna Ana Zver iz Lipe v Prekmurju. Tudi stanje Franja Matjašca in Avgusta Ja-garonca je takt) težko, da je malo upanja, da bosta ostala pri življenju.
nem avtomobilu odnesli precej težke po^
h mi$s&§a in sveto
111 porok v Albaniji istočasno z Zogu?evo poroko
Vsem preskrbi balo kralj Zogu
Danes pojde iz Budimpešte avtomobilska kolona 36 avtomobilov z darili in gosti, ki so povabljeni k poroki albanskega kralja Zoguja v Tirani. Poročne svečanosti se pričnejo v ponedeljek in dosežejo višek v sredo 27. t. m., ko bo poroka.
Istočasno ter ob isti uri bo v vsej Albaniji
111 porok. Poročencem istega dne preskrbi kralj Zogu pohištvo in vso opremo. Tudi bo kralj Zogu ob tej priliki razglasil veliko amnestijo, ki je bo deležen tudi bivši ministrski predsednik Fan Noli, ki je ob zavladi kralja Zoguja pobegnil v Ameriko.
Večkratni ameriški milijonar izginil brez sledu
Andrew Carnegie Withefield, posinov-ljenec pokojnega večkratnega milijonarja Carnegiea, ki je s svojim letalom odletel iz Long Islanda, je izginil brez sledu. — Domnevajo, da je s svojim letalom treščil v morje. V zvezi s tem pa krožijo po
Newyorku najrazličnejše vesti in ni misterij njegovega izginjenja še povsem pojasnjen. 3000 detektivov in 12 letal je v polni akciji, da pojasni usodo večkratnega milijonarja.
Našli smo človeka z zimskim spanjem!
Prarod vseh severoameriških narodov
Arktična ekspedicija profesorja Polnar-Heydta z vansinske univerze (Kanada) je zapazila 1. marca t. 1. severovzhodno Je znanih pokrajin Labradorja, blizu Bloefinovega zaliva skupino slabo se kadečih snežnih kop, ki so bile podobne vulkanskim embrionom na Islandu. Redka oblika kop in svojstveni dimni nastavki na kopah so dali slutiti raziskovalcem, da so morale oblikovati to naravo človeške roke. Vsi znaki so kazali, da morajo živeti v teh predelih ljudje. Pri previdnem razdejanju take kope so odkrili prebivalca, ki se še ni budil pod vplivom toplote pomladanskega solnca. Da bi ga zbudili, so ga morali večkrat obsevati z umetnim višinskim solncem ter mu vbrizgavati razredčeno alkalično raztopino vitamina Q. Raziskovalcem pa se ni posrečilo, da bi se z njim kakorkoli sporazumeli.
Profesor Polriar-Heydt je s svojim odkrijem dal celokupnemu znanstvenemu svetu vnogled v predzgodovino človeka v predelih Arktika. Ugotovil ;e Hicli. da predstavila ta č'ovek mnnihTjoči člen med prpnre1' ivalci ari istega in ameriškega kontinenta. Odkritje je simbolizi-
rano v edinem stavku: našli smo človeka z zimskim spanjem. Profesor Polnar-Heydt, ki mora še proučiti bogat material, če hoče priti do točnih zaključkov, je priobčil odkritje le v glavnih potezah. Človek z zimskim spanjem je dolgo iskan, zvezen člen med Eskimi in Indijanci. Etnometrična raziskovanja ugotavljajo izrazito brahicefalno lobanjo in indeks obličja med pithecantropusom z Jave in Eskimom. V pogledu prvotne oblike predstavljajo ti ljudje z veliko verjetnostjo prarod vseh severnoameriških narodov.
Zjutraj
za lepoto -
^ALOOOHT
čana otvoritev bo v mestnem vinohrad-skem gledališču. V okviru razstave bodo razni kongresi, tako kongres Mednarodne filatelistične federacije, kongres predstavnikov filatelističnega tiska in mednarodni kongres trgovcev s poštnimi znamkami. Kongres Mednarodne filatelistične federacije se bo začel že 17. junija. Prijave razstavljalcev na razstavi se sprejemajo do 20. aprila na naslov: »Vystava ,Praga 1938’, Praha XII., Londonska 26«.
Vsakemu Parižanu plinsko masko
Pariški obrambni svet se je bavil z ukrepi za obrambo francoske prestolnice v primeru zračnih napadov. Določil je kraje, kjer bodo v primeru nove vojne postavili obrambne baterije, razen tega je sklenil zgraditi zaklonišča, ki naj bi zadostovala za večino .pariškega prebivalstva. Samo za plinske maske nameravajo izdati 284 milijonov frankov, za zgradbo novih zaklonišč 250 milijonov frankov, za obnovitev in preureditev starih zaklonišč pa 200 milijonov frankov. Celotni izdatki za vse zaščitne ukrepe bodo znašali 768 milijonov frankov. Iz budžetnih sredstev bo dal pariški mestni svet 342 milijonov, ostanek pa se bo zbral z novimi davki.
NAJHITREJŠE ŽELEZNICE.
Neki pregled o hitrosti železnic v raznih evropskih državah kaže, da stoji v tem pogledu na čelu Nemčija, sledijo ji Francija, Anglija, Italija, Belgija, Danska, Švica, češkoslovaška, Poljska, Irska, Portugalska, Madžarska, Holandska, španska in za vsemi temi državami balkanske države. To razvrstitev so izračunali na podlagi povprečne brzine parnih vlakov, motornih vlakov in električnih vlakov. Pregled ne omenja Sovjetske Rusije, tako da ni znano, katero mesto bi zasedla ta.
Ne pozabi naročnine!
Francoske o zvestobi
V veliki anketi o nežnem spolu je z.bra-1 francoski publicist Pierre Wo!f vrsto klasičnih zgodb, primerov, življenjskih nesporazumov ali uničenih ideaiov, iz katerih odseva ne samo duhovitost in duh časa, temveč tudi naziranje Francozov in Francozinj glede zvestobe. Ker so podani 'bolj aforistično, jih ne smemo jemati povsem -dostavno. So pa nedvomno zanimivi kot duhoviti dialogi tudi v tem krat kem izvlečku.
*
A: Vaša nevesta pa zelo slabo sliši.
B: Res je. Ko sem jo prosil za roko, sem moral tako glasno tuliti, da so prišli vsi sosedje in mi čestitali, preden je rekla da.
. *
Žena: Verjameš li, da človek od mesečine lahko oslepi?
Mož: Kaj bi ne verjel. Mar se ne spominjaš, kakšen jasen mesečni večer je bil takrat, ko sva se spoznala?
*
— Nisem te varal, iprosil sem samo nekoga drugega za užitke, ki mi jih nisi nikoli imdila. To je jasno.
— Ce bi mi biti to povedal vedno takoj, bi ne bila dvomila o tvoji zvestobi.
*
— Kolika mizerija! Nazadnje bom mislila, da sem se omožila z velikim tepcem
— Zakaj?
— Priznavam ti, da sem te varala, toda ti dvomiš o moji resnicoljubnosti in kadar si silno razburjena priznam, da te nisem varala, siliš vam« tako, da ti moram slednjič odgovoriti, da sem te vendarle varala.
— Ne razumem dobro, ponovi mi to še enikrat, počasi.
*
— Varal sem te, da bi se osvetil.
— Toda čemu in zakaj? Jaz sc ti nisem ivikoli izneverila.
— To bi mi morala povedati prej.
illllllllil
Pomnite: Večernik je
edini obmejni slovenski dnevnik. Radi tega širimo ga in podpirajmo ga.1
Filatelistična razstava v Pragi
Mednarodna razstava poštnih znamk, ki bo v Pragi med 26. junijem in 4. julijem t. 1„ bo ena največjih prireditev svetovne filatelije vobče. Razstava bo pokazala vse, kar spada v filatelijo, tako poštne znamke, filatelistični tisk, literaturo itd. Nazorno bo pojasnila tudi društveno delo filatelističnih klubov. Razstava bo prirejena v dveh reprezentančnih praških palačah: v mestnem gledališču na Vino-liradih in v Domu kmečke prosvete. Sve-
Obrtniki!
Nudite delo ? Iščete kupca ? Potom malih oglasov v ..Veterniku" si lahko takoI Domagate, sai ic ..Veternik" kod eaim obmejni slovenski anevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen.
i < < l <1
II Gostilniiani!
Imate na razpolago specijalitete, ki si jih zaželi še tako razvajen želodec ? Želite mnogo gostov, katerim bi radi postregli s svojo izborno kuhinjo, raznimi specijalitetami ter rujno kapliico 'r Par vrstic v oglasnem delu ,,Veternika" zadošča, da se zgrne k Vam na stotine žejnih ter lačnih Mariborčanov
V gostilnah, restavracijah, ka-kavarnah, hrivniraK zaftrko valrvcah! SBESSESaSBESESB!.	ij Trgovci! II
Cii* lisii"	i: • . i Svoie blago priporočate namspešne/e m < i 3, najučinkoviteje v ..Veterniku", saj je • ' ni dru me v Mariboru in bližnji okolici, !! J ki ne bi čitala ..Veternika",
Stran 5.
Mariborski »Večerofk« Jutra
V	Mariboru, dne 20. IV. 1938.
JUŽUUUi
Kdo je uganil?
Za peto koio prvenstvenega tekmovanja LNP je bilo dovolj zanimanja in se je našemu vabilu odzvalo 864 tekmovalcev. Značilno je, da so skoro vsi naši tekmovalci predvidevali tesne rezultate. Tako ie 518 tekmovalcev napovedalo zmago 1SSK Maribora ter so se navajali rezultati od 1:0 pa do največ 4:1. Za zmago SK Železničarja je bilo 322 tekmovalcev, za neodločen rezultat pa 24. Zmago Ca-kovačkega SK v Ljubljani je prerokovalo 714 tekmovalcev, 132 jih je bilo za zmago SK Hermesa, 18 pa za neodločen rezultat. Skoro isto razmerje glasov je bilo za tekmo med SK Celjem in SK Kranjem v Kranju. Zmago SK Kranja je pred videvalo 689 tekmovalcev, 119 jih je bilo za zmago SK Celja, 56 pa za neodločen rezultat. Tudi tokrat so moštva pustila naše tekmovalce na cedilu, izvzemši enega, ki je za peto kolo prvenstvenega tekmovanja prerokoval tri neodločene rezultate, kakršni so bili tudi v resnici doseženi. Je to učenec delavnice državnih železnic Adolf Cehtelj, stanujoč v Tvor-niški cesti 24. v Mariboru, ki je predvideval naslednje rezultate: SK Železničar: 1SSK Maribor'2:2, Čakovački SK: Hermes 1:1, SK Celje:SK Kranj 2:2. Ker nihče drugi ni pogruntal sličnih rezultatov. mu pripada prvo darilo in sicer zbirka poljudnih knjig, darilo odvetnika dr. Miloša Vauhnika, Maribor. Aleksandrova cesta
Za drugo in tretje darilo je bilo več reflektantov, ki so uganili po dva pravil-na rezultata. Odločil je žreb in prejme drugo nagrado: praktično darilo tvrdke
J. Trpin, manufakturna in tekstilna trgovina, Maribor. Vetrinjska ulica, dijak Angelos Baš, stanujoč v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 28.
Tretje darilo: garnituro najfinejše kolonske vode, darilo tvrdke Branka Su-čevič, parfumerija in trgovina s kemični-1 mi izdelki, Maribor, Slovenska ulica, prejme zasebnica Antoličičeva, stanujoča v Stritarjevi ulici 33 a v Studencih pri Mariboru.
Navedeni nagrajenci naj se javijo v na šem uredništvu pri športnem referentu g. M. Korenu, kjer prejmejo nagrade.
Kakšni rezultati bodo v šestem kolu?
To vprašanje stavimo naročnikom, či-tateljem in prijateljem našega lista. Izpolnite spodaj navedeni kupon št. 6 ter ga pošljite na naslov našega uredništva Grajski trg 7 ali pa vrzite zalepljeno kuverto s kuponi v nabiralnik v veži Grajski trg 7, in sicer najkasneje do nedelje 24. aprila do 12. ure. Kupon je treba natančno in čitljivo izpolniti. Kdor ugane najboljše rezultate, bo obdarovan, in sicer bodo tudi tokrat tri darila:
Prvo: 4 vstopnice za obisk »Grajskega kina«, darilo klnopodjetnika J. Guština.
scu eden najboljših romunskih letalcev, ki so ga poznali tudi v naših letalskih kro gih. Iz Bukarešte je prispela romunska preiskovalna komisija, ki bo skušala dognati vzroke katastrofe. Strokovnjaki so dijo, da je moral biti v izdelku majhen, neopazen defekt, ki pa je bil dovolj velik, da je sprožil katastrofo. Letala Savoia Marchetti so zelo popularna znamka v Italiji. Te znamke je tudi Mussolinijevo privatno letalo, iste znamke je tudi trojica »zelenili miši«, s katerimi so nekateri italijanski letalci, med njimi tudi Mussolinijev sin, minulo zimo leteli iz Italije v Južno Amerko.
Novo akademsko društvo na ljubljanski univerzi. Poročali smo že, da je senat
ljubljanske univerze potrdil pravila nove akademske organizacije v Ljubljani »Ju-goslovenskega nacionalnega akademskega društva Jugoslavije«. Obenem s pravili je bil potrjen tudi društveni program, ki ima za osnovo jugoslovensko nacionalno idejo državnega in narodnega edin stva. Ustanovitelji novega akademskega društva hočejo vse storiti, da postane »Jugoslavija« dostojen naslednik svojih zaslužnih prednikov, zlasti pa predvojne »Slovenije« in povojnega »Jadrana«.
»Hrvatski dnevnik« se je preselil v last no tiskarno ter izhaja, sedai v takozva-nem srednjeevropskem formatu, v katerem Izhajajo na primer »Novosti«.
Razno
2500 DIN
n„.„„.	t potrebujete, da zaslužite 1000
Drugo. Praktično darilo tvrdke J. Tr- . dinarjev mesečno Coma. Do-
AVTOTAKSI
Leonid Kvitko, Maribor, Mag dalenska ul- 34, telefon 28-82 1971
Na zalogi imam kompletne SPALNICE !N KUHINJE
Izdelujem po naročilu vse stanovanjske opreme, stavbena dela in popravila. Solidna izdelava!	Nizke cene! Sc
priporoča Ivan Iršič, mizarstvo, Maribor, Mlinska ul- 21. 1977
pin, mauuiakturna in tekstilna trgovina, Maribor, Vetrinjska ulica.
Tretje: Tromesečno naročnino na »Ve-černik«, darilo naše uprave.
Opozarjamo, da objavljamo kupon za šesto kolo prvenstvenega tekmovanja sa mo v današnji številki. Preskrbite si pravočasno kupone!
plse: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Priložite znamke! 2057
Kupon št. 6
V Mariboru' SK železničar : SK Hermes
V Čakovcu:	CakovaČki	SK	:	SK	Kranj
V Celju: SK Celje : ISSK Maribor  ________________
Ime:	________________________________
Poklic:	____
Stanovanje: ______________________________________
CEMENT IN APNO ter rezan les brezplačo dostavljeno kupite najcenejše v lesni trg- Albin Celi. Maribor, Bcitiavska c- 4.	2340
STARE MADRACE
in zofe vzamem v predelavo-Tapetnik Arzenšek. Slovenska 8, dvorišče.	2342
Posest
JUush£ vesli
V mednarodnem šahovskem turnirju v Ljubljani se je včeraj odigralo 8. kolo in je stanje naslednje: Kostič 6 in pol, Szabo 6, dr. Trifunovič 5 in pol, dr. Tartakower 5, dr. Astalo.š 4 in pol (l), Pirc 4 in pol, dr, Vidmar 4 (l). Broder, Vidmar ml. 4, Steiner 3 in pol, Furlani, Nedeljkovič, Preinfalk, Tot 3, Foltys 2 (1), Šorli pol (0.
Povišani prejemki orožniških pripravnikov. Ministrski svet je izdal uredbo, po kateri se orožniškim pripravnikom povišajo njihovi prejemki že s 1. aprilom t. 1. Prejemali bodo v I. draginjskem razredu po 1.200 din, v II. po 975, v III. pa po 880 din mesečno.
Pravosodni minister je izdal uredbo o
izvrševanju sodniške pripravniške službe in sodniškem izpitu ter o izvrševanju odvetniške pripravniške službe in odvetniškem izpitu.
Nov svetovni rekord je dosegel Nemec Klitz, ki je preletel na brezmotornem letalu 230 km.
Na prizorišče velike letalske katastrofe pri Podsredi, o čemer smo na kratko poročali v včerajšnji številki, je prispela vojaška komisija iz Zagreba. Včeraj so dognali identiteto tretje žrtve. To je Na-varo Castellazzo, aktivni kapetan italijanskega letalstva. Drugo romunsko letalo, ki je letelo skupno s ponesrečenim letalom, je v ponedeljek zvečer srečno prispelo v Bukarešto. Iz Romunije poročajo, da je bil pokojni kapetan Dimitre-
STAVBENE PARCELE v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Valjak, ki-no »Union«. Maribor. 1317
HIŠA Z VRTOM
naprodaj. Vprašat; Pobrežje, Oh Dravi 13.______________2261
NOVA HIŠA
z vrtom in vodjakom za 16-000 prodani. Resni kupci vprašajo pri Benku. Rotovški trg 4-	2334
Prodam
MODERNA KUHINJA
naprodaj. Mizarstvo, Miklošičeva 2, Ivan Plohl- 2337
Sobo odda
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam takoj. Cena din 130.— Sprejmem delavce na domačo hrano, tedensko din 80— Zrkovska c. 41, Pebrežie-2319
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
na dvorišču, z vsemi pritiklinami pod enim ključem, oddam takoj zakoncem. Glavni trg 3-	3336
STANOVANJE
oddam s 15- majem- Studer,-ci, Ciril-Metodova 17.	2335
STANOVANJE
trisobno in kabinet sončno in suho. takoi oddam- Aleksandrova c- 59.	2342
Službo dob’
PLAČILNO NATAKARICO
iščem. Purgai Ana. Glavni 2343
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in j fr
hrano- Erjavčeva 6. Melje, j Spomnit« CMD !
OfrSKA
f
iz pasteuriziianega mleka je delikatesa in obenem nepre-kosljivo zdtavilo vseh preba-vilnih bolezni in bolezni krvnega obtoka. Zahtevajte ga v kavarnah in mlekarnah. — Telefon štev. 2181.
Potrti naznanjamo žalostno vest, da je preminula previdena s tolažili sv. vere naša ljuba mamica, soproga, stara mamica, teta itd., gospa
Ivana Kolar, rok Meršič
soproga poduradaika drž. žel.
Pogreb nepozabne bo v četrtek ob 16. uri na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
Maribor, Rakek, dne 20. aprila 1938.
Žalu oii ostali.
•*	»V
huda v vetaik
»Prosim carska visokost,« spregovori Paniu, »da bi smel odnesti »Henriado« velikemu knezu.«
Katarina pa nevoljno odvrne:	»Bom
že sama poslala knjigo velikemu knezu
-	odpuščam vaju, gospoda. Ne pozabita kanovega poslanca.«
Zamahnila je z roko, v kateri je držala Henriado«, na kar obema plemičema ni preostalo drugega, kakor da gresta, kar sta tudi storila.
Grofu Orlovu pa skrb ni dala miru. — Strašila ga je misel, da ima sedaj carica sama ključ revolucije v rokah. Znamenja v knjigi so bila res drobna in neznatna, mogoče pa jih carica vseeno opazi?
Razburjen je hodil poleg grofa Panina in mu pripovedoval, kako rano je zasadil Potemkinu, ker je carici dokazal, da jo ljubljenec vara.
Po odhodu plemičev je Katarina malomarno odložila »Henriado« na mizo, kjer je ležalo še nekaj drugih knjig. Preniišlie vala je. kako naj postopa proti možu, ki mu je žrtvovala vso svojo vročo in stra-
stno ljubezen — ki pa vse to malomarno prezira in ljubi drugo ženo. Njen ponos je ranjen in premišljevala je, kako naj se maščuje nad nezvestim ljubimcem.
Nato se je odločila. Ne da bi mislila na »Henriado«, je odšla v svoj kabinet, kjer je čakal Potemkin.
Cez nekaj minut po njenem odhodu vstopi v dvorano Hedvika Branicka in z njo Ivan Vasiljevič Krasilnikov častnik dvorske straže. Ivan in Hedvika si nista bila tujca, nežna vez ljubezni je vezala njuni srci. In kadar jima je dopuščala služba, nista zamujala sestankov in nežnih Ijubavnih razgovorov.
Danes pa je imela Hedvika važnejši vzrok, da je hrepenela po svojem ljubčku. Govorila je: »Dragi moj Ivan! Veš, da mi jc carica zelo naklonjena in da me ima bolj za prijateljico kot pa za služabnico. Danes ji zaupam, kako vroče >c ljubiva, in ker nimam staršev, niti bližnjih sorodnikov, zavisi najin zakon in srečna bodočnost samo od njenega dovoljenja.«
»Stori tako, ljuba Hedvika; iti če nebo carica nasprotovala, jo poprosim za tvojo roko.«
»Dogovorjeno torej?«
»Dogovorjeno. Zdaj mi pa oprosti, Hedvika, da se vrnem v predsobo na svoje mesto. Moj Bog,« je dodal ljubeznivi častnik, »kako je včasih mučna moja služba v teh dvoranah, kako strašen je ta dolgčas.«
»Radi tega ti pa lahko pomorem,« mu odvrne Hedvika, »saj vendar lahko v predsobi čitaš.« In doda šaljivo, »Jaz či-tateljica carske milosti, ti dovoljujem, da si izbereš katerokoli teh knjig.«
Pri tem jc pokazala knjige, ki so bile raztresene na mizi. »Najlepša hvala, draga Hedvika!« se razveseli častnik in pre gleduje knjige. »O, Voltairova »Henrla-da«! vzklikne. »O, to pesnitev pa vsi zelo hvalijo; prečital jo bom.«
»Kar daj — želim ti da bi se dobro zabaval — po, zdaj pa na svidenje!«
Nežno si stisneta roki in Hedvika odide.
Ivan Vasiljevič pa vzame »Henriado« in sc vrne v predsobo ter prične citati pesnitev Fcrnejskega filozofa.
g«
Katarina jc mirno vstopila v kabinet, kjer jo je pričakoval Potemkin. Njena
mirnost pa ie bila prisiljena. Vsakdo bi mislil, da je carica običajne volje, bistremu Potemkinu pa, ki jc dobro poznal Katarino, ni mogla prikriti svojega razburjenja. Prikloni se, ter pričakuje, da ga carica ogovori.
Katarina stopi pro4i svojemu ljubimcu, mu da pismo Hedvike Branicke in ga ostro vpraša: »Grigorij Potemkin, ali poznaš pisavo?«
Potemkin vzame pismo in mirno odgovori: »Poznam.«
»In vsebino tega pisma?« vpraša Katarina.
»Dovoljujem si o važnosti govoriti nekoliko obširneje,« ji odvrne Potemkin.
Carica sede in veli: »Govori!«
»Carska milost,« prične Potemkin. Nedavno sem opazil, da je grof Orlov sredi šumne zabave tajno in zelo previdno govoril z njegovo visokostjo, velikim kne-zonr Pavlom. To mi je vzbudilo slutnje, ki sc jih nisem upal razodeti vaši carski milosti.«
»2e zojiet slutnje,« nevoljno izgovori carica.	(Dalje.)
Darujte za azilni sklad PTLI
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.