Socializem je ključ do tvornic, ktere so sedaj zaprte. DELAVCI! Naprej ta svobodo in pravice svoje' Izgubiti oc «oretc ničesar, pridobite pa lahko vae. Naročnina (subneription): fl.,'0 na lato. 75c na pol leta ta Ameriko ($1.50 •er year, 75c half year in America. 92 na leto, |1 pol leta za Evropo (f. per year Si per half year for Europe. I nU-r^t a« MCObil-rl.tM Biftltor !»•<'«. IV07, al t tir i « .,« of fi< • at Chicago m. undo* tb» Act uf Coagrrta of Marali Ird, IrtV t Office: 587 Ho. contr. Ave. "Delavci vseh dežela, združite se" Štev. (No.) 35. Dve konvenciji. Vihraj, to je v pondeljek dne 11. maju otvorjeni sta v Chicagu dve konvenciji. Ol>e konvenciji nta važni, zelo važni za na« tdo-▼enske socialiste v Ameriki. V Brands dvorani, na voglu E-n* in North Clark ceste, se vrši naeijonalna konvencija ameriške loeialistične stranke. A v Narodni dvorani, na voglu Centre in IS. ulice se pa vrši iz-vanredna konvencija Slovenske Narodne Podporne Jednote. Odveč bi bilo, še enkrat povda-rjsti važnost socialistične konvencije. Nodrugi, ki zborujejo v Chicagu te ilni, ho reprezentanti delavskega razreda; reprezentanti mezdnih sužnjev, ki stoje pod in-ternaeijonalno rdečo zastavo v bo ju proti delavskemu robatvu. Kdi-do pravi zastopniki iz delavstva za delavstvo so. Nad Štirideaetti-8oe politično organiziranih delavcev v Združenih državah je zastopanih na ti konvenciji. Velika je naloga ameriške socialistične stranke. Dalekosežni so njeni nameni in zvi-ien njen cilj. In kakor je v A-meriki veliko izkoriščanje po kapitalizmu. veliko zatiranje in velika krivica, ki se godi mezdnim delavcem, tako mora biti tudi strankino delo veliko. Vstrajno, požrtvovalno in neomahljivo mora biti delo na polju socializma. Boj proti razredu tiranov ne sme saino vstrajati. temveč raztegniti se mora na vse fronte; milijone mezdnih sužnjev je treba privesti v veliko proletarsko armado bojevnikov. Za to veliko delo je pa treba premišljenih načrtov, treba je osredotočenja zdravih idej. i/ kterih sledi resničen vspeh. In to je naloga aodrugov delegatov. Naeijonalna konvencija 1»« j«> bilo "doslej; dopolni la bode strankin program in zavrtala vsa pota. po kterih nam je hoditi naproti našim ciljem in žeti uspehe, na ktere hode bodoča konvencija še bolj ponosna, kakor je ta na dosedanje. Se drug važen namen ima socialistična- konvencija. Prihodnjega novembra bode preteklo štiri leta odkar je socialistični kandidat za predsednika Združenih držav. sodr. Eugene V. Dehs. priboril stranki nekaj čez 400.000 glasov. Volilni boj se zopet bliža. In lodrugi delegatje bodejo te dni nominirali kandidata za predsednika in podpredsednika. za ktera hode zavedni ameriški proletari-jat dal zopet svoje glasove. Mi slovenski soeialisti pozdravljamo to konvencijo! Vsak so-drng mora te dni v duhu pohiteti proti Chicagn — saj se gre za interese. za ktere se tudi mi borimo, gre se za ideje, ki so tudi nam svete. — želje delegatov tudi naše želje. — Važna za slovenske sodruge je tndi konveneija Slovenske Narodne Podporne .Tednote. O vzrokih, ki so tirjali to konvencijo. ne bomo govorili; znani to že dovolj, zlasti so pa znani br. delegatom. Konvencija je tukaj. in vsakdo, komur je pri srcu ta prekoristna nodporniška organizacija. mora želeti, da se naredi konec temu boju v jednoti. "Proletaree", kot glasilo slovenske socialistične stranke v A-meriki, nima sicer nobenih interesov pri S. N. P. toda zastopa pa interese posameznih sodrn-gov, ki so brez malega vsi člani te jednote in ti interesi so isti, ka kor za vse ostale trezn<»misleč.e Člane: da se jednota ohrani, vtrdi in popne do napredka. Na konvenciji so mnogi naši sodmgi kot delegatje. Želeli bi. da ti sodmgi delujejo najbolje v ohranitev in napredek jednote. ne oziraje se na osebne konflikte, ktere so povzročili in povzročnjejo tsko radi oni plitvomisleei ljudje, ki stavijo koristolovstvo pred vsa načela. Koristolovstvn v jednoti naj se naredi konec enkrat za vselej! — to hodi glavna in nepremakljiva torka v programu sodrugov-delegatov.' 1 V nadi. da nnm prinese konveneija zaželjeni mir. želimo delegatom S. N. P. .T, na jlepše vspehe. Pozdravljeni delegatje lociaui« »tične nacijonalne konvencije! Pozdravljeni delegatje Slovenske Narodne Podporne Jednote! - . list ZA interese delavskega * 'i'dstva. this pfi to thk f W(. a Devoted ^ ..ksts of the .t*g class. Chicago. 111.. 12. ma|a (Nay). 1908. Leto (Vol.) III. Kapitalistieui aistetn proizvaja nja je tak, da je vedno več delavcev, kakor pa dela. Taft, Fairbanks. Cannon, Hughes, Knox in Foraker, republikanski kandidatje za predsedniško nominacijo, so sami advokatje ,iu to zagovorniki velikih korporacij. Ameriški proletariat bode poražen, naj zmaga kterikoli iz med teh. Od blizo in daleč "Po volitvah/' Sodna obravnava proti Fred D. Warrenu, uredniku ''Appeal to Reason-a", ktera bi se imela pričeti 4. maja, je preložena do meseca novembra t. 1. Socialistom očitajo, da "hočejo nekaj "deliti". Resnica! Socializem hoče tako lepo razdeliti — delo, da bodejo dobili svoje deleže tudi delaniči in profitpumparji, a ko bodejo hoteli kaj imeti od delavskega produkta. Vsak zaveden delavce se mora veseliti te "deli tve". Posledice kriie. V Chicagu je s 1. majem IGO sa-lunov zaprlo vrata. 1. maja je bilo namreč treba plačati polletno krčmarsko licenco, ki /naša $500. a vsled slabega businessa, ki je posledica krize, ni mnogi gostil* ničar tega mogel storiti, nakar je raje /aprl salun. V New Yorku je enaka vsoda zadela .100 salunov. Vojni tajnik Taf t ima $1000 me sečne plače. In tisočaki mu pada-j I jo v žep vsak mesec, brez ozira na to. če Taft sedi v svojem liradu v Washingtonn, ali ne pa potepa o-krog po Ameriki in lovi volivce, ki naj glasujejo še za večji graft. Pri navadnem državljanu bi bilo spravljanje tako mastne plače za brezdelno življenje — tatvina. Vsi kapitalisti so razredno zavedni. potem naj to vedo ali ne. Opazovati jih jr samo treba, kadar so na kterikoli plati v nevarnosti njih kapitalistični interesi: kako takrat nastopijo vzajemno in branijo svoje interese. Zavedajo se. da se mora.io boriti za koristi kapitalizma celo takrat, ko kričijo na vsa usta. da "ni razrednega boja". Toda kapitalisti so prebrisani — zato pa vladajo. Ko je zadnjo jesen v New Yorku razsajala finančna panika, sta Roosevelt in svežini blagajnik Cor Mufgani jft mu ifala zvezino Tdagajno na raz polago. s pomočjo ktere je potem Morgan "rešil" deželo. Kapitalistični listi pa zdaj poročajo, da je Morganova korporacija ravnokar razglasila $10.000.000 posebne dividende menda v "rešitev" gotovih "snekerjev." Tako rešujejo kapitalisti propadlo deželo! Anarhizem v senatu. V washingtonski senatni zbornici je senator Teller (Colorado) 8. t. m. izrekel besede, ktere bi vsakemu drugemu državljanu, ki ni slučajno senator in vrhutega še privrženec slavne vlade,' pritisni le pečat anarhista, in še deporti-ralo se ga bi Če ni rojen ali natu-ra lili ran državljan. Senator Teller je v zbornici pro testiral proti vladnim vslužben-eem, kteri po posebnem priporočilu Roosevelt a stopajo na prste raznim lesnim družbam proti razdevanju gozdov na Zapadu. Je zil se je na vladni oddelek za gozdarstvo in očital tudi nekterim se natorjem .da zato varujejo gozde, da delajo zabavo par bogatincem! Nazadnje se je Teller tako razgrel. da je jezno vzkliknil: "Najradje bi videl, da se s temi ljudmi (vladnimi uradniki za varstvo gozdov) obračuna po stari in dobri ameriški navadi izven Kapitalistično časopisje na Za-j padu je popolnoma prezrlo zadnjo predsednikovo poslanico. Svoje-časno so ti listi z velikim vriščem priobeevali Rooseveltove poslani-! ce in jim navadno dodajali dolge uredniške komentare. Danes ni tega več. Lep dokaz da predsednik ponekod preseda že svojim lastnim strankam. Njegovi lastni pristaši s tem dokazujejo, da pre- : dsednik ne pove nič. kolikor bolj pogostoma zine. ".Taz in moje ljudstvo." To je najnovejša fraza, ktero rabi predsednik Združenih držav | v svojih formalnih in uradnih listinah. Nikdar se ni še slišalo, da bi kteri prešnji predsednik izrekel te besede. Taki izrazi navadno pridejo iz ust angleškega kra-> Ija ali ruskega carja, nikakor pa ne iz i»t moža. ki je predsednik kake republike. Ljudstvo Zedinje-nih držav ne pripada predsedni- j ku. Ako je kakšno podobno sorod- ! stvo med zadnjim in ljudstvom, tedaj je predsednik podložen ljudstvu. ne pa ljudstvo njemu. HThrf in"*(Tof>rn ameriška navada obračunov izven sodišč," ktero priporoča senator Teller, je "zakon pušk in revolverjev." Ta zakon je vladal one dni, ko je j-mel via k Amerikanec sodišče v konjskem sedlu, zakone pa za — pasom. Senator, isti senator .kttri je po običaju prisegel, varovati u-stavo in zakone Zedinjenih držav, priporoča torej — umor, klanje in |M»bijanje, kar ni mogel bolje storiti niti sam "La Quest ione So-ciale". kteremu je predsednik Roosevelt odvzel poštni debit. Antinailit&ristična propaganda. Iz Stockholma poročajo, da se je razvila v Švedski velika anti-militaristična propaganda. Samo-obsebi je uniljivo, da duša te propagande je socialistična stranka. Zlasti se na tem polju veliko trudi takozvana 'Zveza mladeničev'. Ta zveza ima nalogo agitirati med vojaki in jim deliti antimilitari-stično čtivo. Vspeh te agitacije je velik: navduševanje za patrijoti-zem in "domovino" vedno bolj pojema med vojaki. Vlada sieer nasprotuje temu gibanju, izdala je zakon proti antimilitaristični propagandi. toda vrli oratorji nadaljujejo kljub tem zaprekam boj proti militarizmu. Kardinal Gibbons je dejal pred nekaj dnevi v New Yorku, da na svetu je ni svobodneje dežele, kot je Amerika, in da na svetu je ni bolj prosperitetne dežele, kot" je Amerika. Dalje je rekel kardinal, da kdorkoli v Ameriki pade v ne-voljo. ta si je sam kriv. Sure Mike! Milijoni delavcev so si sami krivi, da nimajo sedaj dela!. Tisoči siromakov so si sami krivi, da nimajo kaj jesti! i'emu pa so proletarei na svetu T Revež, si je menda že svojega rojstva sam kriv! Kardinal Oibbons si pa tudi ni sam kriv. da se odeva v — zlato in svilo. O, ne! Krivi so tegs zopet neumni ljudje! Kardinal je "class conscious". On se dobro zaveda svojega razreda — milijonarjev, gladkih velepožeruhov. izsesavačev in profitpnmparjev. V tem razredu človeških stvorov je res velika svoboda in nevsahljiva prosperiteta. Ali si kardinal Oibbons sploh želi še ktera druga nebesa? "Ood knows ..." Vojaške čete proti štrajk&rjem. V premogogovniškeni okraju ITillard v Pennsvlvaniji je 30. a-prila zaštrajkalo tristo premoga-rjev. Strajkarji zahtevajo, da se odslove njih neunijski tovariši Šerif A. M. Campbell v Butler. Pa., je pa vložil prošnjo pri go-vernorju. da ta odpošle dve koin-poniji konštabUrjev v Strajkarski okraj. Bojna organizacija. Varšava. 0. maja. — Tukaj so jiolieaji izvohali glavni stan skrivne revolneijonarno bojne organizacije. Tristo oseb. v večini delavcev so aretirali. Našli so tudi veliko zalogo orožja : pušk. revol-verjeh in okrog petsto patron. O-rožje in strelivo je bilo zakopano na nekem vrtu. Ruska vlada je v zadnjih časih skoraj vsiljivo razširjala vesti o potnirhi po deželi. Dobri ljudje so že začeli verjeti, da je revolueija popolnoma poteptana. A vendar prihajajo vre in kipi in sicer na vseh koncih in krajih. Prav v zadnjem času je policija razkrila dve zaroti, ki spo minjata na najviharnejše čase re- volucije, Na črnem morju so se za rotili mornarji, Vfa Ufvrše-1 nekaj podobnega, kakor nekdaj bojna la dja "Knjaz Poterakin*'. Mornarica bi bila zapustila loko, na morju bi bili juornarji pometali častnike, kar jih ni bilo v zaroti, z ladij. pa bi se vrnila pfred Odeso, da bi jo bombardirala, zavzela in ustanovila neodvisno vlado. V Pe-terburgu so pa razkoli vojaško zaroto. Dvesto ljudi so zaprli; rned njimi je več političnih vo« diteljev, dijakov, učiteljev in vojakov .O varnosti eari^na se mor«* torej kvečjemu sanj Klic iz Douglasa, Alaska Organiziranemu delavstvu v Ameriki, zlasti pa člfViom Western Federation of Miners: Douglas Island Minjfrrs lTnion vte\ 1H<> od \VestennFVderation *HJ.n, of Miners je bila organizirana 1. aprila 1 fM»7 z namemA, zboljšati položaj rudarjev v nifiarskem o-k rož j u Juneau in v fcplošno korist vseh delavcev v glaski. Rudarsko okrožje JuneaAi s»' razte-ga severno do SkaguaS-a in južno do San Dnnn-a, 150 jhilj v razdalj u. Ta organizacija .ktefa je začela boj proti Ktrašnemk izkoriščanju v nagršem HkabakAi kraju A-merike, je priborila v štrajku 7 dne 10. aprila 1M7 110 več na mesec in nekoliko zbc^jšala socialni položaj. Po tem našem prvtmi boju in zmagi napela je Tfosiifell Com-pan V vse svoje sile, da spravi rudarsko organizacijo t dežele Od-stavljala in postavljala na črno listo je njene člane,#toda vspela Allen Kinzie, nadaljnje svoje |>e- klensko delo s tem. da je najel Mr. Mike S. Hudsona. bivšega ma-vora v Douglasn. kteri je ortrani-zirai na Douglas Islandu bando skahov, obstoječo iz samih kroničnih skabov, razbojnikov, midniš-kih oskrbnikov. Ihihsov. anperin-tendentov, sleparjev in beračev. Ta hamla hijen nam je storila že toliko krivice, da človeški ponos tega več ne more vzdržati, in mi smo bili prisiljeni oklieati generalni štrajk. kteremu se je pridružil vsak zaveden mož na Islandu. 800 po številu. 22. marca 1W)8. Ta kraj je ključ cele A laske, ki ima največje in najbogatejše rudnike. najmočnejše rudniške dmž be in kjer je vposleno največje število mož — bona fine delavcev — v deželi. Iz tega je lahko razvidno, da naša zmaga v tem boju bode zmaga delavcev cele Alaske. Naša blagajna, ki je hil« v začetku št-r^jka v dobrem položaju, je prišla sedaj vsled potreb štraj-kujoeih delavcev, kterim se je pridružilo tndi veliko število novo-došleeev. ki so bili z napačnimi o-bljnbami zvabljeni v ta kraj. a nečejo iti k skabom, v slabo stanje. Ker slutimo, da bode štrajk še dolgo trajal — rudniške družbe odklanjajo vsako pogajanje z nami — prisiljeni smo, zaupno a-pelirati na van. da nam pridete na pomoč z denarnimi sredstvi, in sicer kolikor prej mogoče, kajti pomoči rabimo nujno, ako hočemo nadaljevati boj do gotove zmage. Naše zahteve so: 1. priznanje Western Federation of Miners. 2. nsemurni delavnik v jamah in izven jam. 3. srednja plača $3.50 za rudniško delo. 4. odprava zdravniških in bolnišničnih plačil za družbo. Bolnico naj kontrolira W. F. of M. 5. odprava "clearance sistema" med delovodjo in raznimi department!. Pošli te vse prispevke Mr. Ernest Millsu. tajniku-blagajniku W. F. of M , Denver. Colo., ali pa direktno na: Sevald Torkelsen, Sevretarv, Don vina. Alaska. S bratskim pozdravom NTFL Me DONALD, predsednik JANKO TERZlf1, organizator. SEVALD TORKELSEN. tajnik (Peča O. NAZNANILO Vsem lokalnim nnijnm in čla- j noin Western Federation of Miners: Bratje: — Takoj po prejemu gornjega apela, se je vaša eksekutiva informirala o položaju v Douglas Island Fairbanksu. Alaska, in naš-la, da so ondotni našj bratje v resnici potrebni finančne pomoči. Dolžnost je torej naše organiza-; eije Western Federation of Mill-j ers. da jim gre z vsemi silami na pomoč. Da se to lažje stori, sklenil je eksekutivni odbor razpisati poseben asesment, da se v ta namen odškoduje blagajna W. F. of M. Ker vam pa to naznanilo pride v roke morda pozneje, kot "Miners' Magazine", naznanjamo vam tem potom, da je razpisan poseben asesment v svrho .pomagati našim bratom v Douglasn, ki se borijo za delavske pravice in zboljšanje njih delavskega polo- w Ako bodejo lokalne unije na gornji klic odgovorile k prostovoljnimi prispevki tedaj naj se pošlejo ti prispevki direktno na tajnika-blagajnika Milina, kteri j bode za prejetnke tndi poslal potrdilo. KRN EST MILLS, taj.-blag.. W. F. of M. ( HAS. II MOVER, predsednik W. F. of M risti, če nas obišče brat Win. D. Haywood. Mj smo uverjeni, da na tisoče tukajšnjih brezposelnih delavcev želi videti Haywooda, kteri je bil po nedolžnem v ječi radi lojalno-sti do delavskega razreda. Vsled tega zaključujemo mi de lega t je na ti konvenciji, apelirati na Western Federation of Miners, da pošlejo brata Win. D. Haywooda semkaj na Mesaba Range, kjer bode na licu mesta podučil naše sotrpine o koristih in ciljih naše slavne Zapade Rudarske Zve-ze. Minnesota District Union No. 11 Western Federation of Miners Hibbing, Minn. škodi kdo pod plaščem te "vere" na stvari sami? • Mar uaj vse to ostane naposled le "vera", napr. prazna "vera"! Mi pravimo: ne! Socializem P »e F. T. Drakar. konvencija rudarjev v Hibbingu, Minn. (Po izvirnem poročilu). ^ Rudarske organizacije v ininne-sotskem okrožju, spadajoče k Western Federation of Miners, (Minnesota District I nion) so imele 24. aprila svojo konvencijo v Hib-bingu. Minil. Zastopane so bile vse lokalne* unije Iz ondofne^a fTflT-niškega okrožja . Na ti konvenciji se je šele lo-znalo, kako nečuveno gospodari kapitalistična svojat na Mesaba Range. Delo se povsod omejuje. Na tisoče in tisoče delavcev je že več mesecev brez dela. Delegatje so sestavili natančno štatistiko o delavskem položaju v tamošnjih železnih rudnik'h. Ta statistika |M»kaznje. koliko rudarjev je delalo v onih krajih lansko leto pred krizo in koliko jih dela sedaj. Evo vam številk: Kraj: Eveleth Aurora Biwabick Hibbing ; Chisholm : Ely i Sparta pred krizo: sedaj: 2100 700 700 150 5(H) 200 4800 600 3400 800 800 6(H) 500 125 13.100 3175 Atftirajte za "Proletarea"! Skupaj Iz teh številk je dovolj razvidno. koliko je tamkaj brezposelnih delavcev — in ogromno število med temi je Slovencev —, ki hrepenijo vsak (lan po priliki, da jim kapitalist dovoli delati v svojih jamah in zaslužiti za košček kruha. s kterim bi utešili glad svojim ženam in otrokom. Na J deset tisoč rudarjev je brez posla. To je grozen udarec za one krr.je, kjer je vse prebivalstvo navezano edino na zaslužek v rudnikih. Seveda, veliko število brezpo-sleeev je že zapustilo oni kraj: odšli so v staro domovino ali kamor-s:bodi, samo da se izognejo brezuspešnemu čakanju in — stradanju, Konveneija rudarjev je med dragimi posebnostmi tudi odobrila sklep, da se povabi Wm. D. Haywood v Minnesoto na agita-torične shode. V ta namen je konvencija sprejela sledečo: RESOLUCIJO. Sprifco dejstva, da je nad deset* tisoš rudarjev v železnem okrožju v Minnesota brez dela. uvidimo potrebo, da je sleherni brezposelni delavec seznanjen z rudarsko organizacijo in njenimi eilji. in da deluje v njen prid in napredek. Ker dalje vidimo, da ima naš or; ganizator. kteri se zelo trudi za napredek in blagostanje delavskega stanu, sedaj najlepšo priložnost, da poduči tukajšnje, delavce o koristih in principih rudarske organizacije, uvidimo tudi, da bi bilo za našo rudasko distrikt-no unijo v Minnesoti od velike ko- V današnjih dneh, ko dobiva socijalizem čimdalje več privržencev, ko se soeijalistiČna stranka Čimdalje bolj množi: ker stopajo v njo razni individiji raznih kast. — ljudje raznih |>oklieev, je vredno. da se ozremo nekoliko na naše poljane in razmotrivamo te novo-došleee s paznim očesom. . Pri temu delu se utrjujemo v nauka, k iga uči soeijalistični nazor o bodoči družbi. Pregledati hočemo delo in pa okoliščine, ki se nanašajo v sella nji družbi na to delo z ozirom na posameznike in pa končni cilj kateremu je delo posvečeno. Pogledati hočemo, koliko vrednost lahko pripišemo temu delu v malem in velikem. Z eno besedo: Kako stoji naš boj kvalitativno (v kakovosti) z ozirom sedajnost in prihodnoMt. Predno preidemo k stvari, imamo seveda naglasiti, da govorimo o socijalizmu kot gospodarskemu nčifefpfT Iraterega jtonerfffl'WWf'Ifc1' maramo zamenjati s kako vero v njega. Fraza, da je socijalizem neke vixte vera, je dobila zadnji čas tolika usta, da lahko požira vse tisto, kar se imenuje delo za socijalizem: odsihinal bodo ljudje samo vrjeli in pa čakali socijalizmu. da se nekega lepega dne uresniči .... Vera v socijalizem pa ni samo fatalnega značaja ampak je tudi lahko škodljiva/sosebno če pomislimo. da konečno lahko vsak veruje, poleg pa dela lahko ne moteno kai druzega. kar ni v soglasju z njegovo vero. Na ta način se odtujnje principom socijalizma — prav nalahno, nevedoč kdaj. Verovati v socijalizem bi se reklo: nevedeti ničesar pozitivnega o lastnosti gospodarskih razmer in nje učinka napram socialističnemu modroslovju. Družabna enakovrednost ne more nastati iz same vere v socijalizem, marveč imeti mora pred vsem pogoje, da živi. Če ni teh pogojev, tudi vera ni nič vredna. Kat. cerkev napr. ni nič vredna, dasi ima — kar se krščanskih dolžnosti tiče zelo vabljivo — dejal bi, člove-čansko podlago za vzgojo. To pa izhaja iz tega, ker si ta inštitu-cija ni nikdar priborila pogojev za splošnost. ki bi vero oživeli Zato je ta vera mrtva. Ta stvar je sicer nepopolna, kajti prvaki cerkve so sicer oživeli vero za splošnost in ta se glasi za vživa-nje na onen svetu, med tem ko so zase tako ukrenili, da oni to vži-vajo na tem svetu, Socijalizem menda ne stremi za tako vero. Socijalisti govorimo drugače. Ce imamomo napr. dobro blago verujemo v njega; ta vera je tedaj na mestu in sicer zato, ker smo sami napravili dobrega, ker je — za nas. V druzega nam ni treba vrjeti, ker nima za nas te Vrednosti. Socijslistična družba bo torej skozi svoj princip materijalistič-ne enakovrednosti najboljša družba in zato bomo verovali vanjo. Ampak to je za prihodnost Mi se hočemo v naslednjem pečati s sedajnost jo: vstaviti se hočemo ns potu k tisti družbi in pogledati posamnike: nam li ne Umevno nam je. da bo soci stična družba rezultat socij stičnega dela t. j. dela soy stov. S tem priznamo, da se družba polagoma socijalizira; ergo: da se socijalizirajo individiji*. Vse to bo logična posledica socialističnega gibanja. Do tlje sino v borbi; — in sicer razredni borbi. Sedaj smo pri stvari o kteri hočemo govoriti posebej in na česar se Članek na naša. Borba ima dva namena ozir. dve poti: prvič podirati staro družbo o7ir. nje nazor, — to je na gospodarskem polju — pomeni: Štrajk, bojkot, volitev, — in drugič. zidati po principih Socijalizma novo družbo: nastopati za ko* leictivizem, kar pomeni lastiti kaj skupno in držati se — kolikor dopuščajo skrajne razmere — socijalističnih principov. Pravim, držati se po možnosti socijalističnih principov. Nato bi mi kdo dejal: "saj ne živimo še v socijalizmu." Res je. ne živimo še v socijalizmu; ampak to je slab izgovor Ta izgovor je menda brat tiste "vere", ki smo jo preje omenili in ki ima že precejšna usta. Vsak lahko ume te besede, kogar zadenejo. Lahko bi se vprašali: ali je kdo opravičen podirati kapitalistično družbo, ne da bi na njenem mestu zidal kaj boljšega? Ali je moja "vera" tedaj na mestu v nekaj, kar nima zame kvalitativne vrednosti? Ne! ZSkaj to uprašujemo? Takoj bomo na jasnem. PrT •) Ta Članek se nanaša sosebno na razvoj socijalizma v Ameriki in na<še razmere. podiranju ih ■gffM.fl namreč kaže. (govorim za naše malenkostne razmere, ki pa zade* nejo lahko na splošno) da 'ma sedajni red še vsepolno upliva na posamnike in da je ta upliv tako močan zbog vere v socijalizem nekaterih. da ima nekdo dobiček, ki ni razdeljen: in sicer vsaktistiki, ima sredstva za podiranje ali zidanje. med tem ko so individiji brez sredstev vzlic svoji duševni ali manuelni delavnosti neupoštevani na celi črti. Tukaj tiči nekaj nepravilnega; potem naj je nepravilna "vera", ali pa tisto delo. ktero naj oživi vero kot tako. Včasih se čuje nektere ki pravijo: to so osebne stvari, s katerimi principi socijalizma nimajo ničesar opraviti: — tak, idealist na* vadno pozabi kaj so principi socijalizma pa dene v službo "vero" ktera naj nadomešča za vse te stvari takrat, ko bo vse tako lepo po socijalistično urejeno. Res je, da ni mogoče danes zahtevati 100 odstotkov' soeijalistične pristop-nasti, ali če kdo vseh 100 odstotkov investira drugam — poleg pa "veruje" v socijalizem, tedaj kaže, da je njegovo delo sebično in njegova vera mrtva. Nur fiir dass Orosse uns zu begeistern aber in klcinem getreu zu bleiben — pravi rek. ki ima povsod in vedno svojo veljavo — in tudi pri socijalistih! Chikaški mayor Busse je prepovedal gledališkim igralcem v mestu rabiti v svojih smešnih monoklih ime Rockefellerja, Morgana in drugih denarnih kraljev. Mayor Busse je slišal — glas svojega gospoda. DENARJE* STARO DOMOVINO pošiljamo: «« f 10X5 ................... 50 kron »i I *> 4h.................... 100 Kron r.A I 41 »0................... «00 »rnii aa f 10310 ..... ................ . t™ kron » 504 oo.................... 1000 kron t« $1917 00 ................... »000 kron p Atarlra )# »*)• u pri trh iroUb. Doma «• nakazan. »tn'f popolnoma ftpla-Pa}o hr»i vinarja «4bltka. N«*«- d?narn» po«il)atva lip!«fu)e^ kr. po-tni krantlal urad v II. do t«, dnah. !>• nnrj« obit p^a'aU n«Jpr1li^ne)» do «5 00 » gotovini t prluor<«»*a«m al! ratl-trlran#m' t l«nou. an»ak» p-» I>o m»«tic Poatal Monry <>fd*r all pa Naw V or k Sank Draft Frank Sakser Co. I09 (ireeawlch St., New York 6104 St- Clair Ave., ft. F Cleveland, Ohio P&O LIST A E EC PROLKTARKC UST ZA INTERESI DELAVSEECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ta i«Uj«t«ij Jafostotsa&ka delavka tiskovna druiba v Cbksfo. III. Marotaiaa: Za Amaricall SO aa calo lato, 7Sc >a pol lota. Za Evropo ti aa calo lato. II aa pol lata. Oflati p0 <*A0oao*-u Pri $f»r*m*tn/>t btia/tV* J« pvltv mo0«po MtiMioiti tu,H H TAM muiot. PROLETARIAN Owaad and published Evkhy TvSSSAY by Som t h Slavic Workmen's Publishing Compan> Chicago, Illinois. ~J6iw OuUc,Tfiildn(f John HktkiI, Secretary. Anton FhkIkhn, Trcaaurar suasi aiktion matu: United State* and Canada. K SO a year. TSc lot hail year. Foreign countnan %2 a year. SI (or half year. AOVirriaiNO a »Trs on agreement. in veselica sta se vršila v najlepšem redu in miru. Ker je bila pijača prosta, se ni napravilo veli* ko dobička. Češki sodruiri so pri-poznali našemu klubu delci ktere smo namenili 44 Proletarcu" v |m>d|Miro. Poleg tega je pa »o* drug Kravanja še posebej nekaj nabral za list, kar bode že sam izkazal. Pozdravljam vse razredno zavedne čitatelje "Proletsrcs", Poročevalec. NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" M7 So. Centre Ave., Chicago, III. si DOPISI Sodrugom dopisnikom. Z današnjo številko " Proletsrcs" zaključujemo vsako polemiko, vsako osebno dopisovanje, ki se nanaša na homatije v S. N. P. J. Izvanredna konvencija je tukaj, in če ta ne reši razprtij v jednoti, potem jih tudi ue reši no ben prepir v časopisih. Sod rug i naj to vpoštevajo; pišejo naj o drugih stvareh v prid stranke in delavstva — saj je dovolj gradiva —, a na drugi strani naj pa odločno prezirajo vsako nadaljno zbadanje od stranke nezadovoljnežev. UREDNIŠTVO. Prvomajska slavnost čeških in slovenskih sodrugov v Neffu, 0. Neff. O., 3. maja. —- Cenjeno uredništvo •4' Proletsrcs"! Danes vam poročam o prvomajski slav-nosti. ktero sta priredila češka socialistična sekcija iz Neff s in slovanski socialistični klub štev. 2 iz Glencoe, O. Kljub slabemu vremenu dne 1 maja zbralo se je že ob eni uri popoldan precejšnje število ljudi v Dernačevi dvorani. Slavnost je otvoril sod rug Dvorak s primernim nagovorom v češkem jeziku. Nato so stopili na oder aodr. Slane s družino in *o-druginja Rajhova in zapeli v češkem slavnostno pesem o prvem majniku. Tem je sledila desetletna hčerka sodr. Rsjhs in z milimi a jedrnatimi besedami naredila majhen govor o delavstvu. Vrla deklica je napravila na vse navzoče globok vtis. Zatem so govorili o pomenu prvega majnika in o političnem ter gospodarskem položaju sodr. Dvorak in sodrugi-nja Julija l)ern%č v češkem, a aodr. Raih v nemškem jeziku. V slovenskem je govoril sodr. Ignac Žlembergar. Navduševal je navzoče slovenske delavce za socialistično stranko in se spomnil velikega volilnega boja v Avstriji, ki je trajal ravno pred enim letom in kteri se je končal s tako slavno zmago socialistov. Ameriški delavci imamo letos ravno tak boj. Pripravljaj m o se. ,la tudi nam doprinese zmago ta boj. Žlembergar je priporočal sodruga Haywooda delavskim kandidatom za predsedniško mesto. Za njim je povzel besedo v angleškem sodr. Friauh iz Bella ire. O. Tudi ta je v svojem govoru priporočal Haywooda za predsedniškega kandtdata delavsko socialistične stranke. Potem se je vršila dramatična predstava iz delavske ga življenja. Igrali so sodr. Dvorak in dve sodruginji. Nato se je vrstilo nekaj deklamacij, ktrre so v splošno zadovljnost izvršili so-druginja Picak in Raihovi deklici — ena ima 10, a druga f> let — ter Pilotni deček. Globoko je ganila občinstvo zlasti mala šestletna Raihova hčerka. Cesar ni zmožen marsikteri odraščen človek, to je storil eden premogarjev o-trok. Spored je zaključila delavska pesem. Prosta zabava in ple gnojnico. Kdor je socialist, ne sme čakali na zadnjo bitko med delom in kapitalom, ne sme Čakati, tla mu zrelo jabolko pade v naročje. Kdini pogoj z« razvoj socializma v dobro vseh ljudi je odstranitev zasebne lastnine proizvajalnih sredstev, sploh današnjega krivičnega kapitalističnega gospodarskega zistema. V tem grmu leži za-"jec —- kapitalistični gospodarski zistem jc naš pra\i nasprotnik, s katerim se ne more delati kom-promisev in kateremu mora veljati naš boj do zadnjega dihljeja. Dolžnost, sveta dolžnost je vss-kega socialista, tla vsepovsod s postavnimi sredstvi škoduje kapitalističnemu zistemu. tla omeji kjerkoli more izkoriščanje človeka nad človekom. "Radnička Straža" je edini hrvatski socialistični list v Ameriki. Irtiaja vnako drugo ar* do in stane 11.00 NA LETO. Naslov: "RADNIČKA STRAŽA , 116 FIM ST., CHICAGO, ILL. Priporočajte ta liat bratom Hrvatom! Veliko delo nas čaka: ugladiti (Mit socializmu in preustrojiti današnjo Človeško družbo v socialistično. Tega dela se ne smemo strašiti; pa tudi malenkosti, ki niso nič drugega kot izrodki in otlaevi današnje kapitalistične človečke družbe, ue smejo uplivati toliko na posamezne sodruge, tla mirno gletffljo, kako drugi sodrugi zvr-šujejo delo za uresničenje socialistične Človeške družbe. Kdor misli soeialiatičuo, ne more gledati mirno, kako se drugi bojujejo za socializem, temveč se bo vdeležil boja z. vsemi svojimi duševnimi silami in v tem boju rasel tudi zadoščenje. Zadoščenje! Ali je mar zadoščenje v tem. tla Odprto pismo Slovencem. Cenjeni director Collins, N. Y. Medical Instituta: — Naznanim Vam. da sem jako zadovoljen z zdravili, katera st mi poslali, ker se čutim popolno-iiih zdravega sedaj ko sem jih j>o-rabil. Iz area se Vam toraj zahvaljujem ter. Vsakcimi priporočam in ostajam vedno hvaležni Lovrenc Goličnik, Aldridge, Mont. Pozor rojaki, ki potujete v staro ' domovino. HIŠA v Novem mestu, 19 korakov od glavne ceste se proda pod ugodnimi pogoji, močno zidana suha, s 3 siaovanji, skladiščem, pripravnim za vsako delavnico, cioveka v kakšnem .pozabljenem 2 kletima. vodovodom, vrtom in kotiču nihče ne moti v njegovem dvoriščem. Pismena vprašanja na etičnem razmišljanju, ali Re žali Ivana Petriča, Novomesto, Kapi njegovega sainoljubja! ~ rteljske ulice 224. FR. SARSER CO. 109 Greenwich Street, New York; PODRRUftNICA 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland. Ohio. OFICIJELNO ZASTOPNlfiTVO VSEH PAROBRODNIH DRUŽB Priporoča «e Slovencem iu Hrvatom o priliki potovali ja v a Uro domovino, ali ako telo koga sem vzsti — v prodajo par »trodaUT listkov po najniiji ceni. Železniške listke ca vse kraje v Zjedln. državah ln Europl Po Ail J a najceneje ln najhitreje denar v ataro domovino, bodial zasebnim strankam, posojilnicam aH v kterokoR avrho. Vaak alovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 GREENWICH STREET Ln nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno ae da pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami. Zadoščenja je iskati v boju za uresničenje socializma, v boju, ki nas bliža od dne do dne socialistični človeški družbi, ker je v resnici vsak sodrug zvršil svoje za človeštvo. Nikar ne mislimo, da se bo so- , .... . . . » ... , , x., ..ukvarjanje je, da vzdržujemo nase cializem sam od sebe uresničil. Mil , _ ^XL/>J( si moramo izvojevati socializem v Skrivnost življenja. Že od patntiveka se ukvarjajo učenjaki, tla bi razvozljali skrivnost življenja, njega izvor, obstoj, težkoče in njega konec. Naše u» vsakdanjem težavnem, napornem in nevtrudnem boju, zategadel je dolžnost vsakega socialista, da stoji v bojni vrsti. Ne smemo odnehati! življonje in čuvamo od težkoč in prezgodnje smrti. Veda dokazuje, tla življenje se lahko podaljša z vzdrževanjem prebavljalnega sistema v perfektnem delovanju. Prebavljalni sistem tvorijo vsi o-ni organi, skozi ktere mora hm na v naše telo. Kakor hitro torej Zadnji teden smo poročali v opazimo kako nepravilnost pri 44Proletarcu" da je kardinal Gib- teh organih, moramo takoj uživa bons o priliki nekih ceremonij v ti Trinerjevo zdravilno grenko vi-New Torku prerokoval, da bode no, ktero je edino preizkušeno Amerika najbolja opora katoliča- zdravilo za okrepljenje istih. " To nstvu. Danes to vest popravlja- zdravilo bode delovalo na preba-mo v toliko tla tega ni rekel kar- j vljalne organe, tla bodejo spreje-dinal Gibbons, pač pa kardinal li in prebavili vsako hrano; po-Logue iz Irske, kteri je prišel v vrnilo bode izgubo apetita; oz-New York navduševat se za ame* dravilo bolezni, ki prihajajo iz riške katoličane, Sicer je pa za nečiste krvi. telesno slabost, ner-nas vseeno, naj je rekel ta ali o- voznost. želodčne in črevesne boni. — kardinal Gibbons tudi ni šef Jezni. V lekarnah. J<»s. Triner, 16 protestiral, da mu to "prerokova- —622 So. Ashland \vc.. Chicago, nje" ne ugaja Illinois. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da iadeJujwno raanovrrsfcn« < 31 Ithlpkp P0 nain<>vej4eni kp°ju- Unij«^ d®10; trpeino in lita« V zalogi imamo tudi razne druge potTefcMine, k spe. daji v delokrog oprave — obisk. Pridite in oglejte si nafto izložbo. Z vsem spoAtovanjetn MMMM ......MM PftQTII NA dobro in redno preskrbljena UUj 1 1L11 Af z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. : POMLAD JE TU Nabaviti si bode treba raznovrstne vrhnje in spodnje obleke, pokrivala, obuvalo, itd. Ako hočete biti poatreieni hitro in z dobrim blagom, oglejte ai nafto veliko zalogo predno kupite kje drugje. 577-57Q RLrF IS! AND AYE CHICAGO, ILL. i Uniiska Tiskarna! PHONE: HYDE PARK 3126. Slovensko Tiskovno Društvo v Chicagi, 111.—1252 E. 75th St Sprejema naročila na vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: tiskanje knji*. brošur, društvenih pravil in potrdil, vsake vrste vabil, vcikih in malih plakatov, vstopnic k veselicam in plesne vzporede; dalje: vizitnic, pismenega papirja in kuvert s firmo: za društva, trgovce in obrtnike ter za zasebnike sploh vse tiskovine in to v kateremkoli jeziku. Ker imamo z najnovejšimi stroji bogato opremljeno tiskarno, v stanu smo pri nas naročena dela izvrševati lično, hitro in po najnižjih cenah. ^ ^ Posebno opozarjamo vsa cenjena društva In politične klube ns naše Izredno nI/ko cene, hitro postrežbo in na najfinejšo Izvršitev pri nas naro* čenlh društvenih tiskovin. v* ^ v* ^c t ft V A f*2 UP za društvenene seje, svatber U V UI UllCf zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AYE., s-s- CHICAG0. ILL. .......s.......Mi Pomlad jc tukaj. Beaona žoninov in nevest prihaja. C« se ženite, je vaino za vas, vaaaki socialistični klub itev. 2, 0. Ignac Žlembergar, predaed ik; len Kravanja, tajnik, Box 101. i aeeetaa aeja vsako zadnjo no v mesecu v prostorih eodr. Ivana rs van je. iski socialistični klub itev. h, P*- Frank Podboj, pred Kisik; Štefan Zabric, tajnik, Box 305 Jsgoslovaaski socialistični klub itev |S flnll«, IH. Jos. BratkoviČ, pred-; Valentin Potiaek, tajnik, 1131 8t. Bedni seji sta 1. in 3. ne-v meseca; 3. nedelja je plačljiva i -eiettsHčai klub Bn-itev 3. < laridge, Pa., J. Mla JK«jn in i k; John Bulič, tajnik. ppaU socialistični klub fttev. 6, bvhorlaad, Wyo. John Sare, predaed John Bahčič, tajnik. Bo* 33. Slovenski socialistični klub itev. 7, (trraj, Utah. Valentin Eltz, predaed ; Edvard Hofman. tajnik. Jtgotiovanski socialistični klub itev. jMyn, Wash. John Maknuc, tajnik Jlimki ienaki socialistični klub Iflrtsrka itev 9. Chicago 111 Berta . predsednica; Mary »rilec, taj iea, 674 W. S 1st Pl. Redna aeja veako in tretjo nedeljo v mesecu, v pro > sodr. Fr. Mladiča, 587 Centre av. Slovenski socialistični klub itev 10, >w«rs, ni. Louis Rudman, predeednik; Praprotnik. tajnik. Redna me-Ičsa seja veako tretjo nedeljo v me-Kta, v prostorih sodr. Joie Kolenec M N. Broadway St. ^•venski socialistični klub Zmaga ttr. 1L Cumberland Camp No. 2, Wyo M Takin, predsednik; Anton Je'ov u, tajnik. Redne seje začasno v hiii tov. 12 (bankhouse). Ijmaski socialistični klub Proleta titev 12. Olencoe. Wyo. Math Brun bis, predsednik; Frank Celigaj, t:«j m Ifevenski socialistični klub Rdeči Ki itev. 13. Ely, Minn. Jakob Aker predsednik; John Pui, Box 55 Ijaik Skandinavska in židovska pevska Iruatva. SABLONIZEM IN DOGMATIZE*! V SLOVENCIH S Slovenci Gut i in, ker me veže i njimi naravna vez, dasi ne ljubim Slovenea-polovtfarja. Kdo pa juhi dandanea poloviearja. kdo fimpatizira i njim T Vaak polovi-hr Htnatra samega aebe za človeka in pol, za rojenega voditelja slovenskega naroda. H takimi ljudmi se ne more simpatizirati, pač se jih pa lahko obžaluje in razu- Skratka: ta mala doba — pol le-ta — je jasno pokavJa, da je bil 'Proletarec" POTREBA slovenskih delavcev v Ameriki "Proletarec" se je priljubil delavcem. To izraiajo delavci sami v številnih zasebnih pismih, v številnih dopisih, izraiajo ustmeno. Duševno je torej list dobro podprt. Kaj pa gmotno? — kar je listu — glavna podlaga. Tudi gmotno je list dobro napredoval. Vsa čast s< »dragom, ki so veliko šrtvovali sanj. Vsa čast sodragom agitator-jem, sodragom zastopnikom, ki so zbrali okrog "Proletarca" lepo VM ,, . I število aktivnih bojevnikov ta 1 "ar "T "" er!' s '! našo sveto stvar. VITNDAR VaakH Htvar »kodi. ako jo je pre- 0MQTNA PODPORA JE ZAD- Zvestoba. pridnost, vzgoja, J jjjj Q8LABENA. Sodrugi, tako ne sme iti! List ne sme gmotno nazadovati! Dni- - J. . 4 guče pride list v stiske, ki so pa v j,h preveč uživa: omamijo ga kot ^ |UWh ^ uhko ^tUn*. narodnoMt in patriotizem so lep« ednoati, veaj priznajem to. Ali te Čednosti »kodijo človeku, ako •pojne pijaee. l*olov^čar ne vpraša, kaj zna* ali razumeš ali kaj ai ae naučil. Polo-vičar te vpraša po šolskih »tpriče-valih. po izpitih, kakertme lahko lovrii sedem tepcev med denetimi. Nekoč me je privatno vprašal duhovnik: "Koliko Sol ste dovršili?" Odgovoril sem: "V šolo niaem Brez dobre finančne podlage list ne velja nič! Tako je in mora biti, dokler živimo v kapitalistični družbi. "Proletarec" se je prerodil v tednik ravno v času, ko je sadiv-jala velika gospodarska kriza, ktere ni še danes konec. Ravno v času, ko je bilo na stotine, na tiio- . ... i če slovenskih delavcev odslovlje hodil. P.sati in c,tat« me je nan- nih u ^ w je i il moj oce. .u ».j.ii, moj "Ah. tako," se je zakrohotttl du lovnik. "Vi ate preprost človek, Ja bi z vami govoril." Nasmehnil sem .se, spo/nal sem, da imam slovenskega polovičarja pred seboj, ki je vzlic izpitom, katere je dovršil na latinski soli in med nje kot tednik. Otrok krize K Toda os dragi in zavedni delavci so se oklenili svojega lista in s pomočjo.teh je "Proletarec" srečno prestal vse ovire. Sodrugi! 81ovenski proletarci! Ne zaostajajte! Naprej — ako ho- v semenišču, ostal isti človek ka- ^ ^ iVoje ^ ^ je Krst n je bil. ko je v leskovih hla- t- je DU, ko je čah poganjal z brezovko živino po pašniku vaših rokah in od vas je odvisen njegov obstoj. Ako hočete imeti Proletarca", ako hočete, da se V daljšem pogovoru sem spoz- ^ ytr^ ^ ^ napreduje _ ^ nal. da trdno vrjame vse kar je hočemo mi od vas, da ga gmot- knjigi Pamet m Vera. nQ ^^ Po41ite n^^ino, Ali on n. vrjel radi tega. ker Vuk godru w ja ^^^ naj je sam po dolgem in jedrnatem ^^ ^ e noy ^^ razmišljanju prišel do prepriča- ^ jugoslovanska deUvska ti- nja, ampak ker je pisatelj tako pi- |kovnft ^^ ^ ie ^^ sal da je človek mora vrjet., ee iUy]lQ deJuic M ^^ ^^ je bil prelen za razmišljati, ali če ^ijjigaf ni imel sposobnosti v to. Mi vem0 dft ^ ilaW ^ m ye. S tem primerom ne trdim, da mQ ^ je Mi ^ da ^ ' V8» duhovniki taki, kakor tudi je veliko veliko bref dela in y ne pravim, da so vsi posvetni in- glabem ^^ U%Q ^ ne ^ teligent 1 — advokati, inženirji. hU)Vamo veliko ^ vas. Vsak naj 'profesorji, zdravniki, uradnik. - ltori kolikor more Ako nc more kaj več kot navadni polovičarji. I ^ pla6ati naročnine celo Marsikten advokat ali profesor se leU) plača naj jo m ^ leU; akQ loči le po tem od navadne««! ne- ne more plačati cele delnice, plača vedneža, da ima izpitna apriceva- Raj famo ^ ^ drug0 ^^ s z univerze in gimnazije, ki ne M bo že po^^io Matija Erklavec edini slovenai krojif v Chicagu naznanja rojakom, da ima sedaj veliko nalogo vsakovrstnega blaga sa iadelo- vanje moikik oSlek Jemlje ▼ popravuk in čiatenje tudi stare oblaka, amerne nizke. Cene so 024 SO. CENTRE AVE. CHIOAQO. Svrli kruh in fino pecivo dobite ved> no v hrvatako-alovenaki pekarni Curiš i Rad*koviča 633 So. Throop Street Vozi tudi ua dum CHICAOO. Aka hoček dobro naravno vino piti, oglaai ae pri JOS. BERNARD-U 620 Blue Island Avenue Telefou Canal H42 CHICAGO Pri ujemu dobiš najbolja kalifornij-aka in importirana vina. Ma drobno! In debelo! J. Silverstein 487 So. Hslsted St. Cfekaffo. izdelovatelj importiranega ruskega in turškega tabaka, amodk, cigaret, tabaka s a noel janje itd. Tabak za cigaret, "funt...........60c 100 kkatljic po 2 unči tabaka sa cigarete........................... ts.oo 1000 Ikatljic cigaret O. K. s rorCkom za.T-.................. $3 00 Angleščina D^i v 3 do 6 mesecih Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajo sastonj. ^Slov. korespondenčns lols ■•z 1 SI. Station B. Cleveland, Ohio. KAKO PRIDE V A* DINAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ? Če ga pošlete po Mohor Mladiču, 617 So. Centre ave., Chicago, 111. On je z zvezi z g. Bakserjem v New Yorku in pošilja denar točno, var-on in zanesljivo v stari kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem istotako kupite vozni listek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po nsjnižjih cenah. Mohor Mladič, 572 Hlue Island ave. &' Loomis st. Chicago, 111.* ......i*-1----s—tT<2-----_ FINE SMODKE, vedno eveie pivo, izborno vino in fioo iganje ae dobi v GOSTILNI J. J. Vodalc, Sons 683 LOOMIS STREET, CHICAGO, .. ILLINOIS TRI glavna In najboljša zdravila. eboljiave. lak bati vne, kini n keoolj ice. Ozdravijo prefclajaaje v glavi v IS urah. Prvi dan je treba pouSfti v«a k o uro eno krogljieo do deeetih ur; potem pa trikrat na dan dva do tn dni. Za akutni glavobol j j s treba vzeti 4 krogi jiee, pomaga v eni u rt — Ona 86c. HERMANEKOV BALZAM EA KAŠELJ je najbolj« prijK>roočak proti kailju, gripi, suiici prehlajanju la bolnemu vratu. Cena 23 ia 30e. HEEMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE je najboljii pripomoček zoper bolečine v praih in hrbtu, zobobolu, glavobolu, ruamatizmu, uhobolu, a pa bn trnju itd. Cena 25 in SO«. IZDELUJE IN PRODAJA J. C. HERMANEK, lekarnar, 587 Center Av. COR. 18TK STREET, CHICAOO, ILLINOIS. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1235-l»t St.. La Salle. Ill Toči vee, gostilni podrejene pijane i nee priporoča rojakom za obilen obisk. Puetrelba točna ia solidna. Socialistična konvencija. N'scijonslna konvencija je v telo. 219 delegatov iz vseh držav Hike ftmeriske republike zboru le v Brands' dvorani. Krie in N PUrk St. Konvencija bixle traja Is enajst dni, od 11. do 22. maja V nedeljo se je vršil v gleda Garrick slavnostni sprejem Mefstnv. V ta namen je priredila lokalna socialistična organizacija veliki banket s petjem in lovori. "Chicago Daily Socialist" bode >b času konvencije izhajal *sak iui na osmih straneh in prinašal istancna poročila iz konvencije. [ Med številnimi delegati, 1 kji r^mjejo na konvenciji, so slede-^^fcli sodrugi: Kugene V l)< !»s i* Oirsrda. Kans., Robert Hunter. Jnhn Spargo, Morris Hillquitt in le«. Wanhope iz New Yorka. Tom Kiaden iz Washingtona. Richard Knieger iz Oregona itd. Pri slavnostnem sprejemu in o-tvoritvi konvencije v gledališču Osrrick. v nedeljo, so govorili »ledeči sodrugi: O. T. Fraenckel. tajnik Cook County organizacije je imel pozdravni govor: nato Eu-Sfne V pebs. Jos. Wanhope, so-rtruginjs May Wood (Simons, Mor ris Hlilquist in .Tolin Spargo. Marseljeyo in dnijfe i>rimeme pesmi so pels amrleifa. nemška. k dokazujejo v resnici nič drtizega. kot da je dolgo hodil v šolo in dovršil izpite, kakršne lahko dovrši marsikteri vsakdanji tepec, če je dolgo hodil v šolo. Pri vsakem narodnom/ gospodarskem. verskem vprašanju vsekajo vsi polovičarji takoj složno po vsakem, ki se predrzne razkriti. da so zaključki katerega koli si bodi polovičarja k-rivi in napačni. da so taki zaključki na kvar slovenskemu narodu. Ker jim do globoke in premišljene kritike primanjkujejo zmožnosti, ker jim njih ozka pamet in sablonska vzgoja ne dovolita. da bi razumeli. da svet napreduje, jim je vsak brezverec ali hrezdomovinec, izda-jica slovenskega naroda, kdor ne prizna dogem, na katere polovičarji prisegajo. Kaj me neki veže s svojim narodom? To je globoka in trdna vt;z, brez katere bi bil že morda v mladih letih skorpnel, katero je pričel graditi že Y»xluik tero so utrjevali razni drugi pesniki in pisatelji do Kristana in Cankarja, za ktera pa menim, da nista že zadnja, da za njima nastopijo drugi, ki bodo nadaljevali kulturno delo med Slovenci, ne zmenee se za plitko kritiko polo-vičarjev, ki se do danes še niso dvignili nad višino vsakdanjega življenja in ki le v dogmi in šabloni vidijo dobrobit za slovenski narod. J. Z. Sodrugi, še U teden bi radi slišali vaše mnenje. 8odrugi agitatorji in zastopniki, želeli bi. da greste še ta teden s podvojeno močjo na delo. SODRUOI, POKAŽITE, DA HOČETE "PROLETARCA"! Agitatoričen del. Vsesseessssssssesessssssss LISTU V PODPORO: So.lrug Ivan Kravanja v Oieaeoe, O., je |MMtlal svot«V $17.30, ktero so pri-sprvali eodrugi ua ve*«»lifi Vaclav Obavenv................3 Kari Dernatf ...............10 Tom** Rot h....................3 John Protiva . . .................50 Jakob Pinter . . .................40 Loren<» Potočnik................10 J os. Protiva....................3o Jos. Seklano....................23 Martin Pire......:. ......... .23 Geo. Rrskamf.......'.v.........23 Nan. Tabocek..................10 Joe H ime k ...'.'..................10 Albert Slane....................23 Stanly Pytlik....................10 Veneel S<-hvegla................30 John Angel ....................10 VVnrel Nemr«*..................15 Frank Ratai«r.nk................20 Jneef Sajer ....................5 Ant«»n Mf»isn«'r..................2*> Anton Petran..................23 Jos. Roirh..............................! Jos. IVrnaČ ....................10 Tom Kerstrin ..................50 (Violetna naročnina xn Martini pire ........................ 1.50 iil Frank Kvasnička Trgovina s teleanfao rasa hf"oiodjf m in pohiltvom. Topravlja peti. ' 643-645 W. 18th St. Chicago, III. EDW. F. MODIS Prodaja vsako vratne ko v ček t (k j fre) in iaklje za potnike. Jemlje te stvari tudi v popravila. 684 W. 18th ST. CHICAGO. ILL. ZNANJE ANOLE6ČINE JE MOČ Vsadko ki hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko na-in to brez vsakih knjig in strojev. ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na THE STEINER ACADEMY OF ENGLISH, S.'ov. Dep., 431 W. 26th St., cor Kedzie Ave., Chicago* HI. in slehernemu se bo na to važno u-prašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. DR. F. J PATERA Ordinuje: na aeverozah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE. od 12. do 3. ure popol.; od 7. do 8. ure zvečer v pondefjklh, torkih, četrtkih in petkih. Telefon Canal 180. 880 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Najvcča slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva IW Pišite v slovenskem 4eziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. Andro Simuliče PEKARNA riNO PBCIVO VEDNO V ZALOGI II E. 22nd st. CHICAOO. I. STRAUB URAR NOVA SLOVENSKA GOSTILNA pri FRANC ČECHU. Rojakom v ChicSgi naznanjam, da 336 W, 18th St., Chicago, 111 "*,n ^P®1 04i*1 ,V0J D0Vl »aloou, v j k tereni točim vedno sveie pivo, domače T__ .. , __. vino itd. Dobre smotke na raziiolago. Ima večjo zalogo ur, verilie, prsta Imam tudi proiltorilo dv0rM10 ^ sehee, »vatbe, za>bavne večere itd. Pri- nov in drugih dragotln. Izvršuje tudi vaakovretna (»opravila v tej atroki po zelo nizki eeoi. Obiičite ga l Jugoslovanska vinarna! Podpisani naznanjam Hrvatom ia Slovencem v Chieagi in okoliei, da točim najboljša raznovrstna viaa po primirni eeni. Pridite, pripeljite znance ia prijatelje, (inliino in živi j»o geslu: lavci iščejo skrajšanje delavnega Vino, ženske in konjske dirke. Časa in .povečanje plače; deloda-_/daj pa že vem. To je aristo- jalci pa nečejo pristati na te zahirat — grof, baron, knez, kralj teve, kajti to bi ranilo njih pro- ali cesar. "te. Ne! Ne! Ali se ti mesa pris- Kapitalisti imajo v svojih ro-newyorskc Building Trades Em-1 moda zabita? To je človek, ki la- kah bogastvo, oboroženo silo in ployers Ass'n, ob času ustavljenja obljubujc ljudem raj, samo, zakone. Delavci pa nimajo drnze-dela 1. 1903. da iivi dobro na ljudske stroške. i ga kot svojo delavno mo*. (Copyright, 1M0S, 14HX>, by Upton Hiuclair ) (Nadaljevanje.) Drugo jutro naj se le oglasijo in prepisi bodo gotovi. Ti prepisi posestnik, ob času Strajka premo-garjev 1. 1902. "Jas ne vidim rešitve tega problema tako dolgo, dokler lakota ne prisili nekoga h kapitulaciji." — Charles Eidlitz, predsednik "V pekel s konstitucijol" — Major MeClel'and, poveljnik dr- »nikar, ki je v svojem srcu kapita žavne milice, najete po zvezi rud- j jBtf v časniku pa vpije, da se žrt- I. Ce _Sedaj pa vganem. To je ia- Delavci se orgauizujejo. da združeni priborijo ono, kar si ne morejo osvojiti kot pojedini; oni niskih lastnikov, v velikem štraj- Vuje za narod. Ce ni ta, je pa slab zamorejo ob volitvah s svojimi ku rudarjev v državi Colorado 1 duhovnik, ki izrablja vero v poli- glasovi zdrobiti politični vpliv ka-1904 tično svrhe. pital isto v in spremeniti zakone v 11 "Habeas Corpus" naj bo pro- _ Ne bodi neumen! To je člo- svoje koristi, klet! Namesto tega jim bodemo Vek, ki hoče priboriti ves svet in Delavci se organizujejo v poli dali "post mortem!" " — Sher- je treba tudi s potoki krvi. tične, strokovne in konsumne or man Bell, komandant coloradske __ Aha! Zdaj pa razumem. To ganizacije, in te so orožje njih milice, ob času ugrabljenja Moye- je diplomat. razrednega boja. orožje, ktero bo- ra, Havwooda in Pettiboneja 1 — Ne in ne! Ti si bedak, ki ne de kapitalizmu za vdalo smrtni u 1906. ' ve nič. To je človek, človek--darec in ktero bode spremenilo "Kaj je ustava med prijatelji?" No, to je človek, ki, ki---današnjo kapitalistično družbo v Timothy Cambell. Zbežal je in besede so mu obti- družbo enakosti, bratstva in svo "Jas delam zmertrm samo za £ale v grlu .laz sem pa obstal na bode! svoj lastni žep." — Richard Cro- voglu in razmišljal in razmišljal, ker od Tammany Hall . v New; kakšna podla sredstva rabijo na- Yorku,----------- - spmfniki socializma, da bi vbili Bog ve, jas ne." — William H. resnico. Novodobni Plato. Taft, vojni tajnik, v New Torku, vprašan od delavca na enem shodu: "Kaj je storiti možu, ki je brez dela in v pomanjkanju." "Strajk! Saj nimajo (ameriški delavci) zdaj dela. Mi že nočemo Z R N C A. Ej. ta jsditika Rooseveltova! Kdo je ne ugane! Kako izvrstno si znajo gladiti pot za predsed-1 niške volitve! Obravnava proti sodr. Warrenti. umylniku "Appeal to Reason-a", ki bi se imela r»ričeti v zvezinem sodišču v Fort I Scot t. Kans„ predzadnji pondel- ^^ Kdor drži ljudi v temi, ta ne jek. je preložena do sredi novem- pride« . ddomT^j na/IoreTX- P<™» »™,ob€ 1)»h"v»i "« U> »■ PI'"»k™«i* rijoJ Podati se morejo, ali pa.tra- ««>P'°J' d" b,s *" "br"V""V° 1 dati." — J. Pierpont Morgan, v j februarju 1. 1908. "Kol je močnejši kot ustava!" — Schmittberger. policijski inšpektor v New Yorku v policijskih izgredih na Union Square 28. marca 1908. Dogodek v starem in sedan jem veku. hiti z ob- (sodbo Warrena razburili vse pro-JDuhovni že blizo dvatisoč let letarske sile v Ameriki. Razburili izkoriščajo Krotovo smrt na kri- M volivce - in to bi škodilo. Za-žn Zakaj! Zato. ker jim vedno to so odložili obravnavo. Ampak pridiganje o njegovih ranah in to Se ni vse. Predsedmk Roosevelt smrti nese dobro in brezdelno ži- i* P"* vlienie nemu pokrajinskemu pravniku S A msu v Chicagu. da z vsemi močmi »oni naprej toibe proti Stands- Oil Co. Tistih 29 milijon dolarjev je treba sedaj izt'rjati. O. kakšen prijatelj pravice in kakšen nasprotnik požrešnih je sedaj poka- Kapitalistični list laže kadar zine. Resnico pove Te takrat, kadar se zmoti. V sedanjem času delati čez 3s*|tnuitov (overtime^, pomeni "skabat' se zal Roosevelt! Komaj je čakal n-godnega časa. da je pokazal svoje "dobro srce" za delavstvo! Toda to ne sme motiti razredno za- Clovek oborožen s sekiro mimo Sokrata in vpije: — Primite ga! Primite ga! Mo- (Seattle Vnion Record.) rilec je! Stari modrijan se ne 41 zmeni za ta krik in mirno nadalju- Socializem se je rodil isti čas je svojo pot. ko strojj StP0jj KO vzeH delavcem vodnih delavcev. Se vee! T'soda — Tepec, zakrili človek obo- dvlo a brezposelni delavci mora- sodruga Warrena je sedaj v nji-rožen s sekiro, zakaj ga nisi prijel. jQ sedaj s pomočjo socializma pa hovih rokah. Ako dobi v jeseni Povedal sem ti. da je morilec. vzeti stroje " socialistični kandidat za predsed- — Morilec! Kaj je morilec! ] * nika en milijon glasov —sodr. — Bedak! f'lovek, ki mori in kolje. '— Ah, mesar! «— Ne, neumnež! Človek, ki i vbija. — Aha, vojak! — Ne. ne! To je človeV ki vbija v mirnem času. — Že vem. Rabelj! Socialistična stranka protestu- Warrenu ne bode treba iti več k je, da se v slučaju oborožuje pro- so,,n, ohrnvna^_ letaree. ki nimajo ne doma niti _ ^ t . lil v ■ • ___• k-««;;« Dolžnost vsakega socialista je, svoje dežele. Kaj naj torej branijo J ore 1 "sovražnikom"? podpirati svoje časopisje. Agiti- pred sovražnikom ^ ^ „proleUrca» Pridobite mu nove naročnike. Žganje delajo tudi iz starih cunj. Svoje izdelovalce obleče žga- Podpirajte socialistično časo- — Ne. ne in ne! To je človek,, nje v elegantne obleke, — a pivce, pisje! Naročajte, čitajte in širite ki umori druzega v hiši. ki ga uživajo, pa v cunje. 'Proletarca'! Priporočajte hrvat- — Morda zdravnik? Ivan Solar, j skim delavcem Radničko Stražo*. |H SOCIALIZEM IN ŽENA. »♦♦»mm»m»MHMMMMMM>MO»MMMMMMMMIMOM>MIMMMMMIM>' ODGOVOR NA VPRAdANJA (Konec.) prepričanje. Sploh' socialistično ro kdo ima ali če sploh nima no-organizirane proletarke imajo od-, bene. Ako kdo misli, da je potreb-prto pot do izobrazbe in spozna- no vrjeti.*kar učijo duhovni te ali Potreba politične organisacije. vanja razrednega boja. kar je gla one verske sekte, svobodno mu. To vprašanje smo deloma že re- vn' P°&°j za razumevanje socia- Pač pa srno socialisti proti cer šili v začetku našega odgovora''»zma. f)od mbriko "Ženska politika."! Delavci in delavke, ki se zave-Tam smo rekli, da socialistična dajo svojega razreda in izkorišea-politika seznanja ženo s sedanjim nja po kapitalističnem razredu, kjorumpiranim družabnim sistfi« se morajo odprto boriti proti iz-mom in da se mora žena ravno ta- koriičojočemn razredu in vsem ko boriti za svojo politično in go- elementom ki so na strani tega spodarsko svobodo, ktero ji obe- razreda. Vspeh tega boja pa zavita socializem, kakor mož. si od organizacije. Le organizira-Namen ženskih socialističnih ni delavci in delavke zamorejo klubov je: družiti razredno za: nekaj storiti in le potom organi-vedne delavke, jih vtrjati v so- zacije bode socializem porazil da-cialističnem prepričanju in izo- našnji kapitalistični sistem, braževati. Zato je potrebno, da se organi-Žena še ni zato socialistinja č^ ztljejo delavci in delavke, zavedni je že njen mož socialist, kakor ni, proletarci in proletarke, ne glede tudi vsak še socialist če si pripne nfi narodnost in versko prepriča-socialistični zmk na prsi. Re« je, nje. v socialistična politična dm-ds mnog sod rug poduči svojo ženo $tva. o socializmu, naveže jo na svoje i-j VI. Socializem in vera. kvenim kapitalistom. Teh prav nič ne ločimo od posvetnih. Kdor izkorišča delavsko ljudstvo, izže-ma iz njega kapital in na njegove stroške brezdelno živi, temu ve Ija naš boj. Mi priznavamo, da katoliški kapitalist ravno tako izkorišča in ropa katoliškega delav-ea, kakor izkorišča in ropa židovski kapitalist židovskega delavca. Cerkev, in to brez izjeme vsaka, je v službi kapitalizma, in kteri-koli duhoven simpatizira z razred no zavednimi delavci, ts je kma-lo "neželjen" v duhovniški kasti. deje. da misli in simpatizira z njim — kar je tudi dolžnost vsakega socialista — ali s tem Se ni zadoščeno. Žena, ki hoče koristiti nocializmu. se mora boriti poleg moža. iti mora na polje agitacije, vstopiti,mora v stranko. V stranki, ktero tvorijo klubi, ima priliko srečati se s sodmginjami in sodrugi. ki no bogatejši na znanju socializma in v dotiki s temi se ji razširi duševno obsorje in vtrdi To je pereče vprašanje! Marsi- Socialistinja izvoljena v municipals svet. Iz Pariza poročajo, da je bila pri municipalnih volitvah na Francoskem 4 t. m. izvoljena v munieipalni svet tudi socialistič- kteri zaveden delavec in zavedna nH kandidatinja Mile. Jeanne La delavka bi bila rada pri socialisti- j l,le. Dobila je 900 glasov dočim je čni stranki, a vera. vera. ta jim ne da spati. Bodi še enkrat povedano, da socializem kot bistven nank, nima nič opraviti r vero. Vera bodi privatna stvar posameznika. Soeiali. sem ne da nič na to, kakšno vt- dobil njen nasprotnik Paul Escu-dier samo 350 glasov. Lalne bo morala sedaj apelirati na državni svet če bode hotels zasesti pri-borjeno mesto, kajti francoski zakoni še ne dopuščajo ženam političnih uradov. — Jurgia je vedel, da je treba tukaj največ opreznosti, vendar se pa ni mogel vdeležiti sklepne kupčije. Vsak mu je rekel, da ne bo dobil nikdar prostega dneva, da s takim vprašanjem že lahko zgubi delo. Prepustiti je moral vse ženskam in Szedvilasu, l^i j«' obljik-bil, da pojde z njimi. Jurgis ae je trudil ves večer, da bi jim razodel i^syi položaj, ijedaj so izvlekli denar i/, skrivališč v svoji obleki in ga djali \vmajflno vrečico,* katero so prisili na krilo tete Elzbie* te. Zgodaj zjutraj so šli na pot. Jurgis jih je tako podučeval in opozarjal na preteče nevarnosti, da so žeisike prebledele in se 4c Szed-vilas vstrašil, ki je bil trgovec. Agent je imel že vae pripravljeno. Povabil jih je, tla se vsedejo in prečitajo pogodbo. Szedvila* je čital — zelo mučno delo za njega, med katerim se je agent igral s prsti po pisalni mizi. Teta Elzbieta je bila v taki zadregi, da »o ji stale debele znojntt^kaplje na čelu. Ali ne dokazuje, da dvomijo v poitenost gospoda, ker Szedvilas čita pogodbo! Jokubas je čital dalje in dalje in kmalu se je pokazalo, da je imel prav, Če je dvomil o po&tebosti agenta. Strašen sum se je porodil v njegovih možganih. To sploh ni bila kupna pogodba, kolikor je on razumel o tem. V pogodbi je bilo pisano le o najemščini za hišo. Vse te tuje izraze je človek le težko razumel, posebno temen je bil tale odstavek: "Plačnik prvega obroka se zaveže plačevati obresti OC druzega obroka!" r— |>otcm zo|»et mesečne obresti za 8 let in 4 mese ce po 12 dolarjev. Szedvilas je snel očala in pogledal agenta ter ga vprašai. kaj misli h tem. Affent je bil zelo prijazen in je pojasneval, da je to le navadna forma; vedno se tako dela, ker se oddaja lastnino le v najem. Posku šal jim je tolmačiti prihodnji odstavek, toda Szedvila* se ni 'dal loči ti ml besede "obrmti". Pokazal je to besedo teti Elzbieti, ki se je sil no prestrašila ; padlo ji je v glavo, da pred devetimi leti ne bodo gospodarji hiše. Agent je sopet pričel prigovarjati. Zaman! Teta Elzbicta si je predobro zapomnila besede Jurgisa: "Ako ni kaj v redu, pojdi k advokatu!" Bil je hud trenutek za njo. Pobledela je in sklenila roki. S tresočim glasom je i>ovedala svoje mnenje. Jokubas je tolmačil njene besede. Pričakovala je. da se bo a trent razsrdil. Kaj š«*! Ponudil ji je. da gre sam njega, toda to ponuo preteku ene nre vrnila z advo katom, so slišali, da je agenta pozdravil s krstnim imenom. Občutili so, da so zaigrali vse. Sedeli so kot obtoženci, ki pries kujejo smrtne obsodb*. Pomagati ji_n&o„mogli, bili so v pasti. Advokat je, preči tal pogodbo m povedal Szedvilaau, da j«- vse v redu. Pogodba je bila tako spisana, kot so spisan? vse pogodbe pri enakih kupčijah. "Kakšna je cena v pogoUbi." je vprašal stari mož. "itOO dolarjev v gotovini kot predujem, ostali dolg se pa plačuje po 12 dolarjev na mesec dokler ni plačana svota 1500 dolarjev." "To je v redu. Ali »e s to svoto plača hiša, zemljišče, sploh vse!" ' "Da." je odgovoril advokat in pokazal v pogodbi na mesto, kjer je bilo to zapisano. "To je v redu brez zavijanj! Siromašni ljudje so in nimajo druzega imetka na svetu, (e so zavijanja v pogodbi, tedaj so ziru-bili vse. Szedvilas je stavil vprašanje za vprašanjem, ženske so ga pa napeto gledale. Razumele niso nič. toda vedele so, da je njih osoda v njegovih rokah. Ko so bila vsa vprašanja končana, ko se je približaj trenotek podpisati ali odkloniti pogodbo, ni mogla u-boga teta storiti druzega, kot vzdržati svoje solze. Jokubas jo je vprašal: ako hoče podpisati pogodbo; vprašal je dvakrat — kako naj odgovori, kdo ve, če advokat govori resnico, če ni v zvezi t agentom. Kako naj bi razodela svoj sum. kakšne izraze naj bi rabila! Vsi so jo gledali in čakali na njeno odločitev. Solze so ji zalile oči in pričela ie brskati po krilu, kjer je bil zašit dragoceni denar. Izvlekla ga je in odvila pred možmi. Ona je sedela v kotu in se tresla, kot. bi imela mrzlico; rada bi zakričala — "past je," pa jo je nekaj tiščalo v grlu. da ni mogla dat j glasu od sebe. Teta Klsbieta je položila denar na mizo. agent ga je pa vzel in prwtcl. Napravil je pobotnico in ji predložil pogodl>o. Teta je podpisala. Agent se je nasmehnil in je vsem uljudno s«*gel v roko. Ona se je nekoliko še spominjala, da je advokat rekel, da mu gre en dolar za njegovo delo, kar je provzročilo zopet debato. Plačali so tudi ta dolar in odšli na ulico. Teta je zmečkala pogodbo v roki, bila je vsled strahu tako razburjena, jla je morala na potu počivati. Prišli so domov na {k»1 mrty vsled prestanega strahu. Ko je zvečer prišel Jurgis. se je zgodilo najhujšf. Jurgis je takoj sj>oznal. da so jih ogoljufali. Pulil si je lase iz glave in klel. kot bi obnorel. Prisegal je da bo še to noč umoril agenta. Zgrabil je pogodbo in pohitel na Halsted ulico. Szedvilas je moral ostaviti večerjo in takoj oditi z njim k nekemu drugemu advokatu. Ko sta vstopila v pisarno, se je advokat prestrašil, kajti Jurgis je bil tak kot bi zblaznel. Lasje so mu stali pokonci, njegove oči so pa bile krvave. Njegov prijatelj je rasobloŽil v*d zadevo. Advokat je.pričel čitati j>ogodbo. Jurgis se je pa tresel po vsem životu in držati se je moral za pisalno mizo. Enkrat ali dvakrat je prenehal advokat s čitanjem in je nekaj vprašal Szedvilasa. kar Jurgis ni razumel, za to je srepo gledal advokata. Skušal je čitati v njegovem obrazu. Videl je. kako je advokat dvignil glavo in se smejal: Jurgis je težko sopel. Advokat je nekaj povedal njegovemu prijatelju. Jurgis se je obrnil proti njemu — srce mu je skoraj zastalo — in zaklieal: "Kaj je?" "Pravi, da je vse v redu." je tolmačil 8zedvilas. "Vse v redu!" "Da. vse je v redu tako. kot mora biti." Jurgisu je odleglo in sedel je na stol. "Ali si res siguren!" je vprašal in si dal vsa vprašanja še enkrat prevesti. Od samega veselja je ponovno in ponovno vpraševal. I)s.»hišo so kupili, v resnici so jo kupili in sedaj je njih last. Treba je plačevati le obroke in vse je v redu. Jurgis je zakril obraz z rokama, ker je Čutil, da mu silijo solze v oči. Samega sebe je smatral za smešnega norca. Pa saj je bil v takem strahu. Dasi je bil krepak dečko, je sedaj čutil, da nima toliko moči, da bi vstal; advokat je razložil, da so obresti zapisane le formelno v pogodbi. I^astnina je toliko časa v najemu, dokler ni plačan zadnji obrok. Dokler pla čtijejo obroke, jim živ krst ne more do živega; hiša je njih lastnina. Jurgis je bil tako vesel, da je pol dolarja, katerega je advokat zahteval za svoje delo, plačal brez ugovora. Hitel je domov, da bi družino razveselil s to novico. Ono je našel v nezavesti, otroci so jokali. sploh so. bili vsi stanovniki silno razburjeni. Vsi so mislili, da je Jurgis odšel, da umori agenta. lTre so minule, predno je polegla razburjenost. V ti noči se je Jurgis večkrat prebudil in seminije je cul Ono ihteti, njeno teto pa v bližnji sobi jokati. hko uašel naslikano v kričečih barvah in popisano z vehkisw na lepakih. , Na drugem letaku je zopet Čitati: "Je li vaša žena blt-da? jočuti slabo in težko opravlja gospodiojska dela! Zakaj ji ne da naj p« ^ku.si dr. Lanahitnovega ohranitelja življen |a*M | t jem." "Ne bodi ator. Rabi zdravilo Uoliatovega palca. Kupi poskusi!" Na četrtem je sopet: "Kupi Eureka čevlje /.a d< rja in P .sedaj nujno rabili* nekaj pohištva. Temu i mogli izogniti. Njih denarni prihranki so se takrt znižali, ds niso yiogli spati vsled skrbi. Kad tega je bila ponudba za ns bistva na obroke prava resite'v za družino. Seve je bilo mnogo sti in teta Elzbieta je morala tudi podpisati pogodbo. Ali nek čera je Jurgis prinesel veselo vest, da je jHihistvo že v hiši: »tirj .i SS sprednjo so 1 k t, trije ko*i za spalno sobo. miza m štirje «t| prava za umivanje, na kateri so bile slikane rdeče rože, kuhii oprava itd. Nekaj posode je bilo razbite, katero je Ona drug« zamenjala. Obljubili so jim poslati tri sklede za omako, poslali i le dve. Ali je menil Jurgis, da ga skušajo oalepariti! Drugi dan so se, preselili v novo hišo. Ko so moije priiii la. so večerjali pri Anieli, potem pa prenesli svoje reči na no? Pot se je dala prehoditi komaj v jkjI uri. Jurgis jo je to noč j račil dvakrat in vsakikrat je nesel težko breme slamnic, odej, 1 in vreč, ki so bile natlačene z obleko. V vsakem drugem meti zun Chicage bi bil v nevarnosti, da ga aretirajo. Policaj v klavui okraju je bil menda že navajen takih selitev. V hiši je bilo «ed«j prijetno, ker je stalo pohištvo v sobah. Bil je res dom z udobnoi kakor je bilo tiskano na lepaku. Ona je plesala veselja. Z Marij peljali Ju rgisa iz sobe v sobo, vsedle sta se na vsak stol in za da Jurgis stori isto. Stol je začel [Hikati pod njegovo težo, žei zakričali lak«, glasu... denarja za veselice in zabave, ali Ona je bila srečna, ako je kupiti tudi najpotrebnejše reči. Kupovala .je vedro, zvečer, če st je šlo tudi za pol tucata čas po deset centov samo da jo je I spremljal. V soboto zvečer sta prinesla težko korbo in sta reči I ožila i>o mizi. Vsi so strmeli, otroci so lezli na stole ali pa pi »la jih dvignejo kviško. Tu je bil sladkor, sol, čaj. škatljs posoda za mleko, krtače ,čevlji za drugurojenčka, posoda z kladivo in žeblji. Te zadnje je bilo treba zabiti v steiie v ki in spalnici. Pri vsakem žeblju so se posvetovali, kam se ga naj bije. Jurgis je poskusil kladivo in se je ranil, ker je kladiv® premajhno. Skoraj bi se bil razjezil, ker mu je Ona ubranila, izdal 15 centov več za večje kladivo. P<*kusiti je morala sed* 1'darila se je takoj po palcu in je silno zakričala, zakar V. Kupili so hišo — le neradi so verjeli, da se lahko preselijo v svojo hišo. kadar hočejo. Vedno so mislili le na hišo in na pohištvo, katero bo treba postaviti v sobe. Ker je imel poteči najemniški obrok pri Anieli v treh dn?h. je bil treba skrbeti, da so o pravem času pripravljeni za selitev. Vporabili so vsako minnto, da bi sobe opravili tem oktisnejše. Kdor dela v klavnicah, temu ni treba mnogo razmišljati kako bo rešil to najogo. Treba mu je iti le na ulico in čitati lepake, na katerih se osnanjajo vse reči. ki jih potrebuje. In kako skrbni so ljudje za dobrobit drugih! Ako želi pušitif Tedaj je Thomas Jefferaonova smodka za 5 centov priporočljiva. — Ako je preveč pušil! Tukaj mu priporočajo lek zoper pušenje — le desetkrat ga je treba zavžiti in človek je idrav. Vae, vae, kar je človek potreboval za življenje, je nia. ^^ Jurgis poljubil palee. ko so končno vsi poskusili zabijati ŽcM bili žeblji- tudi zabiti. Jurgis je prinesel še velik zaboj dom« Jouasu naročil, da tudi on prinese enega drugi večer. 1/ teh s|| so napravili omare, katere so postavili v spalne sobe. Mizo stavili v kuhinjo, obedovalniea je pa služila za spalnico teti M in otrokom. Teta in dva najmlajša otroka so spali na eni paj drugi trije pa na slainniei na tleh. Ona in sestričina sta vlekli i nieo v sprednjo sobo in tam spali. Trije možki in najstarejši so spali v spalnici kar na tleh tako sladko, da je morala teta četrt na šest trkati na vrata, da jih je zbudila. Za za j utrli pravila velik lonec črne kave. zmlet oves. kuhane klobasice il Za jnžino jim je dala s seboj na majhne kose narezan kruh. z mastjo za surovo ma^lo ni bilo denarja — malo čebule il Jurgisu se je dozdevalo, da je še le sedaj pričel rewno prvič je delal, da je moral rabiti vso svojo moč. Ko je s prijatelji stal na galeriji in opazoval delo v klavnici, se je čnd3 laveein, ki so delali kot stroji. Takrat ni mislil, da jc to dele porno. pri poznal je šele, ko «o tudi njega uvrstili nuni te delavce, je moral delavec rabiti Vso svojo moč od ranega jutra, ko je p prvi vol. pa do opoldne, ko je zatulila parna piščalka in zopd pol »ne ure pa do — kdo ve do kdaj — do ktere ure zvečer. Ti imel delavec tudi trenotek počitka — rabiti je moral oči, rok možgane pri tem napornem delu. Jurgis je opazil, na kakšen i s«* delavce pri tem delu priganja. Nekateri delavci so s svojo urin in ročnostjo priganjali druge. To so bili najboljše plačani (M Inki so se menial i večkrat. Take neumne delavce je bilo lahko Delali so pod nadzorstvom priganjačev kot blazneži. Takšno 1 so imenovali "priganjanje druhali." Kdor ni mogel vstrajsti iahko odšel, saj jih je na stotine prosilo pred vrati, da se z Ij poskusi. Jurgis je bil zadovoljen z delom. Vsaj mu ni bilo treba skakati, sati in tolči z rokami kot pri prejšnem delu. Samemu sebi se jei jal, k«*dar .je prišla vrsta na njega in če je mogel vjeti prijasU g!ed priganjača. Njegovo delo ni bilo prijetno, pač pa koristno, naj pa zahteva delavec boljšega v svojem življenju kot koristno — če dobiva za njega dobro plačo. Tako je mislil in govoril Jurgis. Ali kmalu je opazil, »la nj« sodelavci mislijo drugače o stvari. Crtili so priganjače in lasi - črtili so klavnice, mesto, sploh vse. Kleli so otroke in žene. t ie Jurgis vprašal, zakaj se jezijo, so postali nezaupni in so mu n "Le počakaj. Saj si tukaj, boš že sani spoznal, zakaj." Nikakor pa Jurgis ni mogel razumiti. zakaj ae delavci d n v unijah. O unijah ni imel niti pojma. Razobložiti so mu moral se delavci ra»li tega družijo v unijah, »la se bojujejo za svoje prt Jurgis je vprašal kakšn«- so te pravice — vprašal je odkritosi ker ni jredel kaj je pravica. Pri takih naivnih vprašanjih je n; vim sodelavcem potekla nit potrpežljivosti in imenovali so ga m Nekega »Inc je priš»»l k njemu organizator unije klavniških deU' po narodnosti Irec, ki jc govoril le *lal>o litvinski jezik in m« govarjal, naj se vpiše v unijd. Ker je bilo vse prigovarjanje z* mu je pričel groziti. Te grožnje so pa razkačile, Jurgisa in pol je Ircu, »la bo bo treba več kot enega Irca. ako ga hočejo prisilit bi se vpisal v unijo. Se le polagoma je Jurgis razumel, namen ima unija: priganjaško delo se mora odstraniti! Orgi rani delavci s<» storili vse, kar je bilo v njih moči, »la bi se & počasneje, ker je bilo mnogo delavcev, ki temu napornemu is ganjaškemu delu niso bili ko«. Jurgisu pa take ideje niso všeč. Večkrat je rajtmišljal, če so »Irugi »lelavci kaj vredni, lahko delajo, kot »lela on. ('"e pa za tako »lelo niso, naj si poM delo drugod. Jurgis ni čital knjig in ni znal izgovoriti b# "laissez-faire"; lunlil je pa toliko po svetu, da je vedel, »la je človek odgovoren le za samegu sebe. Mi venio. da so živeli misleci in navadni Ijnde, ki so |»ris na nauk Malthusa. vendar so pa {»odpirali dobrotvoma »Imitf lačne siromake. Tak<* je bilo tudi z Jnrgisem, ki ni bil pri* z« prekucuške i»leje. vendar je pa taval pobit ok»»li, ker jc nJ »če v klavnicah povsod prosjačil za delo, a ga ni dobil. Stari ta nas jc delal izza otročje d»»be; dvanajst let star je pobegmH ma, ker ira je oče pretepel, ker se je hotel učit čitati. Bil jc * priden in zanesljiv delavec; delodajalec ga je lahko pustil t« in mesece samega, če mu je jasno povedal, kaj ima storiti. 9 je bil tu — pobit na duši in telesu, ki je istotako zaman iskal W ga kota kot bolan pes, Imel je dom, tudi skrbeli so za njegs, 1 nikdar ne dobil dela dočim je pa včasih vseeno njegov sin « da bi hik> lahko drugače. Antanas Rudkus je bil že v vadi lavnicaJi v hlavniškem okraju: zjutraj je stal med brezposlcei, kler mu n ipoliesj zaukazal, da naj gre domov. Iskal je delo ▼ prodajalnah in gostilnah v obližjn. ali povsod ao ga spodili, p** pa šo preklinjali in zmerjali. (Dalje prihodnjič.)