KATOLJSK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici aprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 60 kr., za V« leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „I)anica dan poprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 6. kimovca 1889. List 36. Letno poročilo Ljubljanske bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnj. Telesa in za opravo ubožnih cerkev. (Kun-c. i 03. Sv. Helena: 1 čern mašni plašč, 1 obhajilno in 1 pridigarsko štolo. 04. Blagovica: 1 bel pluvijal. 05. Še nt Ožbald: 1 bel pluvijal. 00. SentGotard: 2 belo-rudeči oltarni blazinici. 67. Zal i na: 1 obhajilno štolo. 3 mašne srajce. 0 humeralov, 3 prepase. Os. Kopanj: 1 velum, 1 mašno srajco, 2 hu-merala, 1 prepas. 09. Polica: 1 čern mašni plašč. 70. Še nt Vid pri Zatičini: 1 velum. 71. Šmartno pri Litiji: 3 koretlje. 0 korporalov, 0 pal. 12 puritikatorjev, 9 rutic za lavabo. 72. S v i b n o : 1 rudeč mašni plašč. 73. šent Juri pod Kumom: 3 koretlje. 74. Dole: 1 velum: 4 koretlje, 4 štole za spo-vednico. 75. Šta nga: I obhajilno burzo in štolo, 0 korporalov, 0 pal, 12 purifikatorjev, 9 rutic za lavabo. 70. Jan če: 1 vijoličen pluvijal. 77. Javorje pri Litiji: 1 bel pluvijal. 78. Prežganje: 3 koretlje. 79. Kresnice: 1 velum. 80. Trebnje: 2 belo-rudeči oltarni blazinici. 81. Žužemberk: 1 čern mašni plašč. 2 obha-jilni burzi. 82. Dober niče: 2 belo-rudeči oltarni blazinici, 1 belo pridigarsko štolo. 83. Mokronog: 2 štoli za spovednico, 3 mašne srajce, (i humeralov, 3 prepase. 84. Šent Jan ž: 1 rudeč mašni plašč. 1 obhajilno burzo. 85. Mi rna: 1 bel mašni plašč. 1 obhajilno štolo. 80. Ambrus: 1 rud?č mašni plašč, 1 obhajilno štolo. 87. Ajdovica: 3 koretlje, 1 obhajilno štolo. 88. Selo pri Šum bregu: 3 mašne srajce, 6 humeralov, 3 prepase, 1 obhajilno burzo. 89. Lesko vee: 1 rudeč mašni plašč. 90. Šent Jernej: 1 rudeč mašni plašč. 91. Čatež pri Kerški vasi: 1 rudeč mašni plašč. '.»2. Studenec: 1 rudeč mašni plašč. 93. Bučka: 1 bel mašni plašč. 94. C e r k 1 j e pri K e r š k e m: 1 čern mašni plašč. 1 b. lo pridigarsko štolo, i obhajilno burzo. 95. Novo mesto: 4 koretlje. 90. Šmarje ta: 0 korporalov, 0 pal. 12 purifikatorjev. 9 rutic za lavabo. 97. Bela cerkev; 1 rudeč mašni plašč 98. Val ta vas: 1 bel mašni pla.sč. 1 mašno srajco. 2 humerala. 1 prepas. 99. Brusnice: 2 belo-rudeči oltarni blazinici, 0 korporalov. »i pal. 12 puritikatorjev, '.» rutic za lavabo. 100. Pod grad: 1 rudeč mašni plašč. 101. Pol ja niča: 0 korporalov. c, pal. 12 purifikatorjev. 0 ruti*- za lavabo. 102. Semič: 2 belo-rudeči oltarni blazinici, 3 štole za spovednico, »; korporalov. pal. 12 puritikatorjev. 9 rutic za lavabo. 103. Metlika: 1 rudeč mašni plašč. 104. Černomelj: 3 mašne srajce. humeralov, 3 prepase. 105. A d 1 e š i č i: 1 zelen mašni plašč. 100. Rado vi ca: 1 bel mašni plašč. 107. Kočevje: 2 obhajilni burzi, 0 korporalov. 0 pal, \z puritikatorjev. 9 rutic za lavabo. 108. Stari log: 1 velum. 109. Osi ln i ca: 1 vijoličen mašni plašč, 1 velum. 110. Banja loka: 3 koretlje, 1 obhajilno štolo in burzo. 111. Spodnji log: 1 bel pluvijal. 112. Moro vee: 1 velum, 0 korporalov, 0 pal, 12 puritikatorjev, 0 rutic za lavabo. 113. Ribnica: 3 koretlje. 114. Dobre p olje: 3 koretlje. 115. Las i če: 3 mašne srajce, G humeralov, 3 prepase. I lf». D o 1 e n j a v a s: 6 korporalov. 6 pal, 12 purifikatorjev, G rutic za lavabo. 117. Struge: 1 velum. 3 mašne srajce. 6 humeralov, 3 prepase. 11». Rob: 1 vijoličen mašni plašč. II Ji. Nova Štifta: 1 bel mašni plašč. 120. Polhov gradeč: 1 antipendij. 121. Horjul: 1 vijoličen mašni plašč. 122. Borovnica: 1 bel mašni plašč. 123. Rov te nad Logatcem: 1 bel mašni plašč. 124. Še nt Još t pri Polhovem gradcu: 1 vijoličen mašni plašč, I obhajilno burzo. 125. Z a p 1 a n a: i bel pluvijal. 120. Idrija: 1 vijoličen mašni plašč. 127. Žiri: 1 bel mašni plašč. 12**. Spodnja Idrija: 1 velum. 121». Vojsko: 1 bel pluvijal. 130. Ledine: 1 velum. 131. Za v rac: 1 bel mašni plašč. 132. G od •» vi č: 1 čem mašni plašč. 133. Sv. Trije Kralji: 1 velum. l:;i C i rk niča: 2 belo-rudeči oltarni blazinici, 1 obhajilno štolo, 1 štolo za spovednico. 135. H loke: 1 vijoličen mašni plašč. 130 Begunje pri Cirknici: 1 zelen mašni plašč. 137. šent-Vid pri Cirknici: 1 velum. 13*. Postojna: 2 vijolično-zeleni oltarni blazinici. 1:-.!». Senožeče: 3 mašne srajce. 0 humeralov, 3 prejiase. 140. Ternovo na Notranjskem: 1 rudeč mašni plašč. 3 obhajilne burze. 111. Lozice: 2 belo-rudeči oltarni blazinici. 112. Št u rje: 2 černi oltarni blazinici, 1 obhajilno štolo. 113. Col: 3 mašne srajce, G humeralov, 3 prepase. 141. P»u dan je: 1 antipendij. 145. Verh polje pri Vipavi: 3 koretlje. 140. Vrabče: G korporalov, (i pal, 12 purifikatorjev. rutic za lavabo. 147. Is tje: 1 zelen mašni plašč. 14*. Konjiča v Hercegovini: 1 rudeč in 1 vijoličen mašni plašč, 1 mašno srajco, 2 humerala, 1 prepas, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, G purifikatorjev. 4 rutice za lavabo. Hvaljen in česčen bodi ua veke Zakrament presv. Rešnjega Telesa. V Ljubljani, sv. Roka dan Vodstvo hrotovščine. Marija Bistrička. Slavna Božja pot v Zagorju na Hervadkem. (Konec.) Pridružimo se zagrebški romarski procesiji, dohajajoči na Bistrico. Kakor sem že omenil, hodi jedro romarjev peš preko Medved-gore; mnogi se vozijo po lepi in umetno speljani cesti od Zagreba skozi Svesvete, Kašino, na Bistrico; zopet drugi se vozijo po železnični progi: Za-prešič — Zlatar — Bistrica. Med pervim in drugim velikim sv. opravilom v nedeljo po sv. Margariti d. m., imajo slovesen sprejem in vhod romarske procesije iz mesta sv. Ivan-Zelena, mesto Zlatar in mnoge župnije. Popoldne pa ima romarska zaobljubna procesija glavnega mesta Zagreba sama slovesni sprejem in vhod. Pol ure od Bistrice, pri cerkvici sv. Ladiolava, se zbero vsi zagrebški meščani in okoličani, kteri so došli kakor romarji. Kanonik in več svečenikov iz Zagreba v cerkvenem ornatu vodijo procesijo: deklice, narodno oblečene z razčesanimi lasmi in venci na glavah in s svečami v rokah grejo za kipom bi. Device Marije, ki ga nosijo dekleta; od kipa na vsako stran se speljuje širok svileni tribojin trak, kterega nosite na vsaki strani jedna devica. Spredaj nosijo v butaro krasno povezane debele voščene sveče, dar „mesta Zagreba Mariji Bi-strički." „Sviraši" (muzikantje) svirajo prav mile in lepe glasbe: v prcnehljejih pa device pojo Marijino pesem: romarji molijo sv. rožni venec; možnarji gromovito pokajo, vsi zvonovi vzvišeno donijo. Tako se giblje velika procesija k milostnemu dvoru Kraljice nebeške na slavenski zemlji hervaški. Pri glavnem vhodu na dvorišče pričakuje romarje domači župnik in opat s svojo duhovščino in s cerkveno zvezdo in lepim kipom bi. Device Marije v nji: sprejme jih in pozdravi v imenu D. Marije: potem sprevodi vso procesijo v dvoru na dvorišču okolo cerkve in jih pelje v svetišče Matere Device, nebes in zemlje Kraljice. Opisati ta hod pred milostni oltar, mi pero zastaja: z jednim glasom trikrat Sveto zapoj6 Kralju večne časti, bi vaj očem u v presv. Zakramentu, in slavni spev bi. Devici, njegovi Materi in Kraljici nebeški. Sedaj je navdušeni govor z leče, propovednice: za tem slovesne, prav cerkveno pevane lavret. litanije. Pevajo tudi se slavensko vse molitve po litanijah pred oltarjem; oblika pevanja je, kakor v Rimu in na Italijanskem. Romarji se ponmdijo na Bistrici dva ali tri dni: vsaki dan so trije izverstni govori, po tri in še več petih slovesnih ss. maš. Mnogo spovednikov spoveduje: en svečenik skoro vedno obhaja, v zakristiji jeden vedno blagoslavlja spominke. Procesije pobožnih romarjev svečeniki vodijo slovesno v svetišče: zopet pa tudi procesije poslovljajočih se romarjev slovesno spremljajo. O kako milo, detinsko in ginljivo preslavljajo Marijo verni romarji, otroci Marijini, iz Hervaške, Slavonije in od drugog! Kdor to vidi in sluša, mora se skoro v ljubezni in solzah topiti. Čudežni kip Božje Matere čudovito, kakor magnet, serca k sebi vleče: tukaj jih močno prideržuje, ter se je težko ločiti. Ne bom opisoval zgodovine tega vzvišenega in pomilostenega kipa in svetišča, kar bi bilo preobširno: samo omenim naj, da ta sveta podoba bi. Device Marije je bila dvakrat zakopana in skrita pred Turki, ki so z vojsko hruli v te kraje: več let se ni vedelo, kje je blaženi kip. Toda vselej je bil čudežno najden in v češčenje vernim izpostavljen. Bila je ta sv. podoba vir neštetih milosti, darov, dobrot, in še vedno je. Od blizo in daleč, iz peterih kronovin in še več, hitijo vsako leto verni Slaveni slovesno počastit in slavit Božjo Mater Marijo Devico v njenem prelepem in pomilostenem svetišču, na Bistrici hervaški. Nad sto tisoč vernih slavenskih romarjev pride vsako leto tu sem pred milostni sedež Kraljice nebeške, naše ljube Gospe in vedne Pomočnice. Verni narod vč. zakaj hodi. ve in čuti', kako milosten je ta kraj: narod dobro ve, kaj vse tu zadobi: zato tudi v sedanjem spri-denem, mlačnem in nevernem času brez nehanja vsako leto tu sem hiti na trume. To jc še polno-upno znamenje za Hervaško in Slavonijo: dokler bode verni narod tako obilno obiskoval priljubljeno mu Marijo ,.Majko Božjo Bistričkou, dotlej ne bode za vsem propal, ne dušno in ne telesno: ako še to opusti, onda jo j in gorje! Naj omenim, da binkoštni teden hiti k Mariji na Bistrico premnogo vernih slovenskih romarjev iz dolenje Kranjske, — o Porcijunkiili pa iz dolenjega Stajerja. Sedaj pa naj sprožim še neko misel ali tudi željo. Mnoga so društva, kterih udje imajo svoje večkratne izlete na različne kraje. Preljubi katoliški Slovenci v Kranjski in v sosednjih zemljah ! Milo in lepo je. da imeli ste pobožne iz lete: na Svete Višarjc, na sv. Tersat, v Marija-Cel je i. t. d. Zakaj bi pa ne došli v bolj daljni, pa osobito milostni, slavni in sveti kraj blažene Device Marije na Bistrico v svojo sosednjo bratovsko deželo hervaško? Upam, ko bi verni slovenski romarji došli na ta presv. kraj, da bi sami videli in skusili slavo in milosti tega svetišča Božjega in Matere Boga najviksega: gotovo ne bi bilo nikomu žal. da je šel k Mariji Bistrički. Je pa tudi prilično; za-moglo bi se vrediti skupno romanje, po železnici od doma do Zaprešič, od tod pa z novo zagorsko železnico do postaje Zlatar-Bistrica. Ali pa v Zagreb, potem na vozovih po lepi cesti — Sve-sveti — Kaši na Bistrica. Mnoga božja pota so bolje opisana in znana, kakor Marija Bistrica. Tudi Bistrica je v hervaških knjigah opisana, toda skromno. Dostojno bilo bi, da bi se o taki pervi in slavni božji poti zanimivo in obširno v jedni skupni knjigi pobožno-verno pisalo. V Mohorjevi družbi je med romarskimi svetišči Marije Device — Marija Bistrica le mimo grede omenjena. Žalostno je, da se premalo ozira na bolj blizo domača, v sosednjih deželah, med bratov-skimi slavenskimi narodi nahajajoča svetišča Marijina, Osobito premalo se ozira na prava sveta — pobožna — spokorna romanja: k kakoršnili naj večjim se sme po pravici šteti Marija Bistrica. Le s pravim sercem, z verno-pobožno, staro-slovensko dušo pridite tu sim na Bistrico, in prepričali se boste, da veliko več lepega, velekoristnega. milostnega, k«»t vam jaz popisati zamorem, skusili in spoznali boste na Bistrici. Zagrebška procesija se zopet slovesno med zvonenjem, streljanjem in godbo, med molitvami in svetim petjem verne od cerkve mile in ljube „Marije Bistričke**. in se vije do cerkvice sv. Ladislava. Tu zopet vse kleči in milo-solzcče slovo jemlje pri poslednjem pogledu milostnega kraja nebeške Gospe in Kraljice na zemlji. Sedaj se zopet jedili odpeljejo, a večina hodi peš zopet preko Mcdved-gore proti Zagrebu. Ob oih popoldne se zbero blizo mesta peš-romarji in oni, ki so se vozili, in razred i ju se v dolgo, veličastno procesijo, katera se med molitvami in Marijinimi pesmami pomika v mesto Zagreb .Meščani vsih stanov gredo naproti svojim Bistričkim romarjem. Ko dospe procesija na kiparski terg, se ustavi pri kapelici: tu sem dojde sveecnistvo mestne župnije sv. .Marka v cerkveni obleki, sprejme romarje Marijanske in jih slovesno pelje med pevanjem lavret. tiranij po ulicah mesta v zalo cerkev sv. Marka. Ljudstva pride toliko na kiparski terg in spremlja procesij >. kakor na Telov dan. Vsi došli se spodobno odkrivajo, vsi vozovi se ustavijo, vse je nekako čudovito pre-šinjeno — pobožno veselo in radostno, da se mnogim svetih čutov solze utrinjajn iz oči. V vsili oknih, tergovih in ulicah je glava pri glavi gledajočih, spoštujočili Marija-histriškc romarje. Procesija dojde v lepo župno cerkev sv. .Marka, koja je vsa razsvitljena z gorečimi svečami. Slovesno, obče in navdušeno se zapoje zahvalna pesem, „Tebe Boga hvalimo.41 Potem je slovesni blagoslov z Najsvetejšim, in sveto romanje je doveršeoo. Vse bodi v večjo slavo Božjo, češčenje Device Marije in v zveličanje duš! Okrožnica od 17. vel. serpana sv. Očeta Leona XIII o klicu k Materi Božji in k sv. Jožefu v naših hudih časih. Do vsih častitljivih Bratov patrijarhov, pervakov, nadškofov in škofov, ki so v milosti in občestvu^ apostoljskim stolom. Papež Leon XIII. Častitljivi Bratje! Pozdrav in apostoljski hlagodtv! i Konec.) Z veliko ljubeznijo in neprenehljivo stanovitnostjo je čul sv. Jožef nad svojo nevesto in njenim božjim Sinom. Z delom svojih rok je oskerboval obema vse. kar je bilo potrebno za življenje. Ko je Dete Jezus vsled zavidnosti kralja Heroda s svojim življenjem prišlo v nevarnost. je taisto spravil v varno zavetišče: o težavnem popotvanji in v času pregnanja je 011 bil vodni spreinljevavoo. pomomočnik in tolažnik preblaženi Devici in božjemu Detetu. Bila je pa sveta Družina, ktero je Jožef vladal z očetovsko oblastjo, začetek mlade Cerkve. Presveta levica je kakor Mati Jezusa Kristusa, tako tudi Mati vsih vernikov: ker ona jih je rodila na Kal vari ji med nezmernimi mukami (iospoda Odrešenika. Enako je Jezus Kristus pervorojcnee vsih vernikov; ker ti so po odrešenji in po posinovljenji njegovi bratje. Od tod je tudi jasno, zaka j da sveti patri jarh i Jožef) vse vernike, ki se štejejo k < erkvi, ude tiste mnogoštevilne, čez mejo zemlje razširjene družine. lia prav poseben način ceni kot svoje varovanec in rojenoe. Kot soprog Marijin in (krušni) oče Jezusa Kristusa ima skorej očetovsko oblast nad njima. Po vsem spodobno je torej in pred vsim gre sv. Jožefu, da sedaj s svojo nebeško močjo varuje in brani Cerkev Kristusovo, kakor je svoj dan z naj večo vestnostjo branil Družino Nazareško. kjer koli je bilo tivba. Kar pa je rečeno, častitljivi Bratje, to nahaja v tem svoje poterjenje. da mnogi cerkveni očetje v edinosti s svetimi obredi učijo, da Jožef, sin očaka Jakoba, je podoba sv. Jožefa in da je službo in čast varha sv. Družine že naprej razodeval. Brez ozira na to. da oba imata ravno tisto pomenljivo ime, so še druge, kakor dobro veste, in sicer očitne podobnosti med obema, pred vsimi tista, da je Jožef milost našel pred svojim g-ospodom in je bil vreden vse njegove posebne dobro vol jnosti. in ko je bil od njega postavljen za predstojnika v celi njegovi hiši, da je bila le-ta zarad Jožefa prenapolnovana z vso srečo in blagoslovom. Druga podobnost je v tem, da je bil od kralja previden z naj višjo oblastjo, postavljen na čelo vsi deželi, in ko je vsled nerodovitnosti nastala dragina in lakota, je on na tako izversten način skerbel za Egipt in obmejne dežele, da ga je kralj imenoval ourešenika svetil. Tako tedaj zares v onem očaku starodavnosti vidimo podobo našega sv. Jožefa. Kakor je uni v po-hišje svojega gospoda prinesel srečo 111 blagoslov in je prečudno rešil vso deželo, tako je temu zaupana bramba vsega kerščanstva, in smemo se zanesti, da on bo branil in varoval Cerkev, hišo Gospodovo, in kraljestvo Božje na zemlji. So pa tudi vzroki, zakaj naj se vsi, kjer koli žive in kakoršnega so stanu, izroče skerbi in brambi sv. Jožefa. V sv. Jožefu imajo družinski očetje naj izverstniši izgled očetovske ču-jočnosti in skerbi: zakonski popolno podobo ljubezni, edinosti in zakonske zvestobe, mladenči in device izgled in ob enem varha svojega de-vištva. Obožani plemenitniki naj se iz zgleda sv. Jožefa učijo ohraniti svojo čast; bogati naj se učijo, za ktere dobrote naj se človek najbolj in z vsimi močmi prizadeva. Ubogi pa in rokodelci imajo prav posebno pravico k sv. Jožefu se zateči in od njega se učiti, kaj da jim je storiti: zakaj akoprav je l»il iz kraljevega rodit in je naj višjo in naj svetejšo gospo med ženami imel za soprogo, akoravno je bil rednik in oskerbnik Sinu Božjega, je vendar živel kakor ubožcu delavec in pridobival si je z delom svojih rok. česar je potreboval k ohranjenju svojih domačih. Iz tega previdimo, ako reč prav pre-vdarimo, da se ubogemu ni sramovati svoje revščine. Xe le, da njegov stan ni nečasten, temveč vsako delo. ako je zedinjeno s čednostjo, more veljati za visoko časti to. Sv. Jožef je bil zadovoljen z malim, kar je bilo njegovega, in prenašal je s serčnostjo in vdanostjo pritežnosti, ki so bile združene z okoliščinami njegovega življenja po zgledu svojega (Božjega) Sina, ki je hlapčevsko podobo nase vzel, akoravno je bil Gospod vsih reči, in je rado volj no terpel silo in pomanjkanje. Take misli naj oserčujejo in pomirujejo ubožne delavce; pač jim je dovoljeno po postavni poti svoje okoliščine si zboljšati; vendar pamet in pravica enako prepoveduje prevračati red, ki je od božje previdnosti postavljen. Silo pa rabiti in z upori in rogovilstvom hoteti kaj doseči, to je brezumno početje, kajti ravno s tem se tista zla, ki jih hočejo odpraviti, veči del še le shujšajo. Ubožni naj tedaj bodo previdni in naj ne poslušajo šuntanja pre-kucijškili ljudi, temveč naj zaupajo na zgled in brambo sv. Jožefa in na materno ljubezen Cerkve, ktera se z vedno večo skerbljivostjo obrača na njihov stan. Mi tedaj, častitljivi Bratje, si prav veliko obetamo od Vaše veljave in Vaše škofovske skerbljivosti, in ker zanesljivo pričakujemo, da dobri in pobožni verniki sami od sebe več in kaj večega store, kot Mi zahtevamo, torej za-povemo samo, da eeli mesec vinotok naj se pri molitvi rožnega venca, za kterega smo poprej dali vredbe, pridene molitev k sv. Jožefu, ktera molitev Vam pride ob enem s to okrožnico, in to naj se godi' v prihodnje vsako leto. Vsim, ki imenovano molitev pobožno molijo, podelimo odpustek 7 let in 7 štirdesetdnevnie za vsaki pot. Prav zveličavno in livalno je tudi, mesec sušeč z vsakdanjim počeščevanjem posvetiti sv. Jožefu, kar je po nekterih krajih že v navadi. Ako to ni lahko mogoče, je pa vendar saj želeti, da se pred praznikom tega svetnika v glavni cerkvi vsacega mesca obhaja tridnev-nica. Tam pa, kjer 19. sušca god sv. Jožefa ni zapovedani praznik, opomin jamo vernike, da naj ta dan na čast nebeškemu patronu, kar je moč obhajajo z osebnim češčenjem po načinu zapovedanega praznika. Med tem pa Vam, častiti Bratje, duhovstvu in Vašemu ljudstvu, kakor znanrije božjih milost in v dokaz Svoje blago vol jnosti iz celega serca podelimo apostoljski blagoslov. Dano v Rimu pri Sv. Petru 15. vel. travna leta 1889, 12. leta Našega Papeštva. Leon XIII, papež. Molitev k sv. Jožefu. K Tebi, o sveti Jožef, pribežimo v svoji potrebi. Potem ko smo Tvojo presveto Nevesto na pomoč klicali, tudi Tebe s polnim zaupanjem brambe prosimo. Zarad ljubezni, ktera Te je vezala z brezmadežno Devico in Božjo porodnico, in zarad očetovske ljubezni, s ktero si Dete Jezusa objemal, Te prav ponižno prosimo, milostno se ozri na dedščino, ktero je Jezus Kristus s svojo Kervjo odkupil, in s svojo močjo nam pridi v naši potrebi na pomoč! O skerbi j i vi varh svete Družine, čuj nad izvoljenim potomstvom Jezusa Kristusa; odvračaj od nas, o ljubljeni oče, vsaktero kužljivost zmote in spačenosti. Pomagaj nam z nebes, o naš močni varh, v našem boju s temnimi močmi, in kakor si nekdaj Dete Jezusa iz naj večih nevarnosti otčl, tako brani sedaj sveto cerkev Božjo proti zalezovanju sovražnikov, in nas vse sprimi v posebno brambo, da bomo po Tvojem izgledu in s Tvojo pomočj6 sveto živeli, blaženo umerli, in dosegli večno zveličanje v nebesih. Amen. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Nevelj, 28. avg. 1889. (Cerkvene naprave in slovesno t.) Naša farna cerkev je skoraj ena naj starejih na Kranjskem. Posvečena je na čast sv. Juriju, zidana v romanskem zlogu; posebno prezbi-terij je kaj ponosna stavba. Veliki oltar je na presno slikal F. Jelovšek leta 1737. V teku časa je slikarija tako obledela, da se že skoraj ni več poznala. Ko je domači slikar gosp. Miha Koželj sliko obnovil, prikazalo se je pravo mojstersko delo. Sredi oltarja je podoba sv. Jurija, farnega patrona, ob straneh pa sta sveta Peter in Pavel, pervaka svete Cerkve. Na oblakih podoba Matere Božje z Detetom Jezusom v družbi angeljev in mogočna priprošnjika ss. Aleš in Frančišek Ksav. Ko je gosp. Koželj delo dokončal, pričel je iz marmor cementa nov tabernakelj staviti gosp. Matija Ožbič, podobar iz Kamnika. Delo je povsem izverstno in cerkvi primerno; s tim delom pokazal je gosp. M. Ožbič, da v marsičem s svojim umom še presega svojega pok. očeta. Oba umetnika sta s tem pokazala, da sta spretna v svojih strokah. Ko je bilo delo dokončano, odločila se je slovesnost na dan 2."). avgusta; že prednji dan naznanjal je mogočen strel in lepo priterkovanje četvero glasnih zvonov prihodnjo slovesnost: razne zastave vihrale so iz visokih lin. Da je bila slovesnost še tem bolj povzdignjena, so čast, gosp. župnik povabili prečast. g. dekana kamniškega, ki je blagoslovili novi oltar; navzoči bili so čč. gg. župniki: Eder iz Mekin, Malaverh iz Strajin. Kljun iz Spodnjega Tuhina, o. gvardijan Konštantin Luzer in domači g. župnik A. Zorman. Pridigo prevzel je o. Konštantin. ki je tako iskreno in jedernato govoril o pričujočnosti in ljubezni Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu, da so bili poslušavci do solz ginjeni. Potem so domači gosp. župnik imeli peto mašo z azistenco, pri kteri so domači pevci kaj izverstno peli. Konečno bila je zahvalna pesem. Priserčna hvala bodi g. župniku za trud in skerb, da se je hiša božja lepo okinčala. Hvala in poštenje našemu rojak i in dobrotniku Leopoldu Tratnik-u, zlatarju v Ljuoljani, ki so obilno daroval naši cerkvi. Priserčna zahvala tudi domačim in ptujim, posebno Kamniškim dobrotnikom, ki so obilno darovali za našo cerkev. -) Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rini. (Dalje.) Proti večeru obiskala najdragocenišo cerkev v Rimu. Cerkev presv. imena Jezusovega „del C»esu 14 V tej velekrasni cerkvi z visoko kupolo počiva truplo sv. Ignacija Lojolana, slavnega duhovnega vojščaka in vojskovodja v boju za Kristusa in njegovo sv. Cerkev ter za sv. vero. V tej cerkvi se hrani ne-strohnjena čudežna desna roka apostola vzhodnjih Indijanov, sv. Frančiška Ksaverija. s ktero je kerstil na tisuče poganov. Polagali so čast. oo. misijonarji sv. rožne venr-e na grob sv. Ignacija; podala sva tudi midva, kar sva imela spominkov, in položili so jih na grob svetnikov, — tudi še mojo romarsko palico. Povedal kaj več bodem o drugi priliki o tej cerkvi. Ta dan *) Senna hvala za «lnpis! Za take tv.-i ne jemlje nobena plača. Vr. sem tudi obiskal starodavno baziliko ss. bratov in marternikov. pri kterih je samostan reguliranih tretje-rednikov sv. Frančiška Seraf. in zadobil pismeno pravic«« do mnozih milosti, darov in dobrot Božjih in sv. Cerkve. Zvečer sv. rožni venec, lavret. litanije v cerkvi Marija „dell' Anima." Na praznik sv. nad-angelja Mihaela sva zveršila redovito obiskovanje sedmerih rimskih bazilik, s čimur so sklenjeni veliki odpustki, obiskala sva vmes pa še mnogo znamenitih svetišč. Sv. nadangelj Mihael, knez nebeške vojne, za-štitnik vojskovavne sv Cerkve na zemlji; pridi z nebeško vojsko na pomoč sv. Cerkvi in vsim njenim ud«-m v sedanjih hudih časih! Sprosi nam ljubezen, ponižnost in pokorščino; zvestobo v službi Božji, spoznanje in spolnovanje presv. volje Božje, zmago sv. Cerkve. rKedo je, kakor Bog!" •Io. sept. pri sv. maši in pri sv. Obhajilu, osobito za vse dobrotnike ubožnejših romarjev. Prosil sem v. č. monsignora vodja v avstrijanskem gostišču za posredovanje, da bi bil s;rejet pred sv. Očeta. Dobri vodja j«* taki napravil pismeno prošnjo do hišnika sv. Očeta v Vatikanu; pa neka druga osebstva so tako nasprotovala, da sva še le po prav hudih zaprekah prišla do zaslišanja Monsignor Montel me poslednjič potolaži, napiše mi list in reče: Le berzo nesi ga k rMajor-domus-u" v Vatikan. Zahvalivši se vzvišenemu odličnjaku s solzami hvaležnosti idem proti Vatikanu. Tovariš m«»j eakal me je na tergu sv. Petra. On se je že pri i^rvem bil oplašil in rekel: kaj bodeš iskal še nadalje, že znajo, da ne more biti. Jaz sem si pa mislil. »• tako riješ? Ali ona se je le rinila in pririnila ♦♦1 sem v pap«'ž'-v dvor. v Vatikan; straži pri \l.tHpi j m-kazal naslov pisma, in prijazno dopuščen >• rn !.il notri. Vljudno sem bil sprejet pri majordomu, Mal list — prejel milost iti k sv. Očetu, ogledati v«-liki d«-l v notrinjah Vatikana, prejel dozvolo in spr»'j»'in v sv. Očeta deržavno vpravništo. .Ufficio dello Statto,- k deržavnemu tajniku. Pervo sel sem k sv. Očetu. Pokleknil pred namestnika Kristusovega, naslednika sv. apostola Petra in poglavarja sv. (Vrkve. P«»dali so poljubiti perstan na r« .ki Poljubil sem jim pa tudi noge. — Prijazno, prav po domače-očetovsko se razgovarjajo — mnogo izprašajo — jako jim je pri sercu sv. III. red Frančiškov in njegov razvoj — kerščansko življenje med Sla veni i. t. <1. Vse sem jim predložil, vse odgovoril. Vprašali so me tudi o potovanju v Italiji. 0 zleh društvih pri nas in o dobrih. — Podali so lepe opomin je in poduk. Blagoslovili spominke in rož. vence, ktere je donesel strežaj na plošči. Podelili so apost. blagoslov meni. tovaršu. vsem udom tretjega reda sv. Frančiška v Sloveniji, in vsem Slavencem. Podelili so v dveh krasnih velikih listih tiskane in pismene pravice odpustkov za smertno uro, za mnogo oseb. Ta pisma sem še le drugi dan prejel v Vatikanu izgotovljena. Ovake pismene milosti se dobijo še na dveh mestih v Rimu, delita jih dva kardinala po oblastilu sv. Očeta. Ali zadobf se le popolni odpustek; s prej omenjenimi pa tudi apost. papežev blagoslov. Sv. oče so jako suhi, pa gibčni. Pretresljiva sveta resnost v jedinosti ljubeznijo in prijaznostjo se vidi na obrazu in ponašanju. Bistre, milo-resnobne in presegljive so njihove oči. Glas, tenor, prav prijeten in slovesen. Pri vsem pa tolika priprostost in ponižnost, da se človeku ne dozdčva biti pred naj višjim Pastirjem in Glavarjem, nego pred poslednjim pastir-čekom. Smeha ni, vendar se zapazi včasih nasmehljej na njihovih ustnih. Sprejem bil je v tretji veliki sobi pred njihovim osebnim stanovanjem. Občutkov ta čas opisati mi ni moč. — Med okrožnim osebstvom sv. Očeta bil je tudi odličnjak, ki je govoril dalma-tinsko-slavensko. Razgovor s sv. Očetom sem opravil v italijanskem jeziku, ipak je omenjeni odličnjak me naposled slavensko nagovoril; osobita veselost se je kazala na obrazu'sv. Očeta med tem slavenskim razgovorom. Omenjeni moral je latinsko sv. Očetu in vpričnirn povedati najin razgovor. Počastil, poljubil sem jim roko, in priporočil sem se Jim in odšel. Odločen mi je bil spremljevalec^ šz dvorne notranje straže sv. Očeta, ki me je vodil na ogled premnogih oddelkov Vatikana, po velekrasnih, zanimivih in znamenitih prostorih. Vse ovo pisati bi bilo predolgo. Solze veselja, hvaležnosti in ginjenja so mi ronile iz oči. ko sem šel iz Vatikana. Istina je. da se k sv. Očetu Leonu XIII tako lahko ne dojde. kakor se je došlo k pokojnemu, blaženega spomina papežu Piju IX. Ali pri njegovi svetosti Leonu XIII je zaslišanje daljše: brez tehtnih vzrokov in pravega opravila se ne dovoli sprejem. (Dalje nasl.) Boskovi Madoni Pomočnici. Mir v r-cllDir.i. Hud razpor je gospodoval v moji družini. Zdelo se je. da ne bode drugač mogoče napraviti prejšnjega miru, razun s škodljivo delitvijo. Tu sem se o pravem času spomnil milosti, katere je že večkrat skazala Marija P«»močnica. Z zaupanjem sem pričel opravljati majhno devetdnevno pobožnost. Ob jednem pa sem se tudi _ zaobljubil prejeto milost razglasiti. In glej čudo! Še predno sem dokončal devetdnevnico. bila je vsaka zapreka naše edinosti odstranjena in ljubi mir se je povernil v mojo družino. Naznanjam tedaj zahvalo usmiljenji presv. Mariji Pomočnici in spolnujem svojo obljubo objavljujoč prejeto milost. Miari. 19. svečana 1888. M. G. F. Razgled po svetu. Kitajsko. (Sv. Detinstvo in detomor.) Misijonar Chatagnon (r. Šatanjon) iz Sučuven-a naznanuje o dobrotnosti in razširjanji družbe sv. Detinstva in pripoveduje tudi, kako kitajski pogani djanje sv. Detinstva sovražijo in obrekujejo. zakrivajo in tajč pa detomorstvo. Posebno hudobno je v tem oziru kitajsko časništvo. Misijonar pravi: „Naredili so nas člo-vekožčrce in naše ubožnice so enako berlogom divjih zvčr razvpite in preklicevane." Kitajske žene so misijonarjem sicer manj nasprotne, vender pa nimajo občutka za djanje misijonarjev. Toda kerščanstvo zlagoma svojo božjo moč razširja. Po nekterih mestih je nastala šega malim otročičem prišiti majhen rudeč križec na obleko, da bi bili obvarovani nesreče. 0 lekarnah misijonskih si neverniki prečudne reči izmišljujejo; tako n. pr. pravijo, da misijonarji otrokom duše iz telesa tergajo in jih po telegrafu (ki zdaj derži iz Sučuen-a v Evropa) pošiljajo v Evropo. Take laži kujejo in trosijo mandarini (deržavni vradniki) in „učenjaki", ter s tem ljudstvo hujskajo zoper misijonarje. Pri vsem tem zlobni časnikarji malo opravijo, ker katoliške ubožnice in lekarne so prenapolnjene, da ne morejo vsem kaj. Tako tedaj tudi na Kitajskem ljudstvo ima več zdrave oarneti, kakor pa tako imenovani učenjaki in liberalk časnikarji. O detomoru piše misijonar: Dobil sem novo kitajsko knjigo z naslovom: „Kitajci, pisano od Kitajca." — Sovraštvo do sv. Detinstva in namen, če le mogoče, tudi v Evropi ga očerniti, je v njej čisto jasno izrečen. Pisatelj riše kitajske razmere, kakor imajo sploh navado Kitajci, t. j. zamolčuje, kar je senčnega. On slika zelo ganljivo, kakor priserčno usmiljene, češ. so kitajske matere: Detomor je po njegovih besedah, če že ne nekaj neslišanega, vendar pa kaj zelo redkega. Kitajci znajo slabe strani svojih nravstvenih razmer pobeliti z nekako dostojnostjo, tako da se da marsikdo premotiti. Tako je terdil mlad duhovnik, rojen Kitajec, staremu misijonarju, da je naša terditev, daje detomor na Kitajskem še jako pogosten, zelo pretirana. _Moj sin," dejal je misijonar, „ako mojim besedam ne verujete, vprašajte svojo mater; ona vam bo mogla natančno povedati." Mati njegova je bila goreča katoličanka iz veljavne rodovine, in se je mnogo pečala z reševanjem ubozih. v smert odločenih otrok. Zato mu je mogla iz lastne skušnje povedati reči, o katerih se sinu še sanjalo ni. Ko se je prihodnjič spet sošel z misijonarjem, je osramoten priznal svojo nevednost o domačih razmerah. Njegova mati je bila zelo čislana med visokimi rodovinami v mestu Sufou in je dolgo časa ž njimi občevala. Prepričala se je. da se godf detomor v bogatih in v ubozih družinah, zlasti pa pri majhnih deklicah brez strahu. Na Kitajskem ima oče neomejeno oblast nad svojimi otroci. Ako nosi ubožen rokodelec sebi nadležne otroke pre-mnogokrat na polje in jih pusti psom in divjim zverim v plen, pusti jih bogatin počasi hirati in umirati. Dajo jim počasnega strupa, da še-le čez nekaj časa umro, in tako se varuje čast družine, kateri bi bil detomor vendar-le v nečast, in število otrok, kakor si ga želč, se na ta način vendar ne prekorači. Nova frančiškanska cerkev na Angleškem. Frančiškani provincije sv. Ljudovika na Francoskem, katere so 1. 1880 prognali iz njihovih samostanov, so-zidali so na Angleškem nekaj novih samostanov. Sedaj imajo tri, v Klevedon-u, v škofiji Kliftonski; Saltash, v škofiji plymouški; in Askot v škofiji Portsmuški. Cerkev poslednjega, pred dvema letoma vstanovljenega kon ven ta, posvetil je slovesno 4. julija tekočega leta prečastiti škof Ivan Virtue v pričo mnogih redovnih in druzih duhovnov. V Gmundenu je umeri mož, ki ga je bilo škoda v zemljo djati, namreč grof IIuyn. general topništva, iz šole slavnega Radeckega. Bil je eden naj-spretniših, naj hrabriših, pa tudi najbolj katoliških generalov, ki je pri vsaki priliki pokazal svoje versko prepričanje. Bog daj nam prav veliko tacih! Rojen je bil 1. 1812 na Dunaju in kot rojak po doveršenih vojaških študijah pribočnik, učenec in prijatelj slavnega Radeckega. Bil je zraven tega učenjak v raznih strokah; kot zvezdoslovec je občeval s slavnim Secchi-jem v Milanu. Poslednjo spomlad je bil še na katoliškem shodu na Dunaju. Izmed njegovih peterih sinov bode eden duhoven. — Bog daj slavnemu možu večni mir! Napredek sv. vere na Koreji. Prečastiti gospod Blanc iz družbe vnanjih misijonov v Parizu, apostoljski vikar na Koreji, piše iz Seul-a • Ob koncu tega trudapolnega leta vam morem govoriti o svojem ljubem misijonu. Hvala za velikodušno podporo društvu za razširjanje katoliške vere in za molitev njegovih društvenikov. Osvojuje si naš gospod Jezus Kristus vedno več in več poganskih narodov na Koreji. Zdi se, da si je pridobila naša sv. vera mnogo večjo veljavo, odkar se je sklenila francosko-korejska nagodba. Do sedaj so jo imeli ljudje, bodi si iz nevednosti ali hudobije, za krivo vero. Najsovražnejše govorice in najlažnivejše krivi-čenja in dolžitve čule so se vsaki dan od konca do kraja Koreje. Temu sedaj ni več tako. ali vsaj v obče ne več. Premnogi velikaši in učenjaki so se oserčili brati verske knjige, in luč resnice jim je odperla oči Dasiravno se niso upali očitno se spoznati za kristi-jane, nam vsaj sedaj več ne nasprotujejo. Poslopja, katera smo pričeli zidati v glavnem mestu, so znana po vsi Koreji in vsakdo m«'ni. da je s tem molče naznanjeno priznanje naših ščg od strani korejske vlade. Posledica temu je bila. da se je pogum katekumenov vterdil. in da so postali pogani boij tolerantni in umni, glede svojih zadev naproti kristijanom. Letos smo kerstili nad jednajst sto odraslih. Amerikanske novice. Triletna hčerka g Puš a v Anoki je dobila v roke s šnopsom napolnjeno st**-klenko. jo je izpila in uinerla čez dve uri. — Sleparjev je dosti tudi v Ameriki; železnični agent Mk. Donald pri Pacifik-železnici je zapustil primanjkljaja čez 16.000 gld. in se zgubil. V Št. Klavdiju vratnica ljudi davi. Barabe, ki denar kradejo iz miznic. so tudi v Ameriki. V Huronu je raketa vžgala „Timestt-tiskarno. ki je pogorela. Toča je 7 milj od Waterto\vna hudo bila. vihar je razdjal žitnice in druga poslopja: škoda dosti velika Pivarna v Viskonsinu je pogorela, — škode čez milijon dolarjev. — Pogorišča veliko škodo delajo; samo v oglenicah Pacifik-družbe škode 60.000 dol. Pisali so časniki, koliko tisučev in tisučev ljudf se je potopilo, ko je bilo Johnsto\vnsko jezero svoje jezove prederlo in je v malo trenutkih voda vso dolino spodej napolnila, mesta in vasi z ljudmi vred pokončala. Amerikanski časniki zdaj naznanujejo, da ostale prebivavce obiskuje nova nadloga, namreč azi-janska kolera za ktero leži na stotine bolnih, zlasti delavcev, ki poplavljenje razkopavajo in odpravljajo. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec kimovec (september). a» Glavni namen: Cerkee jutro ve. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) b) Posebni nameni: S. R .» j s t v o Marije D., Mali Šmaren. Pospeševanje mini. Premnoge družine. Stanovitnost za take, ki še niso spačeni. 9. S. P^ter Klaver. Zamnrski misijoni in njih dobrotniki. Odpravljanje sužnjosti. Gospodarji in delavci. V posvetnost zamaknjeni. 10. S Nikolaj T o 1 e n t i n s k i. Mašniki in obba-janej. Mnojfi zirubljeni. zmoteni, spačeni, lahkomišljeni, v veri slabi za poboljšanje. 11. S. Karol S p i no 1 a. Cerkev v Indiji in na .Japonskem. Prijatelji otr«'»k. Več novospreobernjenih. 12. S. G vid on. Zatiranje pohlepnosti po posvetnem vesolji. Družbi sv. Frančiška Reg. in sv. Vincencija. Mnogi ubožni. Važne volitve. 13. S. Notburga. Tirolsko. Hčere božje ljubezni. Vre katol. vel. posestnikov. Dobri posli. 14. P o v z d i g n j e n j e sv. Križa. Zadostilo za zatiranje ..najmanjših Kristusovih bratov.- Usmiljene sestre sv. Križa. (Dalje nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gfrospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serea, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Poravnava nekega razpora. — Neka družba, da bi vse obračala na Božjo čast. — Za telesu«« zdravje nekdo priporočen N lj. Gospej. sv. Jožetu, sv. Antonu in sv. Roku. — Mladeneč, ki gre p«» svetu, da bi ga Bod tega tudi njim mali ta znesek, naj jim bo v pomoč. Komur je priložno*st dana in čas ostaja, potrudi naj se še. Dobri Bog vse poverne. — če ne danes, pa jutri." (Odgov.: Prav serčna hvala! Delo se nadaljnje in upamo, da Vam zopet pošljemo lepo zbirko. Vr. > Za sv. Detinstvo: ..Moj Jezus, usmiljenje 3 gld. (Drugi dnr priti ) Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jože! Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.