Najprej štalca
Kako težko je danes priti do stanovanja, ve prav gotovo vsak med nami. Še posebej pa so s to težavo soočene mlade družine. Zato se vse več mla-dih Ijudi odloča za prenovo starih podstreh. Čez sedem let »vse prav pride«, pravi rek, pa pogtejmo, če res.
Bežigrajska Samoupravna stanovanjska skupnost je pred tremi leti naštela v naši občini 64 takšnih podstrešij v družbe-ni lasti, ki bi jih bilo mogoče preurediti v tople domove. Med tem je komaj dvanajstim kraja-nom uspelo prepričati ostale stanovalce v hišah za soglasje k takšnemu posegu Cela kopi-ca -negativnih« odgovorov hiš-nih svetov je zbrana na beži-grajski Samoupravm stano-vanjski skupnosti Koliko mole-dovanj in prošenj morajo napi-sati nekateri! Neusmiljeni sta-novalci pod praznimi podstra-hami pa se odločno sklicujejo na 50 filen Zakona o stano-vanjskem gospodarstvu. ki pra-vi, da ne sme nihče brez so-glasja hišnega sveta preureiati skupnih delov in naprav v sta-novanjski hiši ali jih nadomesti-ti z drugimi napravami Hišni sveti vztrajajo pri svojem Trdi-jo, da se bo s preureditvijo pod-strehe zmanjšala vrednost sta-novanjske hiše, da se bodo po-slabšali pogoji bivanja v njej ali da bo preureditev povzročila večje stroške vzdrževanja skupnih delov in naprav v hiši in podobno Nekateri so tako trmasti, da ne priznajo. da bi preureditev podstrehe in vse,
kar sodi zraven - tudi prenova strehe in njena ponovna izola-cija - koristila tudi njim in predvsem stavbi.
Le redkim, ki so brez svoje strehe nad glavo. je uspelo. da so dobili soglasje hišnega sve-ta za preurejanje podstrehe hi-še v družbeni lasti Takšno podstrešje potem odda Sa-moupravna stanovanjska skup-nost - v prihodnje pa bo to v pristojnosti občin - prosilcu v najem Dvajset let najemnik ne plačuje stanarine
Po dvajsetih letih. ko se vlo-žena sredstva amortizirajo, pa plačuje stanarino po takrat ve-Ijavnih predpisih Kišnemu sve-tu plačuje najemnik ves čas le obratovalne stroške za novo pridobljeno površino Za vsako večje spreminjanje potrebuje najemnik tudi gradbeno in lo-kacijsko dovoljenje Preuredi-tev starih podstrešij v dostojna stanovanja prinaša stavbam in stanovalcem več koristi kot škode. Škoda pravzaprav ni prava beseda, saj gre večinoma le za egoizem Ijudi. ki so nekoč tudi sami dobili družbena sta-novanja.
Kako pa se preureditev stare podstrehe »izplača« bodočim stanovalcem? -Izplača se rav-no ne,.. nam ie povedal MLA-DEN KAMENSEK, enaintride-setletni programer v Geolo-škem zavodu. ki preureja pod-strešje v Einspielerjevi ulici 14 za Bežigradom Prav zdaj pri-dobiva vsa potrebna dovoljenja za to »Nimam druge možnosti. zato sem ubrai to pot do stano-
vanja. ki ni poceni. Poleg grad-benega in lokacijskega dovo-Ijenja moram plačati tudi vse prispevke - celo za zaklonišče, čeprav bom obnovil samo stre-ho«. je pojasnil tovariš Kamen-šek
-V starih stavbah so ponava-di strehe premalo izolirane. imajo zelo nizek naklon, tako da je izkoriščenost podstrešja ze(o majhna, obstoječa- kon-strukcija pa često težko prene-se še dodatno obremenitev Tudi sam bom moral celotno konstrukcijo predelati. Nosil-nost najvišjega nadstropja bom povečal tako, da bom ploščo utrdil z betonom Napravil bom tudi popolnoma novo streho. ki bo »gobasta« z večjim, skoraj pokončnim naklonskim kotom ter z lomljenimi robovi in seve-
da brez zdajšnjih stebrov. Stre-ho bom moral dodatno izolirati, vodo, elektriko in kanalizacijo pa bom brez težav »potegnil« kar iz spodnjega nadstropja. Zaenkrat bom preuredil le 73 kvadratnih metrov podstrehe, za kar bom porabil predvidoma 170 milijonoi/ starih dinarjev -bančnega posojila, seveda Preurejanje podstrešja je le izhod v sili, saj je dražje kot novogradnja,« je menil tovariš Kamenšek
Že tri ieta se ubada s svojim podstrešjem pa še najmanj toli-ko časa se bo ukvarjal z njim, da bo nared za vselitev Žene in družine še nima. saj je eden tistih, ki seza »kravco-" odloči-jo nazadnje. ko je »štalca« za-njo že postavljena.
VIDA PETROVČIČ
Kje bi šlo?
Po oceni Samoupravne stanovanjske skupnostl izpred treh let so za Bežigradom podstrehe, primerne za preureditev v stanova-nja, na Brankovi, Ipavčevi, Peričevi, Ptujskl, Maiiborski, TopnisM, Kržlčevi, Endliharjevl in Belokranjski ulici, v ulici Luize Pesja-kove, Majke Jugoviča, Aplhovi, HranilnHMd, Jakslčevi, Lavričevi, Parmovi, Samovi, Tttovi, Trsten)akovl, Črtomirovl, Hacquetovi, Vilharjevi in Hefbersteinovi ulid ter v Stožicah. Podrobnejie podatke hranlki na bežigrajsM Samoupravni stanovanjskl skup-nosti.
Hišni sveti ne morejo z glavo skozi zid
Pred kratkim ie začel veljati novi Zakon o stanovanjskih razmer-jih, ki v 68 členu preprečuje hišnim svetom, da bi trdovratno vztrajali proti preureditvi podstrehe. če bi bilo to v korist stavbe.
68. člen, točka 3, pravi: »Imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanja, kot posameznega dela stavbe se ne morejo upirati preureditvam podstrešnih, kletnih in drugih skupnih prostorov v stavbi, ki je v družbeni lastnini. če se z njirni znatno ne poslabšajo pogoji bivanja v stavbi. Imetniki stanovanjske pravice oziroma lastnik stanovanja kot posameznega dela stavbe lahko zahteva, naj redno sodi&če v nepravdnem posiopku izda sklep. s katerim ugo-tovi, da bi se s preureditvijo znatno poslabšali pogoji bivanja v hiši S tem sklepom sodišče razveljavi soglasje hišnega sveta, če je bilo to že dano - (Uradni list SRS, številka 35. 11. 10. 1982)