Poštnina plačana t gotovini. Leto XVI., štev. 103 wi>xavoiatvo; t-juDijana. tinalljeva ulica 6. — .Telefon St. ai2? «123. 3124. 8126. 8128. tnseratm addeieic: Ljubljana Selen. Durgova ol 1, . XeL M »a, 24U2. Pooruimca Maribor: Goapoaka ulica St. 11. — Telefon tt 24A&. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt 2. — Telefon St. 190. tiaeunl pn pošt. CeK zavodih: L.Jub-ijeina 8t_ 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien St 10R.241. Volitve Prvič zopet po znamenitem šestem januarju se vrši v naši državi velika politična bitka. Volitve leta 1931. niso imele značaja merjenja sil med posameznimi političnimi skupinami in gledanji na aktualna narodna vprašanja. Takrat je šlo za plebiscitarno odločitev, za odobritev velikega dela, ki ga je izvršil blagopokojni kralj s svojim januarskim manifestom, ko je jugoslovensko idejo proglasil za osnovno misel celokupnega našega državnega in narodnega življenja ter je državo v vsej njeni politiki in organizaciji postavil na temelj državnega in narodnega edinstva. Leta 1931. je bilo pred narod postavljeno samo vprašanje za ali proti jugoslovenski državni ideji, obeleženi v ustavi od 3. septembra. Pri volitvah 8. novembra 1931 je narod direktno sankcioniral novo ustavno stanje. Volitve, ki se danes vršijo, naj bi imele drugačen značaj. One naj opredelijo narod po njegovem gledanju na naloge, ki jih imata bodoča Narodna skupščina in kraljevska vlada izvršiti v praktičnem izvajanju še ne izvedenih upravnih principov glede organizacije države in pa v izpolnjevanju nalog, ki jih postavljajo sodobni državi današnje hude socialne in gospodarske razmere. V tem oziru so najjasnejše izjave nosilca vladine državne liste g. Bogoljuba Jevtiča, ki se tudi v svojstvu predsednika vlade sklicuje na že izvršene čine, ki so sami na sebi indikacija bodočega njegovega delovanja na krmilu države in v zakonodavnem zbora Narodnega predstavništva. Poleg vladine liste se pojavljajo še tri skupine, ki si med narodom žele dobiti legitimacijo za svojo politiko. Ljotičeva in Maksimovičeva lista pač nimata ambicije, stopiti v resno tekmovanje za uvaževanja vredno soudeležbo pri bodočem vodstvu države. Spravili bosta pač v Narodno skupščino svoja nosilca, dva moža, ki sigurno nista brez politične vrednosti, ki pa vendarle predstavljata samo dva poedinca, odnosno v najugodnejšem primeru dve mali skupini. Nekaj drugega je z listo združene opozicije, ki ji je dal svoje ime g. dr. Vladko Maček in pri kateri sodelujejo še Spahovi muslimani. Davidovičevi srbijanski demokrati in Jovanovičevi zemljoradniki. Nastop te formacije bi bilo z državnega in splošno narodnega stališča pozdraviti, saj je zlasti Mačkova hrvatska skupina s tem zapustila tla negacije in plemenske izolacije; ne sme se tudi prezreti, da je g. dr. Maček z vsemi svojimi kandidati podpisal po zakonu predvideno svečano izjavo, ki vsakega poslanca veže na temeljne principe jugoslovenske državne politike. V praksi izgleda stvar na žalost nekoliko drugače. Ni znan program združene opozicije niti v temeljnih vprašanjih našega državnega življenja, niti v aktualnih nalogah političnega, gospodarkega in socialnega značaja. Lista združene Maček - Davidovičeve opizicije ima v glavnem negativističen značaj. Njeni predstavniki, ki bodo prišli v Narodno skupščino, bodo postavljeni pred težko preizkušnjo, da zamenjajo teorije z realnim gledanjem na naš nacionalni in državni problem, ki v neporušni skupnosti vsega jugoslovenstva rešuje usodo in bodočnost vsakega izmed njegovih delov. Vsakemu poskusu razdiranja se bo složno in odločno uprla ogromna večina jugoslovenskega naroda. Ni dvoma, da bo lista g. Jevtiča dobila veliko večino. Volilni zakon temelji, kakor znano, na večinskem principu, ki naj omogoči večini neovirano delo, do čim daje manjšini samo možnost kontrole. Tako ima vlada, M izide iz te večine, zagotovljeno Dolno delazmožnost parlamenta in svobodne roke za nadaljnje delo. Tem večje so pa dolžnosti, ki se postavljajo disciplini njenih poslancev. Pri sedanjih volitvah kandidature na list g. predsednika Jevtiča niso vezane z odgovornostjo napram katerikoli politični organizacija. Odpadla je tudi zakonska določba, ki je leta 1931. dajala nosilcu liste možnost, da je odvzel mandat nediscipliniranemu poslancu. Tokrat so kandidati in bodoči poslanci vladine večine vezani pred vsem z mo-ralično spojko skupnega nosilca in z dejstvom, da so izvoljeni na njegovem programu. Pričakovati je, da bodo te vezi dovolj jake, da držijo v strogi enotnosti novo vladino večino, ki bo morala prevzemati na sebe tem težje odgovornosti, čim večji je vrtlog demagogije, strasti in nediscipliniranosti, v katerih se nahajamo. . Pri nas v Sloveniji proti vladim listi vse druge ne predstavljajo resnega tekmeca. Izid volitev je torej v naprej jasen in določen. Ali preko 5. maja se v naši ožji domovini postavlja morda bolj kakor kdai poprej vprašanje končne likvidacije mnogih historičnih konfliktov v našem narodnem življenju in na temelju osnovnega državnega programa bo treba resneje, nego kdaj poprej, iskati možnosti za združitev vseh stvarnih, pozitivnih in polnovrednih elementov, ki bodo skupno sposobni in jaki dovolj, da uveljavijo tvorne sile našega naroda v državni in nacionalni politiki, a pri tem z uspehom izvedejo tudi posebni gospodarski, socialni in kulturni program Ljubljana, nedelja 5. maja 1935 Cena t Din Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Kn&fljeva ulica 6. Telefon 8122. 8128. 8124. 8126, 3128. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica fitev. l. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Beneška konferenca Včeraj so se v Benetkah sestali zastopniki Italije, Madžarske in Avstrije k skupnemu posvetu o podunavskem paktu Benetke, 4. maja čw. Danes popoldne je bila tu otvorjena konferenca zastopnikov Italije, Avstrije in Madžarske, ki se smatra kot nekaka priprava poznejše rimske konference, ki se bo bavila z vsemi aktualnimi podunavskimi problemi in naj bi se končala s sklenitvijo tako zvanega podunavskega pakta med in-teresiranimi državami. Beneškemu sestanku posveča ves italijanski tisk veliko pozornost in to tem bolj, ker se bo morala Madžarska na njem odločiti, ali ostane na osnovi rimskih protokolov še nadalje prijateljica in zaveznica Italije, ali pa se glede na novo italijansko politiko glede revizionizma loči od nje in priključi Nemčiji. Vse tri delegacije so prispele v Benetke dopoldne. Italijansko delegacijo sestavljajo državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvich, generalni tajnik zunanjega ministrstva Puppi in grof Legni, avstrijsko delegacijo zunanji minister Berger-Waldenegg in avstrijski poslanik v Rimu Hornpostel. madžarsko po zunanji minister Kanya in šef političnega oddelka zunanjega ministrstva Bachrach Beseny. Na konferenci sodeluje tudi italijanski poslanik na Dunaju Riccotti. Otvoritvena seja konference je bila ob 16. Trajala je poldrugo uro. Pogajanja se bodo jutri in pojutrišnjem nadaljevala. Bržkone bo konferenca že v ponedeljek zaključena. Na njenem pro- gramu je razprava o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu junijske rimske konference podunavskih držav. Avstrijci hočejo Habsburžane Zanimivo pa je, da so prišli tako Avstrijci, kakor Madžari v Benetke s svojimi posebnimi zahtevami. Tako nameravajo Avstrijci prisiliti Italijo, da prevzame gox->ve obveznosti glede restavracije Habsburžanov v Avstriji. To vprašanje za enkrat sicer še ni aktualno, vendar je avstrijska vlada mnenja, da je problem Habsburžanov v Avstriji čisto notranja avstrijska zadeva in da ga je zato treba vključiti med ona vprašanja, ki se jih srednje-evropske države po določilih pripravljajočega se pakta o nevmešavanju ne smejo dotakniti. Dejanjsko so skoraj vsi člani avstrijske vlade legitimisti in bodo to legi ti mi stično tezo odločno branili ne le v Benetkah, marveč gotovo tudi v Rimu. Kar pa se tiče obnove nekdanje avstrijske vojske, so se Avstrijci odrekli enakopravnosti. Zadovoljili se bodo z nekoliko večjo plačano vojsko, kakor jo imajo sedaj. K redni vojski pa naj bi se pritegnili oddelki Heamwehra. Madžari pa revizijo Težja bo razprava o madžarskih zahtevah. Znano je, da je po poslednjih Flandin nevarno ponesrečil Huda avtomobilska nesreča predsednika francoske vlade — Flandin si je zlomil roko, njegova hčerka pa umira Pariz, 4. maja, pw. Ministrski predsednik Flandin je postal danes okrog 18. žrtev hude avtomobilske nesreče. Na potu iz Pariza v Domcy sur Cure je v bližini Auxerrea, 170 km južno-vzhodno od Pariza, njegov avtomobil, v katerem sta bila tudi njegova soproga in hčerka, trčil z avtomobilom lionskega narodnega poslanca, ministra brez portfelja Herriota. Udarec je bila tako silen, da je Flandin v velikem loku zletel iz avtomobila in udaril z glavo v obcestni kamen. Njegova žena je priletela v cestni jarek, hčerko pa je z vso silo vrglo v brzojavni drog. Šofer njegovega avtomobila je ostal po čudnem naključju nepoškodovan. Herriotov avtomobil je vrglo s ceste v cestni jarek, kjer se je prevrnil, vendar pa ni bil nihče ranjen. Ljudje, ki so bili v bližini, so takoj prihiteli na pomoč. Flandin, njegova hčerka in žena so bili nezavestni. Prepeljali so jih takoj v bolnico v Auxerre. kjer so ugotovili, da ima Flandin nevarno rano na gla- vi in zlomljeno desno roko. Najhujše je ranjena hčerka, ki so io morali nemudoma operirati in je njeno 'otanje zelo kritično, dočim je soproga ministrskega predsednika dobila lažje poškodbe. Vest o nesreči ministrskega predsednika se je z bliskovito naglico razširila po vsej Franciji ter je izzvala veliko razburjenje. Vlada se je takoj sestala k seji ter odredila, da morajo vsake pol ure dajati po radiju poročila o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika. Ob 20. je bilo izdano poročilo, da se je Flandin že zavedel ter da se počuti subjektivno dobro. Rana na glavi je sicer velika, vendar lobanja ni počena. Če ne nastopijo kake komplikacije, Flandinovo življenje ni v nevarnosti. Zelo kritično pa je stanje njegove hčerke, ki najbrž ne bo ostala pri življenju. Šoferja obeh avtomobilov so aretirali. Uvedena je preiskava, da se ugotovi, kdo je zakrivil nesreč^ Hitu nezadovoljen z omahljivostjo Anglije Ostra kritika Macdonaldovega govora — Italija zahteva namesto oklevajočih govorov energične ukrepe proti Nemčiji Pariz, 4. maja AA. Havas poroča iz Rima: Med tem ko drugi listi več ali manj molče, pišeta »Popolo dii Roma« in »Gior-nale d' Italia« podrobno o Maodonaldovem govoru v angleški spodnji zbornici o zu-nanj' politiki. »Popolo di Roma« je priobčil uvodmik »Anglija v težavah«, v katerem pravi, da je Macdonald odkril, da je gradnja nemških podmornic nevarna. Odgovoriti pa mu je treba, da je vse nemško oboroževanje nevarno in da to ne velja samo za podmornice. Nemško oboroževanje je naperjeno proti vsemu svetu, predvsem pa proti Velik1 Britaniji. Nemška letala bi ogrožala London, vojne Ladje in podmornice pa Veliko Britanijo v celoti. List z zadoščenjem sprejema vest, da je Velika Britanija končno spregledala nemške vojaške priprave, čudno je, da je mogel imeti narod, ki velja za absolutno realističnega o Nemčiji takšne iln®ije. Angleška vlada je bila slabo informirana. aH pa je prikrivala prebivalstvu popolno resnico. Zloglasno angleško geslo »Wait and see« se je zopet izkazalo. Svojčas je moral As-quith čakati na Greya tako dolgo, da je med tem izbruhnila svetovna vojna. Podobno ravnajo sedanji Greyevi nasledniki. Sir Simon ni hetel slišati reendce. »Giornale d' -Italia« pojasnjuje v svojem naše ožje domovine. Le tako bo mogoče paralizirati v našem javnem življenju na eni strani vse razkrajajoče sile, na drugi strani pa izločiti nesolidne elemente, ki sicer nimajo sposobnosti ustvariti nekaj trajno dobrega, ali na žalost imajo moči razbiti marsikaj, kar je že ustvarjenega. In v tem trenutku vprašanje abstinence, Id se tu in tam pri nas, žal. še pojavlja, sigurno za nobenega Slovenca ne bo več obstojalo. poluradnem članku želje fašistične vlade. Proti Nemčiji so potrebne sankcije, član-kar se sklicuje na eklepe v Streei in ženevi, kjer so zapadne sile ugotovile, da je Nemčija kršila pogodibe. Položaja zaradi tega ne morejo več rešiti omahujoči govori. Potrebni so konkretni ukrepi. Vedeti bi bilo treba zdaj, ali je mogoče sankcije izvesti in ali bo pri teh sodelovala tudi Velika Britanija, kakor je obljubila. Macdonaldov govor, ki so ga tako dolgo čakali, je tudi s vojimi pridržki in s svojim tihim glasom še bolj prestrašil Evropo ter zaradi tega ni v skladu s sedanjim resnim položajem. »Corriera della Sera« smatra, da Je angleška vlada še vedno preveč prizanesljiva napram Nemčiji. Tudi po mnenju fcu-rinške »Stampe« Je Maodonaldov govor dokaz za neodločnost angleške politike. Pomnite! Pomnite! 1.—11. junija XV. VELESEJEM V LJUBLJANI Pregled domače prodnkcije Posebne razstave: Gasilska razstava Modna revija — gospodinjstvo. Salon avtomobil" Pohištvo Male živali Polovična voznina na železnici, pa- robrodih in avionih. Razstavišče obsega 40.000 kv. metrov uradnih objavah italijanskega stališča glede revizije mirovnih pogodb nastalo hudo nasprotstvo med Budimpešto in Rimom. Italija bo sedaj le težko zadovoljila Madžare. Na drugi strani bo rimska vlada zastavila vse svoje sile, da prepreči zbližanje Madžarov z Nemci, ki bd si na ta način sredi Srednje Evrope silno utrdili svoje pozicije. Madžari so prišli v Benetke, da znova in še bolj naglasijo svoje revizijske zahteve. Sedaj čaka italijansko delegacijo naloga, da prepriča odgovorne budimpeštan-ske kroge, da sta postala Mala antanta in Balkanska zveza po konferenci v Stresi sila, ki jo je treba za vsako ceno upoštevati. Sploh je pričakovati, da bo Mala antanta na konferenci v Rimu zavzela prav poseben položaj. Vsekakor bo njej pripadla iniciativa za pogajanja v vseh mogočih smereh glede mednarodne politične situacije v Srednji Evropi. Titulescovi razgovori z Lavaloih rariz, 4. maja r. Posetu rumunskega zunanjega ministra dr. Titulesca v Parizu in njegovim razgovorom z zunanjim ministrom Lavalom pripisujejo v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko politično važnost. Dejstvo, da sta se se- stala k dolgotrajnim posvetovanjem neposredno po podpisu francosko - ruskega pakta, tolmačijo tako, da je Titule-scu v svojstvu predsednika Male antan-te in zastopnika Balkanske zveze razpravljal z Lavalom o nadaljnji skupni akciji za ureditev razmer v srednji Evropi. Sklenitev francosko - ruskega pakta, ki naj zavaruje mir zlasti v vzhodni Evropi, je bil eden glavnih pogojev Male antante v pogledu podunav-ske akcije. Ker je sedaj izpolnjena ta želja Male antante, je s tem odstranjena glavna ovira za nadaljevanje diplomatske akcije, ki naj dovede do zbli-žanja med Malo antanto in ostalimi podunavskimi državami na eni ter Malo antanto in Italijo na drugi strani. V tej smeri se bo sedaj razvijala diplomatska akcija. Laval in Titulescu sta se o tem podrobno pogovorila. Titulescu bo dre-vi zapustil Pariz ter se bo na povratku v Bukarešto sestal spotoma s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Bene-šem in jugoslovenskim ministrskim predsednikom Jevtičem, da ju obvesti o svojih razgovorih z Lavalom V pariških diplomatskih krogih z zadovoljstvom beležijo razvoj dogodkov zadnjih dni in se nadejajo, da bo sedaj rodila nameravana podunavska konferenca polne uspehe. Na eni strani je prevzela Italija nalogo, da pridobi za podunavski pakt Avstrijo in Madžarsko kot svoji ožji zaveznici, na drugi strani pa se je Francija sporazumela z Malo antanto kot glavnim podunavskim partnerjem. Glavni cilj francoske diplomacije je sedaj ta, da odstrani vse nesporazume med Italijo in Jugoslavijo ter tako omogoči čim tesnejše sodelovanje med obema jadranskima sosedoma, kar bo mir v tem delu Evrope zelo okrepilo. Francosko-ruski pakt je močno okrepil mir V Parizu podpisano pogodbo med Francijo in Rusijo smatra ves svet kot dogodek, ki je silno povečal mednarodno varnost Pariz, 4. maja, r. Podpis francosko-ruskega pakta je sprejela vsa francoska javnost z velikim zadovoljstvom, ki prihaja do izraza tudi v listih ne glede na politično usmerjenost. Vsi listi poudarjajo veliko važnost te pogodbe tako za Francijo kakor za Rusijo, ker je s tem položen temeljni kamen evropski varnosti. »Petit Parisien« piše: Francoska javnost te pogodbe ne more sprejeti drugače, kakor z največjim zadovoljstvom, ker predstavlja tudi ta pogodba tradicionalno politiko sprave in miru, ki je temelj vse francoske politike. Kakor je ta pogodba vrhu tega sklenjena še med dvema velesilama, ki sta se tudi v svetovni vojni borili skupno za osvobojenje narodov, so izgledi za trajnost te pogodbe zelo veliki kljub temu, da ima Rusija svojevrsten notranji režim. Prijateljsko sodelovanje Francije in Rusije bo postalo najvažnejši steber diplomatskega pomirjenja Evrope. »Oeuvre« smatra francosko - ruski pakt za odločilno karto v veliki diplomatski igri. Nemčija bo sedaj prisiljena, pridružiti se kolektivni organizaciji miru in varnosti v Evropi. »Matin« smatra za posebno važno okolnost, da pušča pakt odprta vrata za nadaljnja pogajanja, ki naj dovedejo do sklenitve vzhodnega varnostnega pakta. »Echo de Pariš« ne dvomi v koristnost tega pakta, dvomi pa, da bi uresničil vsa pričakovanja: V ženevi so zadovoljni Ženeva, 4. maja. AA V krogih Društva narodov poudarjajo, da je francosko - sovjetski pakt diplomatsko dejanje izredne važnosti in da popolnoma ustreza današnjim potrebam mednarodnega položaja. Olajšanje splošnega evropskega položaja Rim, 4. maja. AA Tu smatrajo, da bo francosko - ruski sporazum v mnogo-čem olajšal uspeh podunavske konference. Sam pakt pa bo olajšal razčišče-nje političnega položaja v vzhodni Evropi. Pot v vojno je zaprta! Praga, 4. maja. g. Kakor poročajo »Lidove Noviny«, je češkoslovaška javnost z velikim zadovoljstvom sprejela vest o sklepu francosko-ruske pogodbe. Pričakovati je, da bo pogodba povsod sprejeta ugodno. Vse poti k miru ostanejo odprte, zaprta je samo pot k vojni, pravi omenjeni list. Za Avstrijo velik dogodek Dunaj, 4. maja. AA. Tu so sprejeli podpis sovjetsko-francoskega pakta kot velik dogodek za okrepitev evropskega miru, ki bo v svojih posledicah pospešil nadaljnjo organizacijo varnosti in olaj- šal tudi potek podunavske konference v Rimu. Moskva zadovoljna Pariz, 4. maja. AA. Havas poroča iz Moskve, da so sovjetski uradni krogi zelo zadovoljni s podpisom francosko-sovjetskega pakta. Po njihovem mnenju je pakt važna stopnja h končni organizaciji miru v Evropi. Rumuni zadovoljni Bukarešta, 4. maja. AA. Po splošnem prepričanju tukajšnjih političnih krogov pomeni francosko-sovjetski pakt enega glavnih členov v verigi paktov, ki naj ohranijo mir v Evropi. »Dimineata« pravi med drugim, da je podpis sovjetsko-francoskega pakta diplomatski dogodek zgodovinske važnosti. List nato pravi, da ta dvostranski dogovor dveh velesil, podpisan po nedavnih konferencah v Rimu, Londonu in Stresi, predstavlja pomembno pozitivno akcijo in da je sestavljen na temelju načela o obrambi miru. Podobno pišejo tudi vsi drugi rumunski listi in poudarjajo svoje zadovoljstvo, da je prišlo do podpisa tega pakta. Baltski pakt z Rusijo? London, 4. maja. AA. »Daily Tele-graph« poroča, da so poslaniki baltskih držav v Londonu stavili angleški vladi vprašanje, ali bi nasprotovala morebitnemu paktu baltskih držav s Sovjetsko Rusijo po zgledu francosko-sovjetskega pakta. List poroča, da je angleška vlada odgovorila, da s tem vprašanjem ni neposredno prizadeta in da naj te države ravnajo po lastnem preudarku. Angleška vlada pa pri tem izrecno naglaša, da soglaša z načeli, na katerih sloni francosko-sovjetski pakt. Italija vabi Slovence v Afriko! Trst, 4. maja. M Italijanske oblasti so pričele po vsej Julijski Krajini nabirati ljudi za vojaška javna dela v Abesiniji. Po posredovanju sindikatov, ki imajo izključno pravico preskrbeti ljudem dela, so razpisali natečaje za vse moške od 18. do 40. leta, ki se bodo zaposlili pri »strokovnih delih« in bodo prejemali poleg stanovanja in hrane po 25 lir plače na dan. Organi oblasti, ki vabijo ljudi na delo, pa jih istočasno neposredno obveščajo, da v Italiji ne bodo dobili zaposlitve, če ne bodo sprejeli tega dela Razumljivo je. da ima taka propaganda precejšen efekt Zlasti v Ilirski Bistrici, Jelšanah in Knežaku se zglašajo ljudje za javna dela v Abesiniji. Potres v Turčija Ankara, 4. maja AA. Po dosedanjih podatkih je potres v pokrajini Karsa uničil 28 vasi. Prvi maf v Avstriji Zgovoren molk ljudstva — Pasivnost delavskih množic - Politična amnestija — Podtalna borba hitlerjevcev Dunaj, 2. maja Prvi majnik je ostal v Avstriji praznik, akoravno ni več rdečih zastav, akoravno ne defilirajo več delavski bataljoni po dunajskem Ringu mimo ponosnega rotovža in mogočnega socialističnega župana. Februarski zmagovalci so lansko leto prevzeli praznik prvega maja iz marksističnih rok in ga slavijo kot rojstni dan Dollfussove ustave. V tem znamenju se je obhajala letošnja prva obletnica. Vendar zmagoslavja ni bilo videti in tudi ne pravega prazniškega razpoloženja. Vršili so se pač oficielni sprejemi pri zveznem predsedniku in kan-celarju, v cerkvi sv. Štefana sc bili običajni slovesni obredi in kar je drugih podobnih svečanosti ob državnih praznikih, ni pa bilo videti običajnega živahnega gibanja, ljudske množice so izostale in zlasti je ostalo doma delavstvo Morda ob nobeni drugi priliki ni postala težka situacija današnjih gospodarjev položaja tako očitna in za vsakogar vidna, kakor na dan, ki je bil poln živega vrvenja, dokler je bil delavski praznik, ki pa je letos, ko je veljal zmagi »stanovske demokracije«, v mučni tišini nekako demonstrativno razodeval splošno zagrenjenost in otopelost. Obe lanski zmagi režima, februarska in julijska, sta očividno zapustili v ljudstvu boleče rane, ki še niso zacelje-ne, in številne žrtve uličnih bitk in prekih sodov še vedno mečejo temne sence na sedanjost in bodočnost. Priznati se mora. da si je dunajska vlada mnogo prizadevala, da premosti prepad, ki so ga meščanske vojne odprle med njo in ljudskimi masami. Poskusi, najti pot zlasti k delavstvu, so se kar vrstili. Koliko je bilo organizatornih poskusov, zbrati čete, katerim so bili vzeti voditelji, v tabor domovinske fronte! Izkazalo se je, da je službeno razlikovanje med »zapeljiv-ci« in »zapeljanimi« bilo usodna zmota. Na vsa vabila in na vse obljube je bil odgovor hladen molk. Na tem pasivnem odporu se je tudi razbila »delavska« akcija dunajskega podžupana Wintra bolj, kakor pa na nasprotovanju in sabotaži ekstrem-nih fašistov. Prejšnji marksisti sicer ne sledijo vabam kljukastega križa in se vzdržujejo ilegalnih akcij, vztrajajo pa v zagrenjeni kljubovalnosti in čakajo na čas, o katerem verujejo, da mora priti. Za letošnji prvi majnik se je odločila Sshuschnigg - Starhembergova vlada za nov apravni poskus. Napovedala je amnestijo zu politične obsojence. Komisar za propagando Adam je v svojem prvomajniškem radijskem govoru razglasil obseg amnestije. Deležnih je bo okrog 600 oseb, skoro brez izjeme obsojenih ali obtoženih marksistov. Približno dvesto političnim kaznjencem, ki so prebili že del svoje kazni, je vrnil prvi maj svobodo, med njimi 135 obsojencem zaradi februarskih bojev. Cela vrsta tedoočih preiskav izza tega rasa je ustavljenih, teiko da je mogel komisar Adoim proglasiti nedavno dokončni proces proti voditeljem Schutabunda kot zaključek obračunavanja s februarskimi uporniki. Tudi iz koncentracijskega taborišča v WoLlerado rfu je izpuščenih večje število socialistov. S tem je, kakor mena vlada, ustvarjena podlaga za končno spravo, ki naj se izvrši tudi formalno z ustanovitvijo »socialne delovne skupnosti« (Sociale Arbeiitsgemein-schaft). Po dosedanjih ureditvah je vsako združevanje izven okvira domovinske fronte izključeno. Zato je mišljena nova skupnost kot nekak avtonomen oddelek v tej oficielni politični organizaciji, ki bi imel svoje vodstvo in svojo upravo, bil bi pa tudi paritetno udeležen v vseh centralnih in lokalnih odbor.h. Tako bi ee naj po vladnem načrtu osnovala posebna delavska organizacija. ker so se izdavile nade, da bi se delavstvo hotelo udejstvovati skupaj z ostalimi socialnimi skupinami. Ni'dvoma, da pomenja ta načrt, ki se propagira z geslom, da se ljudstvo ne sme ločiti v zmagovalce in premagance, dalekosežno popuščanje to-talitetne diktature. Vendar je po dosedanjih izkušnjah malo verjetno, da bi ee po tej poti dosegel boljši uspeh kakor z dosedanjimi poskusi. Zdi se, da se prilika, ki je b la zamujena že v Dollfussovem času, ko se je delavstvo naravnost ponujalo za sodelovanje v boju proti kljukastemu križu, nič več ne povrne. In vendar bi avstrijska vlada pomoč nekdanje levice potrebovala morda danes bolj, kakor kdaj prej. Julijska rjava revolucija je bila sicer zadušena, val teroristične akcije se je ustavil, ni pa bil napravljen konec narodno - socialistični ofenzivi. Njeni kadri so ostali ohranjeni, okrog njih pa se zbira vse, kar je v Avstriji nezadovoljnega in opozicionalno razpoloženega razen socialistov. Ne padajo več bombe, boj se je prenesel z ulice na mnogo občutljivejše polje, na gospodarstvo. Bojkot monopolov in državnih podjetij je narasel do takega obsega, da ga tudi najstrožja cenzura ne more zakrivati, vlada pa tudi nima moči za učinkovite protiukrepe. V zadnjem času se je razvila tajna agitacija za dviganje hranilnih vlog in proti podpisovanju notranjega posojila, s katerim hoče vlada finansirati javna dela in izvesti gospodarsko podporno akcijo. Do zdaj je cenzura zabranjevala časopisju poročati o tej gospodarski sabotaži, sedaj pa vladi sami ni preostalo drugega, kakor javna diskusija, katero je otvoril komisar Adam v majniškem radijskem govoru. Tako narašča protirežimska opozicija in ni čuda, če imajo voditelji resne pomisleke proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti, ker se boje, da ne bi opozicijski duh infici-ral vojaške eksekutive. Iz Nemčije pa se zopet oglaša radijska propaganda z vso ono sovražnostjo, ki je v spominu še iz Ha-bichtovih časov. Sredi levice in desnice stoji osamljen vladni tabor, ki je sam razdvojen na dve fronti. V takem ozračju je obhajala Avstrija državni praznik prvega majnika in se zato ni čuditi, če je bilo v slavju malo prazniškega razpoloženja. priprave I meji n niš® Italija z vso naglico gradi strategije ceste in železnice ter skrbno pripravlja svoj vojni pohod proti Abesiniji Massaua, 4. maja k. Velike vojaške priprave za vojno proti Abesiniji se pospešeno nadaljujejo. Na ze ezniški progi in avtomobilski cesti, ki vodita v etiopske gore proti Asmari, glavnemu operacijskemu centru v Eritreji, je na delu na tisoče delavcev, ki obe prometni zvezi naglo utrjujejo zaradi vsakoletnih vremenskih neprilik, spričo katerih so se pogosto podirali mostovi in rušili nasipi, pa tudi zaradi prometa, ki se je v poslednjih mesecih najmanj ~>odcsetoril. Poleg tega so sedaj pričeli graditi iz Gin-d; v Godaif. k; jc v neposredni bližini Asnare, še žične zeleznico. Gradi'0 jo v mračnost ogn.irr.em obsegu, ker bo m * rala nadomeščati ne le železniško progo Massaua-Asmara, marveč tudi omenjeno avtomobilsko cesto Iz Ginde se bo sxoraj v r^vni črti vzpela na 2000 m visoko pia-no*o. kjer ie n-ena končna postaja Gi> daif. Promet po njej bo cenejši, pa tudi hitrejši, ker se bo proga od Asmare do morja prav izredno skrajšala. Promet na tej žični železnici bo oskrbovalo 500 vagonov. Električni tok bo dobavljala posebna kalorična centrala. Takih železnic nameravajo zgraditi v najkrajšem času še celo vr- sto, tako da bo pristop z obrežnega ozemlja na etiop^.o visoko planoto znatno olajšan. Rim, 4. maja. k. Dasi so že vsi oddelki obeh mobiliziranih divizij v eritrejskih in somalijskih taboriščih, odhajajo iz Neaplja in Messine dan za dnem nove čete v vzhodno Afriko. Točnih podatkov o številčni moči italijanske vojske v kolonijah ni mogoče dobiti in jih tudi italijanski listi ne smejo objaviti. Po prav zmernih računih je bilo doslej s preko 50 transporti prepeljanih v vzhodno Afriko okrog 80.000 mož. Včeraj je odplul iz Neaplja parnik »Celio« z velikim tovorom vojnega materiala in okrog 600 specialnimi delavci. Tik pred nočjo je zapustil luko tudi parnik »Conte Biancamano«, na katerega se je ukrcal četrti bataljon 80. pešpolka. oddelek 19. artiljerijskega polka, nekaj orožni-ških in pomožnih čet. skupno 2300 mož. Parnik »Celio« se je davi ustavil v Mes-sini, kjer se je ukrcalo še 800 delavcev n Kalabrije. Ministrski svet je sklenil ustanoviti samostojne urade v Somaliii in Eritreji za vodstvo in nadzorstvo nad velikimi iavni-mi deli, ki so v teku. Občinske volitve v Franciji Pariz, 2. maja. V Franciji bodo 5. in 12. maja občinske volitve, za katere vlada seveda veliko zanimanje. Volilna borba ie kratka, toda precej huda. Čeprav so razni zunanji in notranji poi:lični dogodki znatno vplivali na razmerje med posameznimi strankami in na razpoloženje volileev, vendar te volitve ne morejo služiti kot merilo gibanja in moči strank od zadnjih parlamentarnih volitev, saj je važnost občinskih volitev omejena na osebne simpatije in na razne lokalne perspektive občinskega gospodarstva. Tudi kriza v gospodarskem in finančnem življenju, brezposelnost in druga pereča vprašanja imajo v različnih občinah različne vplive Kljub temu pa pripisujejo sedanjim občinskim volitvam daleko večji politični pomen kakor običajno. Izvoljeni kandidati bodo namreč v oktobru volili novo tretjino senata. poleg tega pa kandidira za župane, oziroma občinske svetovalce deloma nanovo. deloma ponovno nič manj kakor 8 ministrov. 172 senatorjev in 313 poslancev. Ministrski predsednik Flandin je župan v Domecy-sur-Cure. minister Herriot v Lyonu, Laval v Aubervilliersu, Mandel v Soularu. Regnier v Billviu. Marchandeau v Reiinsu, Qupuille v Neuvicu. JaOuier pa je občinski ■?vt>tovalec v Thononu Deistvu. da se pote-iuif za 7aiu>anif> volileev r>ri vod°tvu občin--kih no=lo«. fnliko narlampritarcev. oripi -uioio nf>kntf>ri poseben političen pomen plasti zato. ker bodo prihodnje leto parla- mentarne volitve in bodo sedanje občinske volitve za marsikaterega kandidata poiz-kusni balonček, s katerim se bo razgledal po političnem obzorju svojega okraja. Pri nedeljskih občinskih volitvah bo v Franciji 11 in pol milijona volileev izvolilo 450.000 občinskih svetovalcev v 18.014 občinah. Razmerje teh številk nam pove. da tvori v Franciji okvir občinskega gospodarstva sistem majhnih občin, saj pride kljub Parizu in precejšnjemu številu velikih mest povprečno na vsako občino komaj po 300 volileev in povprečno na vsakih 15 voHlcev po en svetovalec. Pariz sam ima 630.000 volileev in voli 90 občinskih svetovalcev Lvon 57, ostala mesta z nad 60.000 prebivalci po 36. občine, ki imaio manj kakor 5000 prebivalcev, pa imajo od 10 do 24 občinskih odbornikov Dozdaj je pripadalo 36 odst. vseh občinskih svetovalcev desničarskim strankam, centru 23 odst., zvezi med radikali in republikanci v mno^ib občinah je pripadalo 9 odst., zvezi radikalov in socialistov pa skoro 23 odst. Pravi io. da bo zdaj razmerje povsem drupačno, ker se je zveza radikalov in socialistov v večini občin razbila. Zdaj se bije prava bitka z govori in lepaki. Iz mestnih hiš so privlekli na dan velike oelasne deske in Jih razpostavil ob hiSflh in dreves'h do buKarih in par k'h Vsak kandidat ima po eno desko, n*> cp J i7^1r!,T1,m, Ha svofm drp-nm v^MVem ?n lim obljub Ija vse mogoče. kakor je pač ob takih Lavalova misija v Varšavi Pariz, 4. maja. č. Francoski zunanji minister Laval je snoči novinarjem izjavil, da namerava odpotovati v Moskvo v petek 10. maja. Potoval bo preko Berlina in Varšave. V Berlinu se ne bo ustavil. V soboto se bo sestal z Beckom in Pilsudskim. Naslednjega dne bo nadaljeval pot proti Moskvi. V Moskvi ostane tri do štiri dni. Poučeni politični krogi zatrjujejo, da Lavalovo potovanje v Varšavo in Moskvo ni vljudnostnega značaja, nego da ima francoski zunanji minister povsem konkretne namene. Predvsem bo skušal v Varšavi pridobiti P'!»udskega za novi francoski načrt o vzhodnem paktu. V Franciji še vedno pričakujejo, da bodo na ta način vendarle ločili Poljsko od Nemčije. Maršal Mackcnsen Budimpešto Budimpešta, 4. m.^ja AA. Madžarski dopisni urad objavlja tole uradno poročilo: Meseca maja prispe v Budimpešto maršal Mackensen, ki je že deli časa sklenil obiskati svoiega sina, nemškega poslanika v Budimpešti Johanna Mackensena. Maršala bosta spremljala njegova soproga in ordo-nančni oficir. Njegov obisk v Budimpešti bo popolnoma zasebnega značaja. Poljski narodni praznik Varšava, 4. maja. AA. Včeraj so bile po vseh krajih Poljske svečane proslave nacionalnega praznika. Ponekod so odkrili spomenike in razne druge človekoljubne ustanove. V Varšavi je bila svečana služba božja v katedrali. Daroval jo je varšavski kardinar. Službi božji so prisostvovali predsednik republike, člani vlade, diplomatskega zbora itd. Vse mesto je bilo v zastavah. 'rt bicdt prebavi V uporabljajte znani PLANINKA - čaj B A H O V E C Pristen je le v plombiranih paketih. Apoteka Mr. L Bahovec Ljubljana, Kongresni trg Reg. br. 76 od 5./II. 1933 csEB-na n Težka avtomobilska nesreča v Celju Avtomobil s tremi potniki treščil v drevo Celje, 4. maja Danes okrog 12.45 se je peljal mladi Zvonko Sernec, sin odvetnika g. dr. Gvi-dona Serneca v Cefju, z malim športnim avtomobilom iz Celja po državni cesti proti Žalcu. Avtomobil je šofiral Zvonko Sernec, poleg njega je sedela gdč. Bur-gerjeva, hčerka notarja g. Fr. Burgerja v Celju, zadaj pa g. Rudolf Stermecki, sin veletrgovca g. Rudolfa Stermeckega v Celju. Na cesti pred Stigerjevo vilo je avtomobil iz nepojasnjenega vzroka v naglem diru zaneslo na desno in je treščil z vso silo v drevo. Avtomobil, ki je last Serne-čevega sorodnika iz Prage, ki je sedaj v Savinjskih planinah, se je pri karambolu popolnoma razbil. Pri karambolu si je Zvonko Sernec zlomil levo nogo, gdč. Bur-gerjeva je dobila poškodbo na licu, g. Stermecki, ki je v velikem loku odletel iz avtomobila na bližnjo njivo, pa je ostal po srečnem naključju nepoškodovan. Zvonka Serneca so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, gdč. Burgerjeva pa ie odšla domov. Zanimiva avtorska pravda Tiranov »Razbojnik Guzaj« oproščen Celje, 4. maja. Na vsem bivSem Spodnjem štajerskem je že nad dve leti vladalo veliko zanimanje, kake se bo končala pravda zaradi »Razbojnika Guzaja«. Mariborska tiskarna sv. Cirila je tožila Ernesta Tirana, šolskega upravitelja v Ljubečni pri Celju po zakonu o zaščiti avtorske svojine, češ, da je svojo znano ljudsko igro posnel po povesti »Guzaj«, ki jo je bil napisal Janoš Goleč. Razbojnik Guzaj je na štajerskem romantična oseba. Bil je svoje vrste hajduk. ki je strašil in napadal premožne in dajal siromakom. Tako vsaj ga slika ljudska govorica. Ernest Tiran je bil prvotno obsojen na odškodnino tiskarni Sv. Cirila. Zoper razsodbo je bil seveda vložen priziv in je ape-lacijsko sodišče v Ljubljani odredilo novo razpravo. Za izvedenca je določilo Vladi-mirja Levstika in prof. šesta, tiskarna pa je predlagala dr. Dornika in prof dr. Slod-njaka. Izvedenci so skoro soglasno potrdili, da je toženčeva igra »Razbojnik Guzaj« samostojno delo. Avtor Tiran je bil oproščen in je tako za svoje delo, ki je doseglo na mnogih odrih naravnost rekordne uspehe. dobil polno zadoščenje. Smrtna nesreča Včeraj popoldne se je v Staniče vi ulici št. 6 pripetila usodna nesreča. Mali Lojzek 18mesečno dete krojaškega mojstra in hišnega posestnika Alojzija Horvatiča, se je igral na domačem vrtu. Nesrečna usoda je hotela, da se je neopaženo približal z vodo napolnjen? kadi za namakanje vrta. izgubil ravnotežje in utonil, še predno so mu mogli prihiteti na pomoč Policijski zdravnik g. dr. Luzar. ki je prišel kmalu s policijskim dežurnim uradnikom g Kettejem na kraj nesreče, je mogel žal ugotoviti že smrt nedolžnega otročiča. prilikah običaj Ubogi Parižani morajo biti gotovo v hudih škripcih, koe-n nai izvolijo. brez dvoma pa so najsrečnejši ljudije na tem svetu, saj se Jim obetalo milHon <*ka dela (Pari7 ?ma 4 milHsrd* fr*V-nv 'etne W kakor KO d^narsk' »rova nec. Zena Je neanudmo obvestila orožnike v Rovtah, ki so Sla takoj na zasledovanje za neznancem. Ker so tudi oni vzeli ko-iesa, so mladeniča dohiteli, še predno je prišel do Logatca. Pri njegovi osebna preiskavi so našli še šest enakih ponarejenih kovancev. Neznanec je bil Ivan P., doma ii Sinje gorice. Najprej je sicer skušal natveziti orožnikom, da je dobil take kovance kot plačilo za svoje delo pni neki vrhniški tvrdiki. Kmalu pa si je premislil in je odkritosrčno priznal, da je pred enim tednom v družbi svojega brata Antona izdelal deset ponarejenih 50 dinarskih kovancev, od katerih pa so se mu baje trije ponesrečili in jih je ostalo samo 7 sposobnih za razpečavanje. Prvega Je oddal ravnokar v gostilni na Rovtah, vseh ostalih šest pa je imel še s seboj. Na podlagi tega priznanja so orožniki včeraj opoldne po izvršeni hišni preiskavi na Ivanovem domu aretirali tudi njegovega brata Antona. Tudi ta priznava, da sta vlivala z Ivanom 50 dinarske kovance, in sicer samo zaradi tega, ker živi vsa njuna rodbina sedimih članov v največji bedi. Modele sta napravila iz mavca, za zlitino pa sta uporabila cink in priprosti svinec. Orožniki so izročili oba storilca pristojnemu sodišču. V petek S. t. m. se je izgubil od avtobusa Kranj—Tržič do trgovine Magdič del zlate zapestne ure in sicer »Zieferblatt mit Ge-hause« to je cela ura a kolesjem brez stekla in verižice. Pošten najditelj naj vrne proti nagradi gospej Anici Suchy, Kranj. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved ta danes: Pretežno vedro, polagoma bolj toplo in stalno vreme Dnnaiska vremenska napoved za nedeljo: Jasno, dvig temperature, jugovzhodni vetrovi Maši kraji in ljudje Rasto Pttstoslemsek častni član JČ-Iige V torek, dne 7. t. m. ob 20. uri bo v društvenih prostorih (Kazina) občni zbor ljubljanske Jugoslovensko-češkoslovaške lige. Ob tej priliki bo podeljena diploma častnega članstva dolgoletnemu predsedniku JC lige, bivšemu nar. poslancu g. Rastu Pusto-slemšku. Slavij encu bo slovesno izročen njegov portret, mojstrsko umetniško delo liginega odbornika g. prof. Ivana Vavpo-tiča. Častno članstvo, ki ga je lani podelil občni zbor ljubljanske JC lige g. "Ustoslem-šku, je samo vnanje priznanje zaslug, ki si jih je pridobil ta odlični javni delavec za Jugoslov.-češkoslovaško ligo in ves njen po-kret ne le v Ljubljani, marveč sploh na Slovenskem. Kot zaveden in trden pristaš ideje, da bo samo ožje zbližanje in sodelovanje slovanskih narodov zagotovilo obstoj vsakega izmed njih in omogočilo vsemu slo-vanstvu, da zavzame v Evropi položaj, ki mu gre, in da izvrši svoje zgodovinsko poslanstvo, je g. Rasto Pustoslemšek posvetil več ko četrt stoletja obsežnemu in mnogo-stranskemu delu za slovansko vzajemnost. Njegovo publicistično in organizatorično delovanje na tem polju pred svetovno vojno in po osvobojenju je tako obsežno, da ga v okviru tega članka ne moremo niti orisati. Posebno je deloval za vzajemnost s Cehi. Ponovno je prepotoval Češkoslovaško, navezal številne osebne stike, napisal mnogo člankov in povsod, kjerkoli je le mogel, zastopal z neomajnim prepričanjem misel, da je zvestoba Jugoslovenov in Ceho-slovakov življenjski pogoj obeh narodov v današnjem svetu. Jugoslov.-češkoslov. ligi v Ljubljani, ki jo je pomagal ustanoviti, je zvest sodelova-lec od začetka do danes. Ko je njen zaslužni predsednik g. minister dr. Albert Kra-mer odložil predsedstvo, ker je postal poslanik: v Pragi, je prevzel vodstvo lige te- danji podpredsednik g. Rasto Pustoslemšek. Ostal je na čelu lige tudi kot narodni poslanec, dokler ga ni politična prezaposlenost prisilila, da zaprosi občni zbor razrešitve. Nato je bil soglasno izvoljen za častnega člana. Sedaj bo ta izraz priznanja in simpatij do zaslužnega slovanskega javnega delavca izpopolnjen s slovesno izročitvijo diplome. Poleg tega bo g. konzul inž. Sevčik izročil na občnem zboru trem zaslužnim članom lige odlikovanja, s katerimi je češkoslovaška vlada priznala njihovo delo za jugoslov.-češkoslovaško vzajemnost. Na občnem zboru bo o delovanju ljubljanske JC lige, ki je bilo zlasti v minulem poslovnem letu zelo obsežno in uspešno, podrobno poročal njen agilni predsednik g. dr. Egon S t a r č. Želeti bi bilo, da bi se okrog JC lige strnili vsi, ki se zavedajo, da je poglobitev jugoslov.-češkoslovaške vzajemnosti nujen imperativ sedanjega težkega časa, ko se zopet obnavlja pangermanska fronta proti Slovanom in ko ima realno, konkretno poj-movana slovanska misel večjo utemeljenost, kakor jo je imela kdaj po svetovni vojni. Veličan Fink f Dasi je že dalje časa bolehal, nas je vendar presenetila vest, da je umrl dolgoletni blagajnik mestne občine ljubljanske v pokoju g. Veličan Fink. Z njim je legel v grob idealen narodnjak in osebno plemenit in pošten mož. Njegovo delo na nacionalnem področju današnji mlajši generaciji ni znano, toda starejši Ljubljančani se ga dobro spominjajo iz prvih začetkov .Hokolskega dela. Ni bilo sokolske prireditve in ne narodne slavnosti, na kateri bi se g. Veličan Fink kot eden izmed najboljših in najelegantnejših telovadcev ne udejstvoval Pokojnik je bil izredno do- »er. Pomagal je ir. delal je dobro, kjerkoli je mogel. Ako je bil kateri izmed nje-jovih kolegov v stiski in je iskal pri njem pomoči, je zanesljivo dobil podpis na menico. če sam ni imel denaria. da bi mu pomagal Mestna občina ljubljanska Je zaslužnega moža imenovala za vse njegovo delo leta 1933. za ljubljanskega meščana Veličan Fink se je rodil 1863 v Trstu, fara Sv. Justa. V mestno službo je stopil, ko je štel komaj« 16 let. Vsega je služboval več kakor 43 let. Bodi mu ohranjen naj-častnejši spomin! Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! Boroveljski zdravnik dr. Matko Jug je umrl Celovec, 4. maja Srčna kap je pred nekaj dnevi povzročila »mrt uglednega boroveljskega zdravnika in zavednega sina slovenskega Koro- tana dr. Matka Juga. Zaslužnega in sploS-no priljubljenega pokojnika je »Koroški Slovenec« označil v nekrologu z naslednjimi Dvsedami: »Naš je bil! Kakor hrast je pognal iz naše zemlje in se zaril v njo s tisočerimi koreninicami ter jo objel prav vso od Št Jakoba pod Golico do Šmarje-ce in Apač pod Obirjem. Občudovali smo ga v vestnosti njegovega poklica," spoštovali v njegovi zavednosti in značajnosti, ljubili v njegovem prijateljstvu in dobrosrčnosti, njega, ki smo ga šteli med prve našega slovenskega rodu.« Mariborski mali harmonika mi na Oplencu Pred svojimi nastopi v Beogradu in Romuniji so mali mariborski harmonikarji romali na Oplenac in se poklonili manom velikega kralja Uedinitelja. Prisrčna počastitev je bila združena z gorečo zaobljubo v duhu zadnjih besed pok. vladarja Proslava skladatelja Jakoba Aljaža Glasbena Matica ljubljanska počasti tvojega častnega člana, triglavskega župnika in slovenskega skladatelja Jakoba Aljaža z dvema spominskima prireditvama. Najprej bo v petek 10. t m. ob 20. v Filharmonični dvorani Aljaževa akademija. Spominski govor o zaslužnem možu bo imel njegov najboljši prijatelj, znani planinski pisatelj profesor Janko Mlakar. Ostali spored akademije je naslednji: Orkestralno društvo Glasbene Matice bo izvajalo prvič Škerjančevo najnovejše delo za godalni orkester, in sicer preludij in fu-go na znano Hajdrihovo davorijo »Buči, buči morje Adrijansko«. Skladba je napisana i veliko rutino, kakor jo ima pri nas le skladatelj in dirigent Lucijan Marija Škerjanc. Porabljeni so vsi znani in priljubljeni motivi mogočne naše davorije. Zatem zaigra orkester ljubko Šantlovo skladbo »Belokrajinsko serenado«, ki obsega tri stavke, in sicer »Igraj kolo«, »Al je trden ta vaš most«, »Zbirajmo fantiče«. Na akademiji bo sodeloval dalje znani Slovenski vokalni kvintet, ki nam zapoje Aljaževe »Občutke« z baritonskim solo. To je eden najboljših Aljaževih moških zborov. Pred 30 leti je izvajal ta zbor z nemškim besedilom neki nemški zbor in dosegel na pevskem tekmovanju v Dres-denu z njim prvo nagrado. Poleg tega nam zapoje kvartet še Aljažev zbor »Dneva nam pripelji žar«. Mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske pa zapoje tri Aljaževe zbore, in sicer »Ujetega ptiča tožbo«, »Siroto« in »Oj zbogom ti planinski svet«, moški zbor pa tri: znano, izredno učinkovito »Na bregu«, globoko občuteno »Div-no noč« in pa skoro ponarodeli Aljažev zbor »Oj Triglav«. To je brez dvoma najbolj popularna Aljaževa skladba. Vstopnice za Aljaževo akademijo so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice: sedeži po 10, stojišča pa po 5 Din. V nedeljo 12 t m. se odkrije spominska reliefna plošča na Šmarni gori. Relief je izdelal akademični kipar Tone Kralj, vlila pa ga je ljubljanska tvrdka JUGO-LUT?Z> v svoji sloveči mali livarni kovin in umetnin, ki jo vodi g. Sušnik v Šiški, č Delo je v vsakem pogledu izredno posrečeno in lahko trdimo, da v naši domovini še ni vzidane tako lepe, umetniško dovršene spominske plošče. Spored šmarnogorske prireditve je naslednji: Ob 9. dopoldne bo slovesno pritrkavanje, ob 10. bo bral sveto mašo stolni dekan in skladatelj dr. Frančišek Kimo-vec, ki bo imel tudi svečanosti primeren govor. Pri maši bosta pela moški in mešani zbor Glasbene Matice. Ob 11. dopoldne bo odkril predsednik Glasbene Matice g. dr. Vladimir Ravnihar spominsko ploščo, nato pa bodo sledili cerkveni blagoslov in govori raznih zastopnikov, zlasti Slovenskega planinskega društva, Aljaževega kluba in »Skale«. Zatem bo prevzel vodiški župnik g. Jane ploščo v varstvo. Po slovesnem blagoslovljenju bo na prostoru okoli cerkve koncert Aljaževih zborov, pri katerem nastopijo Prosvetno društvo iz Gornjih Pirnič, Slovenski vokalni kvintet in zbor Glasbene Matice ljubljanske. Ob 14. bo sestop s Šmarne gore proti Zavrhu, kjer obiščemo rojstni dom Jakoba Aljaža, to je hišo št 2 Za Vrhom. Odtam je samo četrt ure na postajo Medno ali pa dobre četrt ure do Bro-da, odnosno malo več kakor pol ure do tramvaja v Št. Vidu. Glasbena Matica vabi častilce pokojnega triglavskega župnika na akademijo v Ljubljani in k odkritju na Šmarni gori. Napis na plošči se glasi: Triglavski župnik, ljubil si višine, po njih si romal, molil, pesmi pel, premnogo src za njih lepoto vnel, zdaj ti hvaležne hranijo spomine. Besede je na željo Glasbene Matice napisal naš Oton Župančič. Plošča bo razstavljena še danes in jutri v poslopju Fil-harmonične družbe. Spet sleparske kupčije s kokainom 500 g malo vredne ga natrijevega sulfata za 20 tisoč Din naivnega po vrhu. Pravkar je bila naša policijska uprava zaupno obveščena, da neki Ljubljančan nudi naprodaj kokain. Agentje kriminalnega oddelka so se pozanimali za stvar in so v resnici zasačili prodajalca, nekega brezposelnega intelektualca, in flagranti, ko se je pogajal z nekim Bosancem za steklenico zagonetnega prahu. Pri aretaciji je mirne duše priznal, da se je lotil posla v nadi, da kaj malega zasluži, da je dobil robo od dveh neznanih ljudi v »komisijo« in je podal tudi točen opis obeh. Steklenica, ki je bila zares tihotapsko skrivnostne zunanjosti, je vsebovala okrog 500 gramov belega praška in neznana trgovca sta zahtevala zanjo 20.000 Din, a če za tolikšno ceno ni kupca, bi se utegnila zadovoljiti tudi s skromnejšim zneskom. Policija je dala »kokain« preiskati in kemična analiza je pokazala, da gre za malovredno mešanico natrijevega sulfata in salicilata. Med kopo aretirancev, ki so v teh dneh živahnege prometa na policiji prišli kriminalnim agentom v roke, je bil tudi mlad brezposelni monter od nekod iz Avstrije, ki so ga prijeli zaradi občega suma, ker je bilo pač težko reči o njem. da od česa živi. Pri zasliševanju je na lepem iz-blebetal. da ima za sabo tudi nekaj dobrih kupčij s kokainom Tiste steklenice, kakršno so bili zaplenili pri onem Ljub- Ljubljana, 4. maja Domala tako pogoste kakor afere s ponarejanjem kovancev so dandanes sleparije s prodajanjem lažnih mamil. A medtem ko so pogoste izkušnje s krivimi kovanci ljudi že dodobra izmodrile in natakarice, branjevke, brivci in podobni poslovni ljudje vsakemu petdesetaku ali dvajsetaku dandanes že dobro pogledajo na zobe, preden ga sprejmejo od neznanega človeka, je za sleparije s kokainom še zmerom dovolj lahkovernega občinstva. Ta vrsta kriminala naravnost kričeče ka-rakterizira današnje življenjske in moralne razmere. Njegove žrtve postanejo zmerom kakšni imoviti ljudje, ki, prenasičeni že vsega, kar je zdravo pozemskega, sežejo na koncu še po takšnih, dušo in telo razkrajajočih užitkih, pa se jim namesto čudodelnega mamila na njihovo neznansko razočaranje raztopi na ustnah pogosto običajna kuhinjska sol. Policiji prihajajo na uho pač le redki primeri teh goljufij, ker žele žrtve po navadi prav tako, da ostanejo skrite, kakor sleparji sami. Še celo to se zgodi, česar si ne morete predstavljati pri nobeni drugi vrsti lopovščine: medtem ko sleparski prodajalec skesano prizna, da je goljufal, bo njegov oškodovanec prisegal pri bogu. da vse skupai "i nič res Nihče pač ne bi rad pred gosposko in pred javnostjo obveljal za kokainista — in še za tako sramotno ftll ste že razmišljali o tem - — če pravilno ne- P g ujete Vaše zobe? M Vi veste: zobje morajo zdržati celo življenje; njih ne morete nadomestiti! Dan na dan jih je treba čistiti — dan na dan celo življenje. Kolika zahteva! Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše? 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodont: 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino. 3. sulforicin-oleatDraBraun-licha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. ZATO VZEMI SARC0V KAL0D0 PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK ■-•-> -v-£ ljančanu, ao bile od njega. Priznal je, da je eno spravil v Zagrebu v denar, tri pa v Ljubljani, zatrjeval pa ie, da ni imel pojma o kakšni prevari. »Kokain« je prevzel v prodajo od nekega Švicarja. Policija je mladega moža izročila sodišču, nato pa bo imel opravka Se « našimi obrtnimi oblastvi. Škodo pa tipe seveda lahkoverni kupci, ki so s tem, da so plačali lepe zneske za brezpomembno kemično zmes, kaznovani strožje, kakor feo mogel njega zadeti paragraf. Potujoča razstava mladih Ribničanov Razstavljeni izdelki pravkar zaključenega tečaja. Kakor je že »Jutro« poročalo, so v začetku februarja osnovali na ribniški meščanski šoli lesno-obrtni tečaj s namenom, da vzbude zanimanje in strokovno poglo-be našo najbolj razširjeno domačo obrt, izdelovanje »suhe robe«, hkrati pa pripravijo temelj bodoči strokovni lesno-obrtni doli v Ribnici. Z znatno podporo bonske uprave ter domačih občin so za prvo silo opremili delavnico v poslopju ribniftke meščanske šole ter nabavili potrebno orodje. Lesne stroke je v tečaju poučeval akad. slikar g. Stane Cuderman, ki se je z vso vnemo in požrtvovalnostjo lotil dela ter na številnih primerih dokazal, da se da uvesti v Ribniški dolini s smotreno strokovno izobrazbo vsakovrstne lesene izdelke v lični, pristno domači obliki vse lepše kakor oni, na katere smo bili doslej navezani od uvoza iz inozemstva Komaj deset tednov je trajal tečaj, ki ga je posečalo 10 učencev. Razstava ob zaključku tečaja je pokazala velik uspeh ter živo potrebo strokovne izobrazbe, ki more edina ustvariti čvrste in trdne temelje uspešnemu razvoju domače lesne obrti. Velika šolska soba je bila napolnjena z novimi in ličnimi izdelki, ki so razpostavljeni v okusnih skupinah našli v številnih obiskovalcih polno hvale in priznanja. Kot zastopnik kraljeve banske uprave, oddelka za obrt in trgovino, si je ogledal razstavo banski inšpektor prof. Presl, ki se je podrobno zanimal za potek tečaja ter dal prirediteljem po svojih bogatih izkušnjah važnih smernic za prihodnji tečaj, kakor tudi glede priprav za otvoritev stalne strokovne lesno-obrtne šole v Ribnici. Razstavo je počastil s svojim obiskom tudi novi sreski načelnik g. dr. Brezigar s soprogo, ki je s tem dokazal, da mu toplo leži na srcu napredek ta razvoj najvažnejše narodno gospodarske stroke svojega sreza. Poleg domačih in okoliških občinskih zastopstev in organizacij si je razstavo ogledalo do malega vse okoliško prebivalstvo, tako da je bil razstavni prostor ves dan poln. Ličnost in vzorno izdelavo razstavljenih številnih strugarskih in rezbarskih predmetov. igrač, šatulj iz krivljenih in ravnih obodov itd. je povzdignila zlasti skladna ubranost barv, podanih v ornamentiranju z narodnimi motivi v tako prikupni obliki, da b* bilo vse razstavljeno blago na mah razorodano. ko bi le bilo naprodaj. Vsi izdelki so zaenkrat namenjeni le prihodnjemu tečaju kot vzorci. Prvi korak za smotren razvoj ta napredek našp najstarejše ta najbolj razširjene domače obrti je storjen. Z zahvalo vsem. ki so ga omogočali rričakuiemo od kr banske uorave. pa tudi od prizadetih občin, naklonjenosti ta razumevanja toefi t * bodoče, da dobi ribniška doEna čimprej svojo strokovno lesno-obrtno šolo, ki jo po ■wsej pravici zashiži. Le ž njo bo omogočen uspešen razvoj pa tudi obstoj domače lesne obrti, ki tvori v srezai najvažnejšo gospodarsko osnovo ter zadržka pretežni večini prebivalstva. Ker je namen tečaja vzbrkBtt v najširših krogih zanimanje za strokovno izobrazbo v izdelovanju te vrste blaga, je bila razstava prenešene še v Sodražico, kjer so jo ©tvorili preteklo nedeljo. Tudi tu je bila zelo številno obiskana ter žela priznanje in odobravanje, da se hoče dati prebivalstvu priliko strokovne izobrazbe, ki bo dala v lesni stroki novih smernic za izpopolnitev in s tem odprla nove vire dela in zaslužka. Iz teh razlogov Je predvidena razstava dne 12. maja tudi v Velikih Laščah, ki dajo s svojo gosto obljudeno okolico zelo veliko »suhe robe« na trg. Mlad pesimist iz hitierjevskega rajha Ljubljana, 4. maja Med številnimi mednarodnimi popotniki, ki so v teh prijaznih pomladnih dneh postali gostje ljubljanskih odgonskih naporov, je vsekakor vreden posebnega zanimanja simpatičen, 191eten trgovski pomočnik iz Kolna v Nemčiji, ki so ga prijeli, ko se je včeraj pripeljal % gorenjcem v Ljubljano. Kakor je pripovedoval na policiji, je od novega leta, torej ravno v času najmočnejšega hitlerjevskega pohoda proti brezposelnosti, ostal brez dela, pa se je odločil, da gre malo po širnem svetu. Preromal je že vso Nemčijo, Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Avstrijo, nato pa je pri Tržiču prešel v Jugoslavijo, odkoder je bil namenjen v Italijo in potem dalje v Egipt Po Nemčiji se je preživljal tako, da je prosil po župniščih, v inozemstvu pa je povsod iskal priložnostnega dela. Vse meje je prekoračil brez potnega lista in brez dovoljenja, a doslej ga niso še nikjer zadržali. Zanimiv je njegov odgovor na vprašanje, zakaj se je odpravil na pot — V Nemčiji, je dejal, nekaj let še gotovo ne bo boljše Nobenega upanja nisem imel na zaposlitev Brezposelnost bo brezdvoma še narasla, in preden bi jaz prišel na vrsto, bo moralo priti do dela še mnogo drugih, ki so starejši in potrebnejši od mene. Tako mi ni kazalo nič drugega, kakor da se za nekaj časa umaknem in se medtem malo razgledam po svetu. Iz Ljubljane bodo mladega popotnika poslali na italijansko mejo, da še dalje poizkusi svojo gnečo. Gospodarstvo Naše gospodarstvo v marcu Narodna banka je izdala običajno mesečno statistično poročilo, ki vsebuje poleg že znanih podatkov še naslednje zanimive statistične številke: Promet s vrednostnimi papirji na jugo-slovenskih borzah je zadnje mesece nekoliko nazadoval in je znašal v marcu 48 milijonov nasproti 54 milijonom v februarju in rekordnemu prometu 73 milijonov v januarju. Skupaj je znašal v prvem letošnjem četrtletju promet z vrednostnimi papirji na naših borzah 175 milijonov nasproti 164 milijonom v lanskem prvem četrtletju in 29 milijonom v predlanskem prvem četrtletju. Devizni promet na naših borzah pa je znašal v prvem četrtletju 321 milijonov Din nasproti 236 milijonom v lanskem in 181 milijonom v predlanskem prvem četrtletju. Indeks cen v trgovini na debelo, ki se je v januarju dvignil na 64.5, je v februarju popustil na 63.9, v marcu pa na 63.0 nasproti 63.3 v lanskem marcu. Indeks cen v trgovini na drobno pa se je zmanjšal od 70.1 v januarju na 69.8 v februarju, v marcu pa se je zopet dvignil na 70.7, vendar je bil pri tem še vedno za 1.2 točke nižji od lanskega indeksa v marcu. Vse hranilne vloge pri bankah in hranil nicah (brez kreditnih zadrug) so na dan 1. marca znašale 9980 milijonov Din nasproti 10.035 na dan 1. februarja in 9945 na dan 1. januarja; lani so znašale vse vloge na dan 1. marca 9912, predlanskim pa 9983 milijonov. Kakor vidimo, se stanje v zadnjih dveh letih ni bistveno spremenilo in se je nazadovanje hranilnih vlog že ustavilo; toda to velja le za hranilne vloge pri dveh velikih državnih zavodih, medlem ko se hranilne vloge pri ostalih zavodih še nadalje zmanjšujejo, seveda v manjšem obsegu nego prejšnja leta. Železniški promet je bil v prvem letoS-njem četrtletju nekoliko manjši nego lani in je bilo v celoti natovorjenih 284.0C0 vagonov nasproti 303.000 vagonom v lanskem prvem četrtletju in 286.000 vagonom v predlanskem prvem četrtletju. Za pomorski in rečni promet še niso na razpolago številke za marc, pač pa za prva dva meseca tekočega leta. Rečni promet je v prvih dveh mesecih znašal 32 milijonov kilometrskih ton nasproti 31 milijonom v prvih dveh mesecih lanskega leta. Tonaža v pomorske luke došlih ladij pa je v prvih dveh mesecih znašala 3,082.000 ton nasproti 3,177.000 tonam v prvih dveh mesecih lanskega leta. Konkurzov je bilo v prvem četrtletju otvorjenih 44 nasproti 77, 104 in 234 v ustrezajočem razdobju zadnjih treh let; prisilnih poravnalnih postopanj pa je bilo otvorjenih 45 nasproti 115, 90 in 370 v istem razdobju zadnjih treh let. Stanje Narodne banke V zadnji četrtini aprila se je zlata in devizna podlaga pri Narodni banki povečala za 5.9 na 1343.3 milijona Din; pri tem so predvsem narasle devizne rezerve od 56.2 na 61.1 milijona Din. Devize izven podlage pa so po večmesečnem stalnem naraščanju prvič nazadovale, toda le za 1.7 na 177.6 milijona Din. Menični portfelj je v preteklem tednu ponovno nazadoval za 15.7 na 1527.4 milijona Din, lombardna posojila pa so se zmanjšala za 0.2 na 259.2 milijona Din. Zaradi večje denarno potrebe gospodarstva ob ul-timu se je obtok bankovcev povečal za 65.3 na 4434.8 milijona Din, obveznosti na po-kaz pa so se istočasno zmanjšale za 41.8 na 1235.5 milijona Din, pri čemer so se naložbe po žirovnih računih skrčile za 31.7 na 499.1 milijona Din. Končno so se zmanjšale obveznosti i rokom za 15.1 na 287.1 milijona Din. Na dan 30. aprila je znašala vrednost zlate in devizne podlage skupaj z oficielno premijo 1726.1 milijona Din in kritje v zlatu in devizah 30.44% (prejšnji teden 30.430.'«); vrednost samega zlata v tresorjih Narodne banke pa je znašala 1559 milijonov Din in kritje v samem zlatu 27.49 %> (27.59%). ! PRIDE! PRIDE! Matsrke Chevalier i Pridelek medu v lanskem letu Kmetijsko ministrstvo je sedaj sestavilo podatke o razvoju čebelarstva v naši državi in jih zbralo v zanimivo statistiko, število panjev se je zadnje leto znatno povečalo. Dočim se je v prvem desetletju po vojni število panjev gibalo med 520.000 do 610.000, je v letu 1930. prvič naraslo na 657.000; potem pa je pričelo zopet padati in smo imeli v letu 1932. le 629.000 panjev. Od tedaj pa se je čebelarstvo pričelo zopet naglo razvijati. Naslednje leto je število panjev naraslo že na 671.000, lani pa se je povzpelo za nadaljnjih 7*/» na 719.000. Od tega odpade: na savsko banovino 119.000 panjev, na dunavsko 102.000, na drinsko 98.000, na moravsko 81.000, na zetsko 77 tisoč, na dravsko 75.000, na vardarsko 59 tisoč, na vrbasko 58.000, na primorsko 45 tisoč in na upravo Beograda 4000. V dravski banovini se je število panjev od leta 1932. do 1934. povečalo le od 72.500 na 75.000. Lansko leto je bilo za čebelarstvo zelo ugodno, čeprav je v začetku kazalo slabo. Kmetijsko ministrstvo ceni ves pridelek medu v naši državi na 5,897.00o kg, to je za 1.994.000 kg ali za 51% več nego v prejšnjem letu. V posameznih banovinah se ceni pridelek medu tako-le: v dunavski banovini 1,250.000 kg, v savski 1,141.000 kg, v drinski 650.000, v zetski 619.000 kg, v moravski 554.000, v vrbaski 477.000, v var-darski 466.000, v dravski 406.000, v primorski 401.C00 in na področju uprave Beograda 33.000. Pridelek v dravski banovini je bil torej razmeroma slabši nego v drugih banovinah. Poleg tega so čebelarji pridobili 569.000 kg voska, od tega 35.000 v dravski banovini. Vrednost pridobljenega medu znaša pri povprečni ceni 14 Din za kg, v celoti 82 in pol milijona Din. vrednost voska pa na okrog 17 milijonov, tako da znaša skupaj vrednost vse produkcije skoraj 100 milijonov. Trgovina z medom pa je v naši državi fte zelo slabo organizirana, zlasti je slab izvoz medu. na kar bi bilo treba polagati več pažnje. Evropa uvozi na leto iz prekomor-skih držav okrog 20 milijonov kg medu. Pred dvema letoma so med plačevali 8e po 20 Din kg, lani po 18 Din, letos pa se giblje cena samo med 13 in 15 Din. Gospodarske vesti =» Znižanje obrestne mere pri ZanatskJ banki kraljevine Jugoslavije A. D. Na predlog upravnega odbora Zanatske banke Je g. minister za trgovino in industrijo odobril naslednjo obrestno meno za posojila pri Zanatski banki počenšti od L maja t. L: 1) obrtnikom, ki nimajo delnic Zanat&ke banke 9%% na leto; 2) obrtnikom, ki imajo delnice Zanatske banke 9% na leto pod pogojem, da imajo ti obrtniki za vsakrlh 2000 Din posojila najmanj eno bančno delnico; 3) obrtnim produktivnim zadrugam 9% na leto; 4) mešanim kreditnim zadrugam za kreditiranje obrtništva 1% na leto; 5) obrt. zbornicam 7% na leto; 6) obrnim domovom 6% na leto; 7) na državne vrednostne papirje, delnice Narodne banke in Privilegirane agrarne banke 1% na leto. Interesenti-obrtniki za posojila dobe ustne ali pismene podrobne informacije pri podružnici tega zavoda v Ljubljani, Gajeva ulica 6. = 14. redni občni zbor Pokojninskega zavoda v Ljubljani. V nedeljo 2. julija t. L bo ob 9. dopoldne v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani 14. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Volitev enega namestnika člana upravnega odbora. 3. Poročilo revizorjev o računskem zaključku za leto 1934. 4. Razprava in sklepanje o poslovnem poročilu upravnega odbora in o odvezi. 5. Določitev zneska za sklad o podpiranju potrebnih brezposelnih zavarovancev. 6. Določitev zneska za podpore po § 6 pravilnika o draginjskih do-kladah. 7. Sklepanje o pridobitvi nepremičnin. 8. Slučajnosti. — XV. ljubljanski velesejem bo od 1. do 11. junija t. 1. Velesejem bo bogato založen z izdelki naše industrije in obrti ter bo vsakemu obiskovalcu služil kot najboljši nabavni vir najrazličnejših potrebščin. Vele-sejmu bodo priključene tudi posebne razstave, med njimi velika gasilska razstava, ki ima namen pokazati razvoj in sedanje stanje našega gasilstva. Kako se žena praktično uveljavlja v raznih poklicih, bo pokazala razstava »Žena v obrti« Tehnični višek te razstave bo modna revija, kjer se bodo živi modeli predstavljali občinstvu, oblečeni po najnovejši modi. Poučna razstava o domači volni in njeni uporabi bo zelo zanimiva, posebno ker se bo predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov, kar je posebno važno za naše podeželje. Razstava malih domačih živali bo prirejena v cilju pospeševanja in razširjenja reje onih vrst in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeh in dobiček. Posetniki velesej-ma imajo na železnicah, parnikih in avio-nih polovičen popust. = Gojenje nageljnov v Dalmaciji. V zadnjem času so v Dalmaciji pričeli gojiti razne vrste cvetja, ki uspeva le v toplem podnebju, pred vsem pa velike vrtne nageljne. V zimskem in pomladnem času se v našo državo uvažajo znatne količine nageljnov, pred vsem z italijanske in francoske riviere. Klimatične razmere v Dalmaciji pa omogočajo, da doma gojimo z enakim uspehom tako cvetje, s čimer bi odpadla potreba uvoza. V Dalmaciji in tudi na otokih je mnogo zalivov, ki so zavarovani pred vetrom in imajo stalne sezonske padavine, tako da so glede na toplo zimo dani vsi pogoji za gojenje zimskega cvetja, v zadnjem času so zlasti v Splitu pričeli v velikem obsegu gojiti nageljne. Samo v okolici Splita imajo sedaj okrog 300.000 takih rastlin, ki so jih go-jitelji dobili iz Francije in Italije. Tudi v Dubrovniku in v Boki Kotorski ter na nekaterih otokih so pričeli gojiti nageljne in lahko danes računamo, da je v Dalmaciji že 1 milijon takih rastlin. Kakor je podoba, se bo umetno vrtnarstvo v Dalmaciji še razširilo in bomo v doglednem času postali neodvisni od uvoza zimskega cvetja iz inozemstva. = Poslovanje oddelka kontrole mer v Ljubljani, Uradni prostori navedenega oddelka se prično 15. t. m. prezidavati in popravljati. Ker se ne bo moglo po 15. maju zaradi teh del, ki bodo predvideno trajala 2 do 2 in pol meseca, uradovati v sedanjih uradnih prostorih, se bodo od 10. maja naprej sprejemala vse vrste merila in sodi v tolikšem obsegu v uradni postopek, kolikor jih bo mogoče do 14. maja t. L izvršiti. Merila (tehtnice, uteži, tekočinske, suhe in dolžinske mere), ki se imajo v Ljubljani v le- Film Z. K. D. V prostorih Elitnega kina Matice V počastitev materinskega dneva Danes ob 11. uri dopoldne film, namenjen našim mamicam MATI Skrivnost materinske ljubezni. Najnižja vstopnina: 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 dinarja tošnjem letu ponovno preizkusiti, se bodo po trgovcih in obrtnikih na poziv oddelka kontrole mer po izvršenih adaptadjskih delih predlagala v uradni preizkus. Stranke morejo za merila in sode v času adap-tacijskih del v nujnih slučajih zaprositi za uradni preizkus na licu mesta pri njih na domu. — Zbornica za TOI opozarja interesente na to s pozivom, da v tem smisla uredijo svoje opravke pri tem uradu. = V trgovinski register sta se vpisali naslednji tvrdki: Tovarna zamaškov in sta-njolnih kapic, I. Bratuž & H. Demšar, Ljubljana VII., Celovška 32; Petek Ivan, trgovina s sadjem na debelo in eksport v Fra-mu. = V likvidacijo je prešla: »Zaščita«, r. z. z o. z. v Ljubljani (likvidatorja: Sako Bav-dek in dr. Lojze Campa). Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 357 milijonov Din nasproti 4.89 in 2.05 v prejšnjih dveh tednih Na svobodnem deviznem trgu so tečaji ostali v glavnem nespremenjeni in so se gibali na bazi 15.40 — 15.50 Din za švi carski frank. Devfse. Čarih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14.95, Newyork 809. Bruselj 52.3250, Milan 25.4625, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.85, Berlin 124.30, Dunaj 57.85, Stockholm 77.10, Oslo 75.10, Kobenhavn 66.75, Praga 12.8950, Varšava 58.30, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dnnaj. (Tečaji v priv klinngu.) Beograd —, London 25.96, Milan 44.17, Newyork 535.66, Pariz 35.44, Praga 2232, Curih 173.62 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Dona). Državne železnice 26.40, AJpine-Montan. 11.50. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 2L, 5., 7.% in 9.*4 zvečer ruskosovjetskega velefllma Globoko znižane cene Blagovna tržišča ŽITO. + Chieago, 4. maja. Začetni tečaji: Plenica: za maj 97.1250, za julij 97.3750, za september 97.50; koruza: za julij 83.50, za september 78.50. -h Winnipeg, 4. maja. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 87.75, za julij 89.25, za september 86.50. + Novosadska blagovna borza (4. L m.) Do jeseni borza v Novem Sadu ob sobotah ne bo poslovala. 2IV/NA. + Mariborski živinski sejem. Na živinski sejem 30. aprila je bilo prignanih 333 glav goveje živine, prodanih pa je bilo 167 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 2.75 — 3.50 Din, poldebeli 2 — 2.50 Din, plemenski 2.50 — 3 Din, biki za klanje 2.25 — 2.50, klavne krave debele 2.50 do 3.50, plemenske krave 2 — 2.25. klobasa- rice 1 _ 1.50, molzne in breje krave 2.25 do 2.50, mlada živina 2.50 — 3.25 in teleta 3 — 4 Din za kg žive teže -- Ni še prepozno! Čeprav se bližamo 2e petemu mesecu v letu, vendar še ni treba obupati nobenemu — saj je še zmerom čas: z vsakim dnem lahko postaneš naročnik ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE EN SVET«, ki te bo razvedrila in poučila! + Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 3. t. m. je bilo pripeljanih 366 svinj, prodanih pa 142. Svinje so se prodajale za kg žive teže po 4—5.50 Din, za kg mrtve teže pa pt> 7—8.50 Din. Mladi prašički pa so se prodajali: 5 do 6 tednov stari po 45 — 70 Din, 7 do 9 tednov stari po 80 — 90 Din, 3 do 4 mesece stari po 150 — 160 Din, 5 do 7 mesecev stari po 200 — 250 ter 8 do lo mesecev stari po 30q do 340 Din. BOMBAŽ. + Liverpool, 3. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.52 (6.47), za oktober 6.21 (6.13). + Newyork, 3. maja. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za maj 11.85 (1L74), za oktober 1151 (11.39). Ob grobe odličnega nacionalnega borca Ljubljana, 4. maja Današnje »Jutro« je že pisalo o življenju in smrti zaslužnega nacionalnega borca srbskega juga, bivšega narodnega poslanca Jovana Stanojkoviča, ki je bil organizator četništva na srbskem jugu ter se je v neštetih bitkah proslavil kot čet-niški vojvoda Dovezenski. Jovan Stanoj-kovič, vojvoda Dovezenski predstavlja s svojim življenjem in delovanjem pravo epopejo gigantske borbe za svobodo. Rojen pod tujim jarmom, se je ves posvetil svoji ožji domovini ter žrtvoval vse svoje sile njeni svobodi. Položaj naših rojakov v takratni Turčiji je bil obupen. Gospodarsko so jih iz-žemali turški in arnavtski veleposestniki, v narodnem oziru pa so bili pod terorjem vsemogočnih kajmakamov in bugaraških komitov. V tej težki in neenaki borbi je jel srbski živelj polagoma izumirati in izginil bi, ako bi mu v teh usodnih časih ne priteJcli na pomoč možje, ki so imeli samo en cilj, da zasužnjeni narod v Makedoniji prebude iz narodnega mrtvila, ga kulturno dvignejo, ga gospodarsko ojačijo in s tem usposobijo za veliki in odločilni boj za osvoboditev izpod turškega jarma. Med temi redkimi idealisti je bil pokojni vojvoda Dovezenski med prvimi. Kot učitelj je vzgojeval narod v nacionalnem duhu, mu vcepljal vero v boljšo bodočnost in mu požrtvovalno pomagal v borbi za gospodarsko osamosvojitev. Toda kmalu je uvidel, da to delo na nacionalnem, kulturnem in gospodarskem po-prišču še ne zadostue, ako se hoče rešiti propada srbski živelj v takratni Makedoniji. Zato je končno posegel še po orožju. Zamenjal je pero in knjigo s puško in bombo. Postal je prvi organizator četniškega pokreta v Makedoniji. On — učitelj in vzgojitelj mladine, je vzel puško v roke in postal zaščitnik svojega naroda pred turškimi in arnavtskimi nasilstvi in pred terorjem makedonstvujuščih. Ostal je na braniku Zvočni kino Ideal V počastitev materinskega dne! Slavna in lepa DOROTEA W IE CK v prekrasnem materinskem filmu UKRADLI SO JI OTROKI Paramountov zvočni tednik! Vstopnina: Din 4.50 in 6.50 •redstave ob 3.. 5. 7. In 9. H uri Rezervirajte vstopnice! Paramountov zvočni tednik ! Nova: Merrie Melodye: »NASMEJ SE ŠE ENKRAT!« v katerem nastopajo člani Hudožestvenega teatra v Moskvi To Jc delo, ki po svoji lepoti in globini presega vsa dosedanja dela Film življenja, pesmi, godbe in trpljenja. Predprodaja vstopnic od 11. do y2 13. ure: pravic svojega rodu, dokler ni tudi tej raji L 1912 zasijala svoboda. Hotel je že zamenjati puško zopet s peresom in knjigo pa je izbruhnila svetovna vojna, ki mu je znova potisnila v roke puško. Ko je bila borba za osvobojenje končana, je slekel četni-ški kroj in se znova posvetil delu za narod. L. 1931. je bil izvoljen za narodnega poslanca v svojem rodnem okraju — žeglji-govskem. Tudi kot poslanec se je z isto vnemo in ljubeznijo, kakor nekdaj kot učitelj boril za pravice svojih rojakov. Jugo-slovensko idejo je sprejel z vsem srcem in z vso dušo. V sokolstvu je zrl organizacijo, poklicano, da v nacionalnem duhu prekvasi ves narod. Dasi je bil že v letih, je ves navdušen oblekel sokolski kroj in smatral za svojo dolžnost, da se udeleži vsakega so-kolskega zleta. Tudi L 1932. se je udeležil sokolskega zleta v Ljubljani. Bil je takrat prvič v Ljubljani. Prirasla mu je k srcu. In od takrat je ob vsaki priliki, ki se mu je nudila, rad prihajal k nam, poudarjajoč vedno, da se počuti v Ljubljani, kakor doma v Južni Srbiji. Na zborih in shodih, ki jih je svoječasno prirejala JNS pri nas, je bil vojvoda Dovogenski opetovano navzoč in vsikdar se je vračal domov, kakor je zatrjeval, poln vere v zmagovitost jugoslo-venske ideje. — Slava njegovemu spominu! Z novim avtobusom v dolino Krke Ljubljana, 4. maja Pred dnevi so zastopniki tujskega prometa in tiska krstil nov odprti izletniški voz avtobusnega podjetnika g. Jošta, v nedeljo pa se je druga družba odpeljala z novim avtobusom bratov Vehovcev na poizkusno vožnjo proti Dolenjski: znamenje, da stojimo na pragu nove tujskoprometne sezone, za katero se hočejo naši prevozniki dodobra pripraviti. Saj nam je za prirejanje boljših izletov doslej v resnici manjkalo zadosti lepih, modernih, udobnih voz, obenem pa se kaže nujna potreba, da se stari, onemogli avtobusi, ki so na nekaterih rednih linijah že doslužili svojo mero kilometrov, umaknejo mlajšim, zahtevam modernega prometa ustrezajočim vozilom. Novi avtobus bratov Vehovcev bo služil predvsem za oskrbovanje izletniške zveze med Ljubljano in morjem, ki je posebno aktualna zlasti zaradi tega, ker obstoji nevarnost, da ostane Ljubljana letos brez redne avtobusne proge na Sušak. Gostje, med katerimi so bili poleg zastopnikov časopisja tudi predstavniki ban-ske uprave in Zveze za tujski promet, so se tokrat odpeljali v dolino Krke, ki je po svoji romantični mnogolikosti pač menda najlepša dolina slovenske zemlje. Od Krke pTeko starodavnega Žužemberka, Novega mesta in Št. Jerneja do Kostanjevice je tekla pot skozi eno najlepših nedelj letošnje pomladi, nato pa so se izletniki skozi Smarjeto, Mokronog in Trebnje vrnili v Ljubljano. Udeleženci te vožnje, ki ji zaradi dovršenosti in udobnosti kar ne moremo reči poizkusna, niso mogli prehvaliti lepe Dolenjske, prijaznega gostoljubja in voza. Avtobus nudi zaradi svoje obsežnosti (33 sedežev) in skrbne izdelave resnično udobje, kakor ga pri starejših vozovih nismo vajeni. Kljub temu, da je proga tekla po cesti, ki ni najbolj idealna, je bila vožnja prav prijetna in niti malo utrudljiva, za kar gre hvala predvsem izborni ureditvi peresja. Šasijo znamke Bedford je dobavila ugledna ljubljanska tvrdka Desa iz inozemstva, karoserija in vse ostalo pa je delo najodlicnejših domačih tvrdk. Novemu avtobusu želimo, da mu nikoli ne bi manjkalo potnikov in da bi tako pomalem vsem ljudem odkril lepote naše lepe zemlje, ki samo čaka in prosi obiska. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Ulj Zvočni kino Dvor TeL 27-30 Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri premiera velefilma VOLGA - VOLGA Film po znani ruski narodni pesmi Režija: Turžansky B. A. Schlettovv, Lilian Hall-Davis Vstopnina: Din 4.50 in 6.50 Vremenski pregled Domala vsa Evropa je doživela v tem tednu temeljit vremenski preobrat, krepak udor mrzlega zraka, ki je povzročil slano in pozebe, marsikje pa vrgel tudi sneg. Mrzle reakcije v maju niso nič nenavadnega. Nasprotno; povsem normalne so in pričakovati jih moremo sleherno leto. Ljudska tradicija jih druži z dnevi, ko se praznujejo oni trije —aciji, znameniti ledeni možje, sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij, v dneh 12., 13. in 14. maja. Z dolgoletnimi opazovanji vremenskih razmer pa se je moglo ugotoviti, da se obnova hudega mraza pojavlja na prav različne dni majnika, nekatera leta poprej, druga pozneje, ne pa morda samo na dneve, ko nraznuiejo svoj god oni znameniti vreme-njaki. Letos se je udor zakasnelega mraza dogod" takoj v začetku meseca, kar potem talcem ni tako izreden pojav: kdor si Heleži vremensko kroniko, se bo mogel prepričati, da se je tudi v preteklosti že tako dogajalo, pa se bo pač tudi v bodočo. Tudi ni rečeno, da bi še v letošnjem maju ne doživeli ponovne hude ohladitve. Saj je ugotovljeno, da nastopa tudi še v juniju, pa prav občutna. Toda takrat je splošno segrevanje že toliko napredovalo, da se ne more več shladiti do škodljive pozebe, dasi slabša slana tudi v juniju ni izključena, zlasti v neugodnejših legah. Letošnja mrzla reakcija je zasegla zelo široko področje v Evropi. Začela je že prejšnji teden, močno se je stopnjevala, ko je ob prehodu čez soboto in nedeljo depresija iz srednje Evrope nenadoma krenila dalje ter se prestavila s svojim središčem nad osrednjo Rusijo ter tako s svojim zadnjim sektorjem sprožila močan tok polarnega zraka proti jugu. Tem bolj, ker je bil že v prejšnjem tednu mraz od Belega morja udri v severno Rusijo, pa se je mogel sedaj naglo transportirati dalje. 2e v torek zjutraj je bil mraz preplavil vse baltiško področje, pa zavzel preko tega že velik del srednje Evrope, posebno Poljske. Naše kraje je mrzla povodenj dosegla v toku srede, ko se je na hitro jako shladilo in je tudi po nižjih predelih naše države snežilo. V četrtek je mraz prodiral že na južno Jadransko morje ter v zgornjo Italijo, snežilo je ta dan po vsej Poljski, pa po delih Nemčije in ponekod po Skandinaviji in Rusiji. Enaka temperatura je zavladala v Moskvi kot v Berlinu in Varšavi, Pragi, Monakovem in na Dunaju, tudi v Beogradu je bilo le za spoznanje toplejše. Se nekoliko toplejše je bilo na zapadu, na Angleškem in Francoskem, kjer se je bilo ta čas že znova segrelo. Za udarom mrzlega polarnega zraka se je namreč razprostrl visok zračni pritisk, širok anticiklon, ki je z zjasnitvijo ustvaril pogoje za toplejše vreme. Na zapadu se je to uveljavljalo že v prvi polovici tedna, pri nas šele na koncu. In sedaj potuje segrevanje proti vzhodu, kakor je poprej v isti smeri napredovalo ohlajanje. Tem bolj se bo segrelo, kadar nas doseže vpliv nove depresije, ki se že zbira nad Oceanom ter se pripravlja, da potegne iznad toplih južnih morij gorko strujo in jo razgrne preko Evrope. Saj naše vreme ni nič drugega kot večno menjavanje med vdori zraka od severa In od juga, menjava sub-tropskega in subpolarnega režima. Iz življenja na dežel? BLED. V zvočnem kinu Bledu bo nastopila danes ob pol 16. in ob 20. Dorotea Wieck v pretresljivem filmu »španska romanca«. Predigra novi Paramountov tednik. DOBRNA PRI CELJU. Po pravih pomladansko toplih dnevih je snežna odeja pokrila zdraviliški park, ki je bil že ves poln vijoltic in trobentic in drugih pomladnih cvetlic. V resnici nas je ločilo od sezone le še nekaj dni. Zdaj je že izginilo neprijetno aprilsko iznenadenje. Priprave za setzono so končane, nove zgradbe se do-vršujejo. Posebno prijetno bo iznenadila v letošnji sezoni goste zdraviliška razširjena kavarna, kjer se ob eviranju godbe tako radi hlade v senci borovih velikanov. Novozgrajeni del Zdraviliškega doma s 67 moderno urejenimi sobami, ki se bodo mogle uporabiti že v letošnji sezoni, bo odpomogel pomanjkanju stanovanj, ki se je tako neprijetno občutilo v preteklih le- PRIDE! PRIDE! Maurke Cfisvaller tih. Tudi Svicarija bc sprejela goste v novi obleki, ki se je prilagodila lepi okolici Ugodno zimsko vreme je podpiralo zdraviliško upravo v izvedibi prve etape velikopoteznega načrta, ki bo postavil Dobrno v kratkem času v prvo vr»u> naših modernih zdravilišč. GROSUPLJE. Na kritiko »Vrnitve« je izšla protikritlka, ki skuša osramotiti pisca kritike. Gospod in gospodična je pravilen naziiv, saj je pisec te »kontre« Kam ugotovil, da kritik ni Sokol. Za kritika je glavno vtis glume in ne študiranje drame. Kritik nadalje ne sme biti član dra-matske družine. Vse to naj vežbajoč se protikritik upošteva. RADEČE. Gospod Anton Polanc, »ati župan«, je praznoval z ljubljeno družico go. Fani in hčerkama Marico in Slavo srebrn jubilej svojega pilodonosnega dela v Radečah. Pred 25 leti je bil prišel v Radeče in kupil od pokojnega Brunschmida majhen mlin. S svojim neumornim delom si ie pridobil srca ljudi, s katerih pomočjo ei je sčasoma postavil valjčni mlin, ki je eden največjih v vsem krškem srezu. To je pravo industrijsko podjetje, ki posluje z vagonskimj pošiljkami ter zalaga bližnje in daljne veletrgovce z moko in mlev-sbimi izdelki. Po 251etnem trudu stoji mlinska industrija g. Polanca na višku in služi drugim v zgled, kaj zmore delavnost in poštenost preprostega človeka, ki se je takorekoč iz nič povzpel na zavidanja vredno višino. G. Polanc je pred 25 leti 8oustanavljal radešfkega Sokola. Vedno je stopal na plan kot pravi Jugosloven in oznanjal ljudem zmago pravice in resnice Sokolstva. Občani so ga izvolili za svojega predsednika. Med gasilci je častni član. JNS ga je izvolila za podpredsednika sre-skega odibora Nešteto funkcij opravlja. In delo ga ohranja čilega, še pet križev do stoletnice! RIBNICA Pokol<»k'i zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 in 20 zvočni film »Tommy Boy«. Za dodatek nov zvočni Foxov tednik Slana je morila... Žalostni kresovi po vinogradih — Ogromna škoda po nižje ležečih nasadih Novo mesto, 2. maja. Po vsej Dolenjski je s prvim majem zavladal nenavaden mraz. Po Gorjancih in kočevskih hribih je padel v sredo nov sneg. Od četrtka na petek zjutraj je padla temperatura na 2 stopinji pod ničlo. Močna slana je v petek zjutraj uničila vinogradnikom mnogo trsja, ki je že poganjalo. Sadje, ki je bilo v bohotnem cvetju, kakor tudi nežne vrtne kulture je mraz popolnoma ugonobil. Ta vremenski prevrat je za revne dolenjske kmetovalce huda nesreča. Ptuj, 4. maja. Od mraza in slane v zadnjih dneh so posebno kruto udarjene revne Haloze. Po nižje ležečih sadonosnikih je škoda največja. Ponekod se ceni na 80 odstotkov. Vinogradi so nekoliko manj oškodovani. Ljudstvo v Halozah je v največjih skrbeh zaradi svoje splošne revščine in zaradi mnogih prirodnih nezgod. Vinogradniki in tudi siromašni viničarji so polagali letos velike nade na sadni pridelek, upajoč, da si bodo z njim pridobili denarna sredstva za najpotrebnejši živež. Trije nenavadno mrzli dnevi so uničili tudi te nade in pričakuje ljudstvo sedaj samo še pomoč od skromnega zaslužka pri izvršitvi javnih del. Vse nade revežev se oklepajo gradbe cest Les kov ec—Podlehnik in Zavre—Turški vrh. Uničujoče delo mraza in siane so skušali vinogradniki in sadjarji preprečiti z zaži-ganjem kresov iz mladega vejevja, slame in mokre stelje. Po Slovenskih goricah in Halozah so goreli nešteti taki žalostni kresovi Z dimom se je ponekod v vinogradih in sadovnjakih nevarnost deloma preprečila, drugod pa ni bilo pravega učinka, ker dim ni ostal pri tleh, temveč se je v suhem ozračju naglo dvignil. Strokovnjaki dajejo po tej hudi nesreči revnim kmetom le še nekaj upanja. Če je bil cvet le tri dni pred pozebo oplojen, mu mraz ne škoduje, četudi odmrjejo nežni cvetni deli. Tako bodo morda sadovnjaki, ki so se razcveteli že pred petimi dnevu še rešeni. Zlatar, 4. maja. Po Hrvatskem Zagorju je povzročila slana veliko škodo. Popolnoma so uničeni mladi orehi, a tudi ostalo sadno drevje ima hudo šikodo od pozebe. Po vinogradih nižje in zaprte lege znaša škoda preko 20 odstotkov. Ker je nov sneg na Ivančici in Zagrebški gori včeraj skopnel, upa prebivalstvo, da je konec nevarnega mrzlega vala. Po vrtovih in njivah je po-zeba najbolj škodovala gTahu, ki ga bodo morali vnovič saditi. V Karlovcu je bilo včeraj zjutraj zelo mrzlo. Temperatura se je znižala na 4 stopinje pod ničlo. V okolici Karlovca, Draganiča, Ozlja in Jaškova so za 80 odstotkov in še več uničeni vinogradi. Subotica, 4. maja. V subotiški okolici in po vsej severni Bački je v četrtek ponoči pozeba napravila ogromno škodo po vinogradih, sa-donosnikih in nasadih. Na Paliču je bilo minus 5 stopinj. Posestniki so se obrnili na občinske uprave ter zahtevali komisijski pregled škode zaradi odpisa davkov. Gradnja ceste Krško-Gora-Sv. Duh Gradnja prepotrebne ceste Kržko-Gora-Sv. Duh je v popolnem razmahu, zaposlenih je dnevno nad 100 delavcev. Betonska dela so izvečine že izvršena, ceste je dograjene že približno 1 km. Nova cesta bo za okoliške vasi velikanskega gospodarskega pomena, trenutno pa ima zaslužek pri gradnji dnevno nad 100 delavcev, ki so doma večinoma s Krškega polja. Gradnjo ceste je izposloval predsednik krške občine gosp. Joško Pfeifer, ki vodi in nadzira obsežno delo. Slika kaže zaposleno delavstvo. S Tonetu Ajstru onstran groba Krška vas, 4. maja Izzvenela je pesem, poklonili so se so-kolski prapori, zasuli so grob. Potrti smo se razhajali prijatelji in znanci. Brat Tone Aj-ster, da si videl naša srca! Krvavela so ob misli, da Te ni več med nami, da Te ne bomo več videli, nič več slišali Tvoje pesmi. Se ni dolgo, ko smo skupno delali pri Sokolu v Krški vasi, ko smo skupno igrali. Še na svečnico. Vsi so občudovali mladega študenta Jaroslava, katerega si Ti predstavljal, a gledalci Te niso mogli prehvaliti. Ni ga, ki Ti bi bil enak. Pa pri pevskem društvu! Zaiskrilo se Ti je oko, ko smo se pogovarjali o pesmi in iz Tvojega grla se je izvila mila domača esem, ki Ti je bila spremljevalka v živ-jenju in na zadnji poti. Velika vrzel je nastala pri pevskem društvu, nemogoče bo nadomestiti mladega tenorista. Rad si vedno napeljal pogovor na pevski zbor, kateremu si dal vsebino življenja, ob spominu ra pesem Ti je oživela duša, ki je živela v njej in se v njej tudi izživela. Zapihal je jug, zadehtela je pomlad in v njej si legel. Skrb se je naselila v nas za Tvoje zdravje, a vedno smo Te pričakovali, da se pojaviš spet zdrav med nami. Kar naenkrat pa se je razvedelo: »Tone je umrl«. Tesno in prazno nam je. Nastopili smo s teboj poslednjo pot. Prišli so Sokoli iz Brežic, od Sv. Križa, iz Cer-kelj, in sprejeli smo te najbolj prizadeti, da Te ponesemo tja, od koder ni vrnitve. Prapori so plapolali v vetru, a naša srca so se krčila v brezmejni boli, posebno še ob pogledu na strte tvoje starše. Izzvenela je pesem, poklonili so se so-kolski prapori, zasuli so grob. Ne bomo Te več videli, toda bratstvo in pravo prijateljstvo veže preko groba! Naš zadnji zdravo, Tone! Počivaj v miru! Z. hi naporne jetniške službe v mirno življenje Ptuj, 4. maja. Te dni se je poslovil od kazenskega sodišča sodni zvaničnik B a m b i č Ivan, ki je premeščen k civilnemu oddetku. .Tet-ničar g. Bambič je zelo dobro znan Ptuj-čanom, še bolj pa raznim pretepačem in razgrajačem, ki so našli pri niem mirno zavetje, da si ohladijo vročo kri in živce. Veliko kaznjencev je naš dobrodušni jet-ničar sprejel, saj je odpiral in zaklepal mračna vrata jetnišnice celih 13 let. Vso to dobo je opravljal težavno in odgovorno službo popolnoma sam in je le redko-kedaj zapustil jetnišnico. Le če mu je tu in tam dopsščal čas, se 'je podal takole vsakih 14 dni med mirne ljudi, kjer je našel razvedrilo. Vso to dobo ie sprojel pod svojo gostoljubno streho 2789 preiskovancev, 7810 delinkventov, 3200 političnih kaznjencev in 81 dohodarstvenih kaznjencev, skupaj v celem 13.880 zapornikov. Vsi ti številni kaznjenci so dobivali prehrano iz njegove kuhinje, za kar je skrbela njegova zvesta družica gospa Ivanka, brhka koroška korenina, ki je znala s pičlimi denar- nimi sredstvi pripravljati jedi, da ni bilo nikdar slišati kake pritožbe tako glede prehrane kakor tudi glede reda v zaporih. V 13 letih je razdelila ga. Bambičeva 106.214 porcij. Ves ta čas je imel g. Bambič na prehrani največ 72 in najmanj po 4 osebe na dan. Zapori niso bili za časa njegove službe nikdar prazni in živci g. Bambiča tudi nikdar ne mirni, saj ni čuda, saj je bil sam za vse, pomagala mu je v službi le soproga. Iz temnega jetni-škega zapora se je preselil po 35 letih svoje celotne sodne službe na svoj lastni dom v prijazno Vičavo, kjer si bo ob šumenju deroče Drave odpočil živce in bo tudi kmalu vžival zasluženi pokoj. Maj, mesec izletov Maj nam prinaša pomlad, ko se odene vsa narava v zelenje in cvetje, ko zakipi vse v novem življenju. Zato človek najrajši pohiti v prosto naravo baš v maju, zato prirejajo tudi šole majniške izlete. Šolska vodstva opozarjamo, naj se spomnijo pri majniških izletih tudi naše lepe Dolenjske, ki je mladina z redkimi izjemami sploh še ne pozna. Polževo pri Višnji gori, od koder je čudovito lep razgled po Dolenjski tja do Gorjancev in kočevskih hribov, pa tudi daleč gori na vse naše zasnežene planine, je za majniške izlete šolske mladine še posebno priporočljivo. S Polževega so lepi in zgodovinsko zanimivi izleti na Krko, na Muljavo, kjer stoji Jurčičeva rojstna hiša, v Stično, kjer si lahko ogledamo znameniti stiski samostan itd. Poskrbljeno bo, da bodo imeli izletniki na razpolago vodnike, ki jim bodo pokazali pot s Polževega v bližnje kraje. Sicer so pa pota itak večinoma markirana. Priporočljivo je pa obvestiti o izletu vsaj en dan prej oskrbnika doma na Polževem, da lahko vse potrebno pripravi. Dom ima svoj telefon, kličite samo Višnjo goro, pa dobite takoj zvezo. Zveza občinskih nameščencev izvrstno napreduje Zveza organizacij občinskih uslužbencev •kraljevine Jugoslavije, katere podpredsednik je ljubljanski magistratni direktor Jančigaj Franc, je uvidela nujno potrebo, da se razširi prav v vse kraje naše države in da v organizacijo pritegne vse občinske nameščence. To je najnujnejša potreba, če se hoče občinsko nameščenstvo uspešno beriti za svoje pravice in če hoče doseči pozitivne rezultate. V ta namen je Zveza po svojem predsedniku pričela podrobno organizacijo. Doslej je bila prganizacija občinskih nameščencev vzorne izvedena v dravski, savski, vardarski in dunavski banovini. Zadnje čase se je pričelo delo tudi v primorski banovini Na veliki ponedeljek se je podal magistratni direktor Jančigaj z generalnim tajnikom Zveze Horvatičem Markom v Split, da izvede organizacijo primorske banovine. Ustanovni občni zbor banovinske zveze je bil v dvorani mestne občine splitske. Prispeli so tjakaj delegati iz šibenika, Splita, Dubrovnika, Livna, Mostarja in od drugod. Direktor Jančigaj je poročal o težkem in uspešnem delu Zveze za naše pravice tako ob priliki zakona o selskih obči- nah iz leta 1933. kakor tudi zakona o mestih iz leta 1034. Dokazal je, kako sta občinske nameščence poleg drugih podpirala z največjo ljubeznivostjo in poštenostjo bivši minister dr. Kramer Albert in narodni poslanec dr. Miloslav Stojadinovič. Z njuno pomočjo je bilo mogoče doseči vsaj nekoliko zadovoljiva določila glede ureditve službenih razmerij nasproti občinam. Z velikim altruizmom je nameščence podpiral tudi beograjski tovariš Slobodan Vida-kovič. čaka pa vse še trdo delo, ker so v zakonu o mestih določbe, ki odvzemajo namečieneem pridobljene pravice. To bo treba odpraviti. Zato je Zveza že predložila spomenico na merodajnih mestih za revizijo oziroma premembo teh določil. Z veliko skrbjo gleda uslužbenstvo mest v bodočnost zaradi ureditve svojih položajev z državnimi, kar morajo po zadnji ministrski uredbi izvesti banovine. Upati je, da bodo banovine uvaževale posebne določbe posameznih mest in ureditev položajev in da bodo te uporeditvve izvedle pravično in ne bodo delale brez povoda škode nacionalnim in zavednim mestnim uslužbencem, kar je vsekakor želeti in je to v interesu občin, naroda in države. Vsi vemo, da je dobra občinska uprava odvisna le od dobrih uradnikov, katere bo pa mogoče dobiti le takrat, če bo njihov gmotni položaj primemo urejen. Dobro urejene občine so pa temelj države. Poslušalci so pozorno sledili izvajanjem direktorja Jan&Lgaja kakor tudi nadaljnjega govornika Horvatiča in so nato poslali brzojavne pozdrave notranjemu ministru Velji Popovidu, ministru dr. Kramerju, na^ rodnemu poslancu dr. Miloslavu Stojadino-viču in tovarišu Vidakoviču. Za predsednika je bil izvoljen direktor splitske občine, v odbor pa zastopniki vseh v organizaciji zastopanih mest. Splitski tovariši so se zahvalili govornikoma za izčrpno poročilo, sklenili iti na delo in tfaztegniti organizacijo na vse občinske uslužbence, ker so se prepričali, da je le močna organizacija najboljše varstvo za zaščito njihovih pravic. IU^^^oA 1 1 | Od*«. - "" Mforfatg* Upor 7. lovskega bataljona pred 17 leti Ljubljana, 4. maja O. Janko P i nt ar, nadlovec in evidenčni vodja bivšega 7. lovskega bataljona, nam je poslal v spomin na žrtve vojaškega upora pred 17 leti naslednje vrstice: Oanašnji članek »Jutra« »Žrtve radgonske vstaje bodo počivale v domači zemlji« sem prečital z vso pozornostjo in poglobil sem se spet v svete spomine na drage tovariše in prijatelje. Pojasniti in popraviti pa moram nekatere podatke, da med bivšimi vojaki-tovariši in prijatelji pokojnega Boštjana Olipa ne bi bilo nespora-zumljenja. Dan 14. maja 1918 je imel hladen in deževen večer. To je bil večer vojaškega upora — večer O lipove usode. Boštjan Olip je bil ustreljen 22: maja 1918 v Mu-rauu kot vodja upora. Mučeniško smrt je storil ob 6. zjutraj in nekaj ur pozneje je bil pokopan v Murauu in ne v sedanji avstrijski Radgoni. Izkopali so ga v Murauu 22. maja 1921 baš ob tretji obletnici njegove smrti in 27. maja 1921 je bil v Radovljici, v svojem rojstnem kraju, položen k večnemu počitku. Boštjan Olip je bil vnet Sokol ter najboljši tovariš med slovenskimi vojaki 7. lovskega bataljona. Vsi, ki so ga poznali, so ga ohranili v najlepših spominih. Delovanje Kluba inženjer-jev pripravnikov 1 Ljubljana, 4. maja. V petek 26. p. m. je bil v prostorih Udruženja jugoslov. inženjerjev in arhitektov občni zbor Kluba inženjerjev pripravnikov. Šele dve poslovni dobi ima za seboj in vendar izkazuje lepo bilanco dela. Iz stvarnih poročil predsednika mž. Kuralta in tajnika inž. Pibra je bilo razvidno, koliko truda je vložil prav ta mladi klub za realizacijo podpornega fonda ljubljanska sekcije UJIA in koliko dela je posvetil organizaciji in ustanovitvi Komiteja tehničnega dela, ki naj postane merodajni forum za zaščito domačih tehničnih sil in za povzdigo njih življenjskega standarda. Na iniciativo Kluba pripravnikov se je v ljubljanskem udruže-nju inženjerjev tudi često razpravljalo o perečih gospodarskih problemih, ki tako živo in pfvenstveno zadevajo prav tehnike. — Uspešno so zastopali mladi inže-njerji ljubljansko sekcijo udruženja na lanskem kongresu UJIA v Zagrebu. Z aktivnim delom in aktualnimi predlogi na sejah številnih odborov so pokazali naj-resnejše pojmovanje poslanstva inženjer-skega stanu. Mnogo brige posvečajo tudi temu, da se ta važni akademski stan strne v homogeno celoto ter tudi pri nas v družabnem in gospodarskem pogledu zavzame ono mestvj, ki mu pripada. Po poročilih je bil izvoljen novi odbor s predsednikom inž. Jožetom Rusom, ki je po razgovoru o bodočem delu pozval vse prisotne, da še z večjo vnemo sodelujejo v sekciji in v klubu. Apeliral je na vse člane, da privedejo v ta krog še vse one mlade kolege, ki neorganizirani ali pa celo brez zaslužka moralno potrti tavajo okrog. Z zahvalo prisotnim ter s pozivom, da bo le s skupno voljo in složnimi silami mogoče doseči še vidnejše in koristnejše uspehe, je zaključil občni zbor. Bolnišnica je zgrajena, a ni sredstev za opravo Beograd, 4. maja. Zdravstvene razmere v naši prestolnici niso najboljše. Državna bolnišnica je prenapolnjena, da ni prostora v njej niti za najnujnejše potrebe Mestna občina beograjska je zato sklenila, da zgradi občinsko bolnišnico, v katero bi se sprejemali predvsem bolniki s področja mestne občine in bi se tako kolikortoliko razbremenila državna bolnica. Pomagano pa bi nmo prva zapoved! Kaj koristi najskrb-nejša nega, če nima uspeha radi uporabe slabega mila. Samo tako milo, katerega ime jamči za kakovost, neguje kožo tako kakor je treba, da postane lepa. IZBIRAJTE MED SLEDEČIMI ELI DA MILI ELI DA FAVORIT že deset let ljubi je« nec razvajenih žensk. ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG milo snežnobele barve — omamljivega vonja. ELIDA 7 CVETIC ELIDA KREMA MILO luksusno milo, ki si ga lahko privošči vsakdo. Posebno močnega vonja. popolnoma novo! Posebno blo. go za občutljivo kožo. Posrečena dopolnitev nove Elida kreme. IME ELIDA JAMČI ZA KAKOVOST bilo seveda v prvi vrsti Beograjčanom. Po dolgih pogajanjih je občina dobila za stavbo potrebna denarna sredstva iz zapuščine Nikola Spasiča in se je začela zidati nova bolnišnica na Bulbulderu, lepem solnčnem kraju pod zvezdarno. Zidava je hitro napredovala, toda je lani, kakor skoraj pri vseh ostalih novih občinskih stavbah, delo hipoma zastalo. Pod novo občinsko upravo pa je sedaj spet oživelo in bo poslopje že v najkrajšem času popolnoma dovršeno, tako da bi bolnišnica že v nekaj mesecih mogla začeti s poslovanjem v polnem obsegu. Toda so prišle vmes nove težave. Za zidavo poslopja se je pač dobil denar tz zgoraj imenovane zapuščine, toda ni ga za opravo nove bolnišnice in potrebno zdravniško opremo. Proračunano je, da naj bi bolnišnica imela vseh skupaj 120 bolniških postelj, toda že za nabavo teh postelj in posteljnine bi bilo treba okoli dveii milijonov. Približno toliko bi bdlo treba tudi za zdravniško opremo. Toda štirih milijonov velika prestolnična občina ob svojem na vseh koncih ln krajih pristriženem prora- čunu nikakor ne zmore. Zato se bo morala nova bolnišnica opremljati postopno. Za začetek se bo treba zadovoljiti z otvoritvijo enega samega oddelka, ki bo začel poslovati menda že v mesecu majniku. Ostali oddelki pa se bodo odpirali drug za drugim, kakor bodo dovoljevala razpoložljiva sredstva, ki jih mestna občina upa dobiti od imovitejšega meščanstva na ta način, da bi posamezniki prispevali stroške za nabavo ene ali več bolniških postelj, ki bi nosile imena darovalcev. Mestna občinska uprava je prepričana, da bo darežljivoet meščanstva tako v kratkem času omogočila občinski bolnišnici popolno poslovanje v vseh njenih oddelkih. Je res malo nenavaden tak način reševanja bolnišničnega vprašanja, ali je zato zelo značilen za sedanje čase! Narod, ki pozablfa brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! Crikvenica nas vabi % fi Crikvenica ni samo prijetno morsko kopališče, temveč tudi zelo pomembno kli-matično zdravilišče, ki pride do svoje veljave v vseh letnih časih. Morske, peščene in solnčne kopeli so odprte od aprila do konca oktobra. S svojo lego ob morju ustreza prav vsem zahtevam klimatičnega zdravilišča. Dežja je malo, megla pa je v Crikvenica sploh neznana. Srednja zračna temperatura je pozimi 9, poleti pa 25 sto- i pinj. V vseh letnih časih je najboljše okre- j vališče za rekonvalescente, kopeli pa nudijo izdatno pomoč proti raznim boleznim. Crikvenica nima bučnega velemestnega življenja, nudi pa vendarle vsakemu obiskovalcu najrazličnejšo prijetno zabavo in razvedrilo. Tudi posamezni hoteli so urejeni tako, da nudijo vse to, kar ima človek v največjih letoviščih, so pa pri tem v popolnem skladu z mirnim idiličnim krajem, ki si ga želimo za oddih. Na svoj račun pridejo tudi vsi športniki. Okolica nudi najboljše prilike za mične izlete. Kopališčno poverjeništvo in razna hotelska podjetja organizirajo od časa do časa tudi večje izlete, tako da si lahko gost Crikvenice z majhnimi troški in na naj-udobnejši način ogleda mnogo naših pri- , rodnih krasot in zanimivosti. Obiskovalci Crikvenice pa imajo po 7dnevnem bivanju tudi brezplačno vožnjo pri vrnitvi. Najboljše informacije o tem daje obiskovalcem kopališčno poverjeništvo v Crikve- mci. Poceni bivanje in oddih v Crikvenici Bivanje 14 dni 1210.— Din pavšalno. Soba J in prehrana (trikrat na dan), postrežba in vse pristojbine. V sobi z eno posteljo ali z balkonom na morje dnevno 10.— Din več. Cena pensijonu Din 60.—, 75.—. Zahtevajte prospekte. — HOTEL »DOM DR. SEIDL«, Crikvenica. Odprto vse leto. (na otoka Hvaru) VRBOSKA HOTEL MADEIRA Najlepši in najmodernejši hotel na dalmatinski plaži Udoben pension z brezplačnim kopališčem pred hotelom Popolni pension z vsemi taksami Din 50—60 dnevno. Večkratna dnevna zveza s Splitom. 132 CRIKVENICA morsko kopališče na Jadranu 4 m pol are vožnje oo Zagreba ivia Plase). Redne avtobusne vožnje s postaje P lase. Največja peščena plaža. — Razne atrakcije. Celodnevno kopanje Din 3"—. 30 hotelov in pensionov. Popolna oskrba že od Din 60-— naprej. Zahtevajte prospekte od KOPA LIŠCN EO A POVERJENSTVA CRIKVENICA in poedinih Hotelov TDCpiniB v zim '934/35 novo renoviran, 200 Ho; UIUIHrlH postelj, topla m hladna tekoča voda družabni prostori, dancing, tenis UIDUMflRF Postelj, * neposredni bližini Hot mlllHltlHflL kopališča in plaže. Hladna in topla tekoča voda. SEIDL 50 800 *- !ek.oio vo^o, kopalnice. Dom dietična kuhinja. R«t. BPUIIK sufm ^bomfort' rh£ SLAVIM J&.EDEH 25 modernih sob s tekočo vodo. nova zgradba ob plaži, krasen položaj proti kop kuhinja. Park fDNUnVlf prvorazredna hiša nasproti kopališča Ho< UlHuUIll in parka Odlikovana kuhinj: Hladna in topla teKoča voda. Hot. lUICN nova zgradba čez pot b kopafiSčn. Pens HI Lil tekoča voda ^.mrnn KSl uiubu Tsrkopal^v b,ižiiu ^ Ho (HINrlf 0,ir° lnkt o> kopališča, tekoča voda Rest iIhIIUI Prvorazredna kuhinja Hot (IRNifl rasna mirna tega Rest. UHIHIH lastno kopališče pred vilo topla in hladna 'ekoča voda. centralna kur.ava, Hot MIIIHI li> lepo urejenih sob. Rest JULIHIIH lastno kopališče pred vila oliza Inke. Moderno nrejene sobe. proti kopališča v bližini aerno opremljene sobe. »' sob. nasproti plaže. iU ROŽICA innii prekrasna ln mirna lega. Pod istim ilUlllR vodstvom kol Miramar THERAPIJA mnlimmmmi Oostiim-. iELER(MOIIMMHLIiW M'-f!ii0!0i-$i0m iepo Restaurant Prenočišča •lah urejene sobe M' mm Domače vesti * Upokojeni ministri. Z ukazom kralj, namestništva so v smislu zakona upokojeni ministri, ki jim je potekel enoletni rok stanja na razpoloženju. Med njimi sta tudi ministra dr. Albert Krame r in Ivan Pu-celj. • V obrambo časti. G. R. Pustoslemšek nas proei za naslednjo objavo: dnevnik v Merkurjevi tiskarni razpravlja v svoji včerajšnji številki o tem »kakšne poslance smo imeli«. Jedro tega članka je, da smo v prošli Narodni skupščini slovenski poslanci po večini bili ljudje, »ki so bili leni, so samo novce nabirali, šli v Beograd enkrat na mesec po diete, a se za ljudstvo, državo in parlament niti zmenili niso.« Imenovani list pravi, da so bili med nami poslanci, ki se nikoli niso oglasili, če pa so se, so si dali pisati govorčke od beograjskih novinarjev po 3 kovače. Dolži nas tudi, da nismo znali niti proračuna niti zakonov čitati, niti nismo imeli pojma, kaj katero ministrstvo upravlja in o čem odločuje. Naziva nas prave ljudske pijavke. Končno pravi, da se mora s temi ljudmi obračunati. Te ljudi je treba pognati k vragu, naj služijo njemu za drugo rabo itak niso.« Iz poslednjega stavka bi bilo sicer razbrati, da ' dnevnik misli na tiste bivše poslance, ki sedaj kandidirajo, ker z drugimi se povodom volitev ne more »obračunati«. Jaz, kakor znano, med kandidate ne spadam. Vendar me gorostasne klevete na račun bivših poslancev, med katerimi sem bil tudi jaz, toliko revoltirajo, da sem se odlo5il vložiti proti »Glasu Naroda« tožbo zaradi obrekovanja. Pozivam vse svoje bivše tovariše, s katerimi skupaj smo svojo težko poslansko dolžnost vestno in pošteno vršili, da se mi pridružijo. Gospodje, ki so izgubili vsako ravnotežje, naj potem pred sodnijo proti meni ali proti drugim vodijo dokaz resnice za svoje brezvestne klevete, za katere mora imeti vsak dostojen človek le občutek gnusa in zaničevanja. — Rasto Pustoslemšek, bivši narodni poslanec. Pariški velesejem od 18. maja do 3. junija bo zbral na prostoru okoli 400.000 km2 preko 8.000 razstavljalcev iz 34 različnih držav. * Kongres jugoslovenskih radiologov se bo vršil 18., 19. in 20. t. m. v Beogradu pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. V Beogradu je že sestavljen pripravljalni odbor, izvoljen pa je tudi častni odbor kongresa, v katerem so ministri prosvete, socialne politike ta prometa, rektorji vseh univerz, med ostalimi člani tudi profesor dr. Alfred šerko iz Ljubljane. Kakor v tehniki, tako se je v zadnjih desetletjih radiologija močno uveljavila tudi v vseh panogah medicine. Kongres naših radiologov je zaradi tega zelo važen in bo njegov obsežni program tiskan v posebni brošuri. ♦ Francoske štipendije. Francoska vlada podeljuje trodi letos jugoslovenskim profesorjem in dijakom štipendije, da lahko tekom šolskega leta 1935-36 nadaljujejo svoje študije v Franciji. Pogoj je ju-gosk)vensko državljanstvo in « diplomski izpit ali diploma ekvivalentnega značaja Prošnje, naslovljene na poslaništvo Fran- SPOMENIKI lepi, modemi po nizki ceni pri tvrdld Franjo KUNOVAR Sv. Križ — LJubljana Zahtevajte album. Telef. 27-87 cije v Beogradu, je treba vložiti na rekto-ratu univerze, kjer so študirali; rektorat daje vsa potrebna pojasnila, tam se tudi dobe vprašalne pole, katere je treba izpolniti. Za dijake glasbenih in umetnostnih šol veljajo namesto univerzitetnih diplom izpričevala njihovih študijskih ravnateljev. Prosilci morajo znati dobro francoski in naj vlagajo svoje prošnje v francoskem jeziku. ♦ življenjski praznik Antona Fortiča. Iz Beograda nam pišejo: 23. aprila je praznoval oOJetndco g. Anton F o r t i č ravnatelj pisarniške službe v ministrstvi! za notranje zadeve. Odličen uradnik, izvrsten družabnik in skrben družinski oče, bi na kratko označili g. Fortiča. V svojem dolgoletnem službovanju je zavzemal g. Fortič nad vse odgovorne položaje. Bil je 1. 1919. komisar v Celovcu, leta 1920. in 1921. prvič vladni gerent v Trbovljah, od 1. 19i21. do 1924. občinski revizor pri ljubljanskem velikem županstvu, 1. 1924. in 1. 1925. je bil s>pet gerent v Trbovljah. L. 1927. je organiziraj poslovanje ljubljanskega oblastnega odbora in oblastne skupščine, pomagal z nasveti pri ureditvi banjaluške in som borske oblastne skupščine. L. 1929 pa je bil pozvan v Beograd v ministrstvo notranjih del, da uredi arhivsko službo Na tem položaju je še danes, ko je do vršil težko nalogo. Kamorkoli je prišei in katerokoli mesto je zavzel se je pokazal celega človeka. Sam vesten in korekten, je zahteval to tudi od evojih uradnikov, katerim je bil vedno najboljši šef. Njegovi predpostavljeni ga visoko cenijo Možu, ki ga pozna vsa Slovenija, pa tudi dobršen del Beograda, zlasti vsi beograjski Slovenci, želimo: ad mul-tos annos! ♦ Pred novo stanovanjsko zaščito? Društvo stanovanjskih najemnikov nas naproša za obiavo volilnega poziva, v katerem pravi: V nedeljo, dne 28. aprila t. L. je dal minister za socialno politiko g. dr Marušič v navzočnosti predsednika kra Ijevske vlade g. Jevtriča in bana dravske banovine g. dr Puca zastopnikom našega društva *rdne zagotovile, da bo naše vprašanje o ureditv* najemnin takoj po volitvah pravično reši! 'n da nai bomo najemniki zaradii tega pomirjeni Gospod oredse^n-'1'- »e je za naše pereče vprašanje zelo zanimal Stanovanjski najemniki Do «egl< tmo torei svoi cilj Naša dolžnost je -"a p-i-^tt,^ v nedeljo vsi na volišče za listr s: Tp vt?ča ♦ Br»rposelnlm diplomiranim tehnikom Stanovska organl7«cija poziva brezpoeel ne diplrm. gradbene tehnike. se ta kol prijavijo v svrho zaposditve na terenskih delih. Prednost imajo stanovsko zavedni tovariši. Pismene prijave na Udruženje diplom tehn. Jugoslavije, sekcija Ljubljana, Gradaška ulica 8. ♦ Otvoritev mednarodne ekspresne potniške proge na Dunavu. Letošnja redna ekspresna potniška proga po Dunavu Dunaj—Budimpešta—Novi Sad—Zemun—Beograd—Turn Severta—Ruščuk je hila otvor-jena 1. t. m. Enkrat na teden opravljajo promet avstrijski luksuzni potniški parni-ki »Jupiter«, »Saturnus« in »Uranus«. Tekom tega meseca pa bo tudi naša državna rečna plovidba uvedla redni promet med našimi dunavskimi pristanišči in Dunajem m najbrž tudi do Turn Severina. V obeh smereh bosta vozila ekspresna potniška parnika »Karadjordje« in »Aleksander I.« enkrat na teden. ♦ Nikola Pašič kot graditelj. V središču Sofije so nedavno začeli kopati temelje za gradbo modernega poslopja bolgarske Narodne banke. Delavci so naleteli, ko so z lahkoto odkopali že precejšen del, nenadoma pod zemljo na zidovje, ki ga ni bilo mogoče odstraniti Morali so se po-služiti razstreliva in ulica je bila zaradi tega nekaj časa zaprta. Te dni Je sofijski list »Vesnik na vesnicite« pojasnil meščanom, kako je prišlo pri kopanju temelja do takih ovir. Razložil je čitateljem, da so na istem zemljišču pred več ko 40 leti nameravali graditi občinsko poslopje in da so načrt opustili, ko so bili že vzidani temelji šest metrov globoko. Gra-diitev občinskega poslopja, pravi »Vesnik«, je bila poverjena Nikoli Pašiču, poznejšemu graditelju in voditelju moderne srbske države. Pašič se je udejstvoval tedaj v Bolgariji kot inženjer (to je bilo v letih 18S3—1885, ko je bil Pašič v emigraciji). In kakor se vidi, pristavlja »Vesnik«, je bilo njegovo delo temeljito, zdira-vo in težko ga je razbiti. ♦ Proslava 700 letnice samostana Ml-leševa Letos na Spasovo (6. jtanija) bodo slavili 700 letnico obstoja samostana Mi-leševa. ki ga je ustanovil sv Sava Ker je samostan precej zapuščen, so cerkvene oblasti določile 200.000 Din za njegovo ureditev Najfoolj zanemarjen je oni del starodavnega samostana, v katerem so bile nekdaj celice za blizu 400 menihov Proslave se bo udeležil sam patriarh na čeki visokih dostojanstvenikov pravoslavne cerkve Na Spasov dan bo prvič zapel zvon, ki ga je samostanskemu svetišču poklonil kralj Aleksander malo pred svojo smrtjo. ♦ Smrt hčere slavnega hrvatskega vojaka. V Traunkirchnu v Gornji Avstriji je umrla v visoki starosti 83 let baronica Ana LowenthaI-Marojč.ič. Pokojnica je bila hči slavnega generala Marojčiča, zmagovalca v bitki pri Custoci leta 186*6. Ma-rojčiči so bili stara krajiška vojaška rodbina, ki je s smrtjo Anke izgubila svojega zadnjega direktnega potomca. Stara baronica se }e nekdaj uspešno bavila s slikarstvom, zanimala se je tudi za literaturo in zgodovino in do konca svojega življenja je ostala v tesnih zvezah s svojo domovino. ♦ Ia »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« ŽL 36 z dne 4. t. m. objavlja uredbo o zaposlovanju tujih državljanov, uredbo o izpre-membah in ureditvah uredb o skupnem davku na poslovni promet, navodilo o sklepanju pogodb z učenci industrijskih podjetij, o izdajanju poslovnih knjižic in o opravljanju pomočniških in mojstrskih izpitov tovarniških delavcev, objave o znižanju cen soli ter o ukinitvi monopolske takse na pretrolej za kmetijske in ribarske namene in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. ♦ Obnova dela v poznanovskem rudniku. O velikonočnih praznikih so, kakor znano, že v drugem zagorskem rudniku rudarji ostali v rovih, zahtevajoč izplačilo zaostalih mezd. Ta žalostni protest je bil v rudniku podjetnika Forsta v Poznanovcu in so se tudi tam odigravali prizori kakor maloprej v dolnjeladanjskem rudniku. Zastopnikom oblasti in Delavske zbornice je podjetnik zatrjeval, da delavcem ne more izplačati zaslužka za marc in april, ker mu je bratovska skladnica v Zagrebu zaradi zaostalih prispevkov zaplenila denar, ki ga je od nekega podjetja dobil za premog. Po posredovanju oblasti je bila ta zaplemba dvignjena in rudarji so dobili izplačan svoj zaslužek. Sedaj rudnik spet obratuje ta je zaposleno v njem okrog 40 rudarjev. ♦ Ne pokončavajte planinskih cvetici Iz Begunj nam pišejo: Maj je mesec lepega avriklja, blago dišečega volčina, modrega svišča. Pač nikjer ni tako bogat te ga lepega cvetja kakor ravno v naši dolini Dragi. Saj pa tudi nobena dolina na Gorenjskem s toliko romantičnostjo in s tolikim planinskim bogastvom nima tako lahkega dostopa z vsake vrste vozili Gostoljubna koča »Draga« je last SK Be gunje Kakor si želimo mnogo obisko valcev in privoščimo v^em uživanje pla ninske lepote, Imamo vročo željo ln prošnjo, da ne bi pokončavali cvetic neusmiljeno in brezvestno, kakor se je to dogajalo prejšnja leta. Ljudje, ki ne po-maje mere in pol^nfu^o cvetje s kore alnami v-ed. pač ne zaslužijo obzira Pridite in občudujte lepoto tam, kamor jo je posadila narava sama in jo privoščite še onim. k1 pridejo za vami! ♦ Vremenska postaja na Krvavcu. Pri študiju vremena so poleg dobrih in zanesljivih nižinskih vremenskih postaj neobhodno potrebne tudn višinske (nad 100A m) SILA KOLA LOMI KRIZA PA CENE! Zahtevajte oba najnovejša brezplačna foto cenika DROGERIJI GREGORIČ dr. z o. z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. 5 V Slovenija je najvišja na Krvavcu 1700 metrov nad morjem. Opazovalnica tretjega reda beleži trikrat na dan pritisk in temperaturo zraka, oblačnost neba, vetrove in padavine. Ustanovljena je bila na novo jeseni in gdč. Berta Gatterer, hčerka oskrbnice zelo skrbno beleži vremenske elemente. Postaja je velikega pomena, kajti leži tik nad Ljubljansko kotlino in njeni podatki se morejo lepo primerjati z ljubljanskimi. Pri raziskavi raznih vremenskih pojavov, katerih postanek in potek nam še ni razjasnjen, bo zaradi izredno ugodne lege še mnogo koristila. Vsak turist, ki obišče Krvavec in se zanima za vremenske podatke in se lahko iz opazovalne knjige seznani s tendenco izprememb pritiska in temperature »raka ter tako lahko računa z vremenom na nameravani turi. Naj bi marljiva gdč. Berta našla še mnogo posnemalcev po naših planinskih kočah, ki se še ne zavedajo koristi zanesljivih vremenskih podatkov iz višjih krajev za spoznavanje lastnosti našega vremena. ELISE BOCK podeljuje pri meni po svoji osebni asislentinji baronici A. Betrabovi dne 6. in 7. maja t. L brezplačen praktičen pouk v posebno za to odrejeni kabini. Prosim, da se pravočasno prijavite Drogerija I. Kane Nebotičnik, Ljubljana ♦ Malarija v Medmurju. Ko po med-murskib vaseh še ni prenehala epidemija hripe, se v številnih primerih javlja malarija, ki jo ljudstvo pozna pod imenom »zimioa«. Prebivalstvo je komaj čakalo na otvoritev postaje za pobijanje malarije, ki je bila 1. t. m otvorjena v Prelogu in kjer delijo dvakrat na teden brezplačno kinin. Postaja je nameščena v poslopja) osnovne šole ter posluje vsako nedeljo in vsak četrtek dopoldne. ♦ Požar v Murski Soboti. V Mali Kani-ži, skoraj sredi Murske Sobote, je v soboto opoldne nastal požar pri posestniku Cagramu Le skrajnemu naporu gasilcev se je posrečilo, da se ogenj ni razširil na ves mestni del. Goreti je začela tudi že slama na sosednjem dvorišču • Krvav spopad zastopnikov dveh beograjskih listov. V restavraciji »Muse« v Beogradu sta se po polnoči spopadla urednik »Narodsih novta« Miodrag Savkovič ta administrator »Pravde« Peter Sokič. Savkovič je obležal rikrat ranjen z nožem, da so mu morali pozneje v sanatoriju pomagati s transfuzijo krvi. Oba udeleženca razburljivega obračunavanja opisujeta vzroke ta potek krvavega dogodka različno, govorita pa o starih žalitvah ta grožnjah. Ves dogodek bo pojasnila šele preiskava. • Strašno se je maščevala. Pred petimi leti je Ivan Solaja v Ljubiji pri Prijedorju vzel k sebi rusko begunko Milko Buzdov-sko Stanovala sta v hiši Ivanovega brata Nikolaja ta sta se prav dobro razumela Ker pa je Milka začela priganjati Ivana da bi se poročila, Ivanu to priganjanje ni bilo posebno prijetno Ko pa je tamle pozimi še izvedel, da je Milka, preden Je prišla k njemu, živela z nekim kmetom v prijedorski okolici, ji je kratko rekel, naj GUM... je znanstveno izdelan I originalen ameriški izdelek in je I zato ta najcenejše in najbolj zanesljivo zaščitno sredstvo. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah. vzame svoje stvari ta gre, kamor hoče. Milka je res odšla ta našla službo v vasi. Ko sta pa te dni morala Ivan ta Nikola nastopiti neko kazen v zaporu prijedor-skega sodišča ta je ostala doma samo Ni-kolova žena Delfa a svojim šestmesečnim otrokom, je Milka hotela to priliko izkoristiti za maščevanje nad Ivanom. Pripravila je snop slame ta po polnoči odšla k Nikolovi hiši, užgala slamo ta jo prislonila k steni. Ogenj je kmalu objel vso hišo. Delfa se je zbudila v zadnjem hipu ta je z otrokom v naročju planila iz goreče hiše, toda padajoče tramovje jo je precej težko poškodovalo, otroka pa toliko, da je umrl za poškodbami Hiša je pogorela do taL Zgorela so tudi štiri goveda ta 2500 kg žita. Sum požiga je takoj padel na Milko, katera je tudi brez obotavljanja priznala svoj zločin, češ, da se je hotela tako maščevati Ivanu. Tudi udoben steznik ln nedrček naredita lepo telo. Preizkusite pri I. Salaj, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 2/1. ♦ Novi telefonski pravilnik In telefonska tarifa. Dne 1. jmlija stopi v veljavo novi telefonski pravilnik in nova telefonska tarifa. Po tem pravilniku morajo biti dne 1. julija vsi telefonski naročniki vnovič uvrščeni v skupino, po kateri bodo plačevali nove, po večini znižane pristojbine. Uvrstitev naročnikov bo izvedla po svojih podatkih poštna uprava. Da bi ne prišlo do kakšnih nesoglasij, je v lastnem interesu telefonskih naročnikov, ako si natančno ogledajo člen 20. pravilnika, ki podrobno našteva, v katero skupino spada ta ali oni naročnik, in pa ČL 6. telefonske tarife, ki našteva letne naročnine po posameznih skupinah. Tako bodo lahko sami ugotovili, v katero skupinč spadajo po novem pravilnik« ln koliko naročnine bodo plačevali od 1. julija t. L naprej. Te dni je izšel novi pravilnik s tel. tarifo v slovenskem prevodu. Izvod stane 25 Din. Naroči se lahko pri izdajatelju g. Tilnu Epihu, svetniku pošte in telegrafa v Ljubljani. Naprodaj je pa tudi na vseh poštah. ♦ Slovenska fotografija. Fotoklub Ljubljana je izdal pravkar ličen prospekt, ki vabi k prednaročilu na pomembno publikacijo »Slovenska fotografija«, ki so o njej spregovorili že pred nedavnim časom in ki je zbudila med našimi, kakor tudi inostranskim>i fotoamaterskimi krogi že v naprej največjo pozornost. 2e če sodimo po sami zunanjosti prospekta in po njegovi vsebini v štirih jezikih, kakor tudi po krasni, veliki reprodukciji po doslej neznanem delu enega naših najboljših pokrajinskih fotografov, moramo reči, da bo ta knjiga velikopotezno dejanje, kakršnih smo vajeni s 6trani naše osrednje fotoamaterske organizacije. Bolje nego na ta način nas Fotoklub Ljubljana v svojem področju ne bi mogel predstaviti domačemu in tujemu svetu. Kakor je razvidno iz prospekta, izide zbornik »Slovenska fotografija« v enkratni, omejeni nakladi, zato je prednaročilo edini način, da si ga interesenti, amaterji, knjigoljubi in knjižnice zagotovijo. Cena 80 Din v subskrip-ciji za delo velikega formata, s članki in beležkami v petih jezikih, s 60 reprodukcijami na najfinejšem papirju za umetniški tisk in z okusno vezavo v platno pač ni pretirana za onega, ki ve, s kakšnimi stroški so zvezane izdaje takšnih reprezentativnih del. Fotoklub nas naproša, da ima za interesente na razpolago še nekaj prospektov, ki naj jih zahtevajo na naslov: Fotoklub Ljubljana, Ljubljana, poštni predal 278. Na ta naslov je poslati tudi naročila za zbornik. Nakazila subskrip-cijske cene gredo na čekovni račun štev. 16.180. ♦ Izlet k Akropoli in piramidam je bil naslov informativnemu članku, ki smo ga objavili preteklo nedeljo. Opisali smo lepote ta neprecenljive znamenitosti, ki jih bodo videli izletniki na vožnja s »Kraljico Marijo« od 30. junija do 16. julija. še je čas, da se prijavite oblastnemu odobru JS v Ljubljani, nakar dobite iz Splita vsa podrobna navodila. Cene vožnji in oskrbi od 3400 Din navzgor. ♦ Predavanje o kozmetiki. V sredo 8. in četrtek 9. t m. bo predavala v Maribora, odmosno Ljubljani znana dlinajska kozmetičarka Helena Pesslova o moderni lepotni in telesni kulturi, na kar prav posebno opozarjamo cenjene dame. Hkrati bo njena asistentka v Kančevih drogerijah sprejemala stranke in dajala brezplačna strokovna navodila. Tam dobite tudi V6e informacije. zadnja železniška postaja Straža—Toplice. Radio-termalno kopališče 38 stopinj Celzija. Kopeli direktno na Izvirku, zato izvrstno zdravljenje revmatizma vseh vrst. ženskih bolezni Ltd. Odprto skozi vse leto. V predseziji izredno znižane cene. Do 15. junija pavšalne penzije (prvovrstna hrana, soba, centralna kurjava mrzla in tripia voda. kopeli, zdravniški pregled in vse takse) za 10 dni Din 600.— za 20 dni Din 1.100.—. Zahtevajte prospekte! . Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. • Eno srce — ena radenska! Spomladne površnike in vsa druga oblačila za gospode kupite na jhol! ugodno v znani specijalni trgovini blrntance priznano najlepše oblekce v vseh velikostih. Iz Ljubljane o— Vsakoletna proslava Materinskega dne bo v sredo 8. t m. ob 20. v velika drvorani Uniona. Glasbena Matica ljubljanska priredi ta večer koncert s pestrim, proslavi dmeva primernim sporedom. Prvo besedo ima mladina, ki izvaja živo sliko s petjem Marije Grošljeve in Mihe Rožanca »Pokloni tev«. Naštufdiral je ta prizor g. Golo vin. Za tem je recitacija ge. Lojkove, samospevi operne pevke 2u.pev-čeve, violinsolo koaiservat.oris.tke Orniko-ve, samospevi ravnatelja Betetta s sprem-ljevanjem orkestra in orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta L M. škerjanca. Solistične točke spremlja na klavirju gdč. Hra-šovec. Ker je čisti dobiček namenjen v podiporo m.adine, vabimo k obilni udeležbi. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Počastitev spomina Jakoba Aljaža. Leta 1932., ko je slavila Glasbena Matica ljubljanska svojo 60 letnico, je sklenil odbor, da v nasledmjih petih letih počasti spomin zaslužnih slovanskih skladateljev na ta način, da jim na primernem mestu postavi spomrinske plošče. Prva plošča je bila odkrita Davorinu Jenku v Cerkljah Pri Kranju, dtruga Jakobn Galtasu v Ribnici in tretja letos Jakobu Aljažu na šmarni gori. V počastitev skomina Jakoba Aljaža bosta v prvi polovici meseca maja 2 prireditvi: v petek 10. t m bo Aljaževa akademija v Filharmonični dvorani ob 20., slovesno odkritje spominske plošče pa bo v nedeljo 12. L m. ob 10. na &marni gorL Na obe spominski svečanosti vabi Glasbena Matica ljubljanska. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87 Don Jose Mojica ln Rosita Moreno pojeta in zabavata v duhovitem filmu DOMSKI KOZAK Prvič v LjubljanL V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. Predstave: v nedeljo ob S, 5, 7. ln 9. url, v ponedeljek ob 7. in 9. uri. V nedeljo dopoldne ob 11. url bomo predvajali za ceno Din 1.50 film: OTOK DEMONOV V torek: »Peer Gyntc Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 Ljubljanska opera je gotovo nam vsem pri srcu. Ali ne ha hoteli čuti, kako je opera nastala, kako se je razvijala ta kateri skladatelji so bili njeni glavni pospeševalci? Vse to bo nudil >Slogin« koncert v ponedeljek 6. t m. ob 20. v dvorani kina Dvor. Priznana naša operna to koncertna pevka gospa Pavla Lovšetova bo tekom predavanja o početku m razvoju opere izvajala najznačilnejše arije skladateljev, ki so bili v razvoju opere najpomembnejši. Na sporedu so tvorbe raznih slogovnih dob do 20. stoletja- Koncert zaključi arija iz opere »Carska nevesta« skladatelja Rimski - Korzakova, ki pokaže, kako so v razvoj opere posegli tudi Slovani. Ne samo operno publiko, temveč tudi vse glasbo ljubeče občinstvo bo ta edinstven koncert moral zelo zanimati. Sloves in odlične umetniške kvalitete gospe Lovšetove so jamstvo za visoki umetniški uspeh večera. Vstopnice prodaja Matična knjigarna. u— Slavni pianist Raut Kosszalskl, eden najboljših interpretov Chopinovih Skladb, ki uživa evropski sloves, priredf! pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske v ponedeljek 13. t. m. v Filharmonični dvorani samostojen klavirski koncert. Na ta izredni koncert že dane« opozarjam«. Prodaja vstopnic bo od torka dalje v Matični knjigarni. u— Na IV. družabnem večeru Kluba jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice ta Istre, ki se bo vršil 11. t. m. ob 20. v Kazini, bodo prišli na svoj račun vsi ljubitelji umetnosti. Toda tudi plesalci se bodo lahko zabavali ob zvokih priznanega jazza. Opozarjamo na to, da se bo program začel točno ob 20. Pridite vsL u— Na sporedu koncerta, ki ga priredi v ponedeljek 6. t. m. delavsko pevsko društvo »Cankar«, se bodo izvajale daljše po večini še neizvajane skladbe za moški zbor, kakor so Mirkova Mornarska«, Taj-čevičeva »Pjesma od kola« in Mokranij-čev »Prvi rukovet«. Koncert bo ob priliki lOletnega delovanja pevovodje g. Krista Perka Kdor 6e zanima za zborovsko petje, bo gotovo posetil ta koncert v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri. Vstopnina nizka. u— Družabni sestanek ljubljanskega kluba Jegličevcev bo v torek ob 8. v hotelu Metropolu. u— Klub trgovskih akademikov v LJubljani poziva brezposelne absolvente, da neuradno javijo naslove klubu, poštni predal 38. u— Društvo Dom viaokošolk priredi 13. t. m. ob 20. v Kazini družabni večer v korist doma. Vabljeni. u— Gozdovniki se pripravljajo na letno taborjenje. Prejeli smo: Malo so znam gozdovniki v naši javnosti, čeprav pridno delujejo že več let med našim slovenskim narodom. S skromnimi sredstvi, toda z bogatim požrtvovanjem. prenašajo vse napo-pore in težave, katere jim povzroča nerazumevanje širših plasti do pravega spoštovanja prirode. Zato je njihova največja radost, da jo gredo občudovat fn častit tja, kjer je še nepokvarjena Na svežem zraka, toplem solncu, v čisti vodi si krepijo svoja telesa, bistrilo svoj um Zato jih ni videti v bučnih družbah obloženih s planinskimi cvetlicami ali s puškami za striženje življenja priTode se veselečih živali, ker oni ljubijo živi jen ie cvetlic in živali enako kakor svoje Zelo bi bilo želeti, da bi ti čuvarji priTodnih krasot našli polno razumevanje v naši širši jav nosti in da jih podpirala pri njihovem težavnem. požrtvovalnem in samozataievalneir delu Baš sedaj se pripravljajo na svoje letno taborjenje da pod vedrim nebom pre žive nekaj tednov svojega oddiha Vsak če trtek od 19. do 20 ure so zbrani njihovi fcnkcijonarji v šoli na Ledini, ker drugih prostorov za enkrat Se nimajo. Tam lahko vsak njihov član dobi vse potrebne informacije in pojasnila. Tudi novi člani in članice se lahko tam zglase, če morda žele pristopiti v njihove vrste, ter z njimi pohiteti v živo, nepokvarjeno prirodo. u— Zveza gospodinj sklicuj« sestanek za večerni kuharski tečaj 6 t. m. ob 19. url. Tečaj bo Končal konec junija. Toliko v vednost, če katera reflektira na ta tečaj. Za šivalni tečaj za obleke sprejmemo Se neuaj reflektantk. Prijave Breg 8. u— Konec donosne trgovine s hranilnimi knjižicami, že pred tedni smo poročali o posestniku Petru J. od nekod s Kočevskega, ki je bil opustil kmečke posle in 6e za stalno naselil v Ljubljani, kjer je otvoril veliko, prav prometno posredovalnico za nakup Ln prodajo hranilnih knjižic, a:a organizacijo protekcij pri podeljevanju služb ln za pridobivanje bogatih ženinov in nevest. Ko ga je policija pred kratkim opozorila na zakonska določila, ki zahtevajo za opravljanje takšnih poslov strokovne usposobljenosti in obrtnega dovoljenja, je za nekaj časa umaknil svojo aktivnost. Te dni se je policija vnovič hotela prepričati o zadevi njegove nelegalne obratovalnice in ga je obiskala na domu. Ker se je podjetni Kočevar pri tem precej nevljudno vedel nasDroti uradnim organom in se jim je tudi dejansko uprl, so ga nazadnje aretirali in izročili sodišču, nato pa ga nameravajo izgnati Ljubljane. Za pomlad se priporoča konfekcija PAULIN Ljubljana, Kongresni trg 5 s najprijaznejšo postrežbo, najlepšimi modeli, največjo izbiro in najnižjimi cenami u— Pod voz je padel. Na Gosposvetaki cesti se je včeraj splaštt konj 291efcnemu MikMčevemu toča ju Rudolfu Pležniku. Pni tem je voznik padel pod voz in dobil nerodne poškodbe po vsem životu, da so ga morali prepeljati na kirurški odklelek. u— Izlet s posebnim vlakom na Dunaj od 15. do 19. junija, priredi »Putniik«. Odhod iz LJubljane v soboto IS. junija ob 0-24. Prijave sprejema »Putndk« v LJubljani do 5. junija. u— Avtobusni izleti. V nedeljo 12. t m. v Rogaško Slatino in na Bizeljsko 195 Din, v Poetojtno in Opatijo 19>5 Din s kosilom v Opatiji. V nedeljo 19. t. m. v Logarsko dolino 135 Din s kosilom. Za binkoštne prazarke na svetovno razstavo v Bruxel-les 3385 Din, v Benetke 795 Din, na Plit-vice in v Crikvenico 455 Din, na Koroško 415 Din. Prijave pri »Putniku« v Ljubljani do 31. L m. u— Mestni fizik g. dr. Rus se je preselil in ordinira odslej na Miklošičevi cest1 št. 6 (palača Ljudske posojilnice). u— Ugotovitev. Gdč. Ema Kranjčeva iz Most, Koroščeva ulica, ni identična z obsojenko istega imena v nedavnem političnem procesu. Iz Maribora a— Romanje na Oplenac. Narodna strokovna zveza priredi 9. julija romanje na Oplenac na grob kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Stroški za člane v obe smeri 160 Din, za nečlane pa 200 Din. Odhod iz Maribora bo 8. junija popoldne, a povra-tek 10 junija zvečer. Ob tej priliki si bomo ogledali tudi našo prestolnico. Prijave sprejema tajništvo Narodne strokovne zveze,, podružnica v Mariboru, Sodna ulica 9/ltl, najidalje do 10. t. m. Tam se dobe tudi potrebna pojasnila. a— Iz častniške službe. Major Vojislav Maslač je premeščen od tukajšnjega 45. pehotnega polka k tukajšnjemu vojnemu okrugu in ne v Celje. a— Petkov volilni shod v Unionu. Kandidatov namestnik F. Bureš zaradi nujme zadržanos-t4 ni mogel nastopiti z napovedanim govorom, pač pa je poleg že včeraj v poročilu navedenih govornikov nastopil kot zastopnik upokojencev g. Bač-nik, ki je pozval vse svoje tovariše upokojence, da oddajo svoj glas pri nedeljskih volitvah kandidatu dr. I. Jančiču. a— Tudi Maribor za ABC. Tukajšnja Tujsko-prometna zveza je v svrho povzdi-ga tujskega prometa pokrenila akcijo, da bi zavod ABC v Zagrebu razširil svoje poslovanje tudi na področje mariborskega okrožja. Omenjena akcija nam prinese lahko prednosti, ki obstojajo v tem, da vrši zavod AJBC veliko brezplačno propagando ter dat nimajo hotelirji z gosti nikakšne administracije, ker dobijo od zavoda ABC vsak mesec potreben obračun. Akcija bo v primeru uspeha nedvomno pripomogla T pospešenemu razvoju tujskega prometa v mariborskem okrožju. a— Prva sokolska planinska postojanka bo novi dom, ki bo stal na Pohorju med Razrednikom in Ruško kočo. Neumorno iniciativno društvo Sokol-matica je kupilo na tem prostoru 54 ha obsegajoče zemljišče v višini 1200 m Nova planinska postojanka, za katero je napravil načrt neutrudni sokolski delavec inž. Vi-čič, ne bo ponos samo sokolstva, ampak vsega Maribora, Matično sokolsko društvo Je prispevalo h gradnji tega doma 32.000 Din, naloga nove zadruge, ki se bo ustanovila te dni in ki bo imela naziv »Sokolska planinska koča«, pa bo, da se lepa misel čim preje uresniči. Sokolu Matici. M ima pred seboj tudi gradnjo So-kolskega doma v Mariboru, gre za vzorno iniciativnost priznanje vse nacionalne javnosti. a_ Dniv. prof. dr. 8išW v Maribora. Ljudska univerza proslavi v petek 10. t. m. lOOletnico velikega ilirskega pokreta. Govori odlični zgodovinar univ. prof. dr. Fer-do šišič iz Zagreba. a— Predavanja o kuhi in peki s plinom priredi mestna plinarna 7. t. m. ob 20. in 8. t. m. ob 16. ln 20. v obedmici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici, vhod Raziagova uiica 14 Predavateljica bo udeleženkam nazorno pokazala, na kako hiter, lahek in obenem cenen način se pripravi meščanski obed. Vabljene »o vse gospe*! inje in njihov« pomočnice, ki se bodo lahko prepričale, kako okuena so jedila. pripravljena na plinskem štedilniku ln pecivo v ognjazdržni stekleni posodil Vstop prost! a— Mariborski kasaki so na svojem ob-inem zboru izvolili naslednje vodstvo; Ro-senberg, predsednik. F Konig in dr. Rosi-na, podpredsednika, dr. J. Novak, tajnik. D. Kovač, blagajnik, J. Novak, gospodar Lukman, F. Filipič, Lenard, W. Wosch-aagg, Lipit, Sepec, H5genwart, G. Scher- SHELL uničuje ves mrčes Anglo-Jngoslavensko petrolejsko d. d. baum, Klemše, dr. Rojko, dr. Turšič, K. Wetzl in A. Kuhar, odborniki. V nadzornem odboru so: inž. Dračar, dr. R. Kac in Lintner. a— Do Abrahama se je prikopal pristav pri mestni policiji v Mariboru g. Srečko Andrejčič. Slavljenec, ki je doma iz Tolmina na Goriškem, je zlata duša in dobriei-na, da malo takšnih. Še do Metuzalema in naprej! a_ Drugače. V včerajšnjo kritiko o novi drami A. Cerkvenika v kulturnem delu našega lista sta se vrinili dve tiskarski napaki. Brati je v vrsti 23: v sencah, ne v scenah, v vrsti 96 pa hčerke T e v č k e in ne hčerke Tončke. a— Gledališke abonente, toi še niso poravnali vseh obrokov na abonmanu ali bloku, naproša gledališka uprava, da blagovolijo storiti to čimprej. a— Priče starega Maribora izumirajo. V Slovenski ulici 40 je umrl v častitljivi starosti 88 let upokoeni sprevodnik državnih železnic Anton Čebul a r. Žalujočim iskreno sočutje! a— Nesrečna smrt. Ime tragično umrlega orožnika v kozjanskih hribih pri zasledovanju vlomilcev je J. Koščak, ne Kozjek. a— Pojasnilo. Nebroj upnikov Kmetske eksportne zadruge v Mariboru urgira plačilo svojih terjatev. Ker ne morem odgovarjati, pojasnjujem vsem upnikom, da nakazujem terjatve upnikom, ker drugače ne gre, izključno le po Poštni hranilnici, in sicer po vrstnem redu prijav, kakor so došle na sodišče, in sicer najpoprej onim, ki so poslali pobotnice. Ker pa imam izvršiti okrog 3300 nakazil, a jih dnevno lahko odpravim le okrog 40—60 in imam mnogo zamude tudi zaradi nepopolnih naslovov, ko se čeki vračajo itd. — pozivam vse upnike, naj potrpe še tako dolgo, da bom tehnično to delo zmogel. Pismena drezanja in prošnje so brez pomena. — Dr. šnuderl Maks, advokat v Mariboru kot konkurzni upravitelj. a— Na mariborskem trgu vedno več prodajalk. Njih število je tako naraslo, da je morala mestna občina nabavitii k dosedanjim še 100 novih tržnih miz. a— Betnavski gradič v novi obleki. Prenavljalna dela pri betnavskem gradiču so končana. Zlasti povsem prenovljena stTeha je vidma daleč na okoli in daie stavbi slikovit poudarek. a— Dobre kupčije so bile na včerajšnjem trgu. Slaninarji so pripeljali 28 voz slani- Mariborski profili Pridi Zgodovinsko in Muzejsko društvo, Ljudska univerza, »in hoc mundo omnia perversa«. Pridi »Ogenj« in uniči vse vlačuge; coprnice, Turke, sužnje, kuge! Pridi Esperanto, Panevrope nova zarja in obsevaj numizmatika brez d'narja! Moja muza — smešen je obraz, po stari modi se oblači. Ko jaha, pleza na Parnas, le norce brije in se pači. • Jo zgodovine, jusa, suženjstva učim zakoncev prava in še druge takšne coprnije, v satiri ostri sladkobridkih rim: Slovei.cem nov poet zdaj vence vije. Gorje, kogar ujamem, vsem resnim krinko snamem: Na vse strani puščice mečem, do golega vse Mariborce slečem. Jih pesniško namažem in v brk fasnn dokažem, da na lem svetu res — sunt omnia ridicult faz pa tem davni in učeni Jurč Frnikulal ne in zaManfli sv hi J, kmetje pa 88 krompirja in čebule, 6 voz kurilnih drv. — Na perutninskem trgu je bilo 212 kokošk, 844 piščancev, 37 domačih zajcev, 25 kozličkov ter 23 gosi, puranov in račk. a— 42 kaznjencev izpuščenih. Včeraj dopoldne so izpustili iz tukajšnje moške kaznilnice 42 kaznjencev, ki »o zaradi dobrega obnašanja v zavodu postali deležni dobrote zakona. Na policijskem komisa-rijatu so jim posneli prstne odtise. a— Specialist na kozarce. Gostilničarju Jožefu Kovaču v Jelenčah so kopnele cele zaloge kozarcev, čim je nove kozarce nabavil, eo izginili. Končno so prišli na sled 30 letnemu Alojziju R., ki so ga pri tatinskem poslu zasačili. Tudi na njegovem domu so našli celo zalogo kozarcev. Krivdo je priznal, epilog bo pred sodniki. a— Preureditev policijskih prostorov. V poslopju predstojništva mestne policije na Slomškovem trgu se bodo izvršila nekatera adaptacijska dela v prvem in drugem nadstropju. Preureditev je bila potrebna zaradi boljše izrabe dosedanjih prostorov. a— Srake brez repa strašijo po deželu Tudi v hišo posestnika Matevža Goloba v Stražah so vdrli in odnesli iz omarice v spalnici 1600 Din gotovine in druge predmete. ki so jim prišli pod roke. a— Gospa dr. med. Klara Kukovec spet redno ordinira od 9. do 11. in 14. do 16. Krekova ulica 18. Iz Celja e— Danes vsi na volišče in oddajte svoj glas za našega kandidata, izredno zaslužnega bivšega narodnega poslanca Ivana Prekorška, da bo zmaga nacionalne misli tudi v celjskem srezu čim popolnejša! e_ Ne dajte se begati z lažmi in klevetami, marveč volite danes našega kandidata Ivana Prekorška! e— Materinski dan proslavljajo ženske organizacije vsega sveta drugo nedeljo v maju, to je letos 12 t. m. Proslavo v Celju bo tudi letos izvedlo Kolo jugosloven-skih sester. Zaradi številnih prireditev okrog tega dne bo društvo priredilo samo cvetlični dan in obdaritev revnih žen, proslavo pa je preložilo na poznejši čas. e— Za vokalno instrumentalni koncert, ki ga priredi Celjsko pevsko društvo v četrtek 9. t m. ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma, se dobijo vstopnice v knjigarni K. Goričarjeve vdove. e— Zaradi snaženja uradnih prostorov mestnega poglavarstva bo mestni urad v sredo 15. t. m. popoldne in v četrtek 16. t. m. ves dan zaprt. Stranke, ki so povabljene za 15. t. m. popoldne in 16. t a k mestnemu poglavarstvu, se naj zglasijo v petek 17. t m. ob navadnih uradnih urah. e— Umor pri Sv. Jakobu docela pojasnjen. Naši čitatelji se gotovo še dobro spominjajo umora, ki je bil izvršen letos 18. februarja pri Sv. Jakobu pri ŠL Juriju ob južni železnici in katerega žrtev je postala prevžitkarica Elizabeta Repčeva. Drugi dan sta bila aretirana njen sin, posestnik Adam Repec in njegova žena Frančiška, dočim je hlapec Ivan Polenik, ki je že nekaj časa stanoval pri Repčevih, po umoru pobegnil. Dne 16. marca so Pole-nika aretirali v Josipdolu pri Ribnici in ga prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Celju. Adam Repec je pri zasliševanju v zaporu izjavil, da m;: je Polenik takoj po umoru povedal, da je umoril njegovo mater, Frančiška Repčeva pa je izjavila, da jima je Polenik tik pred umorom rekel, da bo napadel starko. Aretiranca sta pozneje preklicala svoji prvotni izjavi in zanikala vsako udeležbo pri umoru. Tudi Polenik je tajil krivdo in je pri tem vztrajal, ko je bil večkrat konfrontiran z Repčevima. Končno pa je Frančiška Repčeva priznala preiskovalnemu sodniku g. Krautu, da je nagovorila Polenika k umoru. Pri konfrontaciji z Repčevo je Polenik v četrtek priznal, da je umoril Elizabeto Repčevo na prigovarjanje Adama in Frančiške Repče-ve, ki sta mu za to obljubila dosmrtno stanovanje in prehrano. Zakonca Repčeva sta L 1922. prevzela posestvo od moževe matere Elizabete. Kmalu je prišlo med zakoncema in moževo materjo do prepirov in tožb in sčasoma je naraslo število civilnih pravd pri celjskem sodišču na preko 20, ravno toliko pa je bilo med njimi tudi kazenskih pravd. Ivan Polenik je bil že štirikrat kaznovan zaradi tatvin. Razprava proti morilcem bo v kratkem razpisana. e— Tat okradel tri služkinje. V petek je nekdo ukradel iz podstrešne sobe v hiši g. dr. Kalana v Tavčarjevi ulici št 2, kjer spijo tri služkinje, tem služkinjam iz ročni torbic in nočne omarice 1000 Din gotovine. Storilcu so že na sledi. e— Kino Union. Danes ob 10.30 matineja. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter jutri ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Bolero« in zvočni tednik. Iz Škofje Loke šl— Smrt priljubljene žene. V četrtek dopoldne smo spremili k večnemu počitku go. Apolonijjo Pokornovo, ki jo je iztrgala smrt iz naše srede v 65. letu starosti. Zem-ske ostanke pokojnice, vdove po hišnem posestniku in uglednem kovaškem mojstru v Škofji Loki, so bili prepeljali iz ljubljanske bolnišnice, kjeT je bila blaga in dobra mamica zaman iskala leka svoji zahrbtni bolezni. Pogreb je pokazal simpatije, ki jih je uživala dobra gospa med meščani, dasi je zadnja leta bivala v Ljubljani, kjer je njena hčerka Tončka poročena z g. inž. Stankom Šubicem. Vzorni materi bodi lahka domača žemljica, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaljel šl— Loški planinci so si znali pridobiti dobrih prijateljev. To je pokazala zelo lepa udeležba na občnem zboru podružnice SPD, ki je potekel v najlepšem redu. Zbor je vodil predsednik g. Dolenc ml. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da je koča plačana. 8 čimeT je največja skrb odstranjena. Podružnica nima nobenih dolgov več. V nekaj letih se je zbralo premoženje za dobrih 120.000 dinarjev, tako da zaslužita odbor in gospodarski odsek vse priznanje ljubiteljev naše lepe planinske okolice. Pri volitvah je ostal dosedanji odbor skoro neizpreme-njen, kaT je čisto pravilno, saj nam delo zadnjih let dovolj vidno priča, da je bil odbor zmerom na svojem mestu. si_ Občinsko gospodarstvo Stare Loke. Med našimi največjimi podeželskimi občinami je starološka, zato so občinski predstavniki imeli na seji težavno delo, ko so sklepali o občinskem proračunu, zlasti ker je v teh časih treba varčevati Vseh izdatkov je določenih v proračunu za 366.612 Din in se bodo krili s 148°'o doklado na držar-ae neposredne davke od predpisa 169.434 Din. Poleg tega se bodo pobirale trošarine In takse. TruSaiin® na vino naj M vrgla 70 tisoč Din, od ostalih alkoholnih pijač, živine in uvoženega mesa naj bi se pobralo 87.900 Din, a od taks pričakujejo znesek 5600 Din. Značilno je, da je dohodek od konzuma pijač lani zelo nazadoval, tako da je nastal primanjkljaj 20.000 Din. Tekoči proračun je to dejstvo upošteval. Nanovo je občinski odbor osvojil pobiranje trošarine od zakola živali vseh vrst, katere meso je namenjeno za odprodajo. Domači zakol pa je trošarine prost. Od goved nad enim letom se bo pobiralo po 20 Din, pod enim letom 10 Din, od prašičev po 10 Din, od drobnice po 5 Din in od 100 kg uvoženega mesa 50 Din. Vsi materialni izdatki so preračunani na 319.246 Din. Iz Kranja t— Kino Narodni dom predvaja krasen velefilm »™ridi in poglej me, nisem angeL Z Jesenic Kino Radio bo predvajal danes ob 16. in 20. zgodovinski velefilm »Ljubezni je konec«. Poleg zvočnega tednika bo za dodatek zanimiv film »Kako izdelujejo železo na Jesenicah«. Slede »Titani neba«. Iz Kamnika ka— Kamnik je zapostavljen. Zadmjič smo čitali, da Je Kamnik izgubil ugodnosti kot višinsko letovišče menda zato, ker stoji nekaj metrov niže, kakor pa bi bilo treba. Za naše napredujoče letovišče je to precejšen udarec, saj si ga mnogo letoviščarjev izbere kot izhodišče za številne ture po vseh Kamniških planinah. Splošno opažamo, da se zadnje čase Kamnik stalno zapostavlja v marsikaterem pogledu. Kje je vzrok temu zapostavljanju? Iz Litije I— Vsem Javnim nameščencem, volilcem litijskega sreza. 1. maja je večina Vas dobila tiskano okrožnico s faksimilom podpisa g. ministra za socialno politiko dr. Marušiča, v kateri priporoča, da volite bivšega poslanca za litijski srez g. Mrav-Ijeta Milana iz Ljubljane. Na moje telefonsko vprašanje, če je ta okrožnica v resnici njegova, je g. minister za soc. politiko dr. Drago Marušič Izrecno in z ogorčenjem izjavil, da ni nikdar in nikoli poslal javnim nameščencem litijskega »reza kake okrožnice, v kateri bi priporočal izvolitev g. Milana Mravljeta. Iz tega sledi, da okrožnica ni pristna m da je hotel nekdo izvajati neupravičen pritisk na Vas javne nameščence, volilce. Vsi kandidati na Jevtičevj listi smo enako vredni in pri odtdaji svojega glasu poslušajte le glas svoje vesti, in volite po svobodnem prepričanju. — V Litiji, dne 4. maja 1935. — Lajovec Franc, predsednik občine Litija in kandidat na Jevtičevi listi. Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja danes vele-opereto »V dvoje je lepše« in tednik. Iz Novega mesta n— Koncert godbe dravsike divizije bo v soboto 11. t. m zvečer v Sokolskem domu na prireditvi strelske družine. V nedeljo 12. L m ob 11. pa priredi ista godba na Trgu kralja Petra promenadni koncert. Istočasno bo otvoritev ostrega streljanja na strelišču ob Krki. n— Nov Sokolski dom. V TopJicah gradi Sokol nov dom Načrt Je prav posrečen. Zgradba sama bo lepo ustrezala svojemu namenu. Delo prav zadovoljivo napreduje. n— Nova cesta Topllce-Gomje Polje se gradi t velikim tempom. Cesta bo široka osem metrov in bo imela trdo podlago. Napravljene je že dobrih 600 metrov. r»— Nov most čez Krko. Preko Krke se začne v kratkem graditi nov lesen most, ki bo vezal z desnega brega Toplice z okolico in na levem bregu t Gorenjim Poljem. Stari leseni most ne ustreza več namenu in Je za vozni promet nesposoben. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 15., 18. in 20.16 zvočni film »Csanova 20. stoletja« (Borba za ženo). V glavnih vlogah Max Baer, Myr-na Loy, Primo Carnera in Jack Dempsey. Predigra Paramountov zvočni tednik. Iz Gornje Radgone gr— Osebne vesti. Za starešino sreskega sodišča v Gornji Radgoni je imenovan g. Gor ene Franjo, doslej sodnik sreskega sodišča v Ljutomeru. Dosedanji vodja terenske sekcije murske regulacije v Gornji Radgoni g. inž. Vladimir Knez je premeščen od banske uprave k sreskemu načel-Btvu za mariborski levi breg. IZDELEK: »UNION« ZAGREB Iz Ptuja J— Voillcl mesta Ptuja se opozarjajo, da sta dve volišči, in sicer eno v mestni posvetovalnici, drugo pa na osnovni deški šoli (poleg okrajnega glavarstva). Vsak volilni upravičenec naj se prej prepriča, kje je njegovo volišče. j— Trgovski jubilej. Te dni je praznoval znani ptujski trgovec g. Zavernik Jakob svojo 25Jetnico trgovskega poklica. S svojo marljivostjo in nadarjenostjo si je v teku let trgovino razširil in Jo preselil v lastno poslopje bivše trgovine vidove Sirkove. Ob Jubileju je preuredil svoje izložbe popolnoma na novo v veliko izložbeno vežo popolnoma po vzorcu velikih mest. K Jubileju naše iskrene čestitke. j— Novo mašo je bral v nedeljo pri mi-noritih v Ptuju sin upravitelja bolnišnice v pokoju g. Ivana Ruparja, g. Metod Ru-par. Obenem je g. Ivan Rupar praznoval svojo sedemdesetletnico. Ob tej priliki mu je stolni kanonik g. dr. Žagar Ivan izročil odlikovanje sv. očeta »Pro eclesia et pon-tifice«. G. Rupar je imel 15 otrok, izmed katerih danes živi še trinajst; od teh so štirje duhovniki j— Sokol s švicarskim kontrolnim obročkom. V lovskem revirju industrijea iz Celja g. Adolfa Westna pri Sv. Janžu na Dravskem polju so ujeli lepega sokola, ki je imel na nogi obroček z označbo, da je bil spuščen od tičjega zavoda 12. junija 1. 1934. v Kaltbachu, kanton Duzern. Obroček so poslali gori omenjenemu zavodu. j— Zbor malih ptujskih harmonikarjev Je spet pridno na delu pod vodstvom agU-nega učitelja g. Baše, ki dnevno vežba harmonikarje za turnejo po vsej državi. Tudi naši ptujski harmonikarji bodo kimalu znani po naši širni domovini. Zelo pridno se zdaj pripravljajo tudi za prvi letošnji koncert, ki bo ta mesec v mestnem gledališču. j— Jadranska straža v Ptuja bo imela redmi obč. zbor v soboto 11. t. m. ob »X. v spodnji dvorani Narodnega doma. CSand se vabijo na udeležba Iz Ljutomera IJ— Slovo. Te dni se je z družino odseBl iz Ljutomera svetnik stola sedmorioe v pokoju g. Josip žmavec. Kot rojak iz Vogri-čevcev se je vrnil L 1929. po dolgih letih službovanja v Ljutomer, da prevzame odvetniško pisarno pokojnega dr. Grossman-na. Dve leti je tudi županoval našemu mestu in se živahno udeleževal društvenega življenja. Občinski odbor mu je priredil od-hodnico, na kateri sta ocenila delo g. svetnika župan g. Kuharič in starosta Sokola g. dr. Stajnko. številna udeležba je poka» zala, kako je Ljutomer cenil svojega bivšega župana, ki mu želimo v Maribora de mnogo zdravih in srečnih let. lj— Po 15 letih so dobili prostori naše pošte novo, svetlejše Ece, saj Je pa tudi že bil čas za to, ker je posebno glavni lokal bil bolj podoben dimnici kakor pisarni. Vlomilski obiski dbeglega kaznjenca Novo mesto, 4. maja. Na Trški gori je bilo vlomljeno v zidanico trgovca in posestnika g. Josipa Turka. Vlomilec je odnesel iz hrama aluminijasto jedilno orodje in nekaj posteljnine. Do dobrega pa se je okrepčal s pijačo. Vlomilec, ki je, sodeč po znakih, iskal samo stvari, ki se dajo lahko in hitro vnovčiti, se je podal iz Turkove zidanice v zidanico g. Franca Mrvarja, tajnika Kandijske posojilnice v pokoju. Lastnik je ravno sladko spal, ko se je vlomilec tiho splazil v izbo. Na hitro roko jo spečemu vzel z obešalnika obleko, v kateri je bila srebrna ura in okrog 300 Din gotovine, nato pa brez zadržka izginiL Vlomilec se je izdal po svoji palici, ki jo je pozabil v Turkovi zidanici. To jo Jože Urbančič, ki je kot kaznjenec pobegnil iz novomeških zaporov, doma pa je iz Mrtvic. Orožniki ga zasledujejo. S tako lahkoto lit hitrostjo doseči tdho belo perilo Je mogoče samo z RIVIERA terpentinovim milom M le izdelano na podlagi olivnega olja. I NOVI LAHKI MODEL Z ZAVORO NA PREDNJO OS! H" A UGODNA MESEČNA ODPLAČILA IGN. VOK LJUBLJANA, TAVČARJEVA 7. Podružnice: Kranj, Novo mesto, Celje: Miklošičeva 2. ŠIVALNI STROJI ŽE PREKO 75 LET LE KAKOVOST! O Otvoritev teniške sezone na Iliriji Velika preurejevalna dela na igriščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom so končana. Zgraditev rdečih prostorov je odlično uspela. Pri poskusnih igrah so se naši tekmovalci o kakovosti tal izredno laskavo izrazili. Zaradi posebno dobre podlage, ki jo tvori priznani podutiški pesek, se je rdeča spojina še bolje vsedla, tako da se bo rdeča žlindra iz Hrvaškega Zagorja na našem terenu še sijajneje obnesla, kakor po drugih krajih naše države. Ljubljana se je s to pridobitvijo torej tudi v teniškem športu, vsaj po odličnih igriščih — uvrstila med ostala naša teniška središča. Gotovo pa bodo rdeča igrišča v doglednem času dvignila tudi kvaliteto ljubljanskih igračev. Z vsem zahtevam odgovarjajočimi prostori so končno zvezane tudi prireditve večjega stila, ker so doslej prominentnejši igrači odklanjali igranje na belih igriščih. Prva taka prireditev bo mednarodni turnir za prvenstvo Ljubljane, ki se bo vršil 1. in 2. junija ob udeležbi najboljših jugosloven-6kih in predvidoma tudi inozemskih igračev. Sezonsko vpisovanje se vrši vsak dan od 11. do 13 v garderobi na igriščih. Pismene prijave je poslati na naslov SK Ilirija, Ljubljana, poštni predal 175. Naši novi smuški usltelji JZSS je priredil od 4. do 14. aprila na Krvavcu tečaj za smuške učitelje. Tečaj, ki ga je vodil savezni smuški učitelj in član tehničnega odbora g. Ivan Tavčar s pomočjo saveznega smuškega učitelja Zupana lir-vina. je dosegel prav lep uspeh. Izpitni komisiji, ki so io tvorili gg. Ivan Tavčar, dr Ždenko Švigelj in France Rus, se je prijavilo 26 kandidatov, od katerih so napravili izpit Palme Karel, Smučarski klub Ljubljana; Gogala Slavko SK Trislav, Bled; Žirov-nik Ivan SK Triglav, Bled: Krpo Husref, USP., Beograd; Milovanovič Aleksander USP., Beograd; Hadžimehanovič Faik, USP., Beograd; Kenig Raul, PK. Sever, Beograd; Simončič Joško, PK Sever, Beograd; Ilič Božidare. SK. Slavija, Sarajevo: Samardžič Grujo, SK. Slavija. Beograd; Be-denko Tomislav, HPD., Zagreb; Wolf Leo, Rašk, Zagreb; Cipriianovie Drago. Mara-thon, Zagreb; Vandekar Zvonimir, Grafičar, Zagreb; Kunstelj Viktor, Marathon, Zagreb; Bandl Milan., USP Beograd; Smodlaka Vo-jin, SPD., Beograd; Zupan Vitomil, Slalom klub 34; Sešelj France, Smučarski klub, Ljubljana; Križman Ciril SPD., Ljubljana; inž. Badovinac Zvonimir, Ski klub, Zagreo; Cubelic Vjekoslav, Prikril Ivan, Angelns Djuka iz Zagreba, ki se bodo predlagali v potrditev upravnemu odboru JZSS. Službene objave LNP (Seja u. o. dne 1. maja 1935.) Navzoči dr. Kosti, Kuret, Kralj, Runtič, Novak, Logar, Jugovec, Slamič, Skalar. Malovrh, Dorčec, Petrič (Vidic). Po § 21 k. p. z uporabo § 13 k. p. se kaznujejo igralci Ptuja Heber Herman, Schwegl Alfred, Stross Franc, Uršič Ervin, Fijan Franc, Stanič Valter, Horvat Ignac. Heber Herbert, Hreščak Justin, Janžeko-vič Vencel in Stross Josip s 14- dnevno zabrano igranja, ker so na tekmi Mura : Ptuj 14. aprila predčasno zapustili igrišče; kazen teče od 5. do 19. maja. Disk se na dopis št. 45 od 29. aprila poziva, da specificira svoje zahteve napram Grafiki. SK Zagorje se na dopis 51 od 30. aprila opozarja, da je bil pravilnik okrožnih odborov objavljen v »Jutru« 10. oktobra 1933, dodaten prrncipietni sklep pa je bil objavljen v »Jutru« od 11. februarja 1934. Na brzojavno prošnjo Celja glede go stovanja Radivojeviča se dovoljenje gostovanja ex praesidio odobri. Igrišče Oorenjca se ne verificira, dokler klub ne odstrani raznih nedostatkov O tem se klub pismeno obvesti. Sporočilo KSK glede sodnikovih stroškov za tekmo 24 marca v Krškem se sporoči Laškemu. Potrjuje se prejem pol za savezno kartoteko klubov, ki so jih poslali: Reka, Maribor, Drava, Hermes, KSK., Disk, Ko-rotan-Kranj. Zabeležita se nova odbora: Svoboda Tržič, predsednik Dornik Anton, tajnik Laibacher Albert; Sloga, Ljubljana, predsednik Borštnar Franc, tajnik Čampa Anton. Odobri se poročilo zdravstveno-vzgoj-nega odseka o predavanju 25. aprila. V tej zvezi se kaznuje Ilirija z globo 25 Din zaradi neudeležbe igralcev Ilirije na predavanju. Razreši se sveie dolžnosti sedanji kazenski odbor LNP in se imenuje nov odbor, ki ga tvorijo poleg drugega podpredsednika in tretjega tajnika gg.: Galot Albin, dr. Danilo Dougan, Košir Fedor, Strah Janko, Dolenc Alojzij, Pokovec Josip, Kosirnik Mirko, Kos Emil. V zdravstveno-vzgojni odsek se imenuje g. inž. Vinko Kuljiš. Vzame se na znanje poročilo o sestanku drugorazrednih klubov 24. aprila, ki so se mu odzvali vsi klubi razen Slavije. Zaradi neudeležbe se Slaviji izreče ukor. Naloži se ljubljanskim službujočim odbornikom ob priliki prvenstvenih tekem, da dostavijo poročila o tekmah in položijo zneske, pripadajoče LNP, do vsake srede. Izvenljubljanski službujoči odborniki pa morajo poročila in odstotke za LNP poslati tekom treh dni po tekmah. Položnice prejmejo pri okrožnih odborih. Osebe, ki niso službeno zaposlene v podsavezni pisarni, naj se v uradnih urah med 17. in 19. ne zbirajo v podsaveznem tajništvu. Vzame se na znanje poročilo g. Vidica o poteku izpitov za savezne sodnike v Ljubljani v dneh 26., 27. in 28. aprila. Kdo ho organiziral h 1940? Med državami, ki se z največ nadami potegujejo za organiziranje XII. olimpiade 1. 1940., je vsekakor na prvem mestu Japonska, dasi tudi Italija in Finska še nista popolnoma opustili svojih prizadevanj. Japonci pa so — ne glede na dokončne sklepe v tem pogledu — kar sestavili svoj olimpijski odbor v Tokiju, ki ima za prvo silo milijon jenov (okoli 15 milijonov Din), da jih ponudi mednarodnemu olimpijskemu odboru, če bo izbral Japonsko za pri-rediteljico XII. olimpiade. Znesek je namenjen samo za kritje potnih stroškov za udeležence in njihove oficielne spremljevalce. Japonci hočejo s to gesto v naprej zadušiti vse ugovore, češ, da daljni Tokio za olimpiado sploh ne more priti v poštev, ker pač večina narodov ne bo mogla nositi stroškov za pot in preskrbo svojih tekmovalcev. Japonski tisk je v zvezi s tem načrtom zatrobil na veliki rog in na-glaša posebno dejstvo da sta dosedaj prirejali olimpiade le EJvropa in kvečjem še Amerika ter je tudi zato že skrajni čas, da bi bila na vrsti tudi Japonska. Na novo živahni v propagandi za organiziranje xn. olimpiade gori na severu v Helsingforsu so postali Finci. Listi pišejo o več ali manj dokončni nameri, da bo mednarodni olimpijski odbor oddal to olim-pijado Italijanom in so enodušno in skrajno ogorčeni. Znani mednarodni športni delegat Finske Erick Frenckell se v oficiel-ni izjavi ostro obrača zoper ta načrt in zahteva XII. olimpiado na Finsko. V utemeljitvi navaja, da imajo Finci ne samo po svojih športnih uspehih in odličnih pidS-manih na dosedanjih olimpiadah moralno pravico do tega aranžmana, temveč so zaslužili to čast tudi po svojem plod ovitem delu na športno tehničnem polju in v sodelovanju svojih odličnih športnih delavcev v vseh velikih mednarodnih športnih organizacijah. Pisec ne štedi z razlogi in pravi med drugim, da bi morale mednarodne športne organizacije že po samem načelu sportnikov-gentlemanov glasovati za to, da »dobi« Finska XII. olimpiade. Svoj ognjeviti poziv končuje Frenckell s poudarkom, naj Finci v tem vprašanju opustijo vsaK pesimizem in se dalje borijo za svoj cilj ter pokažejo, da tudi »majhna država lahko misli in deluje kot vsaka velika«. O tem kočljivem vprašanju se bo odločalo na prihodnjem kongresu mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo od 25. februarja do 1. marca v Oslu. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi treninga z Jadranom ob 9.30 naj bodo v garderobi subjuniorji in Puterle, Vahen I in n, Mirtič. Ob 14. naj bodo v naši garderobi juniorji in Logar, Strnad, Pišek, Petrič. Ob 15.30 pa igralci liginega moštva in Emil, Caleari, Petelin, Bizjak. ŽSK motosekcija ima danes izlet v Gorenj o vas pri škofji Loki. Zbirališče ob 3. uri pred Gasilskim domom v Šiški. Prijatelji kluba vabljeni, SK Ilirija (Nogometna sekcija). Obvezen trening I. moštva in rezerve jutri v ponedeljek ob 17.. obenem pregled čevljev in opreme. — (Tenis sekcija). Danes ob 10. važna seja sekcijskega načelstva na igriščih. Kajak klub Ljubljana. V ponedeljek ob 20. seja upravnega odbora v posebni sobi pri šestici. Udeležba obvezna za vse. K sestanku se vabijo tudi nečlani in vsi, ki se zanimajo za kajak šport. Iz savezne uprave. Na zadnji seji izvršnega odbora je bik) sklenjeno, da bo br. Lazov, bivši predsednik bolgarskih Junakov predaval najbrž za časa skupščine v Beogradu. Dalje se je govorilo o izdaji v posebni knjigi vseh referatov na zboru poročevalcev za čete v Mostaru. Savezni statistični odsek je pričel s pripravljalnimi deli za novo razdelitev Saveza na župe. — To vprašanje je zlasti važno za razvoj Sokolstva v nekaterih predelih države. Izdeluje se tudi velika zemljepisna karta Jugoslavije, kjeT bodo označeni z barvami poedini srezi in gostota sokolskih pripadnikov napram prebivaJstvu dotičnih srezov. Dosedaj je bilo v Beogradu 10 tečajev za vaditelje čet in je izšlo skupno 598 bratov, od katerih že mnogi delujejo doma v rojstni vasi na sokolskem polju. Izvršni odbor je odobril, da sme Jugoslo-venska sokolska matica otvoriti v prostorih saveza svojo poslovalnico za sokolske potrebščine. Drobiž ii našega Sokolstva. Razdelitvi župe na okrožja je sedaj na zadnjem zboru društvenih načelnikov pristopila tudi župa Banja Luka. ki se sedaj deli v petero okrožij: bihačko, prijedorsko, dravarsko,, banja-luško jn jajačko. Med zelo pridnimi društvi te župe moramo omeniti Sokola v Jajcu, ki si je dogradil lep dom in ga namerava otvoriti letos 9. junija istočasno z razvitjem zastave, ki jo je poklonil prejšnji starosta br. inž. Fedor Slajmer, ljubljanski rojak, ravnatelj tamošnje kemične tvornice. — Sokol v Novem mestu pripravlja polagoma akcijo za zgraditev doma, ki naj bi odgovarjal vsem vzgojnim svrham društva. Župa v Novem mestu pa bo letos slavila 25-letnico z župnim zletom 9. in 10. junija v Novem mestu. — V župi Osijek so imeli v Belem Manastlru sestanek okrožnih načelnikov in načelnic ter sklenili, da bo prihodnja okrožna tekma 16. junija v Kneže-vem. — Tudi v Gospiču so ustanovili svoj lutkarski odsek, ki je že priredil prvo predstavo. — V Biogradu na moru je praznoval tamkajšnji zaslužni starosta br. Ive Pelica-rič 80 letnico plodonosnega življenja ter 40 letnico nepretrganega dela. Cela vrsta društev je priredila 9 aprila veličastne ko-memoracije v spomin blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Vse prireditve so bile odlično obiskane. Kratek razpored župnega zleta v Novem mestu. V nedeljo 9. junija se bodo ob 9. pričele župne tekme moškega in ženskega naraščaja, ob 11. bo otvoritev župne zletne razstave, popoldne ob 14. pa tekme članstva. Za zvečer je določen ob 20. slavnostni občni zbor, takoj za njim pa župna akademija s telovadnimi in prosvetnimi točkami. Drugi dan bodo tekme moške in ženske dece ob 8., medtem pa se bo vse pripadništvo 8EPERT0A& DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 5.: Gospoda Glembajevi. Izven. Izredno znižane cene od 14 Din navzdol. Ponedeljek, 6.: Beneški trgovec. A. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 5.: Boccaccio. Izven. Ponedeljek. 6.: Zaprto. Torek, 7.: Baletni večer gdč. Mie Čorak in g. Antona Vujaniča iz Zagreba. Izven. * Drevi se igra Krlcževa drama »Gospoda Glembajevi« kot predstava izven abonmaja po izredno znižanih cenah od 14 Din navzdol. To izredno uspelo delo je doživelo veliko število uprizoritev. V njem obravnava avtor propad zagrebške rodbine, ki spada med denarno aristokracijo. Psihološki konflikti in zunanji povodi jo "pritirajo do padca. V glavnih vlogah dami: Nablocka in Šarieeva ter gg. Levar in Kralj. Nadalje sodelujejo gg. Jerman, Daneš, Skrbinšek in Sancin. Režiser g. dr. Gavella. Pasionska drama o Jezusovem delovanja in nauku v Jeruzalemu za časa, ko so gospodarili tam Rimljani in so izrabljali tempeljski duhovniki in farizeji bedno ljudstvo, nosi naslov: »V času obiskanjac. Premiera se bo vršila predvidoma 11. maja. Delo re-žira avtor g. Edvard Gregorin. V delu je orisan Jezus kot nositelj nove socialne ideje, ki naj bi prinesla ljudstvu rešitev. Na-sprotstvo njemu sovražnih zastopnikov tla-čiteljev ljudstva ga privede pred sodbo in v smrt. Baletni večer primabalerine zagrebške opere gospodične Mie Čorakove in gospoda Antona Vujaniča bo v torek 7. maja v operi. O njunem baletnem večeru v Beogradu je pisala »Politika« med drugim sledeče: ». . . gdč. čorak je pridobila vse naše simpatije s svojim plesnim nastopom iz njenega ustvarjanja veje poleg mladosti iskrena toplota. Plesalka ni preračunljiva z efekti, ker ne blesti hotč s svojim tehničnim znaniem, temveč ji je do tega, da nam razkrije svojo bogato in tenkočutno dušo. Ples gdč. čorakove je nadahnjenje, ki se izživlja v najpopolnej- - zbralo k slavnostnemu sprevodu, ki je določen za 10. uro, potem pa bodo skušnje za javni nastop. Zupna javna telovadba bo popoldne ob 15. Župna uprava bo izdala ob 2d letnici župe posebno spominsko knjigo. Župa Skopi je, ta naša najjužnejša župa obsega skoraj vse ozemlje vardarske banovine razen petero srezov, ki spadajo k župi Niš. Na vsem tem velikem ozemlju deluje 40 društev in 75 čet, okrog 15.000 pripadnikov. Središče župe je v Skoplju, kjer imajo tri društva, ki so vsa prav agilna in dobro napredujejo. Dve izmed njih imajo lasten dom. Največja ovira hitrejšega razvoja skopljanske župe je velika oddaljenost posameznih edinic od župnega središča, težkoče pa so še večje, ker ni na razpolago železniških in drugih prometnih zvez kakor na severu države. Druga važnejša društva so še Bitolj, Štip, Priština in PrizTen ter Kunianovo, ki razpolaga tudi z velikim domom. Potrebno bo skoraj, da se ta župa razdeli na več manjših, da bodo imele edi-nice nekoliko bližja župna središča. Po vsej priliki bi prišel v poštev za sedež župe Bitolj na jugu, Priština pa na severu, saj bo tam kmalu n»ctalo važno prometno središče. &i tehnični zunanji fortni. G. Vujanič Je z vsem razumevanjem njen plesni partner in Ima dobro tehnično znanje. Njegov priznani talent se odkriva z najboljše strani. Plesalec je izredno elastičen tn okreten, je lepo raščen in vpliva s svojo simpatično pojavo.« Občinstvo opozarjamo na zanimiv plesni večer, ki obeta gledalcem velik umetniški užitek. Premiera opere >Zemrud« se uprizori predvidoma dne 9. t. m. Dramatično razgibani libreto opere je zložil Beno Ziegler po motivih prastarih orientalskih pravljic z naslovom »Tisoč in ena noč«, v slovenščino je prevedel besedilo g. Pavel Debevec. Opera obsega pet slik in prolog. V dejanju se menjava prekrasna orientalska lirika s komičnimi in deloma resnimi prizori. Godi se v Bagdadu v letu 634 Režiser g. prof. šest, dirigent: g. dr. švara. MARIBORSKO GLFT>\LI5CR. Začetek ob 20. Nedelja. 5.: Veseli kmetiS. Znižane cene. Po«lpdniič. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: Kdo je kriv? A. Znižane cene. Poslednjič. vseh vrst PARCELE posestva i. t. d. \ največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda Realitetna pisarna JOŽE GRAŠEK Ljubljana Gledališka ulica 4. ( nasproti opere ) Telefon int.: 33-04. Za prospekt pošljite 10 Din v znamk. ZčthLZL^aJie brez/itorcji cjesuJi ) MElNčL1 HEROLD D7QZ| ^'AITVC«! 31ASEI1 • HASigpB it. 1^1 Iščemo £mancierja ali družabnika za eksploatacijo reno-mirane, vpeljane mineralne vode. Potreben kapital od 75 do 100 tisoč Din. Odličen zaslužek. Stalen dohodek. Sodelovanje je zaželjeno. — Ponudbe pod j.40351« na Publi-citas, Zagreb, Hica a Gostilna Ljubljana v šibeniku na obali. Izborna slovenska kuhinja, ob vsaki ari tople in hladne jedi, prvovrstna vina. sobe u tujce, vse po zelo zmernih cenah Priporoča se zlasti cenj. trg. potnikom in izletnikom Franja io Andrei Žuljan. 6990-38 U Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska aiica Stev. 36 — vhod i Vidovianske cesta (pri gostilni M ožina). 70 Vsakovrstno zlato kupuje po oajviijib eenab černe — juvelir LJubljana. Wolfova ollca 3 s polnojarmenikom, veliko tračno žago v Središču, priključena z železniškim tirom, enonadstropna stanovanjska hiša, vse v najboljšem stanju je proti gotovini ali vlogi Prve hrvatske štedione ugodno naprodaj. Ponudbe pod »žaga« na anončni zavod Hin-ko SAX v Mariboru. 3928 Pravočasno je treba misliti, kje se bo preživelo najlepše in poceni svoj odmor in držati v evidenci t a d i HOTEL »JADRAN" (tik ob morju)v JELŠI z mnogimi terasami, 40 sob, kopalnico, tuši, izvrstno kuhinjo, dobrim vodstvom, ki je bilo še vedno priznano v vseh ozirih. Ne bo vam žal Preskrbite si prospekte! MOŠKI, 'd trpite na seksualni nevra-steniji, oziroma na impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE Prospekte na zahtevo. Cena Din 110. Razpošiljamo diskretno. Lekarna De-lini, Beograd, Knez Mihajlova št. 1. Oglas registriran pod S. br. 382/1934. U u n ISKEC MIRKO* H K K I? K U K BRUSILNICA STEKLA IN OGLEDAL Ljubljana VII — Medvedova 38 — Telefon 3S'7S Izdelujem za stavbeno in pohištveno mizarstvo: brušena ogledala in stekla, izložbene šipe. — Zahtevajte moj cenik brezplačno STEKLO i! x X n za hotele, kavarne in restavracije: obkladanje zidov iz brušenega stekla, čistega in barvane ga (marmoriranega) — za avtomobile in avtobuse: sprednje (vetrobrane) in stranske šipe. Popravljam vsa stara ogledala — takoj čisto kot nova dobro in poceni! CENE BREZKONKURENČNE! DOBAVA TAKOJ! Priporoča se cenj. gostom KRČMA - VINOTOČ y riba v Slomškovi ulid štev. 13* poleg Mestne elektrarne Odprto vsak dan do 24« ure Točijo se izborna vina ter pivo in 2ganje. Mrzla in gorka jedila. CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela Fett-mann, Zagreb Ma-sarykova cesta 9. | Prevzema tudi preobleke Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik. PLISE za volane v različnih gubah. SPECIELNI ENTEL pajčolanov, rut, Šalov, oblek. FTN ENTEL. vložkov in čipk. SPECIELNI A2UR za žepne robce. AŽURIRANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. deL — Krasen čist tisk. VEZENJE monogramov, zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. ŽEPNI ROBCI komad 2 Din, S Din, 3.50 Din, 5.— Din, 6.— Din. ZA NASE KVALITETNO delo, nizke cene hitro postrežbo se Vam izplača pot k Matek & Mikeš, Ljubljana samo poleg hotela Štrukelj. 80 MIZAR J F stavbeniki Okovje, orodje, klej, kupite tudi na knjižice najugodneje pri »JEKLO«, Stari trg. 98 IZBERA SVILE v vseh modnih barvah, gladka In vzorčasta. različne kakovosti, za obleke, bluze ln perilo LEPE GRUDI čvrste in normalne polnosti doseže te M do S tednih pri NERAZVITIH GRUDIH ali kadar prsa uplahnejo zaradi bolezni ali otročke postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LTFEMME« po prof. dr. med. Bieru. Pri tem se ne okrepe telo ln boki. Naraven popolnoma uspešen. ln zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH pršiti zadobite s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ln priporočilu dr. med. Funieja in dr. med. H. Mayerja) zopet elastičnost in čvrstost. Garnitura 70 Din. — Originale SCHRODER-SCHENKE razpošilja »OMNIA«, oddelek 13. Zagreb, Gunduličeva 8/1. Poštnina pri plačilu v naprej 7 Din, po povzetju 14 Din. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK ! STREŠNA IN ZIDNA OPEKA tovarne „Ilovac", Karlovac Dnevna produkcija 100.000 kom. Posebno priporočamo enkrat in dvakrat zarezno strešno opeko v dovršeni obliki po zelo ugodnih cenah. Glavno zastopstvo za dravsko banovino: »EKONOM44, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. ZAHVALA Za prisrčno sočutje, izkazano nam od tako mnogih strani med boleznijo in ob smrti našega očeta in soproga, gospoda ANTONA HOSTEJA zidarskega mojstra izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, darovalcem krasnega cvetja prisrčno zahvalo. Posebna zahvala društvom, občinskemu odboru Studenci, zidarskim mojstrom, pevcem društva »Lyra«, Radvanje. godbi Radvanje, požarni brambi Radvanje ter g. naduči-telju za udeležbo s Šolsko mladino in posebno g. županu občine Studenci za pretresljivi nagrobni govor. ŽALUJOČI OSTALI Kralfestvo mode V znamenju gospodinjskega dela Nastopili so toplejši dnevi in vsaka gospodinja potrebuje lahke obleke, ki jih rabi za domače delo. Tak komad mora seveda predvsem odgovarjati zahtevam praktične uporabe, zato ga ukrojimo kar mogoče enostavno in iz dobrega pralnega blaga. Komplicirane oblike tukaj ne pridejo v poštev in zato tudi vedno menjajoča se dnevna moda nima pravega vpliva na te obleke. Oblika takega komada seveda zavisi od svrhe, ki ji rabi, kajti obleka, ki jo nosi gospodinja pri pospravljanju, se precej razlikuje od kuhinjske obleke ali od obleke, ki si jo omisli za ure oddiha v svoji sobi. Pri vseh pa opažamo skrajno, toda okusno preprostost, ki jim daje videz ljubeznive skromnosti. Za vse domače obleke še vedno velja kroj v oblik plašča, ker se je ponovno izkazalo, da je najbolj udoben in tudi najbolj primeren za hitro oblačenje in slačenje. Kroj se je vsem ženam tudi zato priljubil, ker poudarja navpično linijo, ki daje vsaki postavi videz mladostne vitkosti. Domača delovna obleka ne sme biti preveč svetla pa tudi ne pretemna. V ta namen so najbolj primerne srednje barve, zlasti vzorčasta blaga, ki so manj občutljiva za prah in madeže. Za kuhinjska dela je prikladna tesno ob vratu zapeta, pralna obleka iz progastega blaga, ki je za život in za rokave počez /----———■ Modu! saion Rozman izdeluje po najnižjih cenah damske kroje po meri iz najnovejših žurnalov, ki so strankam na razpolago. Dame dobijo obenem tudi informacije za izgotovitev obleke. ROZMAN, Dvorni trg 3 (poleg univerze). Lahka bluza iz ve!b!odie dlake z odgovarjajočim paletojem, ki jo oblečemo preko temno rjavega krila, je nad vse učinkovita novost v športni modi. Zaradi kontrasta si omislimo pas in ovratno ruto v oarvi krila, bluzo pa izdelano s temnorjavo prešitimi robovi. Bluza ima poševne žepe in niz temnorjavih gumbov, iz. gladkega usnja. Zdravniška posvetovalnica C. A. C. Vaše težave so posledica duševnega odpora, ki se javlja v odločilnem trenutku, ker imate sicer popolnoma normalne senzacije. Zakaj se to pojavlja, je seveda vprašanje zase; morda je krivda v vzgoji? S studom na te stvari ne smete gledati, saj so popolnoma naravne. Ce se hočete izne-biti tega nedostatka, je predvsem treba, da si ojačate samozavest. Zahajajte v družbo in gojite zmerno šport. Od organskih preparatov Vam priporočamo Testifortan. Glavno pa je — samozavest. — Naročnica. Ne uživajte alkohola, kave in nikotina. Ce pa so žilice že razrite, je edino sredstvo, da jih daste uničite električnim potom. To Vam napravi kirurg ,<%li pa specialist za kožne bolezni. — B. C. v L. Omenjene tvor-bice so verjetno nastale vsled nezadostne nege in čistoče. Niso nikakor zločeste, pač pa utegnejo vzbujati neprijetne občutke pri partnerju neglede na to, da niso estetske. Odstranijo se jako enostavno in brezbolno ambulatorno. Zato Vam svetujemo obisk zdravnika, event, špecijalista za kožne bolezni. — Zorka. Ce se kopate v odcedku hrastove skorje, si morate ostali del telesa dobro odeti, potem se ne boste prehladili. Prinoročliivo ie tudi. da se po kopeli ne osušite, marveč zaviiete spodnji del telesa v segreto rjuho in potem ležete v segreto po- uk rojena. Veliki gumbi in širok pas učinkovito poudarjajo delovni značaj te obleke (1. skica). Domača obleka, ki jo obleče gospodinja potem ko je opravila vse težje delo, mora biti dovolj čedna, da sprejme v njej tudi morebitne obiske. Posebno ljubke so preproste, temne plašCne obleke, ki jih opremimo s svetlim ovratnikom in svetlim pasom iz pikčja. Novost so ljubke pentlje iz istega tvoriva, ki jih pripnemo na obleko namestu gumbov (2. skica). Lepo in udobno domačo obleko predočuje naša tretja skica. Obleka je zvončasto ukrojena ter ima preklane, široke rokavce. Ob vratu je tesno zapeta z veliko, ozko pentljo, ki ji vnavpičnem nizu sledijo trije veliki, leseni gumbi (3. skica). Še bolj elegantna je temna domača obleka s spredaj zapetim kepom. Zapenja jo svetel pas, ki se v barvi strinja s šopkom cvetlic ob vratnem izrezu (zadnja skica). Za pospravljanje predlagamo obleko iz živahno vzorčastega tvoriva. Na naši skici najdete tak model z dvojno vrsto gumbov, s kratkimi rokavi in belim ovratnikom iz pikčja. Praktični in udobni so vrezani žepi (predzadnja skica). H. n %J s?— PARKETNO VOSClLO ZA BRIZGANJE JE IDEAL VSAKE GOSPODINJE. KER Z JA1SIROLOM-BREZ TRUDA DOSEŽE SIJAJEN BLESK PARKETA .tUSTRA"L|UBt|AHA-G0SPbsVETSKA8 j TBGOVCI POPUST! POŠILJAMO TUDI PO POSTI I Kolesarski dres sestoji iz temnega hlačnega kr-"ia in karirastega života, ima pa to prednost, da ga moremo uporabiti tudi za turistiko. život ima našite žepe, ki jih zapnemo z usnjenimi gumbi, rokavi pa so ob zapestju tesno zapeti, da branijo prahu dostop, živobarven usnjen pas in ovratna ruta enake barve izpopolnjujeta to vzorno kolesarsko opremo. Za temno hlačno krilo priporočamo enobarvno vzorčasto tvorivo, ki je za prah in madeže manj občutljivo kakor gladko blago. mBmmmmmmmmmmmmmmtmammm Nežno belino kože ?eh?zSS mmmmmam mo pravilno sredstvo za njeno nego. Krema Leodor to odlično maščob prosto lepotilno sredstvo, daje koži ono nežno belino mladostne svežosti in lepote, katero si želijo gospe in dekleta. Ta krema pomaga s svojo pravilno razdeljeno množino glicerina prav izvrstno tudi tedaj, ko so roke suhe in razpokane. Tube po Din. 10.— in po Din. 15.— dobite povsod, kjer prodajajo proizvode Chlorodont. vazelino, s katero si namažite dotično mesto. Poleg tega si kopljite dotični del vsak drugi dan v topli vodi, ki ste ji dodali od-cedek prekuhanega kleja. Priporočamo Vam, da uživate arzen v kakršnikoli obliki. Praskati se ne smete. — Večletna naročnica. Opisani nedostatek je ostanek od nosečnosti. Ce niste sedaj zopet noseča, si dotični del temeljito očistite s čistim ben-zinom in drgnite kožo s čisto platneno krpico toliko časa, dokler ne pordeči. Nato namažite to mesto s čopičem in vodikovim prekisom par minut po večkrat, nakar si napravite suho obvezo. Koža postane po tej proceduri najpreje še bolj temna, čez 4 do 5 dni pa se oluši in obledi. Ce bi potem še ne bila enaka ostali koži, ponovite proceduro. Omenjeno mesto pod pazduho očistite s čistim oljem, nakar ga poštupajte s pudrom. Pazite na čistočo. Ker se na tem mestu koža očividno zelo znoji, se je treba Cešče umivati, da se znoj ne razkroji, kar povzroča neprijeten vonj in opisane težave. — N. M. Iz vašega opisa veje jaka depresija, duševna izčrpanost, ki se je stopnjevala vsled borbe za obstanek. Ali vedeti morate, da bi življenje brez borbe bilo dolgočasno. Saj imate prav, ko trdite, da je življenje dandanes težko, vendar je treba upati na boljše čase. Ce bi vsi tako mislili kot Vi, potem bi si morali končati življenje z malimi izjemami vsi. Ne predajte se svojim mislim. Poiščite si primerno, veselo družbo in razvedrilo, udejstvujte se v športu, posebno v planinah boste našli utehe. Vendar ne sam! Le volje je treba, volje! Ostale težave so v zvezi z živčno razora-nostjo. Narava je pač različno obdarila ljudi, enemu je dala več, drugemu manj, zato pa nikar ne mislite, da je za Vas premalo, marveč da je za Vas normalno. Tu ni nikake norme, niti vzporediti se ne da drug z drugim. Torej še enkrat: to je povsem normalno. Tudi pojavi ponoči ne zna-čijo še bolezni, marveč so jak, često opazovan pojav. Za sanje pač nihče nič ne more in za njih posledice tudi nihče ne. Vzemite 2—3X na dan po noževo konico broma, zvečer, predno ležete, pa še eno. Večerjajte lahko prebavljive jedi, umijte se s hladno vodo in ne čitajte vznemlrjujočega Ctiva. Glavno pa je, da se samega sebe vzdramite in razvedrite. Malo več volje in energije, pa bo šlo. Vzemite si dopust in pojdite na oddih. Glede drugih težav prosimo toCnej-šega opisa, ker je dvomljivo, da gre za se-menotok. — »Nada«. Mnogo ste trpeli v svojem življenju. Ali potolažite se, ni tako hudo, kot se Vam zdi. Glavna napaka je, da ste vsa preveč pozorna na svoje organe, kar tudi ne de dobro. Na Vaša vprašanja bi se dalo dosti odgovoriti, vendar zaradi pomiritve le tole: 1. nedostatek je ozdravljiv, le slediti morate zdravnikovim navodilom; 2. bodite uverjeni, da bo Vaš mož popolnoma zadovoljen z Vami, posebno če mu boste tudi dobra gospodinja; 3. tudi otrok boste imeli, kolikor hočete, seveda v naravnih mejah. Svetujemo Vam, da se čimprej omožite. Kar pa se tiče pripisanega, si nikar ne belite glave, to narava že sama uredi brez Vašega prizadevanja. Ce Vas glava boli v čelu nad nosom, to še ne pomeni, da je kriv možganski privesek. V interesu Vašega duševnega miru je, da se ne spuščate v medicino. Naičešče je glavobol nervoznega značaja, pojavlja se pa tudi recimo pri običajnem nahodu. Vzemite aspirin, še enkrat: pomirite se in poročite se! stelj. Dokler ste prehlajena, delajte samo tople obkladke. — Nesrečna. Pri vsaki shujševalni kuri je najvažnejše ureditev prehrane, omejiti je treba uporabo masti in škrobovine. Cesto se da že s tem doseči uravnovešenje teže. Dalje je važno, da ne uživate prekomerno tekočin. Zelo ugodno vpliva tudi redno uživanje naravne kisle vode. Podrobnejša navodila Vam more dati zdravnik. Glede raznih »shujševalnih tablet« in drugih takih sredstev pa bodite previdni. Vsekakor jih ne smete uporabljati brez zdravniškega nadzorstva. Sredstva, ki jih morete uporabljati po priloženem navodilu, morete nadomestiti s Slatino ali pa grenko soljo. — Kurje oko. Pred vsem je treba odstraniti vzrok za to, t. j. nosite prostorno obutev, da Vas ne tišči. Ce je kurje oko na stopalu, se je pojavilo verjetno radi ploske noge. V tem primeru je treba nositi vložke za plosko nogo. Ce se kurje oko ponovno pojavlja, je to le dokaz, da ni bilo popolnoma odstranjeno ali pa da še traja pritisk na dotično mesto. To pa je treba predvsem odstraniti. V ostalem si sleherni večer kopljite nogo v vroči vodi, potem pa namažite »oko« z 30% kalijevim lugom (pazite na zdravo kožo!) ali pa s sledečo raztopino: acid. carbol, acid Sali-cyl, acid. lact. aa 1.0, Colloid ad 10.0. — A. t. To ni navaden lišaj. Z jodom ne do-sežete ničesar, uporabljajte 2.5% Salicyl IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja 5. maja LJUBLJANA 7.30: Kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar). — 8: Godba na pihala iz Dev. Mar. v Polju. — 8.30: Cas, poročila. — 9: Versko predavanje. — 9.15: Prenos iz franC. cerkve. — 10: Domovina mili kraj (Slovenski vokalni kvintet, Radio orkester in plošče). — 11.50: Obvestila. — 12: Cas, koncert po željah (Radio orkester). — 15: Koncert po željah (plošče). — 16: Buči morje Adrijansko (Radio orkester. Radio dramski studio, predavanje Jadran. Straže (g. Borko) in plošče). — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Varšave. — 20.30: Koncert godbe »Sloge«. — 21.30: Cas, poročila, obvestila, spored. — 22: Polke, valčki in koračnice (Radio orkester in plošče). BEOGRAD 15.30: Vojaška godba. — 17: Ples. — 20: Prenos iz Varšave. — 22.30: Plošče. — ZAGREB 12: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20.15: Pesmi. — 20.45: Splitski humor. — 21.15: šlagerji. — PRAGA 19.05: Zvočne slike. — 20.35: Orkester. 21.30: Iz Brna. — 22.20: Plošče in jazz. — BRNO 19.05: Program iz Prage. — 21.30: Pevski koncert. — 22.20: Iz Prage. — VARŠAVA 20: Poljska glasba. — 22.15: Simfoničen koncert. — 23.05: Ples. — DUNAJ 11.45: Orkestralen koncert. — 12.50: Lahka godba. — 15.35: Klavirski koncert. — 16.05: Irske pesmi. — 17.05: Klasična in moderna opereta. — 19.35: Koroške pesmi na ploščah. — 20: Poljska glasba. — 20.30: Pester spomladanski program. — 22.25: Jazz. — 23.50: Dunajska glasba. — BERLIN 19.00: Spevoigra. — 20: Iz Varšave. — 20.30: Orkester in solisti. — 22.45: Ples. — KONIGSBERG 20: Zabaven program. — 22.45: Iz Berlina. — STUTTGART 19: Zvočna igra. — 20: Pester program. — RIM 17: Koncertna ura. — 20.45: Operetni večer. Ponedeljek 6. maja LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, vreme, obvestila. — 13.20: Radio orkester. — 14: Vreme, borza, spored. — 18: IIja Livšakov igra na ploščah. — 18.20: Zdravniška ura (dr. Magajna). — 18.40: Cas, poročila, spored obvestila. — 19: Ruske narodne na klavirski harmoniki (prenos z nebotičnika). — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos opere iz Zagreba (v I. odmoru: Letošnje predstave našega gledališča, L. Mrzel), v U. odmoru: Cas, poročila, program. BEOGRAD 16.50: Orkester. — 20: Pester program. — 22.15: Lahka in plesna mu- ! zika _ Z.A^-RTre 12.10: Plošče — 17.15: ! Moški pevski kvartet. — 20: Prenos opere ! te Nar. gledališča. — PRAGA 19.10: Plošče. — 19.30: Prenos lz Brna. — 21.15: Orkestralen koncert. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Operetni večer. — 21: Pevski koncert. — 21.30: Klavirske skladbe. — VARŠAVA 20: Orkestralen koncert — 21: Prenos koncerta konservatoristov. — 22.15: Orkester. — 23.05: Ples. — DUNAJ 12.40: Plošče. — 14: Plošče. — 16.10: Iz zvočnih filmov. — 17.35: Koncert solistov — 19.30: Prenos dinastične proslave iz Londona. — 20.10: Orkester in solisti. — 22.10: PesmL 23.10: Romantična glasba na ploščah. — 23.55: Godalni kvartet. — BERLIN 19: Lahka glasba. — 20.20: Schubertove pesmi in baletne skladbe. — 21.10: Bizet: Simfonija v C-duru. — 22.30: Klavirski koncert. — KONIGSBERG 19.10: Pevski in klavirski koncert. — 20.15: Cerkvena glasba, -r-22.20: Brahmsova glasba. — 23.40: Lahka godba. — STUTTGART 19: Orkester. — 20.15: Majski večer. — 24: Nočni koncert. ŠJ A. BB Dne 24. aprila se je začel mednarodni turnir v angleškem kopališču Margate. Napovedovane senzacije na listi udeležencev, namreč udeležbe indijskega velemojstra Sultana Kana, ki se baje za nekaj časa zopet vrne v Anglijo, sicer ni prinesel. In celo Lilienthal, čigar udeležba je bila že gotova stvar, ne igra v turnirju, ker se menda še ni vrnil iz Rusije. Tako sta prišli v turnir dve manj zanimivi rezervi: stari mojster Mieses in mladi Dunajčan Klein. Turnir, ki je zaradi udeležbe Capablance in Reshew-skega še vedno pomenben, je prinesel že do 5. kolo celo vrsto presenečenj. Capa-blaca je s težavo remiziral s Fairhurstom in izgubil z Reshewskim, Klein je stal na zmago in potem remiziral proti Reshewske-mu, izgubil pa je z Reillyjem, Menčikova je remizirala s Thomasom. Stanje po 5. kolu je: Reshewsky 4, Capablanca, Thomas 3Vi, Fairhurst 3, Klein, Reilly 2 Vi, Milner, Barry, Sergeant 2, Mieses 1 Vi, Menčikova Vi. * V Zilini je bil ravnokar končan turnir za prvenstvo Slovaške. Kot gost se je udeležil turnirja praški mojster Opočenskv, ki je brez poraza, s 7 točkami iz 9 možnih, prišel na prvo mesto. Drugi je Rohaček s 6Vi, tretji dr. Fazekuš s 6. Mojstra Engel in dr. Zobel sta se slabo odrezala. * Na turnirju za prvenstvo Prage vodi po 7. kolu Pelikan s 5 (2). Slabo stojita Opo-čensky in Karjakin. * Flohr je v 12 simultankah v Rusiji dosegel razmeroma dober skupen rezultat: 4 267, =-159, —87. Iz Dnjepropetrovska (Jekaterinoslav) so listi javili prvotno napačen rezultat: Flohr tam ni izgubil, temveč dobil 19 partij. Mednarodni turnir, ki bi se moral v juniju vršiti v češkem kopališču Luhaoovicah, je kopališka uprava te dni oficijelno odpovedala. Turnir se bo vršil najbrž prihodnje leto. V tako dolgem turnirju kakor je bil moskovski, je naravno, da se je videla pri posameznih igralcih razlika med igro na začetku in koncu turnirja. Seveda so pri tem včasih tudi nešahovski momenti lahko igrali vlogo, v glavnem pa je le odločala večja ali manjša vztrajnost. Odlikoval se je v tem oziru najbolj Atalorcev, ki je izgubil vse tri prve partije v turnirju, imel po 10 kolih samo 3Vi točke, iz zadnjih 9 partij pa je nabral kar 6 točk, največ izmed vseh udeležencev turnirja. Nasprotno je imel L5-wenfisch po 10. kolu 7 točk, iz nadaljnjih 9 partij jih je dosegel samo 3Vi, jaz sem iz prvih 10 partij napravil 5, iz zadnjih 9 samo 2Vi točke. Še slabše se je v tem oziru godilo Botvinniku. Iz 9 partij finisha je napravil samo 50®/o točk, to je 4Vi, med tem ko mu je prvih 10 partij neslo 8 Vi točk. Tako izvrsten start, kakor jih na težjih turnirjih redko vidimo, mu je pa tudi že sam zasigural prvo mesto. Iz serije odličnih partij. ki jih je Botvinnik odigral na začetku turnirja, je sledeča njegova zmaga nad Rjuminom iz 6. kola. Španska otvoritev. Beli: Rjumin. Črni: Botvinnik. 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. Lfl—b5 a7—a6 4. Lb5—a4 Sg8—f6 5. O-O Lf8—e7 6. Ddl—e2 Ta poteza ni ne boljša ne slabša od običajnega 6. Tel, ker pa je še manj raziskana, jo zadnje čase zelo često igrajo. 6.------b7—b5 Najostrejše nadaljevanje. Dobro jc tudi d6 7. c3, 0—0, 8. d4, Ld7. '7. La4—b3 d7—d6 8. c2—c3 0—0 Drugi sistem je Sa5, 9. Lc2, c5. 9. d2-d4 Na 9. a4 igra črni pač najbolje Tb8, nakar sicer beli z 10. ab5 :, ab5 : zavlada nad a-linijo. 9.------Lc8—g4 10. Tfl—dl e5 : d4 Slabo bi bilo Dc8, zaradi 12. Ld5. 11. c3 : d4 d6—d5l Stoltzeva poteza, ki edina vede tu k izenačenju. Slabo pa je Sa5, 12. Lc2, ker pride beli lovec prehitro na važno diagonalo proti točki h7. 12. e4—e5 Sf6—c4 13. h2—h3 Bolje 13. Sc3. 13 .------Lg4—h5 14. a2—a4 To pa ie že prav napaka. 14. — - — b5—b4 Sedaj bo moral namreč beli razviti dam- skega skakača preko d2. kar je zaradi slabosti točke d4 neugodno zanj. 15. a4—a5 V nekaterih variantah španske partije je ta poteza dobra za belega, ker fiksira kmeta a6 in oslabi onega na b4; tukaj izgublja beli z njo samo čas. 15 .------Kg8—h8 Črni grozi sedaj f7—f5, kar bi zelo utrdilo skakača na e4 in zaradi grožnje f4 oviralo razvoj belega damskega lovca. 16. g2—g4 Lh5—«6 17. Sf3—h2 Le7—h4! S tem ie 18. f3 preprečeno, ker bi nato sledilo Sd4 :! itd. 18. Lcl—e3 f7—f5! Zopet zelo močno. Na 19. f3 sledi f4 s silnim naT>f.dom. 19. £2—f4 Lh4—g3 Grozi f g4: ter L« 20. g4—g5 h7—h6' 21. g5 : h6 g7 : h6 22. Sbl—d2 Sc6—e7 Kmeta d5 je treba zaščititi in sploh zavarovati darnsko krilo, preden začne črni z napadom. 23. Kgl—hI Dd8—e8 24. Tdl—gl LAnglija, prebudi se!« Velika popularnost angleškega kralja in angleške dinastije sploh pa izvira tudi od tega, da kažejo vsi velike simpatije za šport, ki je Angležem nad vse. Najljubši šport kralja Jurija je jahtanje in sam se udeležuje s svojo jahto vsako leto velikih tekem v Cowesu. To veselje mu je ostalo še iz mladih let, ko je bil angleški pomorski častnik. Pa tudi za druge vrste športa kaže kralj Jurij veliko zanimanje, o čemer priča zlasti dejstvo, da ni opustil doslej razen v težki bolezni leta 1938./1929. nikdar prilike, da se ne bi udeležil znamenite finalne nogometne tekme za angleški pokal. V Angliji vlada prepričanje, da pomaga angleška kraljica v vsem, ne le v poslih kraljevske družine, svojemu možu. Ona je idealen ženski tip za vsakega angleškega državljana. Znano je o njej, da ne kaže posebnega smisla za prevelik modernizem v ženslri modi in vsaka dama. ki želi biti sprejeta na dvoru, se mora podvreči njenim strogim zahtevam. Njeno priljubljenost med angleškim narodom obeležuje dejstvo, da je bila največja angleška ladja lansko leto krščena za »Queen Mary«. Četrt stoletja svetovne zgodovine, ki je bilo burnejše in tragičnejše kot dolge epo-he pred nami vodi angleški kralj Jurij V. usodo ogromnega imperija. Anglija si je v tem času pridobila nesporno prvenstvo v svetu. Preosnovala se je po vidikih novega časa. Vsak Anglež Je pa trdno prepričan, da je v tem novem času in v novem sistemu britska krona še edina močna spona, ki veže vse raztresene in nadvse raz-Kčne ode silnega imperija. Ameriška kraljica lilij Moški! Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence) najnovejši izum — kombinirane pilule »VI-HA-GE« Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence), motenj v funkciji spolnih organov, pri popuščanju moči ter v primerih seksualne nervoze in nesigurnostl vzemite najnovejši izum, kombinirane pilule »Vl-HA-GE« za moške (rjave). Dobivajo se v vseh lekarnah. Glavni depot M. Bogdanoviča laboratorij »Viscit«, Zagreb. Po pošti razpošilja diskretno: \noteka »Jelačičn banu« Mr. M. Gavrančic, Zagreb, Jelačičev trg 12-Jo. Cene: poskusna (30 zavojčkov) Din 84.—, originalen paket z žepnim etuiem m navodilom Din 217.—. Zahtevajte z naročilom obenem zanimivo in poučno brezplačno knjižico: »Zdravljenje spolnih motenj pri moških in ženskah« S ministrstvo soc. politike in nar. zdravja S. br. 24.601 — 28. novembra 1934 || Pogumna reporterka Med napadom na vlak je fotografirala razbojnike in dala oblastim v roke važno gradivo Kakor po navadi je ostavil te dni Lou-sianski ekspres svojo izhodiščno postajo Chicago, da doseže New Orleans. Družba, ki jo je vozil s seboj, je bila kaj mešana, toda nihče ni slutil, da so med njo tudi tipi s posebnimi nameni. Strojevodja Jabv je mirno stregel svojemu stroju, ko je zaslišal za seboj mahoma energičen: »Stoj!« Presenečeno se je obrnil in zagledal cevi dveh samokresov, ki sta bili naperjeni proti njemu. Za njima sta ga preteče gledali dve ženski v elegantnem športnem kroju. Možu ni ostalo drugega, nego da je vlak ustavil. Takoj nato sta planila v lokomotivo dva moža in ga zvezala s kurjačem vred. Nato so stekli vsi štirje napadalci v vlak, kjer je med tem med potniki izbruhnila prava panika. Osemnajst banditov jih je plenilo s samokresi po vagonih in dasi je večina potnikov imela samokrese v žepu, ni prišlo niti enemu na um. da bi se jim uprl. Vsi so bili preveč presenečeni nad tem, da je osemnajst ljudi, ki so se vedli prej kot povsem dostojni potniki, mahoma pokazalo svojo banditsko naravo. Plen je bil kaj velik: 32.000 dolarjev v gotovini in za preko 400.000 dolarjev raznega lišpa i in draguljev! Po napadu so razbojniki izginili — še prej so poskrbeli za to, da je postal stroj za nekoliko ur nesposoben za nadaljevanje vožnje, šele potem je prišel pomožni vlak, iz katerega so izstopili funkcionarji železniške družbe in detektivi. Ti so med skrajno razburjenimi potniki napra-pravili še nekaj nepričakovanih odkritij. Med oplenjenimi je bilo namreč šest pustolovcev, dve pustolovki in štirje ubegli kaznjenci, samo trije potepuhi, ki so se vozili kot slepi potniki v nekem tovornem vagonu, niso imeli nobene škode. Bili so namreč že pred napadom brez beliča. O razbojnikih ni bilo nikjer več sledu. Največja senzacija tega dogodka pa je bila mlada reporterka iz Chicaga, ki je med napadom s svojim fotografskim aparatom mirno snemala razbojnike. Uspelo ji je napraviti slike šestnajstih plenilcev in te slike bodo dober pripomoček pri zasledovanju. Nemara bo uspelo že v kratkem poloviti drhal in oropancem vrniti njihove stvari. Potniki pa so mlado damo smatrali za članico te tolpe in so jo hoteli potem, ko so razbojniki izginili, linčati! Le s težavo ji je uspelo razločiti jim, da so si bili izbrali napačno osebo, da se nad njo znesejo. Miss J a n e t Chaudlerjeva iz Los Angelesa ... ________________i—u-------- '"^as.. - ■ — - --------- - --r— Srebrni jubilej Jurija V. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka n vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U tičejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20—s Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din V— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za »nkratno objavo oglasa Din 17*—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogrlasnega^oddelka .Jutra« Din J.. v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tieoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek ^Jutra", Ljubljana. U um 2z 53 Tfflffr Seseda I Oin, davek 2 Jiu, ta šifro ali dajanje naslova S Din- Najmanjši znesek 17 Dim. Trg. pomočnika ? usnjarsii snom, mladega, iščem. Prednost imajo oni, ld so t drav-sii banovini tudi že potovali ln so pn strankah uvedeni. — Nastop takoj. Ponudbe z vsemi zalite vami na: E. Muller, Zagreb, Vlaska ulica 89. 8787-1 Vezilje izvrstne 1 ali 2, pozna-ne v Zagrebu, sprejmemo za 15. maja ali po dogovoru. Ponudbe s prepisom spričeval ln sliko {»oslati na Janko-mir d. d.. Zagreb, — Praška 5. 8741-1 Pekovski pomočnik prva moč. po možnosti z mojstrskim Izpitom dobi takoj službo. Ponudbe pod šifro >20« na ogl. odd. »Jutra«. 8802-1 Šivilja-prikrojevalka za fine damske bluze, samostojna ln v vsakem pogledu sposobna šivilja dobi dobro in stalno službo. Naslov se izve pri: Aloma Com-pany, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta. 8727-1 Poslovodjo •a kavarniško in restavracijsko obrt sprejme Narodni dom v Kranju. Ponudbe z izjavo o varščini do 10. maja na zadruzno načeistvo. 8636-1 Mesar, pomočnika »prejme takoj Jože Musar. mesar, Ljubljana. Sv Petra cesta 61. 8620-1 Izobražene gospode »prej m eno za prodajo naših tehničnih predmetov. Stalna služba! Banjai Miklošičeva cesta štev. 20. 8571-1 Prodajalka pridna, poštena in zanesljiva. zmožna nemškega jezika, želi premeniti sedanje mesto h katerikoli stroki Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalnost«. S5S3-2 Poverjenike poštene, zanesljive in vztrajne, iščemo proti dobri plači. Pismene ponud be z znamko na naslov: »Moj dom*. Ljubljana — Dvorak ova 8. 8532-1 Kuharico prvovrstno, zdravo, staro do 40 let. za večji obrat sprejmem Ponudbe s sliko nasloviti takoj na hotel Volarič. Baška. 85a dve sosedni celici, vendar stvar nI bila šala In oba sta bila vesela, ko je bilo kasti konec. Frizerko dobro izurjeno sprejmem. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Stalno mesto«. 860(7-1 Frizerko prvovrstno, sprejmem. — Oferte c navedbo starosti os frizerski salon Krainc, Celje. 8606-1 Prodajalko za delikateeo. samo dobro izurjeno io veščo nemščine, sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Agilna«. 8606-1 Starejšo osebo sprejmem k odraslim otrokom od 9 let naprej — obenem bi morala tudi opravljati lahka hišna dela Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Marljiva«. 8004-1 Natakarica do 25 let stara, prijetne zunanjosti, zanesljiva, dobi takoj službo v prometni gostilni v mestu na bivšem štajerskem. Lahko je tudi začetnica. Ponudbe če le mogoče s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva natakarica«. Kuharico prvovrstno, zdravo, staro do 40 let. sprejmem v restavracijo. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Kuharica«. 8713-1 Pisarniško moč začetnico, t znanjem stenografije ln strojepisja — Mirejmemo. Lastnoročne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnica«. 8786-1 šiviljsko pomočnico ali praktfkantlnjo sprejme atelje Hity. Kongresni trg št. 18 8731-1 Lepa eksistenca Je zagotovljena za vlogo 4000 Din tistemu. — kdor pozna kovinsko ali električno stroko. Ponudbe pod »Veleuspeš-no« na ogl. odd. »Jutra«. 8821-1 Sedlar, pomočnika in vajenca za stalno takoj sprejme K. Temel. sedlar, tapetnik in avtoličar, Dravograd. 8733-1 Vrtnar, pomočnika sposobnega samostojno voditi splošne vrtnarske kulture. sprejme takoj Pavel Šimenc, vrtnar. Sv. Križ-Ljubljana. 8S3S-1 Plačilno natakarico mlado, kavcije zmožno, to pomožno dekle obe t znanjem nemščine, sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »LetovISče 22«. 8737-1 Kuharico za gostilno pridno in pošteno, sprejmem na deželo. Zglasiti se je v torek med % i. in % 3. uro. ali v ponedeljek popoldne na I. stojnici čevljev na Vodnikovem trgu. 8650-1 Službo dobi dama ali gospod kot poslovodja kasir z 2 do 3000 Din mesečne plače, ako prispeva 50 do 100.000 Din kot obratno glavnico za — brezkonkurenčno industrijo. — Ponudbe pod »Kapital upravlja poslovodja« na ogl. oddelek »Jutra«. 8836-1 Frizerko perfektno t stroki, (prejme takoj salon »Vesna«, Gradišče ŠL 4. 8894-1 Brivsko pomočnico za takoj išče Drnovšek v Litiji. 8807-1 Upokojenec izvežban v davčnih, — splošno administrativnih poellb z dobrim konceptom, dobi zapo-slenje. Zaposlitev po potrebi celodnevna. Ponudbe z navedbo pogojev na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sposoben «22«. 8301-1 Fotografskega pomočnika sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Fotograf«. 8951-1 Le i ca operaterja za sezono na Bledu sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bled«. 89152-1 Foto-pomočnik vajen umetne luči, dobi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Umetna luč«. 8967-1 Brivskega pomočnika veščega vodne ln železne ondulaclje in enega dobrega delavca za moško stroko, samo resni ln dobri z navedbo starosti in spričevali iščem za takoj ali po dogovoru. Stane Civldini, — česalnl salon za gospode ln dame, Gornja Radgona. 8379-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oln. Fotograf, vajenca dobrega risarja sprejme fotograf Jug v Kranju. 8-101-44 Trgovski vajenec z dveletno učno d*>bo — želi premeniti mesto radi opustitve trgovine. Drago Siherl, Zalog pri Ljubljani 8665-44 Vajenko i najmanj 2 razredi srednje ali meščanske šole, s stanovanjem in hrano v hiši sprejme Franc Gloooč- nik. trgovina, z mešanim blagom, Tržič. 852?-44 Dijakinja s 6 razredi srednjih šol, prosi primerno zaposlitev v pisarni izven Ljubljane. Izvežbana najbolj v tehnični stroki, iz katere ima tri mesece medpočitniške prakse. Nastop i 1. julijem. — Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dijakinja«. 8679-2 Šofer strojnik in ključavničar, zmožen struženja, išče na meščenje — najraje kje na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Šofer«. 8509-2 Kuharica t znanjem slovenščine in nemščine, zmožna tudi samostojnega gospodinjstva, išče zaposlitev v boljši hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in varčna 26«. 8557-2 Mlada gospa vajena gospodinjstva, dobra kuharica, išče službo pri boljši obitelji ali samostojnem gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resna in zanesljiva«. ' 8430-2 Službo čuvaja v gozdu ali temu kaj sličnega išiem. Sprejmem tudi nočno. Sem pošten, trezen, star 27 let, samski. — Ponudbe na oorl. odd. »Jutra« pod »Trezen«. 8043-2 Modni damski atel je sprejme vajenko. Knaflje-va ulica 4. 8646-44 Vajenca za trgovino z meS. blagom na deželi iščem. — Naslov: Anton Wutte, Križni vrb, p. Slov. Bistrica. 8735-44 Mesar, vajenca sprejme Jože Setnikar — Brdo št. 30 pri Viču. 8043-44 Krepak fant sin rudniškega kleparja, pošten in priden se želi Izučiti v trgovini. Uporaben Je tudi za delo na vrtu. Usmiljena srca naj javijo svoj naslov na A. Potočnik, učitelj v Zagorju ob Savi. 8886-44 Vrtnar dobro izurjen v stroki — želi premeniti mesto. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Trbovljah pod »Vrtnar« 8606-2 Kakršnokoli službo išče, 10.000 Din kavcije zmožen. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8669-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, išče primemo mesto v galanterij; ski, modni, manufakturni ali slični trgovini. — Ponudbe prosi na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »1012«. 8731-3 Gospodična s primerno šolsko izobrazbo in prakso, išče službo prodajalke. blagajničarke ali kot natakarica. Nastopi takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8636-2 Vajenca za fotografsko obrt sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vajenec«. 8953-44 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia Popolnoma zastonj dobite začetek prekrasnega romana »V naročju sreče«, če še danes pišete upravi »Družinskega tednika«, Ljubljana. Tyrševa o. 27/1. 8810-8 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Oln. Dijaki 12 Din Iz matematike za višji in nižji tečajni izpit pripravlja profesor — Ga jeva ni. 6/V. 8417-4 Citre poučuje E. Mesgolits, Jurčičev trg št 2/H. 8868-4 Perfektnu frizericu potrebujem ca narsei i vodeno kao i trajna ondn- lacija stopiti može >ima.h. Plato po sporazuma. Oferte ilatl m »znakom plate na adresu: Andrija Radi-šic, frizer, Beograd. 2or-ža Klemansoa 33. 8606-1 Nemško konverzacljo ln pouk nudi Izobražena gospa po 8 Din od tire. Dve osebi skupaj 10 Din od ure. Gledališka ul. 16 pritličje prt ge. Rebek. 8884-4 Prodajalko po možnosti t nekaj kavcij«, za pekarno in mlekarno sprejme takoj Ca dež Bogomir, pekarna. Kranj. 8931-1 Foto-amaterja poltenega is hitrega kopi sta sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Hiter kopist« 8910-1 Gospo (dično) samostojno — kot zaupno osebo, event družabnico c 10.000 Din Išče« za specialno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ljubljana center«. 8940-1 Trg. pomočnika samostojno moč. treznega ln skromne?« ki položi kavcijo 10 000 Din -rotovine « spričevali sprelmem Ponudbe pod »Veletrgovina« na ogl. odd. »Jutra«. 8S99-1 Brezplačni knjigo-vodstveni tečaj! Da ustrežemo mnogim Interesentom za »kartotečno kopirno knjigovodstvo« priredimo par tečajev s praktičnimi vajami. Prijave: Kartoteka, Ljubljana, Selen-burgova 6/1. Telefon 33 38. 8922-4 Službe iš/e Beseda 50 para. davek 2 Oln, ta tifro ali dajanje laslova 3 Oln Najmanjši tnesek 19 Din. Šofer nekadilec, vsestransko zanesljiv, z nekaj prakse, zmožen jamstva, išče službo. Ponudbe prosi na na slov: B e v c Josip. Loka pri Zid. mosta. 8631 -8 Natakar s finim nastopom, vešč več jezikov, išče nrimerno službo. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8492-2 Mladi uradnici iščem primerne dobro mest" Izključeno ni mesto sezonske blagajničarke. — Ponudbe na podruž. Jutra * Mariboru pod »Maja«. 8715-2 Pek izkušen s k u p n ■ delavec trezen >n ooSten 'juhitplj Metiif«- i iobrimi »priče vali želi službo Slavko Furman. Loče. 8436-9 Mlad trg. pomočnik vojaščine prost, ki se je izučil v veletrgovini mešane stroke, želi premeniti službo s 1. junijem ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8538-2 Dekle z dežele stara 10 let. vajena kuhanja, šivanja in vseh hišnih del, ljubiteljica otrok, išče službo za takoj ali s 15. majem. — Ponudbe na naslov: Zali Ddovč. Lak-nic, pošta Mokronog. 8150-2 Šofer-začetnik želi kjerkoli službo. Gre tudi za sprevodnika Va jen tudi drugega lela. Mesec dni gre brezplačno. Pismene ponudbe na po-v Celju družnino »Jutra« pod šifro »Kjerkoli«. «602-2 Gospodična s kavcijo, išče primerno službo Vzame p» tudi go stilno v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zmožna«. 86U1-2 Lesni skladiščnik nakupovale«, prevzemale«, zmožen tudi pisarniških poslov, išče kjerkoli «lut bo. Ponudbe na- ogls. od delek »Jutra« pod značko »Mnogoletna praksa«. 8647-« Frizerka prvovrstna moč. z večletno prakso, specialistka za trajno in vodno Išče nameščenja v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojna 111«. 8805-2 Tudi otroci že fotografirajo! Fotografiranje s kamero je tako preprosto, da že ni več mogoče napraviti napake. Kamera pa stane samo Din 75.- To je naposled kamera, ki si jo lahko vsak nabavi. Zahtevajte od najbližjega foto-trgovca, da Vam pokaže to kamero, ki je dobra, praktična in poceni. Format slike je lep, velikost pa 4X6-5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe fifaoe, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. Vrtnarski pomočnik išče službo. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra* 8817-2 Mlada gospodična trgovsko naobražena, želi KaKršnokoli zaposlitev. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vedno hva iežnac. 8764-Z Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, zmožen nemškega, slaven skega m hrvaškega jezika, išče službo — po mužnosti v Mariboru ali Ljubljani. Ponudbe prosim aa naslov Franjo Schneider, Celje, Cesta na grad štev. lil. 8722-3 Prodajalka meiane stroke, z večletno prakso, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsestransko verzirana«. 8791-2 Gospodinja srednje starosti, vešča samostojnega vodstva gostilne, dobra kuharica, išče mesto gospodinje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Varčna gospodinja«. 8853-2 Mizar za vsakovrstna dela, nova in popravila. Išče dela. Gre tudi na dom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mizar«. 8781-2 Dekle vajeno hišnega dela tn kuhe, ižče službo. T. K., Medvode št. 60. 8S77-Ž Mizar, poslovodja z mojstrskim Izpitom želi premeniti mesto, srednjih let z dolgo tu-ln Inozemsko prakso, — za pohištvo ln stavbe. Imam dobre zveze z južnimi kraji, sem dober risar, kalkulant, — organizator ln govorim več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Več Jezikov«. 8698-2 Plačilna natakarica s kavcijo, znanjem nem ščlne išče boljšo mesto. Gre tudi na sezijo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra, vestna moč«. 8830-2 Zastopstvo Iz galanterijske al' ma-nula&turne stroke išče resen ln marljiv potnik, ki stalno obiskuje vse kraje dravske banovine. — Ponudbe pod »Provizija« na ogl. odd. »Jutra«. 8873-2 Hišnica vajena vseh del, Šivilja, išče mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zakonca«. 8SJS0-2 Mlado dekle za vsa hišna dela, pridna ln poštena, z večletnimi izpričevali, išče službe pri boljši družini. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zelo čista«. 8879-2 Službo čuvaja v gozdu ali temu kaj slicnega, Iščem. Sprejmem tudi nočno. Sem pošten, trezen, star let. samski. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trezen«. 8043-2 15Vzletno dekle poštenih staršev se žen izučiti v trgovini, go-otllnl ali kuhinji. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Marljiva ln poštena«. 8023-2 Agilen trgovec prvovrsten prodajalec, prevzame zastopstvo odnos no potovanje katerekoli branže. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Uspeh«. 8920-2 Šofer z večletno prakso in gotovino 10.000 Din išče službo ali pristopi k manjšemu kakršnemkoli podjetju kot družabnik. Ce njene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »PoŠte® 100«. 8965-3 5000 Oin tistemu ki mi preskrbi stalno službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »K tramvaju*. S954-3 Knjigovodja išče zaposlenje v večernih urah. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8056-2 Seseda 1 Din, davek 2 Din, ea šifro ali dajanje naslova i Dia Najmanjši znesek 17 Oin. Avtotaxi! Trgovski potnik išče tak-»a meter za trajne vožnje, proti plači Din 3 za km in dnevnicam. Ponudbe na jglae. oddelek »Jutra« pod značko »Stalno 103.596«. 8535-5 Potnika za prodajo damskih torbic, aktovk, nahrbtnikov itd. iščem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8693-5 Zastopnika za železnlnsko stroko poštenega ln agilnega iščemo proti proviziji. V poštev pridejo samo oni, ki Imajo že dobre trgovske zveze v dravski banovini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobro vpeljan«. 8707-5 Potnika dobro vpeljanega, za Ljubljano in okolico išče »Saša«, Vidovdanska c. 1. 8960-5 Potnika proti proviziji, ki potuje z avtomobilom po Sloveniji, išče tekstilna tvornlca za prodajo rutic (robcev). Ponudbe pod 40369 poslati na Publicltas, Zagreb. 8758-5 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro sli dajanje naslova i Dia Najmanjši znesek 17 Din. Geschichte Krains Dlmitz, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Krasno ohranjena«. 8829-9 Izredno dobro in poceni jDl&čila moško perilo ttd. lobite najbolje pri Pre lenje «a m' v boljši brlvriH — Kupč -ris, Zagreb. Radič« va 3& 8804-S Prodajalka mešane stroke, pridna ln poštena s prav dobrimi spričevali, vajena tudi pisarne, želi mesta s 15. majem ali pozneje. Pomagala bi eventu-elno tudi v gospodinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8940-2 Natakarica z večletno prakso, — zmožna nemškega Jezika ln kavcije išče službo za sezono. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Agilna« 8964-2 ~ 500 Din dam tistemu, kdor ml preskrbi kakršnokoli službo v LJubljani al! okolici Ponudbf na ogl odd. »Jutra« pod značko »Vojaščine prost« 8646-2 Kolesa si oglejte pri tvrdki Ivan Jax ln sin, Ljubljana, Gosposvetska c. 2. Cena od 1000 Din naprej. Is to tam vam je na razpolago tudi mehanična delavnica 8777 11 Več novih tricikljev in 2 moški kolesi rabljeni, poceni proda P. Škafar, Ljubljana, Borštnikov trg, Rimska cesta. 88111-111 Damsko kolo proda Novak, Resljeva eesta št 30. 8880-14 Moško kolo znamke Waffenrad se poceni proda. Vprašati od 13. do 14. tire. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8911-11 Prodatn Desed« I Dia davek 1 Din. ■a šifro ali datanje oaslova 5 Ola Najmanj« znesek 17 Ola Apno z drvml žgano, belo za gradnjo tn kemično ln dustrijo zeic mastno ore2 Mg prodaja 15 ton dnevno apnenlca Dobre-polje. S010-« Trgovska vrata z roleto po nizki ceni proda Crešnar, Jenkova ulica 1(3/1 8789-6 Otroški voziček globok, poceni naprodaj oa Celovški cesti št. 179. 8729-6 Fotoaparat Volgtl/nder, Cumpour zapiralo, z vsem priborom in veliko žepno uro Doxa, poceni naprodaj. Privoz 9. 8817-6 Prvovrstne zaboje vedno poceni prodaja Franc Auprrch, Kranj 4il. 8739-6 Kompletno opravo za trgovino vrata in izložbeno okno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8840-6 Inventar za modno trgovino, proda A. Persche. Ljubljana — Marijin trg 8. 8331-6 Otroški vozički najcenejši pri S. Rebolj & drug Gosposvetska cesta št. IS 103-6 Zlata moška ura Anker. 15 rubls, poceni naprodaj. Ponudbe pod »Prilika« na ogL oddelek »Jutra«. 8827-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, za 200 Din naprodaj v Mil-činskega ulici 68, Ljubljana VII. 8944-6 Veliko ogledalo proda Kosler, Cekinov grad — Celovška cesta 23 8902-fi Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8917-6 2 izložbeni okni i rolojem, 155 X KO, 8 izložbene škatle, 136 X 320 ter vrata, 190 X 275, poceni naprodaj. Hotel »Slon«, Ljubljana. 8905-6 Sadjarji! Po slani opaljeni cvet takoj škropite z Garko-noml Ako hočete ohraniti sadne plodove! — Dobi se: Skladišče Kmetijske družbe in kemikalije Garkan Celje. 8938-6 Gonilna jermena garantirane kakovosti v veliki Izbiri nudi — Brcar & Comp. Ljubljana, Kolodvorska 35. — Telefon 27-25. 8961-6 Različno zlato in srebrne krone kupuje po najvišjih cenah trgovina F. čuden, Prešernova i. SblO-7 Model za izdelavo 30—40 cm cementnih cevi, rabljen, dobro ohranjen, kupi Josip Sušteršič, Seničica, pošta Medvode. 8447-7 Ventilator gostilniški, rabljen, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ventilator«. 8656-7 Tridelno omaro dobro ohranjeno — in vitrino kupim. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod lilro »Orehovo«. 8624-7 2500 špargeljevih sadik kapi Josip štrekelj. Ljubljana, Zvonarska ulica 111 S7S6-7 20—30 vagonetov za klpovanje »Mulden-kipper« nove ali že rabljene, v dobrem stanju. Ponudbe dostaviti »Ing. P. Maribor, pošt. t)red. 87«. 8933-7 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln Pozor pohištvo! P®«" Ponovno smo znižali cene pohištva. — Dobite krasne spalnice, šperane, moderno izdelane .... od 2000 Din kuhinj, oprave od 750 „ žične vložke . . po 90 „ madrace ... po 220 ,. izdelujemo vsakovrstno pohištvo po najmodernejših načrtih. Sprejemamo vsa popravila po najnižji oeni. Pohištvo dajemo tud. na obroke in hranil, knjižica Priporoča se mizarstvo »Sava« Miklošičeva cesta štev. 6, Kolodvorska ulica št 1P Telefon 2780. 831S-1S Otomane od 480 Din naprej in vea draga tapetniška dela po najnižjih cenah pri Dolni-čarju ▼ St. Vidu — na sproti cerkve. 8832-13 Prvovret. mizarstvo dobavi pohištvo ▼ vsaki formi in najpopolnejši izdelavi — proti knjižicam Obrtne banke in Kmetske posojiln. v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna postrežba«. 8G60-1S Motorno kolo s prikolico prodam. Dobro ohranjeno A. J. S 500 ccm. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 8724-10 Motorno kolo znamke Molaroni. lahko, 300 cm». ugodno proda Smrtnik, Petrovče pri Celja. 8590-10 Motorno kolo »Peugeot« ugodno proda Oskar Zerjal. mehan. delavnica, Celovška cesta 66 — Ljubljana. SS39-JO Harley-Davidson 350 ccm3 v izvrstnem stanju, komplet, zaradi bolezni prodam za 5000 dinarjev. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 8908-10 »Peugeot« 2S0 cm*, novo lakiram, s dinamo, za vsako sprejemljivo ceno proda Erjavec, Stična, kolodvor. 8579-10 Odprt avto posteedežen, nsrodno proda Sušteršič, Ljubljana. FTan-kopanska 211. SSSO-ilO 72 Beseda 1 Din. davek 2 Hn, ca šiiro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Prodam knjižico Kmetske posojiln. v Ljubljani, z vlogo 5O.000 Din na sigurno mesto, proti mesečnemu odplačevanju in obr^stim po dogovoru. Ponudbe na oglasni ^idrlek »Jutra« pod »Sigurnost zajamčena — 50.000 Din«. 8301-1« Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Dia- Najmanjši znesek 17 Ola. Petsedežno limuzino prodamo na hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani. Poizve se na Borštnikovem trgu št. 1. 8760-10 Motor najraje Ariel 360, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«, 8102-10 BSA motor 300 cm*, v brezhibnem stanju, malo vožen, naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Din 9000«. 84SS-10 Limuzino ekonomično ter 2 tonski tovorni avto poceni proda O. žužek, LJubljana, Tavčarjeva uL 11 8888-10 Beseda 1 Din, davek 2 Oln. ta šifro alt dajaoje oaslova i Dia Najmanjši tnesek 11 tU. Cestni valjar na bencin ali olja kakib 8 ton tetak. dobro ohra njen. kopirno. Potrebujemo tudi boben ta klasiranje cestnega gramoza. Ponud be na pošt. pretinac 35. Zagreb. 8169-7 železno roleto dobro ohranjeno, širina od 150 do 200 cm kupim Ponudbe na Ciril Sajovlc. trgovec Veleso-vo, p. Cerklje. Kranj. 8740-7 Motorno kolo »Indljan« 350 k. Glince, Cesta II/8 naprodaj. 8782-10 Motor »Ariel« dobro ohranjen, 500 cm' prodam proti gotovini aH vložni knjižici. Naslov v podružnici »Jutra« Maribor. 8412-10 Tovorni avto Ford AA, nosilnost 1500 kg, v najboljšem stanju naprodaj. Vprašati pri K. Hausmaninger, trgovina z vinom Maribor, Cankarjeva 23. 8714-10 Priložnostni nakup avtomobila. 6 cilindrskl. prvovrsten, odprt voz za ture, v najboljšem stanju, se ceno proda iz prve roke — Ralph Ltppltt, Tumlš, pošta Ptuj. 8732-10 Petsedežna limuzina novejše tipe. v najboljšem stanju z avtotaksi koncesijo prodam za 27.500 Din. — Trnovska 25. Ljubljana. 8955-10 Vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. (ne na odpoved1 kupim proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ljubljana 1933«. 8382-K Tvrdka A. & E. Skaberne v Ljubljani — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov fMestne limnilnire Ljtidskf n"?" jilnice itd.) 8372-16 30.000—40.000 Din posojila na prvomestno vknjižbo iščem za dograditev tri-stanovanjske hiše v letoviškem mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačljivo po dogovoru«. 8487-16 V polni vrednosti prevzamemo hranilne knjižice Kmetske posojilnice (večje vloge) proti varni vknjižbi. obrestovanju in mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrija«. 8390-lfi Vložne knjižice bank kupujemo in prodajamo po najboljšem tečaju in is-plačujemo takoj v gotovini ?osfovni zavod d. d. Zagreb, Praška ulica 6/II leL rot 38-38. — Naročila iz pokrajine izvršujemo na j vestne je. 131-16 Posredujem denar na hranilne knnžice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah. 161-16 Konkurze poravnave plačamja dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davčne zadeve, revizije, bilance in vse druge trgovsko-gospodarske posle izvede in zvedeniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospcdarska poslovalnica v Ljubljani, Komenskega nlica štev. 17 (Za pismeni odgovor 3 Din v znamkah.) 8564-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulantno in zanesljivo »Financier«, Zagreb. Ilica 9 Telefon interurb. 44-09. Naročila z dežele se izvršujejo takoj. 8530-16 Ugodna prilika za tihega družabnika — kateri je zmožen nekaj gotovine. Prednost imajo *ami šoferji Pismene po nndbe 1 označbo vsotr na podružnico • Jutra« » O lin pod »Lepa prilika«. ssao-tf 15.000 Din posojila iščem proti dobrim obre stim in sigurnemu jam stvu. Ponudbe aa oglasili oddelek »Jutra« pod Šifro »Sigurnost 16«. 8662-16 Družabnika (co) Iščem za povečanje obrata slaščičarske obrti Pismen? ponudbe aa oglas oddeiek »Jutra« pod »Kapital« 8655-16 Bančne vložne knjižice kupujemo ln prodajamo po najboljšem tečaju in izpla čujemo takoj v gotovini, Poslovni zavod d. d Zagreb, Praška ulica 6/11 tel. int. &-3S. — .Naročila iz pokrajine izvršujemo najbolj vestno. Vse infor maoije brezplačno. 8431-16 Vložno knjižico Ljubljanske kmetske hranilnice ln posojilnice v znesku 83.000 Din prodani. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prodam«. 8792-16 Zamenjamo hranilno knjižico Za družne gospodarske banke za knjižico Mestne hranilnice. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zadružna — Mast-na«. 8759-16 8000 Din posojila Iščem proti dobrim obrestim vknjižbo na posestvo, vredno 60.000 dinarjev. Takojšnje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sigurno« 8797-16 200.000 Din posojila potrebujem nujno. Varnost na I. mestu vknjižbe na hiši v centru mesta, ki reprezentlra vrednost preko 700.000 dinarjev. Event. obdavčenje v mesečnih obrokih. Obresti po dogovoru. Ponudbe pod »Varno 200.000« na ogl. odd. »Jutra«. 8319-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupite ali pa pročaste najugodneje. Vaše dolgove pri denarnih zavodih poravnate s hran. knjižicami. Kapitale v gotovini ali hran. knjižicah naložite v I. hipoteke (8 odst. obresti) kakor tudi v industrijo' najvarnejše ln najvestnejše. Hranilnice rešijo svoje zmrznjene naložbe pri drugih den. zavodih. Posojila dobe drž. uradniki (brez predplačil) in eksportne firme bančne kredite edino potom Bančno kom. zavoda Maribor, Aleksandrova 40. Strokovno, vestno in kulantno poslovanje. Za odgovor 3 Din znamk. P.717-16 Prodam vlogo Ljubljanske mestne hranilnice s par 100 tisoč. Ponudbe pod »80 % gotovina« na oglas, oddelek »Jutra« 8927-16 Vložno knjižico Obrtne banke v Ljubljani, ▼ znesku 100.000 Din. prodam. Ponudbe pod značko »Takojšnje plačilo 100« na oglasni oddelek »Jutra«. 8750-16 Vlogo Mestne hranilnice ljubljanske, original 29.000 po 73 odst. prodam. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 8734-16 Vlogo Mestne hran. ljubljanske, v znesku 4 do 10.000 Din. kupim. Ponudbe pod »Stare vloge« na oglasni oddelek »Jutra«. 8751-16 Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti r konkurznih zadevah in vseh drugih trgov »ko obrtnih poslih — Stro kovne knjigovodske revizije sestava in aprobacija bilanc Preskrba kreditov nasveti glede hranilnih vlog In plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje LJubljana. Gledališka ui 7. Telefon 38-18. 8841-16 Terjatev preko 12.000 Din na tvrdko M. Masterl d. z o. z. Stražišče, prodam Izpod polovice zneska. — Vprašanja na Vilko Moskovič, Zagreb. Trg Kralja Petra 10 A. 8742-16 30.000 Din posojila Išče večji posestnik in lesni trgovec proti vknjižbi na prvo mesto na 20 kratno vrednost. Obresti po dogovoru Nadaljnja pojasnila da G. Peteline, Mislinje. 8752-16 15.000 Din poso jila Iščem proti 15 % obresti na leto. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Potrebujem za takoj«. 8S4S-16 50 do 100.000 Din potrebuje brezkonkur. Industrija kot obratno glavnico ter nudi zato mesto poslovodja ka-sirja z 2 do 3000 Dir mesečne plače. Ponudbe pod »Kapital uprav !.Ja poslovodja« na ogl odd »Jutra« 8835-16 Kdor posodi 20 do 50 tisoč dinarjev dam dobre obresti al! pa dobi službo* Ponudbe pod »Trgovec ln obrtnik« na ogl. oddelek »Jutra«. 8929-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice, kupimo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotovina — takoj«. 8701-16 Gostilno Hišo Knjižico Zveze slovenskih zadrug z vlogo 5000 Din. prodam ali zamenjam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8036-16 V najem tieseUa t Uia, davek i Uiu. ta šifro ali dajanje naslova i Oin. Najmanjši zne«ek 17 Oin. Pekarno na deželi dobro idočo, oddam t najem z vsem inventarjem Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod »Pekarna«. 8331-17 Travnik za košnjo oddam v najem v Mest nem logu. Poizve se med 10. in 2. aro na Mirju 6. 8630-17 Vdova s kapitalom vzame v najem majhno gostilno, traliko ali bra-njarijo — kupi pa tudi za to pripravno hišo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra «pod šifro »Večja kavcija«. 8634-17 Sadonosnik 1200 m1, z 42 dobrimi drevesi, v Vižmarjih nad Ljubljano oddam takoj v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8800-17 Postrvji ribolov blizu Ljubljane oddam za poletno dobo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Postrvi«. 8790-17 Cvetličnjak s toplimi gredami ali boljšo njivo, pripravno za vrtnarijo, vzamem v najem za daljšo dobo v večjem prometnem kraju. Prednost v Ljubljani, Domžalah, Novem mestu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra zemlja«. 8773-17 Pekarno v prometnem kraju oddam za več let v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8736-17 Paviljon na velesejmn oddam ali pod ceno prodam. Pojasnila daje Pero, Ljubljana, Streliška ulica št. lfl. 8844-17 Trgovino mešanega blaga, na zelo prometni točki oddam t najem radi družinskih raz mer. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Trgovina na deželi«. 8743-1.7 oddam takoj v najem, z mlinom, gostilno ia tra-center Ljubljane, več- fiko prodam. Isto event. letna pogodba, mesečna tudi zamenjam za hišo r najemnina 1000 Din. le- Ljubljani. Ponudbe na popi prostori z lepim vr-1 drtižnico »Jutra« y Celju tom, velik promet. Na- pod značko »Dober pro- «Iov v ogl. odd. »Jutra« met«. 8924-19 8719-20 Lokal I Dvonadstropno hišo z vrtom prodam v sredini na periferiji Ljubljane, r Ljubljane. Naslov v vseh katerem je že več let me- | šana trgovina in trafika, se odda. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8950-10 poslovalnicah »Jutra«. 8778-20 Lepo posestvo 13 oralov, proti gotovini ,, t. , , naprodaj za 40.000 Din. Majhno trgovino S | Pojasnila daje Jant, Sv. Rupert v Slov. goricah. 8733-30 slaščicami in bonboni. prodam v prometni nlici. — Pojasnila v slaščičarni v Zi ■lovski nlici štev. 3. Posestvo 12 oralov zemlje, polo-8970-10 I vica je gozda, pol ure _ I od železnice, prodam za 45.000 Din z vsem . poslopjem. Lončar Joža, z mešanim blagom, vpelja- vas Dratna št. 8, pošta no, sredi Ljubljane takoj | Grobelno. 8684-20 ugodno prodam. Le resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«. Trgovino Mlekarno poceni prodam na prometnem kraju. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8916-19 Dvostanovanj. hišo ;-19 | novo, z vrtom, nad postajo, prodam Poizve se vsak dan pri Jožef Ponikvar, čemuče 11 p. Ježica pri Ljubljani, 8762-26 Stanovanj£ Beseda I Din, davek 2 Din. ta Šifro ali dajanj« oaslova S Oin. Najmanjši znesek 17 Oin. Petsob. stanovanje elegantno, ta primerno ceno oddam na Kralja Petra trgu št. 3. &356-31 Stanovanje za 2 osebi takoj oddam za 400 Din. Vprašati: Jančar. Barve. Miklošičeva cesta. 8552-21 Štirisob. stanovanje s vsemi pritiklinami, ter pisarniške prostore manjše in večje, na Alek sandrovi cesti 4 oddam za avgustom. 8544-31 Petsob. stanovanje z vsemi pritiklinami. v vili v centru mesta, z uporabo vrta oddam takoj ali z avgustom v Knafljevi ulici št 18/IL 8652-23 Dvosob. stanovanj« s kopalnico, takoj odda Tribuč.' Glince. Tržaška 6, telefon 3605. 8818-31 Dvosob. stanovanje i Dvosob. stanovanje parketirano, s kabinetom, mirno, čisto ln soinčno kuhinjo in pritiklinami od- išče tričlanska učitelj dam. Naslov v vseh po- | ska rodbina, — mirna Enosob. stanovanje lepo, oddam na Viču 1,15. 8813-31 Dvosob. stanovanje z balkonom, oddam i ju-lijem pod Rožnikom, cesta 3723. 8812-31 2 stanovanji enosobno, 2 kabineta, vw pritikline 400, enosobno s pritiklinami za 300 Din oddam na Tjrševi cesti 90 8785-31 Enosob. stanovanje z verando, oddam mirni stranki brez otrok z junijem v Costovi 3 (sv. Krištof). Ogledati po 18. uri. 8799-31 Hišo ob glavni cesti v Šenčurju, pripravno za ka Besed. I Din, davek 2 Din. I obrt alltr .a šifro ali dajanje naslova ni ceni. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra«. 8747-20 5 Din. Najmanjši znesek <7 Oin Lepo malo posestvo z dobro idočo gostilno, na HiŠO V Domžalah glavni cesti tik večjega dvostanovanjsko, goapo- trga, todnije, oddam v darsko poslopje, 3000 m« najem za daljšo dobo. Po sadnega in zelenjadne- treben kapital 30-40.000 ga vrta, v prijazni legi Din. Ponudbe na podrui ob ^ cestli prodam *:'„tra™V._"anbonl I t**1 ugodnimi plačilnimi pogoji. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. _8768-20 Dvodružinska hiša z velikim vrtom, ali samo s polovico vrta naprodaj. Zg. šiška 337 pri novi Soli 8770-20 pod šiiro »Tik trga«. 7435-20 Hišo s 3 sobami in pritiklinami, i nekaj zemljišča, v Sloveniji ku pim. Ponudbe pod 40340 na Publicitas. Zagreb. 8484 20 Hiša v Ljutomeru visokoprltlična, podkle- J tena, lepa solnčna lega. vrt za zelenjavo, sadonosnik, gospodarska po- I eijo. Ponudbe na oglasni slopja, tudi brez gospo- oddelek »Jutra« pod šifro Hišo ali vilo kupim v Ljubljani, proti mesečnem« odplačevanju do 3500 Din. Prevzamem hipoteko in nudim garan- darskega poslopja naprodaj. Poizve se v pe-kariji Drobnik Jožef, Ljutomer. 8058-20 »Hiša-vila«. 8839-30 Več parcel Posestva ali hiše od 35.000 Din naprej, ter gostilne in pekarije za stavbišča. naprodaj pod I P.ro^'a Posredovalnic* v ugodnimi pogoj" pri I Mariboru, Slovenska nI. 26 dvoru Vižmarje. Pojasnila daje Andrej Kregar. St. Vid št. 59. 1659-20 8746-30 Pekarno oddam. Montira se nova peč. Potrebno 20.000 dinarjev. čadež Bogomir, pekarna, Kranj. 8894-17 Trgovski lokal velik, v najprometnejši ulici centra Ljubljane, oddam takoj v najem po zelo nizki ceni. Pri praven za damski frizerski salon ali za kakršnokoli drugo trgovino. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8925-17 Pekarijo dobro idočo v sredini mesta Ljubljane, — : vsem inventarjem in odjemalci proti odkupnini zaradi boieznl takoj oddam v najem. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Vpeljana«. 8963-17 mum Seseda 1 Oin, davek 2 Din ea šifro ali dajrnje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Lokal za trafiko na prometni točki v Ljubljani iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trafika 4748«. 8637-19 Lep lokal na Tyrševi cesti 36 oddam za junij. — Pojasnila pri hišniku. 8534-19 Dobro idočo gostilno v najlepšem kraju Sloven skib gorie. s krasnim po sestvom prodam iz proste roke. Ponudbe na podrui nico »Jutra« v Mariboru pod značko »200.000 Din«. 7436 19 Trgovske lokale v Mariboru na Aleksandrovi cesti 40. vis-a-vis kolodvora oddam v najem s 1. julijem t. i. 8710-10 V Zagrebu v centra mesta naprodaj dobro vpeljan bufet pod zelo ugodnimi pogoji Prometa čez 50.000, t re zija zelo nizka. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »BuffeU. 8666-19 Gostilna in krasen sadni vrt, t njivo. ob banovinski cesti naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8410-19 Lokal za trgovino mešanega blaga, oddam v večjem letovišču. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Prometno 888«. _ 8495-19 Lep lokal za mesarijo ali drugo trgovino oddam na Tjrševi cesti Naslov v vseb do-siovalnicab »Jutra«. 8765-10 Majhen lokal iSčem v okolišu Wolfove ulice Sv Petra ceste ali Kongresnega trga. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« Dod »Plačam na orej« 8866-19 Trgovski lokal v p*lsM na Aleksandrov' »esti — Beethovnovi nlici idda zavarovalnica »Du navc. Informacije letotam v družbeni pisarni. «56-10 Hiša z gostilno zraven 2500 m' sveta ugodno naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 8677-2 Hišo v Kranju ali neposredni bližini ku- Hišo za Bežigradom do Ježice, v ceni od 40 do 50.000 Din kupim proti gotovini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8740-20 Vila enodružinska — plin, centralna, garaža, velik pim. Ponudbe na oglasni I ^ iJ^JSZrrS*^ oddelek »Jutra« ivhI šifro M®! P041 Ugodnimi pla-r^itin, čilnimi pogoji. Naslov »Gotovina«. 8Md-20 I v ^ ^ iJutra«. Več stavbnih parcel 1 s<66-20 za vilo »Stadion« proda I Samo za 25.000 Din Franc K n š a r, Ježica 14 __ ,___________ pri Ljubljani - po domače I pri »Balantc. 8671-20 Hišo na zelo prometni točki ob glavni cesti, v industrij šo prodam. — Katarina Cebavs, Ljubno 52, po šta Podnart, Gorenjsko. 8748-20 Kupim parcelo skem kraju na Gorenjskem I cca 1000 m' veliko, proti prodam. — Naslon v vseb poslovalnicah »Jutra«. mesečnemu odplačilu po 800 Din. Ponudbe na ogl. 8850-20 | oddelek »Jutra« pod šiiro »Sigurnost«. 8849-20 Hišo s trgovino „ z vso zalogo in inventar- Lepo stavblSCe jem prodam zaradi prese- prikladno za kako podjetje litve. Ponudbe na oglasni ali vilo, naprodaj v zelo oddelek »Jutra« pod šifro lepem kraju tik kolodvora »PTometna«. 8651-20 | na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8856-30 Manjše posestvo naprodaj za 50.000 Din I Cca 2000 m2 pri Vidmu ob Savi. tik mwnlSSAi glavne ceste. 5—6 oralov ZemiJlSCa rodovitne zemlje, stanova- tik železniške postaje nje za 2 družini, izvirek in glavne ceste, oddana vrtu. — Kupec more ljeno 10 km od Ljub prevzeti intab dolga, ljane, pripravno za in-Pojasnila daje Josip Prln- dustrijo, prodam ali za- čič. trgovec s sadjem — Videm ob Savi. Kupim hišo trgovsko ali gostilniško, v Ljubljani ali neposredni bližini. Tretjino plačam v gotovini. 2 tretjini pa s menjam za stavbno 8490-20 | parcelo v Ljubljani ali periferiji. Dopise pod Zemljišče« na ogl. od delek »Jutra«. 8861-20 Hišo z mesarijo _ novozidano, trlstano- knjižicami. _ Ponudbe na vanjsko, kompleks 842 oglas, oddelek »Jutra« pod kvadratnih metrov. — znaško »Do 300.000«. Cena 150.000. Hipoteka. 8658-20 šiška. Hišo z vrtom Enodružinsko vilo . ... . . novozidano, 4 sobe, ku- Črnučah "t. 89. l^ja. ^ 8661-20 pleks 550 mi. Cena 270 t.nnn _. . tisoč. Hipoteka, ostalo Od 6000 Dm naprej knjižice. Bežigrad. Pro-jobite danes enodru- da Realitetna pisarna zinsko, in 85.000 Din Adamič, Ljubljana, — dvodružinsko zida-1 Vošnjakova 4. 8840 20 no nišo z ograjenim vrtom na lepem mestu v iviariboru v bližini ko Novo hišo , , . veliko, masivno, pri ko-odvora pod ugodnimi lodvorn. vrt, voda, kras pogoji, za katere se zve ae parcele, za 42.000 Din vsako popoldne v stavbni pisarni Dlnko uašič, Tržaška 98, Maribor. 8708-20 Kupim hišo proda Safer, Limbuš pri Mariboru. 8932-20 Dve novi hiši po 2 stanovanji, skupaj ali vsako posebej ugodno ali del hiše v Ljubljani prodam. Cisti letni ionoe do 100.000 Din. Plačam ,akoj do 60.U00 Din go x>vlne. Ponudbe pod | Tezno Maribor. »Hiša 100« na ogl. odd. »Jutra«. 8691-20 lil.000 Din. Pojasnila daje Ivan Kos. Krekova al. 5. 8934-20 Zemljišča Dvori in 7in«kn hiš« I pribužn0 15 000 ml- le- uvoaruunsKO niso žeče v spodnji Šiški, v soinčno ležečo, visoko- bližini elektrika ln vo pritlično, dve sobi. ku- dovod, se ugodno proda. ninja, pritikline, vrt, V poštev pridejo hra- elektrika, 25 minut do nilne knjižice dobrosto- kolodvora, severni del ječih zavodov. Informa- Ljubljane. prodam. — cije daje G. Mlškec, — Prevzem hipoteke 70 Ljubljana VII., Medve- tisoč Din mogoč. Cena dova 110.000 Din. Naslov po- | 75, ve ogl. odd. »Jutra«. 8668-20 38. Telefon 35-8831-20 Štirisob. stanovanje i kopalnico, oddam i avgustom. Ogledati med 3 in 5. uro. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8642-31 Štirisob. stanovanje komfortno in »olnčno. na Mirju. t etažno kurjavo in verando vidam takoj %li kasneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8159-31 Moderno stanovanje 2 velikih sob. kopalnice in drugih pritiklin takoj oddam takoj v sredini Ljubljane. Vprašati v društvu posestnikov. Salendrova 6. 8GS6-31 Dvosob. stanovanje veliko in soinčno, z veliko verando, vrtom, parketom in elektriko, oddam za 380 Din. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8546-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico in vrtom oddam za avgust v Lavri-čevi ulici 6 — za Bežigradom. 8506-31 Trisob. stanovanje oddam v najem. Poizve se v Pokopališki ulici 8, Selo-Moste. 864i5-31 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. junijem v Rožni dolini — cesta VIH /M. 8&G3-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam mirni stranki v Predovičevi ulici 9,1. 8783-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddam s 1. junijem v Zeleni jami, Prešernova 16. Ogledati med 10. in M. 8804-Jil Komfortno stanovanje 3 sob in pritiklin, oddam v bližini nove bežigrajske šole, čisti in odrasli stranki. Dravska ulica št. 7/1. 8874-31 slovalnicah »Jutra«. stranka za avgust. Od-8912-21 | rasli. Ponudbe z na ved bo cene pod »Garantira no čisto« na ogl. odde lek »Jutra«. 7574-21a Beseda I Din, davek 2 Oin. >a šifro ali dajanje naslova Dvosob. Stanovanje s kabinetom, v centru me sta iščem za avgust. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tričlanska«, 8510-31/a 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin Opremljeno sobo soinčno in zračno, s posebnim vhodom, tik tivol. gozda oddam. — Cesta na i „ . . Rožnik 47. 6640-23 | Enosob. stanovanje iščeta zakonca brez otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bližina Po- Opremljeno sobo pritličje, Ljubljana VII. 8701-33 Sostanovalko Samec drž. uradnik, išče sonč no dvosobno stanovanje s pritiklinami. Po- nudbe pod iStrogl «n- mftm rwi ni7.ki ^uni I . 0 ter« na mem po nizki ceni. Na ^ slov v vseh poslovalnicah I »Jutra«. 8058-33 1 ogl. odd. »Ju-8816-21a Pritlično sobo Dvosob. stanovanje išče tričlanska družina Lično stanovanje 1 večje in 1 manjše sobe, soinčno in mirno, z vsemi pritiklinami, v novi hiši v Pleteršnikovi ulici oddam za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 88S7-31 Trisob. stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami, z vrtom oddam s 1. junijem v Streliški ulici 33. Na ogled med lil. in 14. uro. Natančneje se poizve telefon štev. 38-81 8885-31 Dvosob. stanovanje zelo soinčno, z vsem kom-fortom, v I. nadstr. oddam z avgustom. Informacije na Tržaški cesti štev. 8. 8890-31 Štirisob. stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam za avgust Pojasnila daje A. Fuchs, zlatar, Selenburgova nI. 4 8860-31 Enosob. stanovanje soinčno, parketiranc, in vse pritikline, oddam s 1. junijem boljši gospodični, gospe ali zakoncema brez otrok. Gerbičeva ulica l/I 8857-31 Trisob. stanovanje s kopalnico, balkonom, pritiklinami in soujpo-rabo vrta v visokem pritličju vile, oddam mirni stranki takoj ali pozneje. Najemnina samo 800 Din. — Izredna prilika. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8332-21 Dvosob. stanovanje pritlično, z vsemi pritiklinami oddam. — Na ogled vsaki dan med ll2. in 13. Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 8771-20 Stanovanje dvo- ali trisobno, v vili oddam z avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8775-21 Štirisob. stanovanje s pritiklinami oddam na Karlovški cesti štev. l/I. 8793-31 Dvosob. stanovanje podpritličju oddam s 1. junijem v Močpikovi ulici št 5. 8706-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom, takoj oddam Povšetovi ulici št. 35, Kodeljevo. 8757-31 Dvosob. stanovanje zračno in soinčno, v L nadstropju oddam s 1. avgustom v Koleziji, Kopališka ulica štev. ž. 8801-31 Dvosob. stanovanje takoj oddam za 600 Din. Naslov v vseb poslovalm cah »Jutra«. 3S32-31 Štirisob. stanovanje komfortno, nasproti banovine oddam takoj ali pozneje. Naslov v vseb po slovalnicah »Jutra«. 8806-31 Trisob. stanovanje s komiortom, v novi hiši lepe lege, oddam takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 8767-21 Za upokojence! najlepšem kraju na Gorenjskem, ob glavni cesti na Bled, blizu Srezlj, se odda v na-em lepo in snažno tri-obno stanovanje s pri lklinami, po želji z aekaj vrtom. — V hiši elektrika ln vodovod Pripravno posebno za upokojence pa tudi druge. — Najemnik bi ahko redil govedo. Natančnejša pojasnila ln naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8807-21 Zaraščen gozd v lepi legi ljubljanske okolice takoj prodam. — I primerno za letovišče Lepo posestvo 30 oralov, v zelo lepi legi prodam. Krasna stanovanjska poslopja Naprodaj imam tudi ra j blizu Maribora, prodam liina jajca črnih orpiug- tudi polovico pod ugod tonk. Franc Sušter. Ljub niml pogoji. Dopise pod Ijana VII, Celovška c. 84 »Ugodno« na ogl. odd. 8646-20 Maribor. 8935-20 Enodružinsko hišo 2—3 orale zemlje z velikim vrtou< prodam v daljni okolici Celja Poizve se v trgovini Kr iščem. Plačam do 3500 melj. Dravlje pri Ljubljani dinarjev po oralu Po- _3776-30 nudbe Je poslati na po- ---družnico »Jutra« « Hisa na Bledu ceiju pod znamko- »Do •?eic piometna točka, s | bra zemlja« 8937-20 tremi trgovskimi lokali 'n garaže naorodaj Naslov dn gostilna pri •Florjančku«, Ježica pri Ljubljani. 8745-20 ^nonadstropno vilo [Todaja."* Pojasnila t bufetu Ivan Zaletel, St VM nad LfcbMano. 8946-90 Stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob, s kopalnico in pritiklina mi oddam a 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« ali v trgovini Singer, šivalni stroji, Gajeva ulica 8. 8800-31 Enosob. stanovanje manzardno. o d d a m • 1. avgustom. Ogledati med 10. in 12. ter 16. in 17 na Bleiweisovi cesti 9/TI. 8838-21 Dvosob. stanovanje v Šiški oddam « L juni jem Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« _8646-31 Večje stanovanje » »Cekinovem gradu« na 'elovSkl ee*tl St 23 od lam f 1. »veustom t i Poizve se vsak lan w ti. hi IS. ter S. to 7. are pri Pet« K osi ar-jn. Oekt dot grad. Moderno stanovanje trosobno in dvosobno, kabineta, kopalnice, so-oe za služkinjo, pritiklinami, centralno kur-vo, plinskim štedilnikom, v sredini mesta, oddam trosobno takoj f vcsobho 1. avgusta ali ■pa tudi preje. Naslov .v -seh poslovalnicah »Jutra«. 8854-21 8dt6n%rketS,Div I fL^IV- ^V hiši. oddam . v . Milčinskega ^ ulici 62, Ljubljana VII. Gospodično sprejmem na stanovanje v i nji. Ponudbe na oglasni c-aJ^M | oddelek »Jutra« pod šifro ^^ , »Snažno, točno, do 750 Din«. 8837-31/a . Stanovanje \ od matu. Ciglerjeva uK 14 trisnhn0 ^ v6?je dvo. H3 a" VD^JC uvv- sobn-o, s pritiklinami. išče , po i. družina s 1. avgustom — 1 au /J SObl v Ljubljani ali na perife- lepo opremljeni, s poseb- riji. Pondbe na oglas, od-nim vhodom, na Bleiweiso- delek »Jutra« pod značko vi cesti oddam takoj ali [ »Do 500«. 8808-31/a s 1. junijem. Uporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8630-33 Opremljeno sobico z elektriko in posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8779-33 Sostanovalca sprejmem takoj v preprosto sobo k dijaku na Blei-weisovi cesti 5/IH desno. Stanovanje dvo- ali trisobno, iščem v centru mesta. — Trgovina Mila, Mestni trg štev. 17. 8832-31/» Enosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, v Zgornji Šiški išče za konski par s 15. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »šiška« 8675-31/a 8772-33 Enosob. stanovanje ~ ~ " s kabinetom, v I. na-dstr. Opremljeno sob"* iščeta zakonca. Ponudbe z vso oskrbo, v lepem na »glasni oddelek Jutra kraju na deželi oddam po D0<1 značk:" »Cena«, zelo nizki ceni. Zelo pri- I 8872-31/a pravno tudi za upokojenca Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8788-33 I Stanovanje 3—4 sob. s kopalnico ln , pritiklinami iščem za av-Opremljeno sobo gust. Ponudbe na oglasni lepo in veliko, separirano ^Jdelek »Jutra« pod šifro takoj oddam v Beethovnovi ulici 1CVI, sred. 8784-33 »Sonja«. 88o&-31/a 2 dvosobni stanovanj v Isti hiši z vsemi pri- Prazno sobo parketirano, v centru mesta takoj oddam. Naslov 1 tiklinaml razen ene ko-v vseh poslovalnicah Jutra painice iščeta v centru 88.8-33 | all na bližnji jugoza-padni periferiji mesta Ljubljane dve rodbini brez otrok. — Ponudbe Sobico »olnčno, novo opremljeno, s souporabo kopalnice, na | I**1 *ifr0. »Cista ln mir- Vrtači oddam s 15. majem | na stranka« dami — najraje stalno nameščeni. Vprašati: telefon ž t. 37-29. 8834-33 8864-21a 2 dvosobni stanovanji parketirana oddam takoj. V novi vili Trnovo, otaretova, Janežlč. 8901-21 Enosob. stanovanje lepo, se takoj odda. Naslov v trgovini Ambrožič. Šiška, Kosovo polje. 6047-31 Enosob. stanovanje lepo, takoj oddam na Dolenjski cesti štev. 50. 8957-31 Štirisob. stanovanje kouilortno, na Mirju od-jam z avgustom ali preje Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 8948-31 2 stanovanji dvo- ln trisobno, s ku-ainjo, kopalnico, posel-sko sobo itd. oddam za takoj, odnosno za av iUst. Informacije Dvor-/.aKova 3, dvorišče, pl-»arna. od 14. ure dalje. 8907-21 Stanovanje lepo, soinčno, v Hrastniku pri kolodvoru z slektriko v vili, dve so-oi, velika kuhinja, pri tikllne. vrt, oddam, na-lemnina nizka. Ponud-oe pod »Novo urejeno« v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8898-21 Dvosob. stanovanje oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8876-31 Komfortna stanovanja trisobno s 1. junijem in petsobno • 1. avgustom, v palači na Aleksandrovi cesti odda zavarovalnica »Dunav«. Informacije isto-tam, v družbeni pisarni. 8836-31 Trisob. stanovanje s kopalnico takoj oddam na Tyrševi cesti štev. 99. 8878-31 2 stanovanji eno- in dvosobno, oddam maiočlanski družini. Na slov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 8863-31 Sobo s posebnim vhodom, od dam s IS. majem v Rožni | jemnine na ogl. odde- Stanovanje eno aH dvosobno išče za junij stranka dveh odraslih oseb. Cenjene ponudbe z navedbo na- ulici 31/1. Sostanovalce sprejmem z vso oskrbo in dobro hrano za 400 Din mesečno, brez hrane pa za 100 Din. Soklič. Kar lovska cesta 26. 8860-:3 I Iek »Jutra« pod »Točno plačam«. 8871-21a Opremljeno sobo oddam na Karlovški cesti štev. 15, levo, pritličje. Enosob. stanovanje s kuhinjo, v sredini mesta, v ceni 300 Din iščem do 1. junija. Ponudbe na 8870-26 oglas, oddelek »Jutra« pod »Lečo 100«. 894il-31/a Gospodično sprejme na stan ovanje g, Vagaja, Vodmat, Ciglerjeva ul. 14. 8093-33 Stanovanje dvo- ali trisobno, v centru 8858-33 | mesta išče maločlanska odrasla družina. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ood »Avgust«. 8966-31/a Prazno sobo veliko in soinčno, s sepa riranim vhodom ter priti klinami. primerna tudi za pisarno, takoj oddam na Večjo prazno Sobo U/v«ynm t r . X*__ i /TT I Beseda 50 para, davek 2 Oin. ca šifro all dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 12 Din. Vovem trgu štev. 4/II. Rt>f*> -na I ilst0> * visokem pritličju | Ul I .nadstropju v cen '»ru mesta : 5 ( e solidna starejša gospa. Ponudbe Sobo soinčno in čisto, poceni 114 oglas, oddelek »Jutra« oddam pri Sv. Krištofu — Livarska ulica štev. 3. 8&14-2S I po šifro »Separiran vbod in elektrika«. 7589 33/a Gospodična Sobo ves dan odsotna, išče čed- solnčno in zračno, oddam no sobico. — Ponudbe na v Trstenjakovi ulici 41 — oglas, oddelek »Jutra« pod ikri Sv. Krištofu. 8881-23 značko »Cista«. 8406-23/a Separirano sobico iščem s 16. majem. Po-vhodom s stopnic, odda! nudbe e ceno na oglasni Radiol, Krekov trg 10/11. oddelek »Jutra« pod šifro ~ ' 8848-33/a 2 veliki sobi za poslovne prostore, 8913-33 »Stalen«. Visokošolki iščeta, mirno, svetlo hi Lepo, prazno sobo s separatnim vhodom, takoj oddam na Resljevi c. I čisto sobo v centru mesta št. 26/11. desno. 8895-23 | Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sestri«. 8883-33/a Posestnik gostilničar, z malo trgovino, vdovec, star 34 let. z dvema otrokoma, v lepi vasici blizu Ca-bra v savski banovini Išče za takoj tem odgovarjajočo ženko, sta ro 26 do 34 let. Ponud be s sliko pod »Pridna iz dežele« na ogl. odd »Jutra«. 8688-25 Za svojo sestrično srednje starosti, dobro gospodinjo s primerno doto, iščem resnega ženina, najraje državnega nameščenca. Ponudbe pod »Inteligentna« na ogl. odd. »Jutra«. 8855-25 Drž. poduradnik poroči zdravo postavno gospodično ali vdovo brez otrok, staro do 30 let, ki hrepeni po samostojnem gospodinjstvu. Nekaj dote ali pohištvo dobrodošlo. Dopise s sliko ln naslovom poslati ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Heliodor 34« 8862-25 Inteligent. fotografu ptarerou 30—34 let, rim,-kat., se nudi prilika, da se priženi v dobro vpeljan fotografski atelje. Obširne dopise i životopisom zelo značajnih gospodov na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lebensgltick«. 8583-25 Gospodična stara 38 let. neomadeže. vane preteklosti, z nekaj imovine, želi v svrho ženitve spoznati državnega uslužbenca, starega od 45 let naprej. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Lepa bodočnost«. 8711-25 Ločen trgovec z lepim posestvom in obrtjo, želi znanja z gospodično, ločenko ali vdovo, v starosti do 28 let. Ka-koršnakoli obrt ali gotovina zaželjena. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Lepa bodočnost«. 8649-25 Državni uradnik premoženjem, sta* 34 let, išče v svrho ženitve bogato, gospodinjsko na-obraženo gospodično v starosti 20 do 34 let. Dopise s sliko na podruž. Jutra v Mariboru pod »Rezervni, oficir«. 96B3-ČB Brez vsakih obvez brez provizije od dote dobite diskretno stotine ženltbeno-možitve-nlh ponudb za 8 Din (znamke). Pišite »Daru varčan«, Daruvar. 8700-25 Mlada gospodična i® okolice Ljubljane, ki ima trgovino v svoji hiši, se želi poročiti z gospodom — prednost šofer ali mehanik. radi prevzema avto-delavnice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Takojšnja ženitev« 8744-25 Beseda 2 Oin, davek 2 Oin ia šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši cnesek 20 Din. Ženitve in možitve najdiskretneje in najsolid-neje posredujemo. Prospekte in navodila razpošiljamo proti vpošiljatvi 10 Din v znamkah. Zagreb, Tkal-čičeva 4. 8533-34 2 osamljeni gdčni. srednjih let, želita znanja z dvema Gorenjcema. Ponudbe na oglasni odd. pod »Marjanca. Micka«. 8916-24 Prijatelj prirode Pismo prepozno prejela. — Sporočite dan preje. 8892-34 Sobo lepo opremljeno, a souporabo kopalnice oddam s 15. majem v Slomškovi nI. it. 12/111, levo. 8950-33 Opremljeno sobo za 2 osebi, s o 1 n S n o. s predsobo, oddam s 15. ma jem. event. z zajtrkom. I vl&oke~ p^UveT okrog 46 ^ ^iJ^IE X M* starega, ki ima lesen Beseda 2 Oin, davek 2 Din za šifro aii dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Boljšega gospoda klavir. Sv. Petra nasip 43 8958-3Č namen poročiti se — želi spoznati 36 let stara gospodična. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro »Neanonimno«. 8562-36 Beseda i Din, davek 2 Din. Pnvat. namescenec za Šifro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek srednjih let, • stalno lepo lin. Suho stanovanje službo in pokojnino, želi poročiti samostojno, sim patično gospodično šiviljo Enosob. stanovanje večje sobe. kuhinje in pritiklin. oddam s 1. junijem v Jenkovi ulici Stev. 20. 8031-23 Enosob. stanovanje ali lokal, oddam v Stre-liSki nlici 32. 8018-2fl štirisob. stanovanje uritiklinami in verando, v visokem pritličja oddam za avgustov termin T vili Puharjeri nlici 16 fza V ar domom). 8896-31 4'"' 2 stanovanji ".—6sobno r fentrn In 4-nbno na Tyrševi cesti ta ;oi oddam. Ponndbe na las. oddelek »Jntra« pod m«no«. 8897-5*1 N. igli »Kr dvo- ali trisobno, v »re- d« 30 let staj-o. Ponudbe dini Ljubljane, najraje r na podružnico »Jutra« v I. nadstropju, t kopalnico, Celju pod »Lepo življenje išče mirna stranka za av- I 35«-gust. Ponudbe do 7. maja na oglasni oddelek Jutra pod »Točen plačnik«. 8628-26 Železniški uradnik 8654-31/a | (H. kategorije) mlad. inteligenten, popolnoma osamljen, Išče znanja v svrho ženitve s dvo- ali trisobno, v manj- I P^teno gospodično z šem mestn Slovenije - nekaJ Premoženja. Res-iščem ea daljši čas. Po- ne Ponudbe s sliko na 1 *---—- pod Stanovanje nudbe pod 40340 na Publicitas. Zagreb. 8485-20/a Za avgust ISčem trisobno stanovanje. ogl. odd. »Jutra« »Osamljen 37«. 8960-25 Gospodična n .. . .. . . srednjih let, visoke po- iT«1* "i stave, varčna, ki pJse- •olnfni^« 30 000 Dln * go- - »olnčno«. 8478-21/a toylnl ^ ^ &re. „ .» , . me želi le resnega zna- nanjse stanovanj? nja z gospodom v svrho soinčno — • 1. avgustom ženitve. Prednost ima-išč.e stranka bre» otrok tu )o železničarji ln orož- Pi itanovanja ne pridejo v poštev. Ponndbe aa ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Solldnost«. 8R80-91M nudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Lepa bodočnost«. 4938-23 Gospodična stalno službo, visoke postave, želi znanja z državnim uradnikom-sportnikom veselega značaja od 30 let naprej svrho posečanja planin, skupnih izletov, veslanja Itd. Dopise pod Dober tovariš« na ogl odd. »Jutra«. 8962-24 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Oin, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Muzika - Ljubljana Miklošičeva cesta 4 prej Knaiijeva ulica št. 4. haloga prvovrstnih klavir jev ln najcenejša izpoeo jevalnica. Popravila, ugta Sevanja se izvršujejo stro kovnjaško la poceni. Nizke cene in najmanjša obročna odplačila. i48-36 Beseda I Oin, davek 2 Din, za šifro ail dajanj* naslova 5 Oin Najmanjši znesek 17 »Vn Pisalni stroj dobro ohranjen, kupimo. Z ujim pisane ponudbe je poslati narodni šoli Dob pri Domžalah. 8581-20 Knjigoveški stroj v najboljšem stanju, reže 15 cm debeline prodam za 4000 Din. Vprašati v trgovini Rekord, Maribor, Ulica X. oktobra. 8709-29 Stavbno centrifuga! pum po 500 do 1000 C/mm, kakor tudi elektro-moto«-, 8 do 10 HP, kupimo. — Rožmjan. stavbenik, _ Beethovnova uL 8763-29 Kombinirani stroj za predelovanje leea, kapi Arbor, Zagreb, Boško-vičeva nI. 9. 8754-20 Šivalne stroje pok romam e, n« kroglična ležišča, od 1600 Din naprej nudi Franc Batjel ▼ Ljubljani, Kajrlovška cesta št. 4. 8806-20 Parni stroj m-ao H P, kupi Taliooiea željeza, Topusko. 8003-20 Navijalni stroj z 19 vreteni in kBubied« pletilni »troj št. 3 80 cm, prodam. Informacije; Mela, Erjavčeva 9. 80fiS-2B Peki in slaščičarji! Stroj za mletje kruha ia stroj za sladoled prodam. Naslov v veeh poslovalnicah »Jutra«. 8906-28 Obrt Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nov foto-atelje o t t o r i m meseca maja. Slike tndi lahko dobite od plošč, ki ste se poprej« slikali. Sprejmem vajenca, dobrega risarja. — Jug Frane, fotograi, Kranj, nasproti trgovine Savnii. 7630-30 Pozor, čevljarji! Radi od potovanja prodaš za 80 % pod nabavno ceoo kompletno delavnico — vse v dobrem stanju. Odstopim tudi lokal na zalo prometnem kraju. Mokotar Frane Trbovlje I, Loke Stev. 2T71S 8994» Kozmetični salon Slava GrB, BeetJiomora uli«a št. 15, w priporoča. 8TO630 Steznike trebušne pasove, nede^-čke po meri. Izdeluj« dobro ln točno po zmerni ceni Ana Huttee Gajeva 3/TL, za nebo. tlčnlkom. 8882-30 hformacije Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najtnarjgl znesek 17 Oin. Hočete imeti lasten dom? Hočete biti brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vaas pošljemo vse pojasnila — ako nam pošljete znamko za odgovor. »Moj dom«, Ljnbijana. Dvorakova S. 8000-31 Izjava Podpisani izjavljamo, Aa nismo plačniki nobenih dolgov, katere bi napravi Alojzij Vrečko, na katerokoli ime. Sv. Jurij ob jni. železnici. Muršee in sorodniki. 7833-31 Novo harmoniko kromatično ali diatonično, zamenjam za motorno kolo Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8636-36 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Javna dražba najdenih predmetov, se bo vršila dne 7. t. m. ob 0. uri na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 8814-32 Pridelki Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sortirano vino z Majskega vrha r Halozah, letnik 1033 in 1834, po 5—6 Din liter franko klet Majski vrb, prodam. Ponndbe na naslov: Jurca, Ptuj, Prešernova. Seno Ia sladko in polsladko, v vsaki količini, proti takojšnji dobavi kupuje Jezbera & Oomp., Praha, podrui niča Celje. Kupim seno še več vagonov, samo hitra dobava — Dalje stroje za obračanje, — grabljanje tn košnjo sena. KlrblS — Celje. Brežice! Cenj. občinstvu, poeebno potujočemu se priporoča nova gostilna pri mosta Lukež Cilka Dobra hrana, pijača ln postrežba. Udobne tujske sobe, zmerne cene. Avto-garaža, senčnat vrt, prijetno letovišče. 8607-3di Dobrosrčnega gospoda prosim za birmanskega botra Wietnemu, zdravem* fantu za v Ljubljano ali Maribor. Vee kar se rabi, dobi fant od staršev. Zaradi -vpisnine se prosi za takojšnjo prijavo na podružnico »Jutra« v Celja pod značko »Boter«. HB4t Poslano Naananjem vsej DB& Javnosti, da g. Marija Cene lz Ljubljane nima voč mojega pooblastila aa nabiranje naročil za moje Izdelke. Akc se kjerkoli pojavi z mojim poslej neveljavnim pooblastilom. prosim prav vljudno naj ml naznani bivanje Imenovane gotspe. — Rozl Hribar, Sloven jgradec. 8S44-31 Beseda 1 Din, davek 2 D'-, za Šifro ali dajanje naslova 5 Oin NajmanjSi znesek 17 Din. Lepega konja 4 Vi leta starega, zamenjan za jahalnega konja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jahalni konj«. 867(^37 Mladega psička majhne pasme, kapi Bar, Frankopanska 28. 8820-27 Konja aH kobilo kupim. Ponudbo na oglasni oddeiek Jutra pod značko »Jahalni«. Nekaj veveric letošnjih, bi kupil Rozman Maka Ljubljana. Tržaška ce«ta Sa 8942-27 Volčjak . Milila ~*0O-33lBt tS. oaprodai* al R. L. Stevenson: 22 T-¥VES Prigode francoskega ujetnika na Angleškem >Ali ste kaj žejni, gospod Saint-Yves?< »O,« sem odvrnil, »če imate kaj piti, sem prav tako žejen kakor vidva.< Nato je Sim vzel iz torbe črno steklenko; pili smo in nazdravljali drug drugemu Gospoda sta se držala ceremonij, ki eo pri takih prilikah neizpremenljive, in lahko mi verjamete, da ee jim tudi jaz nisem uprl. Vsak si je s hrbtom levice obrisal usta, vzdignil steklenko v desnici, vzneseno zaklical: »Na vaše zdravje!« in pogoltnil toliko žganja, kolikor ga je bila volja Ta mali obred se je p>onavljal v primernih presledkih, največkrat po kakem vzponu, in je bil višek omike mojih tovarišev. Konec koncev so bile pa zadnje ure naše poti zame in menda aa vse tri najbolj prijetne, in ko se je približal čas ločitve, sta bili nastali med nami nekakšna domar-nost in vzajemno spoštovanje, ki sta nam zelo otežavali slovo. Okoli štirih popoldne smo voščili drug drugemu srečno pot, na golem bregu, s katerega sem videl črto velike 3everne glavne ceste, ki mi je bila poslej namenjena za vodnico. Vprašal sem, koliko sem dolžan. »Nič,c je odvrnil Sim. »Vraga, kakšna neumnost je spet to?< sem vzkliknil. »Vodila sta me, redila sta me, z whiskyjem sta me nalivala, in zdaj ne marata ničesar za to?< »Gospod Saint-Yves,< je rekel Sim, »to je zadeva med Candli-ehem in menoj pa med staro Gilchristovko. Vas zastran tega nihče nič ne vpraša.< »Vrli človek,< sem odvrnil, »v tak smešen položaj se ne dam postaviti. Gospa Gilchristova meni nič mar; nočem ji biti dolžnik.« »Ne vem, kako bi mogli to {spremeniti,< Je menil moj govedar. »Mladi ste še, gospod Saint-Yves, in nepremišljeni, a če se nekoliko potrudite in vzamete pamet v roke, se boste že izmotali. Mislite pa tudi na to, da tisti, kdor ima dolgove, ne sme kar tako razdajati denarja.« Kaj eem hotel še reči? Pogoltnil sem njegovo grajo, voščil obema srečno pot in krenil sam in zapuščen proti jugu. 11 Severna cesta Ko eem korakal po hribu nizdol, so mi zvenele zadnje besede prijatelja govedarja po ušesih. Nikoli nisem bil zinil spremljevalcema besedice o tem, odkod sem in kakšna je moja usoda, zakaj to, da me nista izpraševala, je bilo najboljši del njune vljudnosti Brez najmanjšega obotavljanja sta se bila odločila in me priznala za Angleža; očividno je bilo v moji izgovorjavi nekaj, kar jima je dokazovalo, da res ne morem biti Škot Zato mi je prišlo na misel, da bi, ko sem že na Škotskem veljal za Angleža, kaj lahko potoval po Angleškem kot Skot. Prepričan sem bil, da mi bo z lahkoto posnemati škotska narečje, če se le količkaj potrudim. V Newcastlu, prvem mestu, kamor sem prišel, sem izpopolnil svoje priprave za novo vlogo s tem, da sem 6i kupil nahrbtnik in usnjene golenice. Ogrtač sem iz čuvstenih razlogov obdržal. Bil je topel in pripraven za podlogo, če bi moral kedaj prenočiti pod milim nebom; razen tega sem pa opazil, da se škotski ogrtač v teh krajih imenitniku kar dobro prilega. Moja politika, če se smem tako izraziti, je bila, da sem mnogo govoril, povedal pa malo. Za gostilniškimi mizami so mi ponujali dežela, stanje cest, poslovna zanimanja ljudi, ki so sedeli z menoj, in razvoj javnih dogodkov široko polje, ki sem se lahko podil po njem. Posebno rad sem modroval o politiki. Nihče ni Francozov tolikanj preklinjal kakor jaz; nihče ni bil bolj ogorčen na Američane, in kolikorkrat je prišla poštna kočija, okrašena z bodičevjem, in sta bila kočijaž in sprevodnik hrip&va od vpitja »Viktorija!<, sem ce!6 povabil vso družbo na lonec punča, ki sem ga sam pripravil, kličoč lordu Wellingtonu »ur&c. Nekega večera sem prišel do pravega vzora dobre, etaroverske gostilne, kjer mi je postregla zala in brhka natakarica. Ko mi j« drugo jutro prinesla zajtrk v sobo, mi je izkazala ljubko pozornost in položila predme izvod »Edinburškega glasnika« — neki potnik ga je bil zvečer pozabil na mizi — rekoč, da utegnem najti v njem kaj novic o svoji dragi. Željno sem vzel list v roke, nadejaje se, da bom bral vsaj kako podrobnost o našem begu; ali to upanje me je ukanilo, in pravkar sem ga hotel odložiti, kar mi pade oko na odstavek, ki me je še dosti bolj neposredno zanimal: moja vrla govedarja sta se bila nekje spopadla z dvema drugima govedarjema (morda sta bila tudi živinska tatova) in polomila enemu kosti, da je ležal na smrt bolan v bolnišnici, ta dva so bili pa zaprli! Moža sta mi bila do konca zvesta tovariša, in zdelo se mi je, da jima moram vrniti zvestobo za zvestobo. Zato sem sklenil, da se, če se mi obisk pri stricu količkaj obnese, neutegoma vrnem v Edinburg, kjer izročim njuno stvar dobremu odvetniku in počakam, kaj bo. Težko bi povedal, kolikanj sem so razveselil tega svojega sklepa, čeprav je bil nepreviden in nevaren. Seveda moram pripomniti, da sta bila Candlish in Sim samo izgovor, s katerim sem se opravičeval v svojih lastnih očeh. Hotel sem se vrniti v Edinburg, da bi jima pomagal a jasno je, da je bilo mojemu srcu in mojim očem do nečesa drugega. Veter, ki nas nese tja. kamor se nam samim hoče, ni nikoli slab veter, in lahko mi verjamete, da mi je bil vsak razlog, ki me je utegnil privesti nazaj v Edinburg, to je, k Flori, iz srca dobro došel. »Da,« sem rekel natakarici, »tu so pa res novice o moji ljubi, in še izvrstne povrhu!« Pod zobmi ostrega zimskega vetra eem se ves dan zavijal ▼ ogrinjač, in bilo mi je, kakor da bi me objemala Flora s svojimi živimi rokami. NE Rojev muh, ki okužujejo Tvoj dom UNIČIJO NEUČINKOVITA SREDSTVA! Skoraj vsako sredstvo, tudi najslabše, bo omamilo muhe. Baš zato se ne daj zavajati v zmoto z manjvrednimi nadomestili. Namesto da bi muhe ugonobila, jih samo omamijo. Kmalu te škodljivke zopet oži-ve in nadaljujejo svoje smrtonosno delo s prenašanjem bolezenskih klic Zaman je bil Tvoj trud in brez koristi izdan Tvoj denar. — Zato uporabljaj zaradi zanesljivosti m učinkovitosti vedno le FLIT. — FLIT ugonobi vsak mrčes ln gotovo pokonča njegovo zalego. — FLIT nc pušča madežev. Zahtevaj izrečno FLIT \ »-meni konvi s sliko vojaka in črnim pasom Za pravo pristnost vsebine jamči samo originalno zaprta konva. IZEfi flU iZLETt POPOTNO KOMBINACIJO MULI' K OH V D / RAZPRŠILCEM. SAM DRASLIM » pošljemo novi KATALOG 3, nazvan ŠOLA UUBEZNF « sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu. Katalog ja opremljen a INTERESANTIMI SLIKAMI Iz specljalnih področij bigljensklh pripomočkov v zakonskem življenju kot na pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije ln druge Intimne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto brez zunanjega naslova tvrdke. kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt > MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju za Din 17.50 »ŠOLO LJUBEZNI« ln »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju za Din 29.50. 1940 Zastopstvo „SALUS" ! BARVANJE LASf Sivi lasje so zares največji neprijatelj mla leniSkega izgleda vsakega posameznika. — >Exelsior Hennec barva lase * vseh nijan sah poienSi od svetle do najtemnejše črne barve Barvanje samo je zelo lahko, ne omaV rok, glave, niti perila, s ni Škodljivo ta laee. Cena Škatlici 36 Dia. — Dobi se » vsaki lekarni, drogeriji in parfnmeriji. — •CBNTIFOUA«, Zagreb, JnriSlčeva ulica g. Zahtevajte brezplačne ilustrovane e e n i k el Najprljetnejše letovišče na morju nudi HOTEL VILA LUCIJA Aleksandrovo na otoku Krku Pension od Din 50 naprej (vse takse vštete) Sezona od 1. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nao samim morjem Hotel je last renomi-rane slovenske tvrdke. — Zantevajtt brezplačne prospekte prt Putnlku ah pa prt direkciji hotela 141 Z A J M 0 V E na državne i državom garantovane hartije od vrednosti, kao 1 blagaj-nične zapise Ministrstva Finansija DAJE SA 71 GO0. KAM. L TRGOVAČKOG FONDA BEOGRAD, D*™ Jakliča broj 8 Telefon broj 26.518 3910 [GLHSBIL&: ^hnddzn _ .znana ci>0 0CU> . ______:_iKb\>__ krt NAJPOPOLNEJŠA ineen^i KRALJEVNI DVORNI DOBAVITE L] NAJVEČJA DOMAČA RA2P0&U0ALNA TVRDKA F. SCHNEIDfe* IZDELOVANJE- GLASBIL I« GLASBENIH PRITEKUN ZfiGREB f Tiikoličcvau^.lO/cr Vlortne,._odfcin?l7Tffl®gl Havajska k bre. Kitare—• -148.- - Mandoline..- - 9S.- • l^^ktT Harmonike-- 75L- • | najceneje. ZAHTEVAJTE B3SŠ8a$f C4NIK Zagreb 2-Jo., Samostanska ulica U. KUPIMO STRUŽNICO VRTALNI STROJ In Shaepine - strolenjskem, dne 5. maja 1935. 3916 žalujoči sinovi, hčerka in ©stalo sorodstvo. Aleksandrovo na otoku Krku znano in priljubljeno kopališče domače in inozemske publike, ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je prikladno za otroke ln neplavače. Ribolov prost. Prijetne šetnje po obrežnih potih okoli zaliva. Električna razsvetljava. V hotelih popolen pension vključno vse takse in postrežbo Din 50—55. Informacije daje kopališčno poverjeništvo. ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških lgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev 4 HOTEL »FRANKOPAN" ALEKSANDROVO NA KRKU leži v bližini kopališča v mirni in zdravi legi. Ima čiste, lepo opremljene parketirane sobe, električno razsvetljavo, pred hotelom je velika terasa in vrt. Kuhinja prvovrstna. Pension dnevno vključno vse takse in postrežbo Din 55.—. Prospekte na zahtevo. 158 POZOR! POZOR! „ N 0 V E L" TOVARNA OTROŠKIH IN BOLNIŠKIH VOZIČKOV, TOVORNIH TRI-KOLIC IN KOVINO-STISKARSTVO IZDELUJE OD NAVADNIH DO VSEH NAJNOVEJŠIH MODELOV PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH TER PRODAJA IN RAZPOŠILJA NA DROBNO IN DEBELO ANTON ČABEŽ LJUBLJANA VH., Celovška 28 in 42 TUDI VAM JE TREBA ANULE Mehanična tovarna opank in obutve PETAR M. DUMITROV, PANČEVO NENADKRILJIV USPEH! mnogih tisočev dokazuje, da je ff fiziokromični renovator za lase najboljše srdestvo zoper osi- velost las. Steklenico za 50.— Din dobite v vsaki strokovni prodajalni. Depot: COSMOCHEMIA _ ZAGREB, Smičiklasova ulica 23. ROLETE, ŽALUZIJE vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete iz Ia gradlna in lesene rolete v vsakih konstrukcijah izdeluje 3olidno in najceneje tvrdka Kobal Peter, Kranj dravska banovina Specialna izdelava »PETKO« samona vijalcev v vseh dimen zijah. Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe in cenike. PER J Kokošje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO 1 Na dan 16. maja 1935 godine n 11. časova održače se u inten-danturi Komande žandarmerije u Beogradu, Svetosavska ulica br. 14, druga pismena ofertalna licitacija za ižgradnju sana torij uma za lecenje gru-dobolno obolelih žandarma, zgrade za lekarn zgrade za osoblje, zgrade za perionicu i kanalizacije. :yradnja sanatorijuma sa navedenim zgradama i kanalizacija se na mestu zv. »OZREN« kod Soko Banje. apna predračunska suma za zgrade i kanalizaciju iznosi o9 dinara. siovi, plan i predračun mogu se videti u intendanturi Ko-.nanrje žandarmerije u Beogradu svakog radnog dana od 10 do asova. 3909 Ve L 12-1'/, din. 69.. V*L 2-J din. 79.. Vel. M šiF VeL 3-8 Ondra din. 29.- 'W^ Lala din. 19.- Mako din. 9.- rt Za majske izprehode najudobnejši čevlji * Svetovno znana dvokolesa novi modeli več vrst z najnovejšo zavoro v prednjem pestu so prispela. FK AT IVI LJubljana • DAi llfiL Karlovška cesta 4. Glavni zastopnik : Ceniki franko Naznanilo Podpisana se zahvaljujeva cenjenim naročnikom tvrdke VALENTIN VOJSKA, pleskarstvo ln Učar-stvo — za doslej izkazano naklonjenost in obenem naznanjava, da bova vodila obrat dalje pod imenom »STANE VOJSKA, pleskarstvo, sobo- in črkosllkarstvo«, Cerkvena ulica št. 11. Vsem p. n. naročnikom se vljudno priporočava. Stane, Fani Vojska. Inserirajtc \ „«Jntiau" ^ < . v. • Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob bridki izgubi naše predobre soproge, mame, babice, hčerke, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe MATILDE TADINA roj. ZA VERNIK žene gostilničarja in mesarja izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, štejemo si v dolžnost, da se še posebej zahvalimo preč. duhovščini, osobito monsig. dr. Kruljcu za tolažbo na smrtni postelji in grobni govor, vsem tistim, ki so jo večkrat v težki bolezni obiskali in tolažili. Nadalje izrekamo zahvalo pevskemu društvu, gasilcem, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter ostalim, ki so drago pokojnico v takem številu spremili k večnemu počitku. Bog plačaj! V Laškem, dne 3. maja 1935. Žalujoči ostali. "i le Davorin Ravljen, — izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Kibmkar, — Za Narodno tiskamo d. d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi s LJubljani