201 Orjaško drevo. ralj mej evropskimi drevesi je orjaški hrast. ki doseže atarost tlo 2000 let. Stari Germani so poii košatim hraatom bogu Vodanu darovali. Ko je aveti Bonifacij pvisel na Nemsko tev ondu sveto vevo ozuanoval, lotil se je sekati hrastovo drevo. Pagani so z grflzo gledali, kdaj bode bog gr5ma udaril takcga hudolmeža, ki si upa skruniti paganom sveto drevo. Ali ^eAj JjBBB8fi& riltfk1' Bonifacij, ne zmeneč se za pagane in DJihovega boga, seka in seka dalje, veter zašumi po hrastu in zvrne se velikan. Pagani vidcf, da se oznanoralcu svete verc ne igodi mi žalcga, verojeli so njegovim besedam. Iz lesa pose-kancga hrasta je Bonifaeij zgradil eerkev in jo posvetil sv. Petru. Še stoj6 tu in tam po naših gozdih taki Telikani a zelo so redki. Pri-poreduje se, da na Fraucoskum blizu mesta Saiutes v okraji Chareate stoji ¦ - ¦» ¦ tak velikan. Visok je preko 18 metrov a pri lleh ima v obscgu malo ne 9 metrov. V pritlienem duplu tega orjaškega drevesa napravili so iz pletenjne in praproti prav iieno izbico, tri In pol metra globoko iu blizu do 3 metre visoko. Svetlobo dobiva izba skozi okni, ki ste nalažč v ta namon v drevo vsckani. V sredi izbe je miza, okolo katere ima dvnnajst ljudi dovolj prostora. PtaVijo, da je to drevo \že preko 2000 let staro. " A tudi drugod se Se dobe taki velikani. Tako n. pr. se vidi v Oourfaire na Šviearskem hrastovo drevo, katorega dfiblo ima 10 metrov v obsegu. 0 trpežnosti hrastovega lesa le kratek izglnd. Ni davuo temu, kar so Mongunci na Kemškem našli sledove raoslii, katerega je bil napravil .lulij Cezar 50 let prcd Krislom iez reko Keu. Iz vodo ao potegnili lirastov steber, ki je bil še prav dobro ohranjen. Iz lesa tega stebra so uarediJi leseno sto-jalce, na katero se poklaila mašna knjiga pri sv. maži. Pri na8 rabimo brastov les za doge pri sodib, stebre pri kozolcih, mostoTO, ladge in sploh vodne stavbe.