NASLOV—ADDRESS: "Glasilo K. S. K. Jednote" 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Telephone: HEnderson 3912 • » Se tri mesece traja sedanja nafta podpredsedniška kampanja Krajevna društva, podvizajte se, da dosežeta določeno kvoto! FntrrM as second Class Matter December 12th. 1923 at the Pout Office at Cleveland, Ohio, Under the Act ef Aurut Mth. 1911 Aeoepted for Mailing at 8paetal Rate el Poeta«* PrwrM ed for ta Section 11«. Aet e1 October 3rd. 1917. Authorised on May ttnd. 1913 NO. 41 — ŠTEV. 41 ——--'_s_ CLEVELAND, O., 8. OKTOBRA (OCTOBER), 1935 LETO (VOLUME) XXI. POROČILO 0 VIL NARODNEM EVHARISTIČNEM KONGRESU V CLEVELANDU, 0. Cleveland, O. — Za uspeh in pele okrog 50,000 šolarjev cle-k'agrslov božji minulega na- velandske škofije. Ob 11:30 rodnega evharističnega kongre- je pa v mestnem avditoriju das'^ v našem mestu se je vršila roval slovesno sv. mašo po iz- VESTI IZ CLEVELANDA LAHI VDRLI V ABESINIJO po vseh katoliških cerkvah cle-velandske škofije od 18. do 20 septembra tridnevnica, kjer so*Po sv. maši se je vršila v sta- tečnem obredu grškokatoliški škof Takač iz Pittsburgha, Pa. se zvečer zbirali verniki v hra mih božjih pred izp stavljenim sv: Rešnjim Telesom; tako se jc tudi vse tri dni s povezovalo. V nedeljo, dne 22. septembra se je po vseh katoliških cerkvah sirom Združenih držav vršilo sv. obhajilo za odrasle in mladino; ta dan je pristopil} k mizi Gospodovi več milijonov \ernikov. V pondeljek dopoldne dne 23. scptemKra je dospel v Cleveland s posebnim vlakom papeiev legat. njega Eminenca newvorski kardinal Hayes, katerega je nar postaji pričakovalo številno duhovščine in drugih odličnih o-s-eb. Ob 4. uri popoldne se je \ršil cerkveni sprejem v po-fast papeževemu legatu v katedrali sv. Janeza z veliko procesijo. Zvečer ob osmih se je pa \ i šil oficijelni sprejem in pozdrav papeževemu namestniku v mestnem avditoriju pod pred-sedništvom elevelandskega škofa McFaddena. Najprvo je visokega cerkvenega dostojanstvenika pozdravil v toplih besedah mestni župan Harry L. Davis, njemu je sledil pozdrav guvernerja Martin L'. Daveva, zatem pa pc-zdrav generalnega poštarja James A. Farleya, kot osebnega zastopnika in namestnika predsednika Združenih držav. Tako je kardinala pozdravil tudi predsednik Narodnega evharističnega kongresa MjsI Rev. Jos. Schrembs, škof iz Clevelanda. Za sijajen sprejem se je kardinal Hayes iskreno zahvalil. Na programu je bilo tudi nabožno petje in orglanje. Avditorij je bil zaseden do zadnjega kotička. V torek, 24. septembra se j«.1 vršila otvoritev kongresa v mestnem avditoriju, ki je bil pretvorjen v cerkev z velikanskim altarjem na odru. Pon-tffikalno sv. mašo je daroval ob 9:30 kardinal Hayes, pridigal je pa nadškof iz Cincinnati, O. Most Rev. McNichols. Ob 5. popoldne se je vršila ura molitve ali sv. ura pod vodstvom tienverskega škcfa Most Rev. Vehra in škofa Kerneya iz Salt Lake City, Utah. Ob 5:30 se je vršila v hotelu Cleveland kardinalu v počast slavnostna večerja. Ob 8:15 se je pa vršilo v mestnem sta-dijonu kongresno zborovanje pod predsedništvom kardinala Hayesa, papeževega legata. Stadijon je bil nabito poln in \eč tisoč oseb je poslušalo pro- dijonu sv. ura za moške, ob 8. zvečer pa sv. ura za duhovščino. Jako pomemben in nikdar po-zaben večer v stadijonu je bila sreda, napovedana za člane društva Najsvetejšega Imena. Ob 11. je bil že vsak sedež zaseden in nad več tisoč vernikov se je moralo vrniti domov ker ni bilo radosti prostora. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom so verniki vneto poslušali pridigo dveh škofov in prepevali svete pesmi ob spremijevanju velikega orkestra. O polnoči je daroval tiho sv. mašo- nadškof Cicognani, apostolski delegat v Washingtonu, D. C Med sv. daritvijo .so bile vse električne luči v stadijonu u-gtsnjene, namesto njih je pa zažarefo na tisoče in tisoče svečk, katere so držali verniki v rokah. Navzočih je bilo o-krog 130,000 vernikov. Isti večer je spovedovalo na stotine duhovnikov v raznih jezikih in sicer v dolenjih prostorih mestnega avditorija, kjer je bilo razpostavljenih 128 al tarjev vseh škofij Združenih držav. Spoved se je vršila pt namenu, da bi bili vsi spovedan ci med polnočno sv. mašo obha jani, kar se pa vsled velike množice ni moglo vršiti. Med skupino altarjev smo videli tu ai altar marquettske škofije J kratkimi zgodovinskimi podatki te škofije. Tako je bilo zna ceno, da je bil prvi škof v Mar quette, Mich, naš rojak in mi sijonar Friderik Baraga. Četrtek. 26. septembra. (Dai za ženske in zaključek kongre sa.) Ob 9:30 je daroval v avditoriju newcrleanski škof Rum. mel pontifikalno sv. mašo, pri digal je pa škof Glennon i: St. Louisa, Mo. Med to sv mašo je pelo 3000 žensk. Za-eno je bila tudi tiha sv. maši« v mestnem stadijonu. Četrtek popoldne je bil za ključen čas evharističnega kon gresa s slovesno procesijo : Presvetim Rešnjim Telesom katero je nosil papežev legat. Procesija se je vila po glavnih ulicah dolenjega dela mesta in je trajala od 2. do 4. ure; vseh vernikov je bilo v tej procesiji okrog 100,000, gledalcev ob cestah pa trikrat toliko. Procesija se je vila v mestni stadi jon, kjer je bil vsem podeljen blagoslov z Najsvetejšim in pa papežev blagoslov "Naj pride nad vas blagoslov Boga Očeta, Boga Sina in Boga gram zunaj potom napeljanih Svetega Duha in naj ostane med zvočnikov. Ta večer je izbor-,vami za vedno." S temi beseda-r.o govoril bivši newyorški go- mi je papež Pij XI. potom radia verner in predsedniški kandi- zaključil sedmi narodni evhari-dat Alfred E. Smith; govoril je stični kongres v Clevelandu. o komunizmu; zatem sta go- 120,000 mož, žen in otrok v verila tudi še dva druga du- elevelandskem stadionu je kleča-hovnika. Govor Al Smitha so i0, ko je papež govoril svoj bla-vsi lokalni angleški listi drugi poslov udeležencem kongresa, dan dobesedno priobčili. Predno je papež podelil blago- V sredo, 25. septembra je bil si0v je imel značajen govor v dan za otroke s pontifikalno sv. prjd svetovnega miru. mašo v mestnem stadijonu, ka- papež Pij je sedel pri svoji tero je ob 9:30 daroval papežev pjsaini mizi v svoji knjižnici na legat; pri tem sv. opravilu je (Dalje na 5. strani) Vabilo na sejo Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu s tem naznanja, da se vrši prihodnji petek, dne 11. oktobra zvečer ob osmi uri v Knausovi dvorani redna, oziroma letna seja, na katero so vsi zastopniki društev uljudno vabljeni. Na tej seji bo podano finančno poročilo o zadnji Baragovi slavnosti; tako bo tudi volitev odbora za prihodnje leto na dnevnem redu. Pričakovati je torej velike udeležbe.—Odbjr. Smrtna kDsa Dne 3. oktobra je preminula Mrs. Frances Dolinar, rojena Pohleven, po domače Tišlerica v visoki starosti 81 let. Stanovala je na 8919 Columbia Ave. pri družini Glavič. Tu zapušča dve hčeri, in sicer Frances, poročena Petkovšek, bivajoča v Clevelandu, in Mary, poročen Kobal, v Evelethu, Minn. V Clevelandu se je nahajala 32 let. Doma je bila iz Gornjega Logatca. — Dne 3. oktobra ob 11. uri dopoldne je na svojem domu na 10809 Parkhurst Dr. na zapadni strani mesta, za vedno zatisnil oči Martin Frank. Pokojni je skozi 18 let vodil mesnico na St. Clair Ave. in 107. cesti Marketu, sedaj pa na 10723 St. Clair Ave. Bil je tako priljubljen pri Slovencih kot pri Amerikancih, da so ga obiskovali iz celega mesta in okolice. Zavratna bolezen mu je pretrgala nit življenja v najlepši moški dobi, v starosti 41 let. Doma je bil iz vasi Erjav-če pri Hrušici na Primorskem, v Ameriko pa je prišel pred 23 let. Tukaj zapušča žalujočo sc progo Rose in dva sina, Martina in Carla, in mnogo sorodnikov, v stari domovini pa mater, enega brata, dve sestri, ka kor tudi veliko sorodnikov. Pripadal je društvu sv. Križa št. 214 KSKJ in društvu Tabor št. 139 SNPJ. Pred leti je bil blagajnik društva sv. Križa. Pokojni ni bil le vesten in uspešen trgovec ter vrl družabnik, temveč tudi zaveden Slovenec. Ni je bilo skoro narodne ali kulturne prireditve med Slovenci v Clevelandu, da bi se ga ne videlo med navzočimi z njegove prijazno soprogo. — Dne 4. oktobra je po kratki bolezni preminula Frances Kapudija, rojena Rus, v starosti 79 let. Doma je bila iz vasi Travnik, fara Loški potok. Tu zapušča žalujočo hčer Alice Dolgan, ki je soproga poznanega slovenskega trgovca Antona Dolgana. Pokojna je bila članica Oltarnega društva Marije Vnebovze-te. — Naj počivajo v miru! Slike bomo gledali Prihodnjpo sredo, dne 16. oktobra ob 7:30 zvečer bo v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. kazal Mr. Grdina slike, ki so bile že davno obljubljene, in sicer filmske slike iz stare domovine, kakor: birma v Žužemberku, procesija v Velikih Laščah in Evhari-stični kongres v Ljubljani. Ni potreba še posebej pov-darjati, kako so te slike zanimive; saj je časopisje v domovini vedno pisalo in dokazovalo c velikih dnevih, ki jih je domenjeni dan, le pripravite sc movina doživela. PRIMARNE VOLITVE V CLEVELANDU London, Anglija, 7. okt. Bre/ kake formalne vojne napovedi Zadnji torek, dne 1. oktobra in iz zgolj maščevanja so ita- so se vršile v Clevelandu pri- lijanskc čete že dne 2. oktobra marne volitve za župana in vdrle v Abesinijo in pričele s mestno zbornico; teh volitev se svojo ofenzivo. Italija se je je udeležilo okrog 250,000 voli!-hotela maščevali nad Abesind | cev. Najveja borba je bila za ker jih je še pred 39 leti cesar nominacijo novega župana, kaj- Menelik pošteno naklestil. kjer je bilo ubitih 8000 Italijanov. ti v tekmi je bilo na volilni listi kar 8 kandidatov in sicer so do- VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN S pomočjo zračne flotile, ck'op- . bili ti kandidatje sledeče število nimi tanki in strojnic so Ita- glasov: Burton 75,057, Miller lijani najprvo zavzeli abosinsko 71,830, Davis (sedanji župan) mesto Adigrat; pri tem napa du je bilo ubitih .300 oseb, izmed teh mnogo žensk in otrok. Abesinci so napad Italijanov takej brzojavno naznanili Ligi narodov v Genevi s prošnjo, da naj le-ta posreduje in prepove Italijanom vpad v njih deželo. Trinajst zastopnikov tc lige je že obsodilo I tal 'j o vsled krlit-M1 Liginih pravil, ker se ni medsebojnega spora predložilo Ligi v rešitev. Vsi zastopniki Lige narodjv (42 po številu) kodo o tem glasovali trne 9. oktobra. Vse kažo na to, da o Italija prisiljena vsled splošnega bojkota ustaviti vojno v Vbesiniji. Dne 6. oktobra so Italijani zavzeli zg kovinsko mesto Adu-wo, kjer so bili pred 39 letih hudo poraženi. Poj zi to po strjanko je trajal štiri dni. Abesincev je bilo vsled napada iz zra!:a ubitih okrog 1709. Ki so Italijani zasedli mesto, so armadni tovorni avtomobili pripeljali velik kamenit spomenik. katerega so vojaki, ki i-majo skušnje v kiparstvu, izklesali tekom zadnjih par tednov. Kip z napisom ^Junakom, ki so padli pri Aduwi" je bil postavljen na trg sredi mesta, nakar je oddelek vojske defiliral pred njim. Nad razvalinami Adi«»ra!a in Aduwe vihra danes italijanska zastava. Dne 8. okt. so se italijanske čete pomaknile naprej proti za-padu in zavzele sveto mesto Abesincev Aksum. Po celi Italiji vlada nepopisno veselje- nad uspehi Musso-linijevih čet v Abesiniji pod vodstvom generala Grazianija. -o- Predsednik Roosevelt o sedanj vojni v Abesiniji Washington, D. C„ 7. okt. — Predsednik Roosevelt se je danes uradno izjavil, da se Združene države ne bodo nič vmešavale v sedanji spor med Italijo in Abesinijo, kakor je to že zadnja kongresna zbornica določila. Zaeno je izdal predsednik ukaz, da naj se uvede strogo kontrolo, oziroma prepoved izvoza municije Italiji in Abesiniji iz naše dežele. Tako je predsednik Roosevelt tudi posvaril Amerikance, naj se v teh kritičnih časih ne vozijo z italijanskimi parniki; vsak, ki to stori, vrši to na svojo lastno odgovornost. Evikcije v New Orleansu New Orleans, La. — Na stotine bednih družin je bilo v zadnjem času izgnanih iz stanovanj ker niso mogle plačati najemnine, mestna relifna uprava pa je odtegnila podporo več kot šest to družinam. Vdove in otroci beračijo po cestah, da dobe nekaj centov, da si kupijo kruha. 68.712, Gorman 21,730, Walz 5,501, Ford (komunist) 5,080, Dullea (socialist) 1,929 in Cipra 962. Na volitev prideta torej dne 5. rovembra prva dva z največjim številom g asov, Burton in Miller. Mnogi so mnenja, da bo zmagal bivši župan, kandidat demokratske stranke Miller; a Jrugi pa obljubujejo zmago neodvisnemu republikancu Burto-nu; zmagal bo oni, ki bo dobil še večino Davisovih in Gorma-novih glasov. Pri teh volitvah je bilo pomembno osobito za nas, Slovence, da so izm?d 33 vard, v štirih vardah kandidirali in tudi zmagali naši slovenski kandidatje^ V 2. vardi je dobil Geo. Travnikar največ glasov (3105) v 10. vardi je bilo za Edward Pucelna tudi oddanih največ glasov (1471); v naši 23. ali slo. venski vardi je dobil, Novak 3443 glasov, Kennick 1314. Vidmar 1295, Matuna (komunist) 207 in Zorko (socialist) 161. Na volitev dne 5. novembra prideta torej Novak in Kenick. V 32. vardi v Collinwoodu je dobil sedanji councilman Vehovec tudi največ glasov izmed 17 kandidatov in sicer 2735, njegov najbližji tekmec Lathy je dobil 2670 glasov. Mr. Vehovcu je ponovna izvolitev skoro zajamčena, ker ga ima ljudstvo rado. Če torej pojde pri volitvah 5. novembra vse po sreči, bomo dobili morda Slovenci v Clevelandu štiri naše slovenske občinske svetovalce ali councilman, čeiair bi človek kar verjeti ne mogel. 35,000 Slovencev v naši ameriški slovenski metropoli, ki šteje en milijon prebivalcev in ima 33 councilmanov, pa bi se lahko ponašalo s štirimi svojimi rojaki v mesni zbornici! K tem štirim bi lahko prišteli še enega Jugoslovana, rodom Hrvata in to je Mr. Crown iz 31. varderki je tudi dobil največ glasov, 1046; tako bomo morebiti imeli letos v novembru kar 5 naših mož jugoslovanske narodnosti v mestni zbornici Da se pa to doseže, je treba skupnega nastopa in složnega sodelovanja. • Novi grobovi . V Strabane, ,Pa., se je šele pred kratkim ponesrečil pri delu v rovu Marko Tekavc. Pet dni kasneje pa sta se istotam ponesrečila še dva rojaka, John Kosmač in Frank Gorup. Oba , sta bila ponesrečena 17. septembra v premogovniku National Mine, v Muse, Pa. Na Kosmača in njegovega tovariša, Litvinca po narodnosti, ki sta operirala stroj za izpodrezava-nje premoga, se je zrušila plast kamenja, ki je Kosmaču strla nogo nad kolenom, tovarišu pa zlomila hrbtenico. Frank Go-rupa pa so vozički stisnili in mu prizadjali težje notranje poškodbe. Oba ležita v St. Francis bolnišnici v Pittsburghu. Marko Tekavc je bil zadnje dni že drugič operiran in zdaj so mu odrezali nogo v kolenu. Jos. Usman, star 46 let in doma iz Šmihela na Dolenjskem VESTI IZ JUGOSLAVIJE je zadnje dni umrl za posledica mi poškodb, katere je dobil pred srečni Arh je obležal pri priči • Na dražbi je bil prodan slovenski rudnik v Lešah pri Preval jah. Rudnik je dolžan rudarjem še nad pol milijona. Novo šolo so blagoslovili na Malem Slatniku pri Novem mestu. Smrt pod hrastom. Krško, 10. septembra.—Med pospravljanjem poljskih pridelkov so pričeli naši kmetovalci tudi s sekanjem drv, ki jih napravlja-jo za zimo. Te dni se je napotil na tako opravilo posestnik Arh Ivan s tremi delavci iz Bre-zovške gore v svoj gozd v Lepi vasi pri Krškem. Močan hrast so pričeli delavci obdelovati s sekirami. Spričo velike teže se je hrast premaknil in se naslonil na sosedno bukovo vejo, katero je močno upognil. V velikem in silnem loku se je veja sprožila proti zemlji, kjer je stal posestnik Arh. Veja ga je z vso močjo udarila, da mu je dvakrat prelomila levo r^ko in nogo ter prebila lobanjo. Ne- i —-o—-— i Ustaja na Bolgarskem Sofia, Bolgarsko, 2. okt. — Ker se je v uradnih krogih do-znalo zaroto napram kralju Borisu, katerega hočejo njegovi nasprotniki odstaviti s prestola, je bilo širem dežele proglašeno >bsedno stanje. Oblasti so are-irale mnogo vplivnih oseb, med emi tudi Kosto Todorova, vod-io agrarne stranke. Glavni u pornik Damian Večev je pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. šestimi leti v bakrenem rudniku v Calumetu. Umrl je v O-wasu, Wis., med potjo v Mayo kliniko v Minnesoti. Pokojni zapušča ženo, dva sina in štiri hčere. V Girardu, Kans., je v ubož- mrtev. Novi ban Slovenije. Beograd, 11. septembra—Ukazom kraljevih namestnikov v imenu kralja Petra IL, je bil na predlog predsednika ministerskega sveta dr. Milana StojadinoviČa ime-niči umrl Martin Smrekar, star! nov»n ™ bana dravske banovi- ne dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani. Novi ban spa-c'a med izrazite politike bivše SLS, v kateri se je politično udejstvoval že v razmeroma mladih letih, ob času vojne je murska Slovenka Mary Vrašič,!pa v tej stranki igral zelo vidno 82 let in doma iz Šmartna pri Litiji. V Ameriki je živel 35 let in zadnjih osem let je bil v ubožnici. V stari domovini zapušča ženo, sina in dve hčeri. V Chicagu je umrla prek stara 48 let. Zapušča moža in šest otrok. Istotam je umrl rojak Jchn Prah, star 74 let. Zapušča sina in dve hčeri; pokojnik je bil član društva sv. Štefana št. 1 KSKJ. Smrtno se je ponesrečil v rudniku v Cornwall, Pa., rojak Andrej Šimenc star 47 let in doma iz Pristave pri Mengšu, pO domače Gazov Andrej. Za-pfršča družino. Pri delu v rudniku je smodnik zelo opalil rojaka Antona Leska ja iz Franklina, Kans. Nesreča se je zgodila, ko je Leskaj navrtal v neužgani naboj. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je čez nekaj dni podlegel poškodbam. Pokojni je bil 61 let star ter doma iz Krašnje pri Kamniku. V A-meriki je bil 30 let ter zapušča ženo in štiri odrasle otroke. V Niles, O., je dne 15. septembra nagloma umrla vsled srčne hibe Josephine Pa j nič, v starost'i 45 let. Rojena je bila v vasi Slepšek pri Mokronogu. Zapušča moža Joe Pajniča. V St. Mary's, Pa., je zadnje dni umrl Frank Cek, star 40 let in doma iz Hrušice na Notranjskem. V Ameriki je bil 20 let. Zapušča družino. -o- Preds. Roosevelt in duhovščina Washington, D. C. 2. oktobra. Predsednik Roosevelt je pisal duhovnikom vseh verskih sekt širom dežele s prošnjo, da mu pojasnijo in naznanijo o gospodarskih razmerah v svojih okrajih. Predsednik je ukrenil to razloga, ker pričakuje od duhovščine najbolj zanesljivih in resničnih pojasnil. vlogo. Tudi po vejni je zavzemal v vrstah SLS važne pozicije in je zelo živahno deloval kot dober organizator. Dr. Natlačen je strogo katoliški mož in velik slovenski narednjak, ob enem pa tudi zvest Jugoslovan, ki ne menja svojega prepričanja niti v skrajni sili. Znano je, da je bil z velikim slovenskim narodnim voditeljem dr. Korošcem za časa prejšnje diktatorske vlade v pregnanstvu, iz katerega je bil izpuščen na svobodo lansko leto meseca oktobra. Novi ban dravske banovine, ki je poleg dr! Korošca gotovo najjačja politična osebnost slovenskega ljudstva, je ob enem tudi dosleden politik in mož velike delavnosti in energije. Z njegovim imenovanjem je položaj v dravski banovini končno razčiščen. Dr. Marko Natlačen ,ie bil rojen 1. 1887 v Mančah pri Vipavi. Velik požar na Grahovem pri Cerknici. V noči na 16. septembra je nastal v vasi Grahovo pri Cerknici požar, ki je uničil več poslopij štirim posestnikom in znaša škoda kakih 100,000 dinarjev. Ogenj se je pokazal na skednju posestnika Jožeta Kranjca. Skedenj je kmalu pogorel do tal, saj je bil poln sena. S skednja je ogenj preskočil še na hlev, ki je pogorel in zgorelo je tudi troje glav govedi. Ker Grahovo nima svoje gasilne čete, čeprav je precej imovita vas, ni bilo gašenje sistematično in naglo, zaradi če-ar se je ogenj naglo širil s poslopja na poslopje in vsa vas je ila v nevarnosti, da jo bo ogenj uničil. Vneli so se še hlevi in (Dalje na 5. strani) BEE 8, 1936 Dntftvo sv. Frančiška Saraf, it. 4«, New York, N. T. Tem potom naznanjam članstvu našega društva, da se vrši prihodnja (četrtletna) seja v soboto, dne 12. oktobra v navadnih prostorih ivečer ob osmih. Ker se niste tekom poletja sej redno udeleževali, lipam na boljšo udeležbo zdaj v jeseni in čez zima Zdaj je čas, da kaj ukrenemo in priredimo v korist društva, saj se v skupnosti ali z združenimi močmi lahko vse doseže. Dalje opozarjam one, ki so zaostali z asesmentom, da se za gotovo na prihodnji seji javijo in uredijo svojo stvar. V blagohotno uvaževanje, da je bilo na septemberski seji sklenjeno, da se razpeča knjižite med naše članstvo in sicer ene, ki so preostale še od letošnjega februarja; zato bo dobil vsak član (ca) eno tako knjižico na seji 12. oktobra. Te knjižice naj se prodajo v korist društva, da bo na seji 9. novembra nekdo dobil lepo nagrado ali dobitek, katerega bo gotovo zelo vesel. Po seji 9. novembra, ko bo Miss Sreča povedala svoje, bomo pa imeli malo zabave za naše članstvo ker ne bomo letošnjo jesen prirejali nobene veselice. Lahko se pa na prihodnji seji ukrene za kako društveno prireditev v letu 1936. Prosim vas, da se prihodnje seje udeležite vsi! Z bratskim pozdravom, Frank Potochnik, tajnik. Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, III. Redna mesečna seja našega društva se bo vršila v soboto, dne 12. oktobra ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Na tej seji bo neka izvanredna točka na dnevnem redu in je želeti, da se članstvo udeleži seje kar največ mogoče v velikem številu; na tej seji bodo nadzorniki tudi poročali o finančnem stanju društva. Člani in članice, ki so zaostali z mesečnimi prispevki so u-ljudno prošeni, da po svoji moči uredijo dolžnost do društva na prihodnji seji. S sobratskim pozdravom, Joseph Krejnesec, tajnik. 3135 Douglas Blvd. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveieth, Minn. Dragi sobratje in sestre: — Tem potom naznanjam vsemu članstvu, da smo izgubili zopet enega člana iz naše srede. Smrt pobira, pa se nič ne ozira, komu vzame življenje. Umrl je namreč naš sobrat Fr. Rozinka, star 63 £t. Že dolgo časa je tožil, da ga nadleguje bolezen v prsih, in končno se je moral podati v bolnišnico; a kljub vsemu temu pa ni nič pomagalo, ker je moral končati svojo življenjsko pot dne 16. septembra v St. Mary's bolnišnici v Duluthu. Pogreb se je vršil dne 19. septembra tukaj na Evelethu. Pokojni Frank je bil član našega društva in društva Ime Jezus št. 25 JSKJ. Doma je bil iz vasi Brest, fara Ig pri Ljubljani. Tukaj na Evelethu zapušča žalujočo ženo Agnes, tri sinove (Frank, Josip, John) in štiri hčere: Agnes, omoženo Ah-lin; Mary, omoženo Ritmanich; Pavlino in Annie, ter dva brata John in Anton in še več drugih ožjih sorodnikov. Bodi mu lahka ameriška gruda, preostalim pa naše iskreno sožalje! Sobratje in sosestre! Težko mi je, toda moram omeniti stvar ki so tiče vsakega člana našega društva. Upam, da je vsak član v toliko pod učen v tem oziru in mi ne sme zato zameriti. Vsak zna, da je že stara navada, da kadar umrje kak član društva, da se društvo udeleži pogreba kolikor mogoče polnoštevilno. E-dina izjema bi hiia v današnjih časih bolezen in pa delo. Danes se dela jako malo; pa so slučaji, ko kdo ajutraj pravi: "Imam dela čez glavo, na "fckt" moram itd." popoldne pa spot drugače: "Bi se ie izhajalo, ali dela ni!" — To je priličen izgovor, ki pa ne velja v takih alučajih. Na bolniški listi smo imeli zadnji mesec pet članov; kje so bili torej drugi, ko je bila tako mala udeležba pri zadnjem pogrebu? Kako srečni bi bili oni, ko bi res vsi delali, a sem prepričan, da jih ni bila niti ena četrtina na delu na dan pogreba. Sobratje in sestre! Bodimo malo bolj aktivni v tem oziru; saj v takem slučaju pokažimo drugemu narodu, da smo tudi mi izobražen narod, da smo složni bratje in sestre in da radi izkazujemo našim pokojnikom td zadnjo čast. • * , Dalje se naznanja vsemu našemu članstvu, da na prihodnji seji dne 13. oktobra bo treba rešiti neko prav važno točko; zato apeliram na vse člane, da se iste udeležite polnoštevilno. Ker je druga sv, maša po) ure počnejo kot v floletnon času, se bo seja pričela točna ob 9. uri dopoldne in tako dp prihodnjega poletja. Mogoče kdo izmed članov ne dobiva redno Glasila, ali ima napačen naslov; naj se na prihodnji seji javi pri podpisanemu, da se stvar uredi. Na zadnji seji 8. septembra je bil deležen nagrade sobrat John Cca. Kdo bo prihodnjič? Mogoče boš ravno ti, zato pridi za gotovo! S pobrat ski m pozdravom. John Strah, zapisnikar. Društvo Marije Pomagaj, št. 78 Chicago, III. Čestitka Našemu spoštovanemu gl. predsedniku br. Frank Opeki: Velecenjeni: V imenu našega društva Vam tem potom izražam iskrene čestitke k Vaši 60 letnici in za Vaš imendan. Ohrani naj Vas Bog še dolga leta, da bi še tako in mnogo let vodili našo dično organizacijo K. S. K. Jednoto. Z vdanostnim pozdravom in velespoštovanjem, K. Pičman, predsednica. Društvo av. Srca Marije, it. 111 Barberton, O. , Članice našega društva prosim, da ne pozabijo, da je bila iz glavnega urada ie meseca septembra razpisana posebna naklada 10c na vsakega člana in članico. Torej katera dose-aaj te naklade še ni plačala, naj prinese ali pošlje še 10c več kot navadni asesment. To naznanjam zato, ker kaj takega se kaj rado pozabi in odlaša mesec za mesecem, kar povzroča tajnici veliko nepotrebnega dela pri računih. Sosestrski pozdrav, ' Tajnica. Dr. Marija sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn. Naznanjam vsemu članstvu našega društva, da se bodo v bodoče naše redne društvene seje zopet vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne. Z drugimi besedami povedano, kadar bo omenjeno nedeljo prva sv, maša, takrat se vrši seja po tej sv. maši; kadar bo pa druga sv. maša omenjeno nedeljo, tedaj bomo zborovali pred to sv. mašo. Na ta način bo imel vsak lepo priliko udeležiti se seje. Vsem je znano, da smo imeli čez poletje naše seje ob delavnih večerih; pa kakor je stvar ji dugujete više nijeseci, da bi poravnali svoje zaoatale duge; znam, da i moža ju nekoji, ali uprav so tako nemarni da upla-te; a isti, tak vi dobro znadtf pitati, ako se njim nesreča zgodi, onda znaju, kadi stanujem, a da bi društvo platili, onda ne znaju kamo dojdi. Well, kako budete vi društvo "tritali," na tak vi način bu vas društvo obračunalo po svoj o j volji. Sada brača i sestre, kraj iz-maka kampanje se bliža; ne za-boravite, da je još vremena za novo članstvo, jer se ovako ne nudi uvijek: prosti pristup i doktor, a još lepe nagrade. Dobite pet novih članova po $2000 zavarovalnine, čete primiti za božič $20.00 nagrade, a još vam ja na svakoga primetnem $1. da bute imali $5. za svakog no-vog člana. Molim vas, da ovog ne zaboravite. Sa bratskim pozdravom Matt Brosenič, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich. Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da priredimo na prihodnji seji dne 13. oktobra "Card party"; to pa zato, ker ima društvo na razpolago še nekaj tekočega okrepčila, da se izgledala, ta čas mnogim ni u-jčne točno ob 4. uri popoldne v gajal ker je bila v obče bolj ] zborovalni dvorani. Delilo se slaba udeležba. Torej ponovno bo različne dobitke; vstopnina apeliram na vas, da bolj redno bo samo 25c; za to malenkost prihajate na društvene seje. bo pa pijača in okusen prigri- zadušnico. Pokojnica je bila neprestano na bolniški postelji trinajst let, in ni nikdar tarnala vsled dolgotrajne bolezni! Kdor jo je obiskal, jo je vedno našel veselo; večkrat je rekla, da Bog £e zna kaj dela, zato naj bo njegova sveta volja! Pri sebi je imela nabožne knjige in slovenske katoliške časopise, da si je s tem krajšala čas. Včasih se je tudi oglasila v Amerikanskem Slovencu; dopis je spisala na postelji. Ko sem jo zadnjič obiskal, se je izrazila, da bi ji ljubi Bog dal le še toliko časa dočakati, da njen sin Frank daruje novo sv. mašo ker se je namenil za svečeniški poklic. Poleg našega društva je spadala tudi k društvu Sokol'št. 28 SHZ., podružnici št. 9 SŽZ. in k Altarnemu društvu. Članice so jo spremile v obilnem številu k zadnjemu počitku. Rojena je bila v fari Vrh pri Črnomlju; semkaj v Ameriko je prišla leta 1901 in sicer na Calumet, Mich., kjer se je poročila z Louis Srebrnakom leta 1904, s katerim je složno in zadovoljno živela. Bog je ta zakon blagoslovil s šestimi otroci, vsi že sedaj odraščeni: Louis, Josip, John, Frank, Mike in Mary, vsi člani naše K. S. K. ne uniči. Igranje kart se pri- J Jednote. Gotovo najbolj jo bo pogrešal njen soprog, ker jo je tako iskreno ljubil. Pokojnici naj bo večni mir in naj ji sveti nebeška luč na veke! Vsem žalujočim ostalim naše globoko Z bratskim pozdravom, A"ton Ceglar, tajnik. zeK zastonj ; torej gotovo ne bc sožalje. nobenemu žal, ki se udeleži te prireditve. John Gosenca, predsednik. Društvo sv. Martina, št. 178, Chicago, III. Naša prihodnja mesečna seja e bo vršila v nedeljo, dne 13 Društvo sv. Petra »n Pavla, št. 91, Rankin, Pa. Vabilo na sejo Opozarjam članstvo našega društva, da se v polnem številu udeleži prihodnje seje dne 13. oktobra, to pa zaradi tega, da loste slišali poročilo o društvenem poslovanju zadnjih devet mesecev. Ob enem prosim članstvo, da bi se malo bolj zanimali za plačevanje svojih asesmentov, ker vidim, da se nekateri člani malo za to brigajo; če je pa potem kdo suspendiran, je pa temu kriv ali vzrok tajnik društva; saj tako raznašajo svoje govorice po hišah. Povem vam, dokler bom jaz tajnik, se bom natančno ravnal po društvenih in Jednotinih pravilih; torej ako ne bo kaj prav za vas, ne doižite zato mene, pač pa sami &ebe, pa boste prišli enkrat do jasnega. Ponovno vas prosim, da bi se vas lepo število udeležilo našo prihodnje seje dne 13. oktobra. Pridite tudi točno ali pravočasno na sejo, ker odbor ni dolžan celo popoldne sedeti v dvorani. Seja se prične točno ob* l uri. Upam torej, da boste vpošteva-ii to mojo prošnjo. Sobratski pozdrav, F, J. Habich, tajnik. Društvo sv. Jožefa, it, 110, Barberton, O. Uradno se naznanja vsem ■članom društva sv. Jožefa št. tlO KSKJ. v Barbertonu, O., da začenši meseca oktobra se bodo vršile društvene redne seje ob navadnem času, namreč vsako tretjo nedeljo v mesecu; torej prihodnja seja bo tretjo nedeljo, to je na 20. oktobra ob dveh popoldne. Naprošeni ste vsi člani, da blagovolite to vpoštevati. Joseph Lekšan, tajnik. Društvo sv. Cirila in Metoda, i • Zato so uljudno vabljeni vsi št. 144, Sheboygan, Wis. člani (ce) na prihodnjo sejo in Naznanilo o smrti našega člana :.a to Card party. Po seji pri-£e zopet se je nemila smrt de lahko na Card party vsak, oglasila pri našem društvu. To če je član društva ali pa ne. cktobra v navadnih prostorih pot si je za žrtev izbrala mlade- Tc>reJ se priporoča, da povabite in ob navadnem času. Na tej niča, starega komaj 27 let, na- sa trfdan svoje prijatelje in po- cejj bo na dnevnem redu tri-Lega sobrata Tony Faile-ta. Bo- znance in jih dovedite seboj. !nesečno finančno poročilo po lehal je nad tri leta na prole- Glede dobitkov pa za danes I1ašem' nadzornem odboru. Tolarski bolezni — sušici; skoraj še ne smem povedati, ki se bodo rej prcsjm Vse člane in članice, ves čas svojega bolehanja je le- delili- Morda bo kdo tako sre- {la se prihodnje seje udeležite Cal v postelji, toda vseeno je čen. da t*> dobil nov avto ali pa . velikem številu; na tej seji voljno prenašal trpljenje; nik-! radio?! Zato pridite vsi na pri- mamo tudi več stvari za rešiti dar ni tarnal, da ga kaj boli, hodnjo mesečno sejo! |v korist društva, bil je vedno dobre volje in ša- Dragi mi bratje in sestre! Dalje prosim vse člane in čla->jiv. Povem vam, da včasih same j ujCGf ki dolgujete na ases^en- Pokojnik zapušča žalujočega premišljujem ker vidim nu .seji ;u več kakor en mesec, da pri-očeta, dva brata in tri sestre, ki vedno ene in iste člane; kje »o dete in poravnate dolg na tej pa drugi, ki se tako radi ogi- reji. Zdaj že znate tudi sami, bajo sej čez celo leto? In rav- da flaša pravila določajo, da se no taki člani se tudi ne udele- ,amo en mesec z asesmentom :ujejo naših društvenih prire- počaka, ne pa več; prav za prav vse preostale. Pokojnik je spa- ditev; ako pa rabijo kako po- bi moral vsak član (ca) redno dal k našemu društvu od 6. ju- moč od društva, so pa prvi. Pri- j vsak mesec plačati svoje pri-lija 1924 do njegove smrti. ' aejo k tajniku in ga prosijo, ^pevke. Kako hudo je za taj-V imenu našega društva iz- naj on zanje asesment plača, nika ko mora koncem meseca rekam preostalim iskreno so- Nekaterega še blizu ni, ki je poslati asesment na glavni u-^alje, umrlemu pa želimo večni dolžan že 2 ali 3 mesece. Taj- rad, pa ni denarja v blagajni. Društvo Kristusa Kralja, st-226, Cleveland, O. Vabilo na aejo in domačo zabavo Tem potom vam naznanjam sklep zadnje mesečne seje, da se napravi po zaključku prihodnje redne seje dne 13. oktobra malo domače zabave z dobrim prigrizkom in pijačo. Seveda ne bomo sedeli v naši dvorani, pač bomo tudi malo zaplesali in poskočili ker nam bodo Ger-movi bratje delali fino muziko. Torej vas uljudno vabim, da se VSI udeležite prihodnje seje; to vabilo ne velja samo za one, ki so bili zadnjič navzoči na seji, ampak za vse, od prvega do zadnjega. Lahko pripeljete seboj tudi svoje sorodnike, prijatelje, znance in sosede, katere hočete; ali pa naj pridejo sami na to našo domačo zabavo po seji. Začetek seje bo točno ob 1. uri popoldne; seja bo bolj kratka; torej na svidenje! Pridite, da se bomo zopet enkrat v prijateljski družbi malo razveselili kot bratje in sestre. i S pozdravom, Anton Klančar, tajnik, 994 E. 74th St. -o- DOPISI Ponovitev nove maše co mu ves čas njegove dolge bc -lezni z vso sestrinsko ljubeznijo in požrtvovalnostjo stregle; zato je bila tem težja ločitev za mir in pokoj. John Udovich, tajnik. nik ne zna, kaj bi naredil ž Prosim vas, da to moje nazna-njim; rad bi ga ne suspendiral, »]jj0 vpoštevate in pridete na tudi ne ve, če bo ta član svoj j prihodnjo sejo vsi. dolg plačal ali ne? Društvo s sobratskim pozdravom, je že dosti članom posodilo za John Gycrkos. tajnik. asesment, pa so člani dolg po-1 - Sa ovime naznanjam, da če. vrniH; toda ^beže .društvo je Društvo sv. Terezije, št. 225, *e obdržavati dojduča sjednica pa y tem Qziru tudfže dosti de- - " —... Društvo sv. Mihajla. odsj. 163, Pittsburgh, Pa. Chicago. III.—Slovenska župnija sv. Štefana je predzadnjo nedeljo 29. septembra praznovala zopet velik slavnostni dan. ko je eden izmed njenih sinov daroval ponovitveno slovesno sv. mašo. Ta odlični slavljenec je sin vrle slovenske družine g. Antona Bogolina, na 1848 W. Cerraak Rd. Slavljenec č. g. pater Leonard Bogolin, je ameriški Slovenec, rojen v Chicagi. Vse šole in modroslovne študije je dovršil v Ameriki. Bogoslovje pa je dovršil v starem kraju v Mariboru, kamor je bil poslan pred tremi leti. Lansko leto meseca cktobra je dovršil vse študije in bil tudi v mašni- __—r——■ l žbo, ki io vrli duhovnik za ljudi, ki jih vodi k Bogu. Po maši se je vršil v šolski dvorani slavnosten banket, katerega se je udeležilo gotovo nad 500 oseb. Dvorana je bila polno nabita in za mnoge je zmanjkalo sedežev. Po banketu se je vršil govorniški program. Govorili so veleč. gg. p. Hugo; p. Benedikt; p. Edward; p. Thomas; p. Joseph; kateri so vsi čestitali slavljencu in vrli družini, iz katere je slavljenec izšel. Zatem je govoril v imenu društva Naj sv. Imena in fare sploh g. Ludvik Košnik, ki je v lepih zbranih besedah izrazil veliko veselje vse fare sv. Štefana nad tem velikim dogodkom ter čestital slavljencu in staršem na tem velikem dnevu, ko je njih sin dosegel čast mašnika — služabnika Gospodovega. V imenu mladine je govoril v angleščini in izrekel čestitke g. Victor Mladič. Nato je govoril p. Aleksander Urankar, ki se je baš te dni vrnil z novomašnikom vred iz starega kraja, kjer se je mudil na ev-harističnem kongresu in na oddihu. Zatem pa je prevzet od ginjenja zahvalil vse navzoče za udeležbo in za vse č. g. novo mašnik pater Leonard Bogolin, sam. Za njim sta zahvalila navzoče še novomašnikov oče g. Anton Bogolin in njegova mati ga. Uršula Bogolin. Zatem je bil govorniški program izčrpan. Nato so sledile še večemice v cerkvi z blagoslovom z Najsvetejšim in slavnost dneva je končala. Bil je to zopet eden izmed lepih dni župnije sv Štefana, ki bo ostal vsem v prijetnem spominu, zlasti pa slavljencu in njegovi rodbini.—A. S« -o- JOLIETSKE NOVICE JoHet, III.—Dne 21. septembra je tukaj umrl rojak Frank Hren; bolehal je le nekaj dni za pljučnico in je bil star 39 !et. Doma je bil iz vasi IČom-polje. fara Dobrepolje. Tukaj zapušča ženo in šest mladolet- nih otrok, v stari domovini pa mater, brata in dve sestri ka posvečen. Novo maso je pei; v rojstni župniji staršev v cer Ravno isti dan je po daljši kvi sv. Marka v Cerkljah na bolezni umrl 23 letni mladenič Dolenjskem. Letos se je po Henry Rogina; rojen je bil v dokončanih študijah vrnil in je Jolietu, ,kjer zapušča mater in predzadnjo nedeljo opravil po- brata, novitveno slovesno sv. mašo v V bližnjem Rockdale je 28. septembra po daljši bolezni preminul rojak Andrew Videč, 49 let star. Tukaj zapušča brata Franka in sestro Frančiško Bobnar v Newburgu (Clevelan-du), O. Doma je bil iz vasi Ajdovec pri Žužemberku; v A-meriki je bival okrog 32 let. Na obisku pri svojih sorodnikih se je tukaj mudila nekaj dni Uršula Kovačič iz Bridge-Domača naselbina pa porta, Ohio. Naša jolietska na- našeg društva na dan 13. okto- narja zgubilo. pOZnam člana. bra u navadni prostor i jama Na istu sjednicu ste praseni, da bi se u večem broju udeležili bez izprike važnog dela i bolesti, jer če biti vrlo važni točka na dnevnem redu, a ujed-no biti če finančno izvešče za prošle 9 mjesece (društveno premoženje i računi). Dodjite da bute znali, kako društvo obstoji; mislim, da ne bute mogli prigovarati kada bute čuii ovo izvešče. South Chicago, 111. Gotovo je vam že znano, da za katerega je društvo založilo j priredi naše društvo banket in asesment za več mesecev, toda ples v nedeljo, 13. oktobra v danes se niti ne zmeni, da bi cerkveni dvorani sv. Srca Jezu-svoj dolg povrnil; in ta član scvega na 96. in Exchange Ave. čela stalno ter še trije drugi j ob šestih zvečer, njegove družine! Za take čla- j Ker bo to prva zabava našega ne se ne bo več zalagalo. Samo, društva v tekočem letu, zato ste prosene vse članice, da se zadnje tri mesece je društvo izgubilo čez $30 pri suspendira- iste udeležite kar največ mt>go-nih članih. Kdor res ne more če in da s tem pripomorete do plačati, naj pove tajniku, da bo boljšega uspeha, naredil prošnjo za posojiio; Jed-! Znano je vam tudi. da mora _ , . . . _ ... ! nota mu gotovo ne bo tega od-, vsaka članica vzeti dva tiketa, Tekom minulog poletja bilo. ^ ak& je y resnid potreben.!enega zase. enega pa naj pro vas je obicno vrld mah broj na;s tem pa tudi nJ rečen0> da nt>; da. tiket stane 50c; to bo za sjednicah, uslijed toga vas mo-^ društvo nobenemu članu vet ■ kokošjo večerjo (Chicken sup-lim, da bi pohajali bolj točno sa- ^magalo toda samo takim, ki per), potem bo pa zabava, da na sjednice. Znate, da se i y resnici ^^ vredni. 1 Vabljeni ste tudi rojaki in od >mjeseca do mjoseca zgodej prizn%vam pa tudi, da ima- rojakinje ter društva v naši na-uvijek kakve sitnice, da je od-|mo pri društvu člane (ce), ki za-bor ne može niti ne smije samsiužij0 pohvalo, ker se žrtvu-rješiti bez večine članstva, i ta- jejo in delujejo za blagor in ko smo onda na pravem mjestu.! napredek društva in naše dra- Dalje znate, da je bil razpi- ge KSKJ. bo tudi eden izmed srečnih do- san posebni razporez 10c za pro- Naj še pri tej priliki sporo-! bil lahko deset dolarjev na ti-šli mjesec od Jednote za skladj^jm žalostno novico o .članici! kete, ki veljajo samo 5c. onemoglih. Ovi razporez sam našega društva, za vzgled vsem Torej na veselo svidenje pri-ja od svih pobirao, koji su mi drugim članicam in materam, j hodnjo nedeljo ob 6. zvečer! Za doma platili, a od koji nišam ^o je naša se3tra Ana Srebr-j lačne želodce in za suha grla bo ubirao prošli mjesec, to budem nak) ki je umrla dne 27. sep-j skrbel naš veselični odbor; go- selbini, da se te prireditve udeležiti izvolite, kajti v sličnih slučajih vam bomo rade naklonjenost skušale povrniti. Tako učinil sada, oktobra mjesec;a, da ne budete zaberavili; toliko do znanja! Dalje opomenam s ve one, ko- \ tembra. Pogreb se je vršil 30. septembra iz tukajšnje slovenski cerkve po Rev. Odilu, ki je daroval z leviti peto sv. mašo tovo ne bo nikomur žal, ki se bo'udeležil tega našega banketa. Za odbor: Mrs. Louise Ban, predsednica. svoji rojstni župniji sv. Štefana v Chicagu. Vsa slavnost se je vršila na zelo lep slovesen način. Slovesne sv. maše se je udeležilo ne-broj njegovih ožjih sorodnikov, prijateljev in znancev iz domače naselbine, kakor tudi iz vseh j bližnjih krajev, kakor Jolieta, A urore, La Salle, Milwaukee, j West* AUis in še mnogih drugih | krajev. | skoro vsa. Saj je bil to velik j dan za vso župnijo, ko je njen [ sin slavil s to ponovitvijo spomin nove maše, ki je za vsako župnijo velik praznik in velik dogodek. Sloves'na sv. maša se je pričela ob pol 12. uri. Najprvo so vkorakali v cerkev starši, maš-r.ikovi bratje in sorodniki, botri in razni ožji prijatelji družine, in tem je sledila vsa župnija. Nato je zunaj cerkve pozdravila slavljenca mladinska godba šole sv. Štefana s posebno koračnico, nakar je vkorakala šolska mladina in godba v cerkev, za njimi ministranti, duhovščina z slavljencem maš-nikom. Nato se je takoj pričela slovesna sv. maša, katero je daroval slavljenec kot ponovitev nove maše v svoji rojstni župniji ob asistenci preč. g. Ed-warda Gabrenja, kot ceremoni-jarja, preč. g. Benedikta Hoge, dijakon in ven. fr. Šircelja, sub-dijakona in ob navzočnosti še drugih številnih čč. gg. duhovnikov, ki so prihiteli na to slavnost. Slavnostno pridigo pa je imel veleč. g. p. Dr. Hugo Bren, ki je v lepih vznesenih besedah čestital slavljencu in rodbini na tem velikem dnevu. Obenem pa je v svoji mojsterski pridigi temeljito opisal vzvišeni stan duhovnika in njegovo sveto slu- selbina se ji je zelo dopadla, zlasti naša slovenska cerkev ko je po 42 letih bivanja v Ameriki cula krasno slovensko petje na koru; bila je do solz ginje-na in je blagrovala tukajšnje Slovence, ki žive v tako lepem kraju in imajo vse kot v stari domovini. Obiskala je tudi naše slovenske Brezje Lemont in druge zanimive kraje, tako tudi sina Jožeta ter družino v Chicagu. Pozdrav, M. Hochevar, poročevalec. --o- VABILO NA BANKET Lorain, O.—Že je preteklo 20 let, odkar so se nekateri vrli slovenski fantje in možje tukaj v Lorainu zavzeli in ustanovili Slovenski državljanski klub. V spomin na to dvajsetletnico se je omenjeni klub zavzel prirediti v nedeljo, 13. oktobra ob 8. zvečer v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma primerno slavnost z banketom. Na to proslavo so bili povabljeni in so se že odzvali sledeči odlični možje: Don Harter, državni poslanec iz Washing-tona, sodnik Frank J. Lausche Dan Cookin Guy Findley iz Elyria, mestni župan E. A. (Dalja na 8. strani) F GLASILO K. S. K. JEPNOTE, OCTOBER 8, 1935 ' S. Braun in že nekaj drugih go- vornikov. Za ta večer je pripravljen zelo zanimiv program in ves sl> venski narod v Lorainu je u-Ijudno vabljen, da se te slav-nosti udeleži v največjem številu in pokaže na ta način cenjenim gostom in tudi drugim narodom, da se zanima za svoje ustanove, predvsem pa še na državljanskem in političnem polju. Vstopnice za banket so po 75c; dobijo se lahko pri vseh uradnikih Slovenskega državljanskega kluba. M. E. Polutnik, tajnica. --o--B NAZNANILO IN VABILO Pittsburgh, Penna. — Naznanjam vsem Slovencem in Slovanom v Pittbsurghu in okolici, da bo naša podružnica št. 26 S. ž. Zveze priredila plesno veselico z imenom "National Barn Dance" 9. oktobra (to je danes, v sredo) v Slov. Domu na 57. cesti. Začetek ob 7:30 zvečer. Konec? ? ? Vstopnina bo samo 25 centov; eden izmed udeležencev bo dobil z vstopnico še posebno darilo za spomin. Igrala nam bo izvrstna godba, ki bo zadovoljila staro in mlado. Zato ste prijazno vabljeni vsi Slovenci iz našega mesta in o-kolice, da se te naše prireditve številno udeležite, kajti nobenemu ne bo žal. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Dobro nam došli, vsi oni v narodnih nošah, Gingham oblekah in z overalls! S pozdravom, Mrs. Marv Besal. tajnica SŽZ št. 26. rajoča potvorba resničnega sta- ^e&a odgovor«. Kakšnega je* BARAGA ADVOKAT INDIJANCEV P. Hugo (v koledarju "A. M." 1935) (Nadaljevanje) Vzrok navajajo isti, kot v prvem apelu, da jih je namreč ta beli tujec (Baraga) razdvojil. In zopet se sklicujejb na neki governerjev "book," to je pismo, v katerem jim je naročil, naj ga nemudoma obvestijo, če bi se kak beli brez njegovega dovoljenja prikradel v njih sredo. Na podlagi tega zahtevajo: "Mi vsi, tu zbrani, smo enega prepričanja, da se ta belec (katoliški duhovnik) pobere iz naše vasi." Svojo zahtevo podpirajo s tem. da hodi od hiše do hiše in ljudi straši, da bodo nesrečni in da pojdejo vsi v pekel, če ne bodo krščeni. Mi čutimo kot Vi, pravijo. In ko bi kdo Vaše otroke v pekel pošiljal, ali ne bi bili žalostni? Ta drugi apel je pa izrecno podprl tudi protestantski misijonar Rev. Slater. Napisal je posebno pismo, datirano onega dne kot apel. Pravi, da so do-tični veljaki, razen petih, sami hišni posestniki v vasi. Nato piše glede Barage: "Ta belec, Friderik Earaga, si je zgradil hišico in se s svojimi belimi možmi in ženami, kljub protestu večine, nastanil v indijanski vasi. Ker se po postavah Zed in jenih držav noben beli ne sme nastaniti v indijanskem teritoriju če nima dovoljenja vlade, so ga pozvali, naj se preseli na ameriško stran. Njegova odločna odklonitev je bila vzrok teh pritožb. Namen njegovega prihoda v to vas je prozoren. Moj sosed Compeau, ki se je že dolgo želel nad menoj maščevati, ker sem o njem Vam poročal, je zdaj dobil priliko, da potom tega rimskega duhovnika dela proti mojemu verskemu prizadevanju v tej vasi. Bi znale biti kake dve ali tri družine, ki so zadovoljne s prihodom tega moža, večina mu je pa nasprotna." Končno pravi, da njegovo početje in pa njega slabe posledice popolnoma opravičujejo pritožbo Indijancev. Tudi ta apel na goveraerja, dasi podprt od protestantovske-ga pastorja, je ostal brez zaže-Ijenega uspeha. In drugega ni bilo pričakovati. Nepoštena gonja proti Baragi in iz nje izvi- nja, sta bila iz obeh vlog preveč prozorna. Po njih je bila velika večina proti Baragi, zanj le par družin. V Baragovi vlogi je pa stalo, da že ob svojem prvem obisku Grand Riverja krstil 82 oseb, povečini Indijancev. Ti so bili gotovo na njegovi strani. Res da nišo bili vsi ti iz indijanske vasi istega imena. A kot je razvidno iz seznama tamkajšnjih katoličanov, pa jih je 20. junija 1833 samo iz vasi Grand River krstil 48, do konca istega leta pa še pet. In kot kanejo imena, so bili to sami Indijanci, v starosti 1 do 70 let. Iz te indijanske pravda je tedaj Baraga izšel kot popolni in odločni zmagovalec. Opozicija proti njemu od strani indijanskih zapeljancev je bila poslej vedno slabejša. Tisti, ki niso bili še docela v oblasti alkohola, so začeli spoznavati, da so se borili proti svojemu očetu in so se ga začeli skesani oklepati. Za-krknjenci so pa utihnili. Da ni prišlo nekaj drugega vmes, bi bil Baragov indijanski misijon ob Grand Riverju postal tako cvetoč, kot oni v Arbre croche, ki je veljal za najvzornejšega v cincinnatski oz. detroitski škofiji. A kot rečeno, je prišlo nekaj vmes, ki ja stvar popolnoma za-okrenilo in Barago izrinilo iz Grand Riverja. Tako je svojo pravdo za Otawane končno le izgubil. Toda, kot bomo takoj videli, takrat ni imela pravica besede, ampak sila, četudi le moralna, kateri se ni mogel upirati. Zgodilo se je takole: Indijanci južno od Grand Riverja «so bili že od 1. 1833 prav za prav ameriški gostaci na svoji zemlji. To leto 26. septembra so po predhodni pogodbi, sklenjeni v Chicagu, vladi odstopili zadnjo ped svoje zemlje v Mi-chiganu. A od predhodne nakupne pogodbe do njih premestitve v odkazano rezervacijo je često minilo več let; Njej so po preteku več ali manj časa sledile posamezne, podfobne kupne pogodbe .sklenjene z raznimi rodovi. Teh posameznih in podrobnih pogodb pa vlada ni sklepala neposredno sama, ampak posredno, po ^svojih agenturah, ki jih je imela razpostavljene med njimi. V resnici je bil to le pesek v oči. Kajti proti tistim ki niso bili voljni, je postopala, če ni bilo drugače, tudi z vojaško silo. . Seveda se tega skrajnega sredstva ni rada po-služila. Je imela pri tem že žalostne skušnje. Pa ravno pokristjanjeni Indijanci,, zlasti katoliški, navadno niso bili zadovoljni s tako kupčijo. Ti so bili že bolj civilizirani, s stalnimi bivališči in pripravljeni, da svojo zemljo sami obdelujejo. Kot taki so z nekakim ponosom nasprotovali naseljevanju belih, češ, kot vidite, smo tudi mi zmožni vaše civilizacije, zato se ne damo spodri-vati z naše zemlje, jo bomo sami obdelovali. Ta ponos so imeli tudi Baragovi Otawani, tako ob Arbre croche kot ob Grand Riverju. Pred vsem po njegovi zaslugi. Zato so bili odločno proti chikaški predhodni odkupni pogodbi, ki jo je od vladnih agentov skupaj zbobnana večina podpisala. Vladi njih stališče ni bilo neznano. Vedela je, da bo imela ž njimi pri podrobnih pogajanjih in premestitvi težave. Baraga je že par mesecev po sklenitvi predhodne pogodbe izvedel, da vlada namerava Otawane v doglednem čssu potisniti v rezervacijo. Zaskrbelo ga je, kaj bo potem z njegovo misijonsko postajo, ki jo je začel s tolikim odporom opozicije graditi na njih strani, kot mu je bilo od škofa naloženo. Na ameriški strani so mu obetali večni mir in zastonj zemljišče zanjo, ki mu jo je obljubil L. Campeau. Služila bi njegovemu namenu prav tako. Ker se pa sam ni u-pal za ta načrt odločiti, je 27. novembra pisal škofu, mu ves položaj razložil in ga prosil nuj- dobil nam ni znano. A ker je misijonsko postajo res prestavil na ameriški teritorij, kot smo zgoraj vkfeli, lahko sklepamo, da je škof pri vladi, na katero ga je Baraga napotil, zvedel, da je premestitev Indijancev na vidiku ter mu radi tega dovolil gradnjo na ameriški strani. To je bil tedaj vzrok, da se je Baraga umaknil z indijanske na ameriško stran. Govorice, da je premestitev Indijancev blizu, je te zelo po-trla. Kar je bilo katoliških, so prihajali k Baragi in mu tožili, da s^ bodo najbrž ločili od njega. On jih je tolažil, da se ne bo ločil od njih. To izjavo je 24. maja 1834 javno podal. Takole piše: "Zadnje čase se zopet trdovratno vzdržuje vest, da namerava vlada potisniti Indijance iz civiliziranih držav in teritorijev te republike ter jim od-kazati skupno rezervacijo na zapadni strani Mississippija. Če se mojim Indijancem to re3 zgodi, bom tudi jaz šel. Moje kristjane ta vest zelo žalosti. A sem jih potolažil in zagotovil, da jih ne bom nikdar zapustil, naj jih premeste tudi v najzgomji kot dežele, seve, dokler bodo skupaj ostali in če mi bo škof dovolil iti z njimi. To je moja odkritosrčna želja in točasni sklep." Vladni agenturi v Grand Riverju je bilo že dobro znano, kako neustrašen advokat Indijancev je Baraga in kak ugled uživa med njimi. Jasno ji je bilo, da bo imela radi njega pri podrobnih pogajanjih za odkupi-tev ozemlja težave ž njimi. Ta njen strah se je še povečal, ko so vsi Otawani od Arbre croche do Grand Riverja poleti 1834 klicali v Grand River splošno zborovanje, da se domenijo, kakšno stališče bodo zavzeli proti vladni nameri. Po celodnevnem posvetovanju s slikovitimi indijanskimi prizori, so si podali roke, da ne prodajo niti pedi svoje zemlje vladi. Za očeta tega zaključka je agentura smatrala Barago. V gotovem oziru se ni motila. On sicer ni bil oče tega sklepa, pač pa praoče. Ne oče, ker jih k temu ni nagovarjal. Predobro je vedel, da bi bilo to noro demagoštvo. Vlada, kot rečeno, je podrobna pogajanja radi odkupa indijanskega ozemlja le radi lepšega vodila. Sicer se je pa držala pravila: Če nočeš, pa bom rabila silo. Ako bi jih bil tedaj šuntal, naj reko: Ne! bi jih bil pognal v brezupen boj, združen z mnogimi, tudi krvavimi žrtvami. Kaj takega on ni bil zmožen. Sicer pa ni izjavil, da bo šel z njimi v boj zd njih pravice, ampak da bo ž njimi delil trpko usodo in jih spremljal v rezervacijo, če do tega pride. Pač pa je bil praoče tega sklepa, če bi jih on ne bil kulturno tako dvignil in s tem tudi dvignil njih zavesti, bi naj-brže ne prišlo do tega odpora. Spričo tega sklepa je tedaj vse kazalo, da če hoče vlada svoj načrt izvesti, se bo morala po-služiti sile. Te se je pa hotela izogniti, ker ji je bila še v živem spominu nasilna preselitev plemena Pottawotomijev. Zato je dala pristojnim agenturam navodilo, naj skušajo Indijance lepo mirnim potom pripraviti do tega. Agentura v Grand Riverju pa ji je odgovorila, da dokler bo tam demagog Baraga, si tega ne upa mirnim potom doseči. Baraga je zvedel, da agentura baranta z vlado za njegovo glavo in to na podlagi njegovega demagoštva med Indijanci. Proti temu je energično protestiral, a je podlegel. Februarja 1835 je prišel k njemu Rev. Andrej Visocky, rojen Madžar, indijanski misijonar pri sv. Klari, ob jezeru istega imena. Izrazil mu je željo, da bi rad prevzel njegov misijon. Baraga se je sprva začudil tej njegovi želji. Polagoma j'e morda sam zaslutil, ali pa je dobil namig, da je to škofova žeja. Takoj se je napotil v De- troit k škofu, da poizve kako in kaj. Ni se več vrnil v Grand River. Začasno mu je bil izročen neki francoski misijon pri Detroitu, obljubljen pa nov indijanski misijon ob Lake Superior.- r Ni še povsem jasno, na kak način je prišlo do tega, Nekateri so mnenja, da ga je vlada na podlagi agenturnih denunci-jacij sama naravnost ali pa potom svoje tamkajšnje agenture spodila. Drugi pa trdijo, da se je tp zgodilo na? njen moralni pritisk potom škofije. To slednje je vsekako mnogo bolj verjetno. Kajti Baraga je bil toliko odkritosrčen, da bi izgona potom vlade v svojem tozadev--nem poročilu Leopoldinski družbi ne bil zamolčal. A kaj takega ne omenja. Pa je gotovo tudi vlada vedela, kam se ji je tre. ba obrniti, da doseže, kar je hotela. Škof, na katerega je pritisnila, je to mučno zadevo hotel na diplomatični način rešiti, da bi Barage tako ne bolelo. — Bržkone se je spomnil na tisto, kar mu je on pred bti pisal, da hoče vztrajati med Indijanci, če r\i nobenega drugega misijonar- in srečo uživala kakor nekdaj. Srečna sem bila pri Tebj| r Mati, in bati ničesar se meni ni b'lo; hčerka pri Materi vedno je varna, koder jo čuva njeno oko. Milo me gledalo Tvoje oko je, ko odhajala v daljnji sem svet nikdar ne zabim obljube jaz svoje, četudi živela še tisoč bi let. Iz dalje pošiljam Tebi pozdrave, Marija na Homcu, prosi zame! Daj, da kmalu zakličem blaženi Ave, ko bom stopila z vencem pred Te. M. —-o- Ind jska smrt Že 75 let je Anglija v Indiji, a ničesar še ni ukrenila zoper smrt Indije: zoper gobavost ali lepro. Ce bi gobavost prešla v čaj ali — gorje! — v bombaž— tedaj bi vlada brez dvoma takoj začela pobijati gobavost. Toda radi ljudi? Ljudje so v Indiji poceni . . . Nekaj zavetišč je,.ki so jih ustanovili zasebniki za gobavce, a ti ni- majo zadosti sredstev. In na ja, ki bi ga ondi nadomestil. — univerzah na klinikah je radi Sklepal je, če mu pošljem namestnika, se bo sam rad umaknil, kar bo najboljše. Toda Baraga takrat ni mislil na premembo, zato ga je Rev. Viscckyjeva želja osupnila. Ko mu je pa škof vse, kar se je zgo-1ilo za njegovim hrbtom in kar je še sledilo, pojasnil, je gotovo 'tudi sam rad pristal na spremembo, četudi ga je bolelo, da je končno- postal žrtev umazanih političnih intrig. Z mirno vestjo je lahko vzkliknil: Ljubil ?em pravico, sovražil sem krivico, zato sem moral iti! Baraga advokat Cipevcev Tudi med čipevci je bilo Baragovo delovanje osredotočeno okrog dveh misijonskih .postaj, Lapointa in L'Ansa. Na obeh teh misijonskih poljih je že našel protestantske misijonarje, ki so že leta pred njim zastavili svoje delo in imeli ta čas že svoje cerkve in šole. V Lapointu so delovali baptisti, v L'Ansu pa metodisti. Baraga ni prišel kot popolni tujec med nje. Os?bno ga sicer niso poznali, pač pa so že slišali o njegovem delu med Indijanci. Ko je bila poleti leta 1831 gruča protestantskih misijonarjev na poti skozi Mackinac v Lapoint, je njen voditelj Rev. Sherman Hall zabeležil v svoj dnevnik, da se nahaja*v njihovem spremstvu več francoskih katoličanov, ki jih pa niso hoteli poslušati. In zakaj ne? "Rečeno je bilo," piše, "da jim je katoliški duhovnik v Makina-cu zabičal, naj nikar ne poslušajo protestantov." Ta duhovnik ni bil nihče drugi kot Baraga, takrat še v Arbre croche, v katerem misijonskem območju je bil Mackinac. o- ZVEZDA TEMNIH NOCl Žarek svitlobe v dalji umira, zemlja ovija v nočni se mrak; potnik okrog se tožno ozira, sredi je poti ustavil korak. Kam naj se v nočni temi obme, kdo mu razkrije skalnati sklad, kdomu temote zastor odgrne, da ne zaide v temni prepad? Kdo mu razkrije daljno "širino, kdo mu pomaga k cilju navzgor, kdo ga popelje tja v domovino, kjer ga objame večni odmor? Lahni vetriček rahlo zaveje, potnik si rosno čelo otre; jasno nebo se ljubko nasmeje, zvezdo žarečo v dalji zazre. Več se v bolesti plaho ne zvija, črna ga tema več ne straši, saj raz neba mu sveti Marija, zvezda vodilna temnih noči. Limbarski. POZDRAV MARIJI NA HOMCU Pozdravljena bodi, cerkvica mila, ker tolikrat sem srečo uživala v njej! Želim, da bi zopet se kmalu vrnila proučavanja nekaj "gobavih sob." Tako je. 7500 gobavcev na varnem, oziroma, drugi — zdravi — so na varnem pred 7500 gobavci, ki jim strežejo pravi pravcati angelji, saj se bodo oni tudi prej ali slej nalezli gobavosti. A kaj je število 7500 spričo — PD uradnih seznamih v Kal-kuti — števila 600,000 gobav-ccv. Samo v Bengaliji je vsak 700. človek gobav. Štiri petine gebavcev je v Indiji brez oskr-te, to se pravi, da je v Indiji brez postrežbe, brez podpore pol milijona, ki raznaša gobave st dalje! V Bombayu ali Kalkuti moreš komaj prehoditi kako cesto da te ne bi nadlegoval kak ne srečnež, ki mu je gobavost od-žrla roke ali noge, ki je poln ran, kot bi jih žaga odčesnila od kMe. Polno je ljudi, ki jim je obraz po mačje izmaličen, ki imajo segnit nos ali gnojna li ca. Ko strahovi se trhljajo po cestnem blatu. Le malo jih je ki bi imeli ropotuljico okrog vratu v znak, da so gobavi. Saj bi si z ropotuljo ne mogli niti kruha naberačiti in bi od la kote umrli. Ponoči ležijo po cestah, skupaj z zdravimi. Nekateri ostajajo doma in zastrupljajo svojce. Že petdeset let se gobavos' stalno razširja in veča. Kak; bi se sredi gneče na cesti ubra pil majcenih luskin, ki se luščijo s kože gobavcev? Z lu ski nam i se nalezeš gobavosti Neki angleški uradnik jo je do bi!, ko je jedel solato z vrti gobavega vrtnarja. Indijski podkralj je dal raz glasiti, naj pobirajo prostovolj ne prispevke za pobijanje goba vosti. Treba bi bilo zbrati" tr do štiri milijone mark. A na brali so le 75 tisoč mark. Take pač ne bodo izgnali gobavosti. Ta razglas je povzročila novica, da je zavod za tropske zdravstvo v Kalkuti iznaše' zdravilo za gobavost, nekakšno olje iz nekega drevesa, ki raste v Asamu in Burmu. Nekaj zdravnikov je pa odkrilo drugo olje v indijskih drevesih, ki se pumeša z onim oljem in ga vbri zgavajo gobavcem pod kožo. Ce bolezen še ni preveč na višku, je to olje zares zdravilno — in nekaj upanja je vendarle. Čeprav je Indija dežela nepismenosti, se novice vendarle naglo razvedo. Niti niso bila še znanstvena poročila o novem zdravilu končana, ko je že cela množica gobavcev prihajala ponj. Strahovita so poročila iz zavetišč za gobavce. Na postajah, kjer so gobavci tik pred smrtjo, grgraje pojejo umirajoči: — Spet bomo občutili lepo vročino! Spet bomo občutili lepo vročino! — Zmeraj te edine besede. Saj to je, po čemer hre penijo: da bi s svojo ko;o, ki žr ničesar več ne občuti, spet ču tili vroče sonce Indije; vsaj to, da bi občutili, pekočo vročino domovine . . . V nekem drugem zavodu za gobavce je daroval vsak gaba-vec po eno ano (kak dinar) za pogrebca, ki bo kesneje odnesel njegovo truplo — ali kar bo še ostalo od njega- — na pro3tor ^a sežiganje mrličev. Ko so pa zvedeli za novo zdravilo, nnc več dajali denarja pogrebcem Kakšna bolezen, ko si njene žrtve naberačijo denar za lastne grobarje! -o-- • Po tisoč letih vzklili grah V majhnem mestu Ronneby ob južni švedski obali občudujejo ljudje na vrtu nekega rokodelca gredico graha, ki ima čudovito poreklo. Ta grah je bil namreč semkaj prinešen iz j Tutankamenovega groba, da bij preizkusili njegovo življenjsko silo po nekai tisoč letih. Neki! danski inženjer, ki je bil pri odpiranju groba, je prinesel ta grah na švedsko in leta 1930 so izročili zemlji prva zrna. Ta so pognala in dvoje zrn je dobil ta rokodelec v mestu Ronneby, iz katerih mu je zraslo 202 plodova. In prav zdaj mu cela gredica teh starih zrn cvete. -o- Pred sodnikom Sodnik obtožencu: "Cemu ste svojo ženo udarili po ustih? Imate li kaj oprostilnih dokazov?" Obtoženec: "Jaz sem molil za dež, za poljske nasade, m >ja žena pa za lepo vreme da bi posušila perilo." O, te ženske! Bahava mladenka A: "Si li že čula? Ljudje trdijo, da postajam vsako leto mlajša." B: "Pred leti si ime'a 30 let, danes pa samo 25. Morda doživim čas, ko bom tvoje ime lahko zopet čitala med novorojc.i-ci?" FRANK LUZAR V p:tek 27. septembra, ko je večerna ura oib;la redemkrat, mu je prenehalo biti njegovo trpeče srce. Po več-m?sečni ruti bolezni, katero je z nepopisno pot! pezljivcstjo udan v voljo bežjo junaško prenašal, previden z milostjo svete popotnice; ji mirno izdihnil svojo bla:o dušo z izrekom Božjega m?na :.a svojih ustnicah . . . Luč sveta je pokojnik zagledal pred 46. leti v vasi »olovrh. fara Smihel na Dolenjskem, kjer zapušča š? živečega cč ta. 'va brata in sc tro. V Ameriko se je podal v svojih mlal^n ških le-tih. okoli 30 let nazaj. Bil je član več slovenskih društ?v. kot so: društvo sv. Alojzija št. 52 KSKJ., sv.-Jožefa št. 45 J3KJ :n France Prešeren št. 34 SNPJ. P.greb se je vršil dn • 1 /-tobra ob številni udeležbi iz cerkve sv. Trojice na katoliško pokopališče sv. Jožefa kjer smo ga položili k preranemu počitku. Ločitev našega ljubega moža. skrbnega cčeta in -rvestega brata Je bila za nas težka preizkušnja, aii, hvala Bogu, velika lola'ba za nas je bila. ko smo videli toliko sočutne ljubezni :n nošto-vanja naših sorodnikov in prijateljev, ki so nam z vojo uiaso-hotnostio nudili vsestransko samaiitansko pomoč Naša sveta dolžnost je. da se na tem mestu orav toplo zahvalimo sorodnikom, sosedom, društvenim članom in sploh vse:n. ki so ga obiskovali, mu rtregli in tolažili v njegovi dolgotrajni bolezni, ter nam tako prijazno stali ob ctrani v lerf? oajbrid-kejših urah našera življenja. Prav iskreno se zahvalimo č. g. Rev. Joseph V. Somes. : i večkratne obiske, za previden je ?. sv. zakramenti in za ginljlvc pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču. Srčno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih cvetlic, kot so: društvo sv. Alojzija št. 52 KSKJ.. Mr. in Mrs. Nelse Craig. Mr. in Mrs. Prank Donas. Mr. Mike Gorenc, društvo :v. Jciefa št 45 JSKJ. d. užinp Joseph Kocjan. Francs -Covirh. družina George Luzar, družina Mary Luzar, Mr. Paul ^laticha. društ-vo Franco Prešeren št. 34 SNPJ.. Mr. John Rosman. Mr. in Mrs Charles Stevens, družina Josephine Udovlch, družir.a Frank Zunk. Lepa hvala tudi vsem za naročene sv. maše, lru-žina Martin Česniic, Mrs. Anna Jurančič Joseph Koren in r>-proga, Mr. in Mrs. Martin Lambert. Mr. Joseph M:rvar. družina Skoda, Frank in Mary Turk. Mrs. Josephine Udcvich. rx>Io-?s Ud?vich in Joseph Zunk. Mrs. Josephine Zgonc, Mrs. Frances Zore in družin^ Frank Zupančič. Iskrena zalivala naj velja tudi Mr C. Stevensu na lako vzorno prirejen pogreb. Prav udano se zahvaljujemo prav vsem. ki so nam -iali svoje avtomobile brezplačno na razpolago, ter tako požrtvovalno izkazali svojo naklonjenost. K sklepu naj bo še enkrat izrečena prisrčna skupna zahvala prav vsem tistim, ki so darovali vence, ki co darovali : a sv. maše. ki sn pokojnega tolažili, ki so tra v tako lepom številu spremili na njegovi zadnji zemeljski poti; za vse kar rte iam dobrega storili vas bomo vedno ohranili v hvaležno udanem spominu. In tudi lepo prosimo da se raše?a dra~eea moža m očeta )n vašega prijatelja spominjate v svojih molitvah Ti pa. diaei soprog, ljubljeni oče in brat. p-erano . ■•a", zapustil in prehitro si spremenil našo hišo v dom žalosti: Tvoje muke in trpljenje na tem svetu si dokončal, ter se o-eselii v boljšo večno življenje, v neizmerno bridki žalosti Ti kličem*): počivaj v miru in ljubi Brg nal Ti bo milo^tljiv; v duhu rmših misl'ri in molitvah pa boš vedno ostal med nami. p-osili borno ljubega Boga, da se nekoč srečno zedinimo nad zvezdami . . . Srčno ljubljeni nam oče, nepozabni nam soprog! Težka bi'a je ločitev, ko odvzel Te nam je Bog! Dragi ranjki. zdaj spočij se v grobu spa vaj le sladko. an el božti e'ušo Tvojo v večno pelje naj nbo! Tamkaj zopet se združili enkrat bomo skupaj vsi; v rajski slavi, večnem raju— Križ nam sveti govori! Žalujoči ostali: Rose Luzar. soproga; Frank, Albin. Joseph, sinovi; Rose, Mary. Mere) Hazel, sinaha; Frank, Virginia, Betty Jean, vnuki: George Luzar, brat; Frances Kovich, Josephine I'd .virh. ces V Indianapolisu. Ind., meseca oktobra 1935. txUM C "OLASILO K. S. K. JEDNOTE" atv ajuaeland. ohio a m Za tna $1.90 ..$3.00 OFFICIAL ORGAN AND PUBLISHED BY TBS OR^N" CARNIOLIAN 8LOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. ft. A m the inter eat at the Order OFTICB: CUT BL Clair Avenue Phone: HEnderaon »13 CLEVELAND, OHIO Terms of Subscription: For members Yearly..........................................................................................J For nonmembers.--------------------------------------------------------------------------------••--------------- Foreign Countries.------------------------------------------------------------------------------------------- » - APEL NA NAŠE MLADE JEDNOTARJE Pri kakem važnem večjem delu ali podvzetju daje delodajalec pred vsem mladim delavcem prednost, ker pričakuje od njih več uspeha kakor pa že od priletnih in postaranih delavcev, kar je povsem umevno že z naravnega stališča. Od 24 letnega zdravega in krepkega mladeniča ali moža se pričakuje več energije kakor pa od kakega 50 letnega, kateremu morda že moči pešajo. Vzemimo ta slučaj tudi za navodilo v naši sedanji podpredsedniški kampanji. N&ravno, da novega članstva iz vrst že priletnih kandidatov ne moremo pričakovati, ker je priseljevanje v Ameriko ustavljeno; treba se je torej ozirati samo na tu rojene nove kandidate in kandidatinje, katerih je pa še številno. če bi pregledali ves sedanji imenik odrastlega razreda naše Jednote, bi dognali, da tvori naše skupno članstvo najmanj 75 odstotkov tu rojenih članov. Eni izmed teh izhajajo že iz tretje generacije, če vpoštevamo njih prednike, ki so bili člani naše Jednote že pred 42 leti. Tako imamo tudi sedaj že 8 glavnih uradnikov(ic), rojenih tukaj v Ameriki ; gotovo se bo število istih na prihodnji konvenciji se povečalo, kar je povsem prav. Naj naša mladina nadaljuje plemenito delo človekoljubja in bra-toljubja, katerega so ustanovniki KSKJ z veliko težavo že pred tolikimi leti pričeli. Vse, kar lastuje danes naša dobra podporna mati (Jednota), vse to bomo prepustili v oskrbo našim sinovom in hčeram, in oni bodo čez leta svojim potomcem isto vršili. Marsikak naš član(ica) v svojih najlepših letih morda či-ta tudi slovenski del Jednotinega glasila. Te vrstice naj veljajo vsem takim članom in članicam že po svojem naslovu. Dragi nam bratje in sestre, rojeni v naši novi domovini! Pokažite enkrat, da ste ponosni in veseli, ker spadate v prvo in najstarejšo slovensko podporno organizacijo v tei deželi, v našo dično K. S. K. Jednoto! To lahko naredite sedfl, ko se vrši še tri mesece že omenjena kampanja. Vsak izmed vas ima svoje dobre prijatelje, znance in sosede. Morda je tem naša podporna organizacija še nepoznana? Razložite jim razne ugodnosti in namen njenega poslovanja. Prečitajte angleški del naših Jednotinih pravil, pa vam bo vse jasno. Vemo, da ste osobito vneti za razne športe; toda to ni vse, da radi igrate v igrah ali nastopate v skupini svojega društva. Da boste pravi "šport," skušajte pridobiti tudi kaj novih članov iz vrste svojih znancev in prijateljev. Pred vsem jim priporočajte naš novi zavarovalninski razred F ali G, pa bodo lahko dobili po preteku gotovih let zavarovalnino izplačano v gotovini kakor bi bili zavarovani pri kaki insurance kompaniji, samo da je asesment pri nas veliko nižji. Na vsaki prireditvi, igri ali veselici, ne pozabite, da se vrši samo še tri mesece naša kampanja. Tudi če je kandidat Američan, ali kake druge narodnosti, ima pravico do vstopa v našo Jednoto, samo da je značajen in katolik. Ker je dne 1. oktobra naš Jednotin predsednik, brat Frank Opeka obhajal svojo 601etnico, naj bo tekoči mesec njemu v po čast kampanjsko delo izročeno naši mladini, kar upamo, da ne bo brez uspeha! PREDSEDNIK FRANKLIN D. ROOSEVELT, PRIJATELJ KATOLIČANOV Da naš predsednik Roosevelt spoštuje in čisla tudi našo katoliško Cerkev, dasiravno sam ni katoličan, je to že večkrat javno pokazal. Na jako lep način je svoje prijateljstvo do nas, najvišji predstavnik naše mogočne republike zopet pokazal povodom VII. narodnega evharističnega kongresa v Clevelandu. Kakor znano, je pripravljalni odbor tega kongresa povabil, tudi predsednika Zedinjenih držav. Ker se predsednik Roosevelt ni mogel vsled nujnega posla kongresa osebno udeležiti, je določil in pooblastil vrhovnega poštarja Mr. Farleya, da ga on zastopa, kar se je tudi izvršilo. V pondeljek zvečer, dne 23. septembra se je vršil slavnostni sprejem papeževega legata, kardinala Hayesa v mestnem stadi-jonu, kjer je bil poleg drugih številnih odličnih predstavnikov navzoč tudi generalni poštar James A. Farley. Mr. Farley je nastopil s sledečim nagovorom v angleščini: — "Prinašam Vam prijateljske pozdrave in srčen izraz dobre volje predsednika Z2' dinjenih držav, katerega imam čast uradno zastopati na ten kongresu. Na boljši način ne morem tu navzočih v predsednikovem imenu pozdraviti, kakor da prečitam lastnoročno pismo predsednika Roosevelta, naslovljeno na prevzvišenega škofa dr. Schrembsa v Clevelandu, ki se glasi, kakor sledi: "Dragi mi gospod škof Schrembs! Ker mi je nemogoče osebno se udeležiti verske konference v Clevelandu dne 23. septembra, Vam pišem z veseljem in dobro voljo te vrstice v znamenje mojega pozdrava in najboljše žsfoe na Vaši vzvišeni in važni prireditvi. Konference in verska zborovanja, kakoršna v Vašem pisipau omenjate, so vitalnega pomena za dobrobit našega ljudstva in naroda. Na takih zborovanjih se spoznava principe za socialno pravičnost in ekonomsko svobodo^ za katero vsi stremimo; v ta namen je treba modrosti, ki je več vredna in bolj potrebna kot pa razsodnost kake posamezne osebe ali kako skupine. Da za-moremo tem principom slediti, je treba večje sile kakor posameznika, in baš taka sila bo premagala vse nagibe k sebičnosti. Na podlagi moje lastne skušnje v javnem življenju se vedno spominjam onih resničnih besed nagega prvega predsednika, £ se glasijo sledeče: "Med vsemi n*redb*ml in nmdml U vodijo do političnega napredka, sto religija (vem) In moral* neobhodno potrebni potpori." Vera pomaga vsem, ker uči, da smo vsi otroci nebeškega Očeta, In da nam ta nebeški (»Je de« pomoč. 3ro take pomoči ne more noben narod obstojati. Nad vse važno in pomembno Je, da smo že od začetka do današnjega dneva vedno skUšaH vršiti v tej dežeH svobodno versko prepričanje, katero izvrševanje *nam je zajamčeno v postavah in institucijah. Vaša konferenca igra sHčno vlogo; ista je velikega in važnega pomena za dobrobit naroda. K sklepu naj še pristavim, če bi bil osebno navzoč, bi izrazil moje pozdrave vsem uradnikom in vsem navzočim na tem zborovanju. Mnogo uspeha Vam Mi na LVašik posvetovanjih vdani Vam Franklin D. Roosevelt." vlada pomagati? Odgovor: Po pravilih Departments of Labor more imigracij-ski in naturaHzacijski komisar odrediti, da se tekom treh let po prihodu pošlje nazaj na stroške vlade vsakega inozemca, ki je potreben javne podpore, ako on sam zaprosi, da se ga nazaj pošlje. Samo ob sebi je umevno, da tak inozemec, ki je bil poslan nazaj na vladne stroške, nima nikakega upanja, da bi mogel biti zopet pripuščen v Združene države. Prebivalstvo Združenih držav Vprašanje: Koliko prebivalcev imajo sedaj Združene države? Koliko jih, je bilo leta 1800 in 1900? Odgovor: Dne 1. aprila 1930 (ob zadnjem ljudskem štetju)| je prebivalstvo Združenih držav znašalo 122,775,046. Ceni se, da je do dne 1. julija 19)34 to število naraslo na 126,425,-000. Leta 1800 je prebivalstvo znašalo 5,308,483, leta 1900 pa 75,994,575. -o Problemi priseljenca Krivo priseganje anturaliza-cijskih prič Vprašanje: Ako naturaiiza-čijski izpraševatelj se prepriča, da je priča krivo izpovedala, more započeti kazensko postopanje proti tej priči? Odgovor; Da. Zakon določa, da kdorkoli v naturalizacijskem postopanju namenoma krivo za-priseže je, ako najden krivim v sodnijskem postopanju, podvržen kazni globe ali zapora. — Nedavno je neka naturalizacij-ska priča izpovedala pred sodnikom, da ni bil nikdar kaznovan. Kasneje se je našlo, da je bil dotičnik spoznan krivim prestopka proti prohibiciji. Zato je bil obdolžen krivega pričanja in spoznan krivim. Pa tudi drugače nedolžni kandidat za državljanstvo, za katere je dotičnik bil priča, je doživel, da je bila njegova prošnja za naturalizacijo odbita. Moral je vse zapričeti znova. Dekliško ime v državljanskem spričevalu Vprašanje: Ako je ženska, ki je poročena, znana v poslovnem svetu pod svojim dekliškim i-menom, sme ona zahtevati, da se državljansko spričevalo izda na to ime? Odgovor: Nedavno se je pripetil tak slučaj na federalnem sodišču v New Yorku. Sodišče je odreklo njeno zahtevo, da se državljansko spričevalo izda na dekliško ime, češ, da po zakonu države New York ženska ob poroki zadobi ime soproga, ki radi tega postane njeno zakonito ime. Le potom tega imena more ona tožiti ali biti tožena in podpisati legalne dokumente. Zato se njeno državljansko spri čevalo mora izdati na njeno poročno ime. Konsolidacija imigračij6kih in naturalizacijskih uradov Vprašanje: H komu se je treba obrniti v stvareh priseljevanja, ko je kdo postal ameriški državljan — k imigracij skemu ali naturalizacijskemu komisarju? Kdo so ti komisar ji? Odgovor: Leta 1933 sta bila prejšnji imigracijski in natura-lizacijski urad ujedinjena v en sam urad: Immigration and Naturalization Service. Daniel W. MacCormack je imigracijski in naturalizacijski komisar. Kako naj tukaj rojen državljan dokaže svoje državljanstvo? Vprašanje: Rodil sera se v Združenih državah od priseljenih staršev. Nisem pa v stanu dobiti rojstno spričevalo. Ali morem kako drugače dokazati, da sem se tukaj rodil in da sem zato ameriški državljan, tako da morem dobiti ameriški passport za potovanje v inozemstvo? Odgovor: Ako rojstno spričevalo ni na razpolago, je treba podpreti prošnjo s krstnim spričevalom oziroma overovljeno izjavo dotične cerkve, kjer je bil krščen. Ako tudi tega spričevala ni mogoče dobiti, je treba predložiti dve zapriseženi izjavi (affidavits) glede kraja in datuma rojstva s strani sledečih oseb: zdravnika ali babice, ki je stregla pri rojstvu, roditelja ali kake druge verodostojne osebe, ki zna za dejstvo rojstva. RepatpacUa Vprašanje: Sem v Združenih državah dve leti, nimam nika-. kega denarja in bi se rad povrnil v stari kraj, da imam sredstva za to. Ali mi more SLOVENSKI ODLICNJAKI NA COLLINWOOD6KI VIŠJI SOLI Kakor znano, je visoka šola v Collinwoodu (Clevelandu), Collinwood High School, največji učni zavod te vrste v naši državi Ohio, kamor pohaja okrog 4000 študentov obojega spola. Pri tem je zanimivo dejstvo, da pohaja v to šolo dobra tre-tina sinov in hčera slovenskih staršev in da se ti dijaki (nje dobro učijo. Lansko šolsko leto je bila najboljša izmed vseh graduantov Slovenka, Miss Helen Sodia, sestra kaplana fare sv. Vida Rev. Sodia. Naveden ka je bila tudi glavna urednica šolskega tednika "Collinwood Spotlight" in je dobila 7 različnih nagrad ter odlikovanj poleg proste šolnine na Western Reserve univerzi. V £t. 2 navedenega lista z dne 27. septembra t. 1. čitamo številno slovenskih imen pridnih dijakov, ki so bili odličnja-ki, za kar so prejeli posebne nagrade in sicer iz razreda 12B: Louis Kozleučar, Amelia Hor vat, Rosie Kane, Olga Prinčič, Ana Širaec, Agnes Zalokar, Vera Ostanek. Frank Potočnik Mary Nese, in Mary Rožnik. Kakor razvidno, so dekleta iz redno marljive v učenju. Dalje je ravnatelj šole Mr. F. P. Whitney dne 27. septembra t. 1. pripel srebrne častne znake sledečim našim dijakinjam 9 razreda: Margareti Hvala in Ani Kastelic. Dne 18. septembra je bil iz voljen za predsednika zadnje ga (12A) šolskega razreda Harold Demshar, sin znanega bivšega kontraktorja sedanjega lastnika trgovine z radio aparati Mr. Joseph Demsharja, na 12410 St. Clair Ave. V uredniškem štabu šolskega lista "Collinwood Spotlight" je letos pet Slovencev: -Frances Cerkvenik, Olga Princic, Polly Bobich in Margaret Novak in dijak 12B razreda Lawrence Zupan. List se tiska v lastni (šolski) tiskarni, kjer sta tudi dva slovenska dijak*: Louis Starman in Thomas Stakich. Vsem našim slovenskim študentom te šple želimo največ uspeha! Skušajte ustanovili kako novo društvo za naša Js^noto; 8 ustanovnih članov ^adostujn. RAZNE ZANIMIVOSTI Sueški prekop, ki je bil dograjen leta 1869 je dolg 104 milja. Lastuje ga posebna privatna druiba delničarjev. Največ kapitala imajo pri tem podjetju Angleži; zatem pa Francozi. Nominalna vrednost ene delnice je bila 500 zlatih frankov, danes se je Pa cena istih dvignila na 18,000. . • . Neki perutninar je izračunal, da se v Ameriki izleže vsako sekundo 7000 jajec. * Leto 1910 je bil na Kitajskem tako bogat pridelek čebule, da so jo prodajali 135 funtov za 50c. ♦ Na Japonskem seje jo riž ravno na 88. dan spomladi. * Za časa vladanja angleške kraljice Elizabete je bila navada, da so imeli vsi moški pri jedi klobuke na glavi. • Stari Norvežani in Švedi so nosili posebne vrste ščite, ki niso bili iz jekla, pač pa iz kruha, dobro prepečenega v obliki o-krogle ploskve. * Neki kemik je dognal in izračunal, da vsebuje en funt pše-uične moke 160 bilijonov malih delcev. * V ribiškem trgu Palafrugelli na Španskem je navada, da cerkovnik domače cerkve z zvonom naznanja prihod ribiških ladij. Zaeno tudi s posebnimi vdarci na zvonu navaja ceno rib. * Abesinski cesar Haile Selassie je ukazal, da mora njegovo vojaštvo uživati surovo meso pod pretvezo, da bo bolj krvoločno. Neki bankir na zapadu je svojem lokalnem listu ponujal farmarjem denar na posodo sledečim čudnim oglasom: "Pogojujemo denar farmarjem za pitanje živine." * V državi Mame se lahko pridela do 250 bušljev krompirja na en aker zemlje. Leta 1934 so Američani pokadili 129 bilijonov cigaret. ♦ Lansko leto je ogenj v Združenih državah ameriških po- vzročil za $375,652,000 škode. * V nekaterih kitajskih temp ljih prodajejo vernikom vstopnice naravnost za kitajska nebesa. • • Najnovejši priročni besednjak za zdravnike vsebuje 1573 strani. Na novo je bilo dodanih 5000 besed. v Na vlakih v Sovjetski Rusiji ne morete med vožnjo zvečer kupiti hrane; tako tudi ne morete piti vode, ali citati, ker so vlaki brez luči. Stara postava v državi Idaho določa, da ne smete kupiti kokoši od solnčnega zapada do solnčnega izhoda če nimate tozadevnega dovoljenja od šerifa. * V Novi Angliji je bila leta 1723 navada če je kdo povabi' svojega prijatelja na kako gostijo, pa dotičnik ni došel, so mu njegovo porcijo na dom poslali. * Vlada Združenih držav ameriških namerava zgraditi v Floridi ogromen kanal, ki bo vezal Atlantik ocean z Mehiškim zalivom. Stroški tega kanala bodo znašali $140,000,000. * Pod himalajskem gorovjem v Aziji živijo ovce s tako dolgimi nogami, da lahko preteče-jo 40 milj razdalje v eni uri. prevozil s svojim "Bluebird" avtom 800 milj razdalje na uro ter s tem dosegel svetovni rekord. e Odkar je bil leta 1927. pod /eko Hudson v New Yorku o- tvorjen Holland predor, je do danes ta predor prevozilo že 85,000,000 avtov in trukov. e Neki kemik na Dunaju je izumil sestavino tekočega mesa z enakimi redilnimi snovmi. Take vrste meso bo kmalu v Avstriji na prodaj. - * -o VODA ZA BELO KRAJINO Ljubljana.—Najbolj je ob le tošnji suši trpela Bela Krajina. Saj so kmetje iz posameznih vasi morali voziti kar po pol dneva do redkih studencev in pol dneva zopet nazaj, da so mogli za svojo družino preskrbeti vode. Pri tem je živina največ trpela in je seveda tudi popila največ pripeljane vode. Vodni tanki, za katere je metliška občina prosila ljubljansko mestno občino, so stali bansko upravo težke tisočake, a kljub temu niso mogli zadovoljiti vsem potrebam. Okoli 50 vasi ki spadajo po veČini v metliške občino in v 'Metliko-okolico, je vsako leto v nevarnosti, da jih prizadeneta suša in pomanjkanje vode. Mesto Metlika" tudi do zadnjega časa ni bilo zavarovano pred sušo. Pod mestom sicer izvira močan studenc Obrh, iz katerega so meščani Črpal: vodo, sedaj pa je dovršen vodovod, ki dviga vodo iz tega studenca ter ga oddaja meščanom. V času suše, ki v Beli Krajini še ni premagana, so tudi okoliški prebivalci hodili k temu studencu, oziroma novemu vodovodu po vodo. Vlada je dovolila znesek 50.-000,000 Din, v , namen, da se preskrbe z vodo tisti kraji, ki so redno prizadeti po suši in vasi metliškega okraja, so v prvi vrsti določene, da morajo dobiti vodo. Tehniški oddelek banske uprave je zato izdelal načrt za obsežen vodovod, ki bi veljal 13,800,000 dinarjev. Voda za ta vodovod bi se zajela iz skupine 17 studencev, ki izvirajo v Gorjancih, ki bi vs skupaj tudi v najhujši suši, dajali vode. Banska uprava namerava ta »vodovod izvesti že prihodnje leto, četudi ne v celem obsegu. V prvi vrsti bi prišle v poštev najbolj potrebne vasi. Ves načrt obsega 80 km vodovodnih čevi, ki bi spajale okoli 50 vasi. V poštev za ta vodovod bi prišla bivša žu-žemberska občina, ki jo tvori sedaj občina Radakcjviči, mesto Metlika in Metlika-okolica, odpade pa občina Gradac z okolico, ki je predaleč in ki je za silo le preskrbljena z vodo. Ko bo vodovod dekončan, bodo izdelane v Metliki tudi dovajalne cevi, tako, da ne bo treba Met ličanora črpati vode iz Obrha. Prihodnje leto namerava ban-ska uprava v Beli Krajini izvršiti polovico vodovoda, drugo polovico pa v letu 1937. Banska uprava se zato trudi, da za Slovenijo čimprej izposluje potrebni znesek iz omenjenega državnega kredita. Upati je, da bo šlo to gladko in da Bela Krajina čimprej pride do potrebne vode. Druga slovenska pokrajina, ki prav tako nujno potrebuje vodovoda, je Suha Krajina. Za to se je zavzel Higijenski zavod v Ljubljani, ki prav tako izdeluje načrt za vodovod. Kaže torej, da bosta oba vodovoda v kratkem izdelana, ter da bosta v bodoče obe naši Krajini, Bela in 'Suha preskrbljeni z vodo. Tretja slovenska deželica, ki tudi nujno potrebuje vodovoda, je Loška dolina. Edini močni studenec v dolini je pri Belem malnu. Stroški za delovanje vodovoda pa bi bili preveliki, dokler ni ta dolina elektrifici-rana. -o- Nedavno je Anglež Sir 'Mal- Tajniki in tajnic«, bodite eolm Campbell v avtomobilski točni pri odpošiljanju asesmen-dirki v Salt Lake City, Utah,1 ta na glavni urad. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Novi grobovi: V Postojni je umrla Betka Krainer, hčerka veleposestnika. — V Zagorju ob Savi je izdihnil odličen mož Josip Ranzinger. — V Kranju je nenadoma odšla v večnost 63 letna Helena Šušteršič. — Na Jeranovem pri Mekinjah je zaspal v Gospodu 70 letni posestnik Sitar Jakob. — V Begunjah pri Lescah so položili v grob Antonijo Rekar. — V Blatni Brezovici sta odšla po večno plačilo 60 letna posestnikova žena Marija Lovrin in 87 letni posestnik Gašper Suhadolnik.— V Veliki Nedelji je preminula v 88. letu starosti Hermina O-pitz-Ostermann. — V Studencih pri Mariboru je odšel v večnost 71 letni vpokojeni nad-učitelj Mihael Lesnik. — V Fra-mu so pokopali posestnico Kuni-gundo Fregl roj. Sagadin. — V Mariboru je umrl Franc Weber, poštni sluga v pokoju. — V Donavi pri Novem Sadu je utonil Bcg-.jmil Lupine. — Na Viru so pokopali Janka Aumana, kovaškega mojstra. — V Dravogradu je odšla v večnost soproga peka Kristina Pirtovšek. — V Ljubljani so umrli: svetnik ravn. drž. želez, v Zagrebu Iv. Novak, soproga paznika dohod, urada Marija Šepetavec roj. Novak, soproga banskega šolskega nadzerstva v p. Marija Lužar roj. Repovš, s. Medarda Terezija Zupančič iz Podganje vasi pri Žužemberku, soproga upokojenega uradnika Marija Pavčič roj. Petrovčič, poštna kontrolorka Anica Razlag, nad-paznik bivše prisilne delavnice v p. Franc Komatar, magistrat-ni uradnik Lojze Slanovec in zobozdravnik v Sevnici dr. Fr. Hribar. Smrtno se je ponesrečil v rudniku v Ravni Reki Anton Po-žun iz Zabukovca pri Brežicah. Razne novice (Prečna).—Velika nesreča se je zgodila 30. avgusta ob 4 zjutraj pri opekarni v Prečni. Delavci so kopali zemljo za opeko. Da bi čim prej in čim več zemlje nakopali, so več metrov visoko plast zemlje spodkopavali. Ko so delavci "podravbali" hribček, se je zemlja nenadoma odtrgala in podsula tri delavce. Jakelj Fr. ima zlomljen nos in je po vsem životu strašno pretisnjen; Jarc Jože ima zlomljeno nogo v stegnu; Cesar Anton je dobil hudo poškodbo v rami ker mu je roka iz sklepa odstopila in je ključna kost zlomljena. Zadnja dva sta tudi po vsem životu zelo poškodovana. Nesreča se ni zgodila po krivdi delavcev. — V DcL Straži že dalje časa gospodari griža. Več otrok je u-mrlo. Kriva je najbrže slaba voda. Higijenski zavod bi storil dobro delo, če bi omogočil velik vaški vodnjak, za katerega smo prosili že davno. Primskov0 pri Litiji.—Mulh Anton iz Mengša je že dalj časa de!al na Štajerskem, da bi lažje preživljal svojo številno družinico. Zadnje čase je delal v Braslovčah. Pri sekanju smrek p^ ga je podrla in ga na mestu ubila. Pokojni zapušča ženo in pet nepreskrbljenih o-trok. . Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnice Terezije Roj-ko v sredini Hoč v mariborski okolici. Dva požara so imeli v občini Rače. V Prepolah je zgorelo gospodarsko poslopj^ posestnika Zunkoviča, v Cerkvenjaku pa ostrešje hiše posestnika Zi-miča Jerneja. Strela je udarila v hlev posestnika Flisa Franca v Dobri-ški vasi vasi v občini Tepanje. Vse je zgorelo. Gospodarsko poslopje, hleve in svinjake je uničil ogenj posestniku Jožefu Pelclu v Ščav-nici. Dve viničariji sta pogoreli na Seneškem vrhu v župniji Velika nedelja. Prizadeta sta Iv. Vin-cetič in Jak. Hojžar. j WHMM »mwmniiM <*mdn Ustanovljena ? Jonetu ^ dne 2. aprila. 1894. Inkorporlrana t JoUetu, ____ drtavt Illinois, dne 12. januar le 1888. T.wJ?^1 URAD: 1001 * CHICASS^?; JOLnET. ILL. ^»ntlJ?*^ Uradu: Jollet ai04®: stanovanja gl. UJnika: 9449 Od usU^iSf ^^ ^3.0^1^ 10339%' mladSSegTwSilka 901% Od ustanovitve do 31 avgusta 1935 znaSa skupna izplačana podpora $5,060.992 . ^^ GLAVNI ODBORNIKI- S^lLf®^^ reANK OPEKA- Net društev in sicer: Društvp sv. Cirila in Metoda, št. 4, Soudan, Minn. Društvo sv. Mihaela št. 152, South Chicago, 111. Društvo sv. Alojzija št. 161, Gilbert, Minn. Društvo Marije Pomagaj, št. 174, Willard, Wis. Društvo sv. Neže št. 206, So. Chicago, 111. . . I Ta društva so dala v rc3nic; lep zgled drugim, kaj se lahko, doseže s pravim razumevanjem; za katoliško stvar. Radoveden; sem, katero društvo bo šes^o itd., da bo sledilo 'gorinavedc-. nim? * Nekateri društveni uradniki (ce) v namenu, da bi kaj dosegli, se trudijo tudi z d??isi v našem Glasilu; vsa čast jim. Ako bi se na ta način vsestransko in še bolj agitiralo z dopisi § v našem listu, gotovo bi bilo tudi več uspeha. Zdaj se obračam pred vsem na tista društva, ki še nimate zadostnega števila članov, da bi poslali lastnega delegata (injo) na konvencijo, da začnite že sedaj svojo vrsto množiti, dasi-ravno. bo konvencija šele čez 3 leta; bolje je pridobiti tekona časa toliko več članstva, da se vam število do časa volitev delegatov ne skrči. Ta opomiu naj bo osobito malim društvom tukaj v Minnesoti ker se vrši prihodnja konvencija v naši državi, v mestu Eveleth. Društva ki ne bo štelo maja meseca v konvenčnenf letu 75 članov (ic) v aktivnem oddelku, bo moralo iz kake druge države, ki bo do-morda gledati delegata (injo) tično minnesotsko društvo zastopal (a), kar se vrši potern združenja. Torej dragi mi so-bratje in sestre tukaj v Minner šoti, pozor! Zasigurajte si preil-pisano število že sedaj, da enkrat ali kasneje ne bo prepozno! Delujmo torej vsi skupaj za večjo in močnejšo K. S. K. Posnemanja vredno Do 31. avgusta so v sedanji naši kampanji že dosegla svojo kvoto sledeča društva: I. okrožje: Društvo Matere Božje Sinjske št. 235, Portland, Ore. II. okrožje: Društvo sv. Jeronima št. 153, Canonsburg, Pa. Društvo sv .Antona Pado-vanskega št. 185, Burgetts-town, Pa. Društvo sv. Štefana št. 187, Johnstown, Pa. Društvo Matere Božje Lur-ške št. 246, Etna, Pa. 121. okrožje: Društvo sv. Jožefa št. 169 Cleveland, O. Društvo sv. Jožefa št. 249, Detroit, Mich. IV. okrožje: Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4, Soudan, Minn. Društvo sv. Mihaela št. 152, South Chicago, 111. Društvo sv. Alojzija št. 161, Gilbert, Minn. Društvo Marije Pomagaj št. 174, Willard, Wis. Društvo sv. Neže št. 206, South Chicago, 111. * Po 1 član manjka še sledečim društvom za dosego kvote: Žt. 166, 190, 214, 225 in 242. Katera druitv* bomo prihodnji mesec v tej rubriki do3^ivili? Jednoto, in v to nam pomozi Bog in Kraljica sv. Rožnega Venca, kateri na čast je ta mesec posvečen! S sobratskim pozdravom do vsega Jednotinega članstva. George Nemankh, IV. podpredsednik KSKJ. in načelnik IV. kamp. okrožja. -o- A zel Munthe: Steklina (Konec) Pazno sem premotril njegove oči, dobre, ponižno proseče oči. "Pri zivesti je," sem šepnil sestri Marti. "nekaj hoče! Rad bi vedel, kaj. Poslušajte!" "Hristosa! Hristosa! Hristo-sa!" je nenehoma ponavljal. "Tecite, in prinesite razpelo." sem velel usmiljenki. Položila sva križ na posteljo. Ploha besedi se je hipoma ustavila. Ležal je čisto tiho, oči uprte v Križa-nega. Dihal je slabeje in slabe-je. Nenadoma so se napele mišice ogromnega telesa v zadnjem silnem krču in srce mu je zastalo. Naslednjega dne so se pri drugim mužiku pokazali nedvomni znaki stekline, nato pri tretjem. Tri dni pozneje so vsi besneli. Še vedno mi je pred očmi belo obličje Pasteurja, ki je molče hodil od postelje do postelje, motreč nesrečne, smrti zapale ljudi z n ©izrecnim usmiljenjem očeh. Zgrudil se je na stol, glavo med rokami držeč. Skoraj neopazno obotavljanje govorjenju in lahen trepet roke mi je izdajal, kako je z njim. Bili so to svareči poslanci usode, ki ji je kmalu nato p čili smrt brez bolečin. II. V pozni noči je prišel nekoč k meni v ulico de Villers znan skandinavski slikar živali. Silno se mu je mudilo in bi! je neznansko razburjen. Njegov najljubši pes, velikanska buldo-ga, ga je ugriznila v roko. Žival je bila na videz huda, v resnici pa doslej vedno zelo dostojna in tudi meni zelo naklonjena. Odpeljala sva se nemudoma v njegovo delavnico. Pes je bil zaprt v spalnici in njegov gospodar me je naprosil, naj bi ga takoj ustrelil, sam da nima poguma. Pes je tekel sem ter tjc po sobi in renčeč zlezel pod posteljo. Soba je bila take temna, da sem sklenil počakati do jutra. Vtaknil sem ključ v žep, razkužil in zavezal rano in dal slikarju uspavalni prašek. Zjutraj sem si psa natančno ogledal in ustrelitev odložil na prihodnji dan, ker kljub vsem znakom nisem bil prepričan, da je stekel. Pri začetni steklini se cesto primerijo napačne diagnoze. Celo glavni znak, ki je dal tej strašni bolezni latinsko ime —hydrophobia (strah pred vodo) — ni zanesljiv. Steklemu psu se voda ne gnusi vedno. Večkrat sem videl take pse, ki so pohlepno lokali vodo iz vrča, ki sem ga postavil v kletko. Samo pri steklih ljudeh se smemo na ta znak zane3ti. Velika veči na psov, ki jih kot stekle pokončajo, ima kako druge, razmeroma nedoljno bolezen. Pa tudi če je to možno s preiskavo dc\gnati, je še teže prepričati a, ki je bil oklan. Strah pred strašno boleznijo ostane in ta je ravnotalčo nevaren kot bolezen sama. Najbclje je psa varno zapreti in ga preskrbovati z jedjo in pijačo. Ce do desetih 1 Se isti večer mi je dr. Rou* kali akoliti. dneh še živi, je gotov da nima sporočil, da pes ni bil stekel.1 Za križem so korakali vitezi Odhitel sem v bolnišnico. Sli- 9V. Janeza, potem pa nepregled-karju se je bledlo. Zdravnik je na vrsta zastopnikov katoliških povedal, da slabo kaže. Tretjega organizacij, akoliti od vseh žup-dne se je pritaknilo še vnetje Bij vse škofije, šolski otroci, aka-možgan. Ni umrl. čez mesec demska mladina, delegacije na-dni je zapustil bolnišnico — rodnih noš skoro vseh narodno- stekHne in vse je dobro. Naslednje jutro sem skozi špranjo pri vratih opazoval bul-dogo. Migala je s svojim krc-Ijem. in me krvavo obrobljeni mi očmi kar prijazno gledala. Ko sem pa iztegnil roko, da bi jo pobožal, je renče, zlezla-nazaj pod posteljo- Nisem vedel, kaj naj si mislim. Vendar sem dejal slikarju, da ne verjamem, da bi bila stekla. O tem ni ma-lal ničesar slišati in me je ponovno prosil, n»j žival takoj. u-strelim. Slikar je bil prečul vso noč korakajoč .sem ter tja po svoji delavnici, na mizi je ležala medicinska knjiga, v njej so bili znaki stekline pri človeku in psu s svinčnikom; podčrtani. Zagnal sem knjigo na ogenj. Njegov sosed, ruski kipar, ki mi je obljubil, da ostane ves dan pri njem, mi je zvečer povedal, da je odklonil vsakovršno jed in pijačo, si neprestano brisal slino z ustnic in govoril samo o steklini. Dal sem mu skodelico kave. Žalostno me je pogledal in dejal, da ne more požirati. Z grozo sem opazil, kako so mu čeljustne mišice otrpnile v krču; vse. telo je vztrepetalo in z o-bupnim krikom se je zrušil na r.tol. Dal sem mu obilno mero morfija in mu zatrjeval svoje trdno prepričanje, da psu nič ni. V dokaz, da sem pripravljen stopiti še enkrat k psu. Vendar dvomim, da bi bil to res storil. Morfij je pričel učinkovati. Ko sem odšel je ležal napol speč na naslonjaču. Povrnil sem se pozno ponoči. Kipar mi je pravil: "Vsa hiša je bila na nogah, gospodar je postal hišnika, naj psa neu-tegoma pokončamo. Ravnokar sem ga skozi okno ustrelil. Pes (,e je še splazil k vratom, tam sem ga z drugo kroglo usmrtil." Res pe ležal v mlaki krvi pri vratih. Njegov gospodar je sedel negibno, ne da bi zinil besedico. V njegovem pogledu me je nekaj vznemUijalo. Vzel sem samokres z mize in ga spravil v žep. Še en naboj je bil v njem. Prižgal sem svečo in vprašal kiparja, ne bi mi li pomagal prenesti mrtvega psa v moj voz. Hotel sem ga takoj spraviti v Pasteurjev zavod za preiskavo. Pri vratih sem pač videl mla-kuži krvi, a psa ni bilo. "Zaprite vrata!" je zavpil Rus za menej ko me je pes z groznim renčanjem izpod postelje napadel. Iz širokoodprtega gobca mu je curkoma lila kri. Svečnik mi je padel iz roke, u-strelil sem na slepo v temo in pes se je zgrudil mrtev k mojim nogam. Nesla sva ga na voz in odpeljal sem ga v zavod. Doktor Roux, Pasteurjeva desna roka in njegov naslednik, je menil, da je zadeva sumljiva. Obljubil lili je, da bo preiskavo takoj izvršil in mc obvestil o izidu. Ko sem šel drugo jutro k slikarju, sem srečal na vratih Rusa. Vso noč je prebil pri prijatelju, ki je hudo razburjen stopal pc sobi in šele pred eno uro zaspal. Tedaj je šel kipar v svojo delavnico, da bi se umil. Pravkar se je vrnil in našel vrata zaprta. "Poslušajte," je dejal, kakor bi se opravičeval, ker se ni bil ravnal po mojem napotku, naj prijatelja ne pusti niti za trenutek samega, "dobro mu je, spi. Ga slišite smrčati?" "Pomagajte mi vdretf!" sem vpil, "to ni smrčanje, to je tro-penje umirajočega!" Vrata so se vdala, stopila sva v sobo. Ležal je na nizki zofi in težko sepel. Roka je še oklepala samokres. Strel mu je prebil ckc. Nesla sva ga v voz. Odpeljal sem ga kar m&či naglo v bolnišnico Beaujon, kjer so ga nemu doma operirali. Samokres, ki se je bil ž njim ustrelil, je bil manjšega kalibra kot oni, ki sem mu ga bil odvzel. Kroglo sc izvlekli. Ko sem odšel, je bil še nezavesten. slepeč. Zadnje, kar sem slišal o njem, je bilo, da so ga prepeljali v neke švedske norišnico. -o- Opis Ethiopije Ethiopija ali Abesinija, katero so te dni napadli Italijani, se prostira v Iztočni Afriki nedaleč od Rdečega morja in a-denskega zaliva. Njene meje so: Eritrea, francoska Somalija, angleška Somalija, Kemja in angleško egipčanski Sudan. Pra vilni domači izraz te države je Ethiopija, označba Abesinija je arabskega izvora in pomeni 'mešanica." Površina Ethiopije znaša 350,000 kvad. milj. Podnebje v tej deželi je ponekod milo, ponekod pa vroče, do 139 stopinj v senci. Ethiopija obstoji iz velikih peščenih ravnin, pa tudi do 15,000 čevljev visokega gorovja. Iz jezera Trana izvira reka Nil. Glavno mesto te dandanes tako znane dežele je Addis Ababa (nova roža) s 70,000 prebivalcev: -skupno prebivalstvo E-thiopije pa znaša 10,000,000 duš, ali 28.5 prebivalcev na štir-jaško miljo. Narodni jezik je ondi amharičen. Vladar tega cesarstva je cesar Ilaile Selassie, ki se naziva Kralj vseh kraljev, zmagovalni lev Judah in izbran od Boga. Zakonodaja se deli v dve zbornici. Suženjstvo je bilo v označeni državi odpravljeno leta 1923. Ljudstvo Ethiopije je po večini krščanske vere koptične sekte, 18,000 je katoličanov, o-krog 2,000,000 pa mohamedan-cev. Ena četrtina moških v E-thiopiji so duhovniki, in to so edini izšolani ali izobraženi mo-| ški, drugi so pa domačini in sicer vsi črnci. Ethiopija se v glavnem preživlja s poljedelstvom; izvaža v inozemstvo: surove kože, ka-| vo, vosek, cerealije, bombaž, sladkorni trs, kastorjev fižol, živino, zlato in platino. V Ethiopiji ima vsako mesto: ime kakega drevesa ali rože; lokomotiv za železnice je ondi 42; iste pa uimajo številk kakor pri nas, ampak imena živali j, n. pr. lev, slon, tiger, itd. -o- (Nadaljevanje s 1. strani) gradiču Castel Gandolfo, ko je govoril v mikrofon. Govoril je v latinskem jeziku. Potom radia je dpspel papežev govor zelo dobro slišno v Cleveland. Malo je bilo oseb v silni množici, ki bi razumele besede papeža, toda ljudstvo jih j2 vseeno z največjo pobožnostjo poslušalo, ker so prihajale iz ust vrhovnega glavarja katoliške cerkve. Vsi so vedeli, da pomenijo zadnje besede papeža vesoljno odvezo in njegov lastni blagoslov. In tako so ljudje pobožno kte-čali ves čas, ko je govoril papež Pij, in ko je končal, so se spoštljivo prekrižali. Potem so pa vstali in se tiho razšli na svoje domove. Evharistični kongres, ki je pripeljal v Cleveland nad 100,000 romarjev, je bil končan. Policija računa, da se je najmanj 250,000 oseb udeležilo zadnjih svečanosti. Nekateri jih računajo celo na 300^00. Vsi niso mogli v stadion, toda stali so v gostih vrstah okoli stadiona. V sredini stadiona je bil nepopisno slikovit prizor, ko je 20,000 moških, žensk in otrok tvorilo ogromno monštranco. Ljudje so bili oblečeni v najbolj slikovite noše. Naravno, da je to vzelo mnogo prostora in je moglo le nadaljnih 100,000 ljudi v stadion. Procesija, ki se je začela ob 2. uri popoldne, je bila nekaj nepopisno lepega, nekaj česar niti Cleveland nikdar še ni videl. Procesijo je otvoril mašnik s križem v roki. Poleg njega so kora. gasilci iz okoliških vasi, šele petem je bilo mogoče ogenj zadušiti. Pri gašenju je dobil hude opekline orožnik Lamberger in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Škode imajo vsi štirje posestniki za kakih 100,000 Din, a je le deloma krita z zavarovalnino. Prememba imena občine. — Beograd, 10. septembra. Ime občine Pleterje v okraju Brežice se spremeni v občino Zdole. Bratec ustrelil sestrico. Devetletni Mirko Golob v Županjih njivah, občina Kamniška Bistrica, je na poti iz šole iz Stranj, našel na cesti lovsko pa-trono. Bil je sila radoveden, sti v Clevelandu, semeniščniki, duhovni, prelati, opatje, škofje in nadškof je. Ko so otroci in odrasli zaeno s cvetlicami, katerih so cleveland-ske ženske najmanj 50,000 darovale, tvorili živo monštranco, so ljudje klečali in glasno molili rožni venec in lavretanske litani-je, dočim so drugi prepevali slavnostne himne. Ko je bila monštranca gotova, je prikorakal z duhovščino kar-j se Um dala uporablti dmal-legat Hayes, papežev oseb- , pri c^etovi puški. Komaj je ni zastopnik. Prinesel je monštranco s sv. Evharistijo. Kora. prišel domov, je naglo slekel površnik, stopil k omarici iz kal je pod zlatim baldahinom,ka-:katero je vzel ^^ lovgko terega so nosili prelati. Vse j puško in z velikira veseljem do-ljudstvo je popadalo na kolena. znai, ^ je perona ravno prav. Ko je legat dospel do Oltarja je v svoji otroški nepremišljenosti odložil monštranco, nakar so mo-1 Je nastavil cev puške na sence gočno zadonele himne: "O Salu-! male komaj 21 mesecev stare taris" in "Tantum Ergo." sestrice in sprožil. Naboj je Prišel je čas 4:45 popoldne, otroku skoraj raznesel glavo in ko začne papež govoriti. Nepre- je bila seveda na mestu mrtva. šteta množica je umolknila in! _Q_ čakala v tajinstvenem pričako-j vanju, že dolgo po papeževem govoru so ljudje molčali. Sledil je blagoslov z Najsvetejšim in! - sedmi evharistični kongres je bil zaključen e Je d°sPel v nevvyorsko „ , „ , ... pristanišče novi, oziroma prvi Opomba uredmstva: Zadnjic, potni§ki k iz Poljske ala je, da ji začne gospa sama kaj pripovedovati, a ker tega ni storila, sklepala je, da ji nima nič dobrega povedati) in zatorej je ni izpraševala po ničemur. Tako je tiho in udano prenašala breme, katero ji je bilo naloženo. Človek se vsemu privadi. Ako nam kdo dragih umrje, mislimo, da se ne moremo ločiti od njega, in da ga ne pozabimo nikdar. A sčasoma se vendar le privadimo živeti brez njega. Od začetka ga pogrešamo povsod, kamor se ozremo; a bolj in bolj se prijaznimo z novimi razmerami. Rozi je bilo ravno tako, kakor bi bil njen mož umrl. Dostikrat se je pač tudi prigodilo, da je pozabila za trenutek na to, da njenega moža ni. Kmalu se ji je zazdelo, da ga vidi prihajati proti domu, kmalu zopet je menila, da čuti v veži njegove stopinje, ali da sliši glas njegov. Toda, ko le ni stopil v, sobo in ga le ni bilo od nobene strani, navadila se je živeti brez njega. Da, včasi jo je celo skrbelo, kako bo ko zopet pride. Ali si bo upal pogledati ji v obraz? In kaj mu naj ona poreče? Kako se naj vede proti njemu? Ali ga bo mogla imeti še kdaj rada? Odpustila mu pač bo, ali tistih občutkov ne bo mogla gojiti več zanj, kakor prej! Ne, nikdar več! Preveč je razžalil njeno rahlo čuteče srce! Bil je mrtev za njo, mrtev! Roza bi se bila morda do dobrega pokrepčala, če bi ne bile prišle druge skrbi, ki so jo vznemirjale. Bolezen je srečno prestala, a zdaj je pretila pa lakota! Nekega popoldne stopi tašča pred njo in reče: "Danes nimam kaj skuhati Moke ni, zabele ni, in sploh nobene stvari ne. Brez denarja ne dobim v prodaj alnici nič več ' Jemala sem med tvojo boleznijo • na upanje, in dokler ni poplačan ta dolg, ne upa mi nihče na novo. Ce imaš kaj shranjenega, daj, če ne, ostanemo brez jedi!" Rozi doslej še na misel ni bilo prišlo, da ji prete tudi od te strani stiske. Poprej so živeli od moževega zaslužka, med boleznijo pa še vedela ni, ji li česa manjka ali ne. Za njo so sicer, dokler je ležala, pošiljali poštarjevi dobre goveje juhe, a bilo je tudi drugih reči treba, in otrok in tašča sta tudi morala živeti. Zdaj pa so bile potrebe še večje, ko se jim na pošti ni videlo več tako potrebno IKtdpirati Roze. • Tako je bila Roza odslej poginoma prepuščena sama sebi. Ko bi bila trdnega zdravja, ne bilo bi ji to delalo tolike preglavice. Ali kaj, ko je bila še slabotna in ji ni šlo še nobeno delo prav od rok! Nekaj je imela pač še nahranjenega iz onih časov, ko je :mel mož pri zemljemercih dober zaslužek, a kako se prestra ši, ko ji tašča pove, koliko je dolga, in se prepriča, da je do malega že vse porabljeno. Začeli so se zdaj res grozni časi za Rozo. Stediti je bilo treba z vsako stvarjo. Komaj enkrat na dan so jedli gorko. Na eni strani ji je godla in godrnjala tašča, katera je imela izgovorjeno hrano, na drugi pa se ji je smilil ubogi otrok, ki je dostikrat kričal in jokal zaradi lakote, pa mu ni imela dati kaj. V teh stiskah je večkrat potožila, zakaj je Bog ni poklical k sebi, ko je bila bolna. Rešena bi bila vseh muk in težav. Grozno ji je bilo, kadar je gledala v prihodnost. Zdaj so imeli še toliko, da so jedli enkrat gorko na dan, a kaj, če jim poide še to? Kaj potem? Ali ne bo prisiljena prosjačiti? In kdo ji bo kaj dal? Nekega popoldne, ko je tako premišljala svoje žalostno stanje in vzdihovala k Bogu, da se je usmili in ji kako preloži, se nepričakovano odpro sobna vrata, in pred njo stoji — Grčar. IVecej za njim stopi tašča v hišo. Najbrž jo je gnala radovednost, kaj išče zopet ta tukaj. Rozi zastoji kri po žilah, ko vidi pred seboj svojega starega nasprotnika. "Dober popoldan!" pozdravi Grčar z onim priliznjenim gla-sem, ki je bil Rozi posebno zo-pern. "Moram vendar zopet enkrat pogledati, kako se imate. Slišal sem, da ste imeli bolezen v hiši. No, pa zdaj je zopet j dobro, kakor vidim. Da je člo-j vek le iz postelje, pa je boljše. Samo bleda si, Roza, bleda in] nič več tako brhka, kakor si bila!" Rozii pa ni vedela, kaj bi odgovorila. Različni občutki so jo prešinjali. "Zasmehovat me je zopet prišel," si misli, in sveta jeza se je poloti. aZpodila bi ga bila rada, toda bolezen in lakota sta jo potrli tako, da ni imela toliko moči v sebi, da bi mu bila pokazala svoj srd. Oči se ji napolnijo s solzami, in ne da bi ga bila zavrnila osorno, »prosi ga z jokaj Očim glasom: "Grčar, ali vam še ni zadosti, la trpimo? Ali nas morate Se •asmehovati v naši nesreči ? Varujte se, da ne doseže kdaj udi vas! Bog je pravičen in rečkrat kaznuje očito tiste, ki >e veselijo tuje nesreče! Poj-Jite vendar in pustite nas pri miru!" Grčar pa se je hlinil še nadalje in je rekel: "Kdo vas hodi zasmehovat? Kdo se veseli vaše nesreče? Ne vem, Roza, zakaj mi podtikaš vedno slabe namene? Ali veš, po kaj sem prišel? Pogledat sem prišel, ali česa ne potrebujete! I3upan sem, in županova dolžnost je pomagati, kjer je treba pomoči. Ako torej česa potrebujete, le govori in povej!" "O potrebujemo, potrebujemo !" poseže hlastno tašča vmes "Saj vidiš, kako smo izstradani!" "Zakaj mi pa ni prišel nihče to povedat?" reče Grčar. "U-božnega denarja res ni sedaj nič več, vsega sem že razdal; a ljudem, ki so mi nekoliko pri sr cu, pomagam tudi iz svojega rad. To imate za sedaj enkrat. Ce bo treba, pa še prihodnjič kaj!" Izrekši, vrže petak na mizo V tem hipu pa se loti Roze stari ponos. Prešine jo hipoma misel, kaj vse ji je že storil ta človek, in zdaj naj bi jemala miloščino od njega? Ne, tako se ne poniža za ves svet ne pred njim! Rajši vzame konec vsega hudega, nego da bi mu storila tako vpelje. - Skloni se po koncu in reče sicer s slabotnim, vendar odločnim glasom: "V stran s tem denarjem! Od vas ne potrebujem nobenega daru. Ce bom morala prositi, prosila bom pri drugih ljudeh, ne pri vas!" Izrekši, je hotela pobrati petak z mize in ga vreči Grčar ju nazaj, a v tistem hipu poseže tašča po denar in ga spravi, rekoč: "Pa res! Prav se ti podaje taka ošabnost! Glej glej! Boga zahvali, Boga, da ti hoče dati še kdo kaj! Ce hočeš umreti ti od glada, pa umri! Jaz ne bi še rada, akoravno ni že dosti manjkalo, da nisem! Bog ti plačaj, Grčar!" "Pa vi spravite!" reče Grčar. "Nekaterim ljudem se ne more nikoli ustreči! Ker me je en* krat imenovala sleparja, pa misli, da sem res, akoravno se je sleparstvo pokazalo vse drugje! Svojo dolžnost kot iupan sem storil, zdaj grem!" Izrekši,. odide. Dosegel je bil s tem, da je obdržala Rozina tašča njegov denar, dvojen namen. Ponižal je Rozo in skli-caval se je, če bi bilo treba, lahko na to, kako dober je bil pismonoševi rodbini. (Dalje prihodnjič.) Škof Schrem.be odlikovan Predzadnjo nedeljo, dne 29. septembra se je vršil v hotelu Cleveland, Cleveland, O., banket v počast našemu škofu Dr. Jos. Schrembsu od strani tu živečih Cehov in Slovakov.. Ker • je nedavno škof Schrembs dovolil, da se sme v farnih šolah kot obligatni predmet učiti o-troke tudi v kakem tujem, predvsem v njih materinem jeziku, je% češkoslovaška vlada zaty odlikovala škofa Schrembsa z redom belega orla, ki je najvišji red za lajike in cerkvene dostojanstvenike. Red je škofu pripel češkoslovaški konzul Dr. Ja-roslav Gardavsky. Zaeno je češka katoliška zveza imenovala škofa Schrembsa častnim predsednikom. Amerika gradi 23 novih bojnih ladij Washington, D. C. — Mornariški oddelek ameriške vlade je te dni oddal pogodbe za gradnjo 23 novih bojnih ladij. Privatne ladjedelnice bodo zgradile en parnik za prevoz zrakoplovov, tri torpedne rušilce po 1,-850 ton vsak, 5 rušilcev po 1,500 ton vsak in tri podmornice. — Vladne ladjedelnice pa bodo zgradile eno težjo križarko po 10,000 ton, sedem 1,500 tonskih torpednih rušilcev in tri podmornice. Vse imenovane bojne ladje bodo veljale Zedinjene države skoro $60,000,000. V bližnji bodočnosti bodo oddani kon-trakti za zgradnjo nadaljnih 32 rušilcev in 15 podmornic. Ogromni dohodki davkov na pijačo Washington, 2. oktobra. — Zvezni zakladničar računa, da bodo davki na vino, pivo in žganje prinesli tekom tekočega fiskalnega leta najmanj $500,000,- 000, ali več kot še kdaj prej v zgodovini Zedinjenih držav. Krvave številke Chicago, 111. — Število ubitih in ranjenih pri avtomobilskih nesrečah v mestu Chicagu od 1. januarja 1.1. je bilo 13,000 do 28. septembra. Do tega dne je bilo 540 oseb ubitih in 12,460 ranjenih. Kraljica morja London, 30. septembra. -tfovi francoski parnik Norman-die katero nazivajo sedaj "kraljico morja," je danes priplul iz New Yorka do Bishop Ročka v treh dne in 23 urah. Prejšnji rekord tega parnika je bil štiri dni, tri ure in 28 minut. V najem Se odda slovenski družini » lepo urejena bungalow na 4639 So. Karlov Avenue, Chicago, 111. Cena zmerna. Pojasnila se dobe na: 4641 SO. KARLOV AVE. CHICAGO, ILL. HITRA DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO PO LEPI IN PRIJETNI JUŽNI PROGI na alove&h parnikih Italijanske parobrodne druibe Poskusite se enkrat peljati po tej tanimlvi proti. Morje je t obče mirno; voinja privlačna tekom celega leta, tako tudi ekonomska. Vprašajte za pojasnila vaietta potniškega »renta iti se prepričajte. Izborna kuhinja, kjer se vam servira dosti vina. Potujte na teh modernih parnikih. ki spadajo ▼ vrsto najhitrejših in najlepših na eelem svetu. Lahko dospe te s brzovlakom is Genove aH Trsta naravnost v Vaš rojstni kraj. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO ROMA, 7. decembra — VULCANIA, 11. janaarja PREKO GENOVE — 15 UR V JUGOSLAVIJO p Poizvedba S tem ..,iščem rojaka Johna Maurin, (Kroje), doma iz vasi Vimolje pri Črnomlju, fara Nemška Loka cb Kolpi, Dolenjsko. Ce kdo izmed cenjenih čita-teljev tega lista ve za njegov naslov, naj mu to sporoči, ali r»aj se pa dotičnik sam pismeno zglasi pri podpisanemu, ker mti imam nekaj zelo važnega za sporočiti. Joseph H. Sterbentz Sr, 307 Grant Ave. | Eveleth, Minn.; Pottni tajnik Farley odstopi v januarju Washington, D. C. — Glavni upravitelj pošte James A. Farley bo v prihodnjem januarju resigniral na temelju zanesljivega poročila. Farley prevzame aktivno vodstvo demokratske stranke v politični borbi v prihodnjem letu. Njegovo čast poštnega tajnika pa dobi Frank C. Walker iz New Yorka. VAŽNO ZA VSAKOGA CADAB pošiljat« 4tui t atari kraji KADAB sta namenjeni v atari kraji KADAB talita koga te starega kraja; KADAB rabit« kako pooblastilo ali kak« te jave a« atari 'iraj a« ebrait« mm hi K ARTS prodajamo te vs« boljša parnik« p« najnišjl mi! te ««v«da tudi «a va« Potniki m ■ Mila »osrvdovaajaas veda« zadovoljni. Denarne pwMIJfce tevrfojen« tote* b tanealjivo po dnevnea karta JUGOSLAVIJO \ V ITALIJO V Za • t."t 10« Din Za 1.15 200 Din Za '..SO tOt Din 7« 11.7* £00 Din Se >8.(0 1.000 Din Za | 9.36 100 Lir Za la.Zš 200 Lir Za 44.40 Š00 Lir Za 81.20 1.000 Lir Za 17t.00 2 000 Ur SKUPNA POTOVANJA Za 47.00 1,000 Dial Za StS.OO 1.000 Lir Narsdsas caa« a« poirri*M praosesate. kako. i« kur«. PailljMM tudi d.aar braojava. te terršujaas« tepUčite v d«la/)ik V Taftna Ustnam in Ur«* a j«, te »Uit« na preja« ae drogi« poalušit«. m mm ta peiMBila. Slovenic Publishing Co. (Olaa Naroda—Tra val Bureau) >11 Weei 11 8t New Ter k. N. t ŽELITE POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN? Tedaj naročite najnovejšo knjigo, ki ima v«e podrobne podatke za državljanstvo, in ki se dobi samo pri Ameriška Domovina 6117 St Clair Ave. Cleveland, O. Cena samo 20e Poizvedba Iščem svojega sina Mike Uhernik. Pred 13 leti je živel nekje' v Kaliforniji, zdaj pa ne vem kje da je. Ako kdo ve zanj, naj mu pove, da ga išče njegova mati, ker ima za dobiti nekaj denarja po svojem očetu. Mary Uhernik 1117 School St. Pueblo, Colo. (Adv.38.39.40) Rojakom, ki bodo potovali v stari kr»j za Božič, se nudijo sledeči dobri parniki: 30. nov —CHAMPLAIN na Havre 6. dec.—MAJESTIC na Cherbourg 7. dec.—ILE DE FRANCE na Havre 14. dec—BERENARIA na Cherbourg 15. dec —EUROPA na Bremen Pišite nam po vozni red in cenik parnlkov. , Ml zastopamo vse linije in parnike ter vam v vsakem slučaju lahko postrežemo. CENE ZA POŠILJANJE DENARJA Za t 2.7 6 100 Din|Za t »-25 100 Za t.lt 200 Din Za 1H.20 200 Lir Za 9.« 400 I)in Za 27.00 300 Lir Za 11.75 600 Din Za- 44.Oo 500 Lir Za 23.50 1,000 Din Za 87.50 1.000 Lir Za 47.00 2.000 DinjZa 174.00 2.000 Lir ker ae cene les to menjajo, so navedene cene podvrš«ne spremembi gori ali doli. Pašlljamo tudi v daterjth. NOTARSKI POSLI Ako rabita pooblastilo, izjavo, pogodbo ali kaka drago notarsko listino nam pišit« za nadaljna pojasnila. ' LEO ZAKRAJSEK General Travel Service. Inc. m East 72 St. New York. N.Y. REX Najhltrajtl parnik *a južni črti 19. okt — 16. nov — 14. dec. CONTE DI SAVOIA Edini grro-stabilteiraa plavajoči brod 2. nov. — 30. nov. — 28. dec. Obrnit« s« na kateregakoli natega pooblaščenega agenta ali na 1000 Cheatar Ave., Cleveland, Ohio. ITALIAN LINENS V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAD VSE LJUBLJENEGA SOPROGA IN DRAGEGA OČETA Leo Majcen ki nas je za vedno zapustil dne 13. oktobra, 1934. Tvoja bridka smrt nenadomestljivi soprog in oče bo ostala za nas nepozabpa; zato v srcih polni tuge sleherni dan mislimo na Tebe. Mesec oktober je zopet v deželi, lepe jeseni razsiplje nam kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas. Dragi soprog in prelj ubij eni oče, zgodaj, prezgodaj odšel si od nas; srce nam poka, duša nam joče, ker je za vedno utihnil Tvoj glas. Hladna Te zemlja že leto dni krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš, • " solnce jesensko na grob Ti res sije, v duhu pa večno med nami živiš. Mirno in sladko v grobu le spa vaj, v mislih med nami bodeš vsak čas, dokler nas zopet skupaj ne združi ob vstajenju angelski glas. dfelujoči ostali: Mary Majcen, soproga; Hedvig, hči; Leo in Roman, sinova. Sheboygan, Wisconsin, 8. oktobra 1935. VELIKA RAZPRODAJA slovenskih gramofonskih plošč 3pi ošče za 99c RAZPRODAJA TRAJA IX) 1. NOVEMBRA ALI DOKLER ZALOGA NE POIDE 19.' K>, m Zdaj je čas. da si preskrbite za mal denar lepo dcniače slovensko petje, lepe slovenske valčke, koračnice, poskočnice. itd. rekordirane na Columbia in Victor ploščah. Take pnlike naj-biže več ne bo. V vašem interesu je. da si nabavite tekom te razprodaje čim več teh plošč morete. Na razprodaji so samo tu v tem seznamu navedene plošče in ne druge. Za slučaj, da zaloga, katere tu navedene plošče poide in bi jo vam v takem slučaju ne mogli dati, navedite vedno v takem slučaju Številko kake druge plošče, ki bi jo radi na mesto prvih, če bi nam slučajne podle. Z naročilom je poslati potrebni znesek v Money Ordru. ali gotovini. Po C.O.D (po poštnem povzetju* teh plošč ne pošiljamo radi previsokih peštnih stroškov za C.OD. V slučaju, da kdo Zeli. da se mu ploščo pošlje po C.O.D. mu radi ugodimo, toda poštne stroške za C.O.D. dodamo h kupni ceni in jih mora naročnik plačati sam. Navadno poštnino pa plačamo mi. Plošče, ki so na razprodaji so: COLUMBIA PLOŠČE 25010—RADUJ SE ČLOVEK MOJ. SVETI VEČER, poje duet Perdan <5: Perdan. 25057—SLOVENEC SEM. PERICE, poje moiki kvartet Jadran. 25084—NOČNI ČUVAJ, PEVEC NA NOTE, pojejo člani kvarteta Jadrana. 25091—VSI VERNI KRISTJANI, OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI, poje Anton Šubdj. 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO, ŽIVELA JE ENA DEKLICA. Adrija, spremlja Dajčman. 25130—VELIKONOČNA. 1. in 2 del, moški in ženski glasovi. 25131—LOVSKA. KDOR HOČE FURMAN BIT, ženski duet. 25138—VESELA URŠKA, valček, RIBENČAN URBAN, polka, igra Hojer Trio. 25139—KADAR BOS TI VANDRAT ŠEL, duet, USPAVANKA, duet, pojeta gospodični Lausche-Welf in Udovič. 25J51—MAMICA MOJA. KESANJE, poje g. Anton Šubclj. 25165—PRI OKNU JE DEVA SLONELA SPOMINEK, duet, pojeta Belle in Plut. 25166—MICKA, valček. . V TIVOLI, valček, igra znameniti Lorandov orkester. 25168—OJ DEKLICA POVEJ MI TO . . . KO NA PLANINE, pojeta Belle in Plut VICTOR PLOŠČE 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del. korni pevci Adrije. 23008—POD DVOJNIM ORLOM, krasna koračnica za ples. DUNAJ OSTANE DUNAJ, citre in Trio. 23010—DVA GORENJSKA SLAVČKA. SPOMIN NA BLED. ženski duet s sprem, klavirja. 23012—TO JE NEMOGOČE, dvokoračen ples. TAJNA LJUBEZEN, valček, igra orkester. 23018—KRASNA MARICKA, šotiš, V DIVNI DOLINI, znameniti lAndlerjev orkester. 23025—PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA. OH, OH. URA ŽE BIJE, poje Mirko Jelačin. 23026—POBIČ SEM STAR ŠELE 18 LET. JURIJ BENKO, VZEMI LENKO, poje Jurij Jelačin 23027—PA KAJ TO MORE BIT . . . MENE PA GLAVCA BOLI. poje Mirko Jelačin 23028—VSI SO PRIHAJALI. MLINAR, poje Mirko Jelačin. 80332—AMERIKANEC NA OBISKU. 1. del. AMERIKANEC SE POo^AVLJA, 2. del, pevci Adrije s sprem, harmonike. ^ 80333—V KRČMI. 1. in 2. del s petjem, pevci Adrije s harmoniko 81204—ČARLOTTA. iotiV NA BREGU, valček, igra znameniti češki kvartet. 81454—OB TRGATVI. 1. in 2. del, pevci Adrije. 81455—KRANJSKA KORAČNICA. HOLZHACKER, koračnica, igra znameniti Olbrigs trio na citre. Manj kakor tri plošče se ne razpošilja NAROČILA JE POSLATI NA: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois omci or ry»ugatkw •m PAGE NO. 41 — VOL. IX. The Spirit of a *R*it*Oenated KSKJ" "A1X FOR FAITH HOME AND NATION" CLEVELAND, a, OCTOBER, 8, 1935 * * * * * MEMBERSHIP DRIVE PASSES $600,000 MARK PENNSY BOOSTER CLUBS TO MEET M PROPOSED UNIFICATION OF GROUPS Pittsburgh, Pa.—The organized booster clubs of Western Pennsylvania are making large strides in organizing an association of five clubs destined to make a group united in principle toward a general progress of welfare of the many other KSKJ settlements in the vicinity. One of the main purposes will be to make the youth KSKJ conscious. Sunday, Oct. 13, has been selected the date for such a compromise and the date for the inauguration of the plan. It is hoped that at this meeting a permanent board will be set up and a fitting set of bylaws and regulations outlined. The site of the meeting is in the Slovenian Auditorium, 57th and Butler Streets, Pittsburgh. So far there has been little or no attention given the booster club idea and its plans; the real purpose of such clubs, their definite goal. There seems to be no united action. Booster clubs are being organized throughout the Union in. slipshod manners with the result that very few remain in any IN THE BEGINNING Frances J&ncer The acorn is very small—the oak is stately and strong. The spring is hidden in the rocks or hillside—the babbling brook winds the way through the valley incessantly — the river rushes on to lakes and oceans, and these carry the shipping of the world. All big things have as their start something that seems very small, almost negligible. The little things soon grow into something big. The careful doing of the little details is usually the foundation for the accomplishment of any big thing. Those who haven't the disposition and liking to do little things with thoroughness cannot be safely entrusted with larger duties. If one does the little things well, it follows that the bigger things will be done well later. This has been proven true of our KSKJ. From a small beginning we have the big organization, the fraternal Union, waving its flag on high, welcoming the next generation, yet kindly admonishing them to have and to hold all that has been entrusted to their care and upkeep. From a small beginning we have athletics in the KSKJ. What an acorn the first Midwest Bowling Tournament proved to be. Today, it is the sturdy oak, the Junior Convention in the Midwest, and an annual affair. Similar acorns have been planted in the East and Far East. The first requisite of a good member of the KSKJ is that he shall be able and willing to pull his own weight; that he shall not be a mere passenger, but shall do his share in the work that is handed down from generation to generation, and furthermore, that in doing his work he shall show, not only the capacity for sturdy self-help, but also self-respecting regard for the rights of all way active after the first fervor wears out. The real aim of the western Pennsylvania booster club convention on Oct. 13 will be to form just such plans and ideas of booster club existence and activity so as to encourage further organization of them. The delegates from each of the five clubs are asked to give the matter their deepest consideration. F. J. Sumic. Social Workers Require Professional Training "Training for social work cannot be less, and must not be radically different along general lines, than the training given for any other profession," stated the Most Rev. James H. Ryan, Bishop-elect of Omaha and rector of the Catholic University of America, Washington, D. C., addressing the 25th national conference of Catholic Charities at Peoria, 111., Oct. 1, 1935. After briefly reviewing the history of the training for social workers, and the manner in which it has gradually become a part of the university organization, Bishop Ryan continued, declaring that as a profession "social work is doomed if it looks for the training of it3 workers outside the university and according to standards which the university cannot and will not accept." Developing his theme, Bishop Ryan said, "Training for social work must not be narrow, must not be exclusively vocational. It must widen out, much more, I venture to think, than even the most advanced members of tl at profession, at least in this country, are unwilling today to concede. It must follow closely the educational history of the other great professions. Social work must work out its salvation according to the laws of academic evolution or it will I perish in the struggle. "Too much emphasis on i training in case work or in any other vocational aspect of the field can only lead to disaster. ;The really important thing for every school of social work is training in social philosophy, the giving of a general back-Igrbund to meet the tasks which the future will present to the worker,- together with enough vocational training as required to start him out right. Any other emphasis is. false, that is what the academic people are j convinced of, and will lead nowhere except to a generation (Continued on page 8) ' PUEBLO ST. JOSEPH S NO. 7 TEAM KSKJ DRIVE FOR NEW MEMBERS RESULTS IN $100,000 NEW INSURANCE WRITTEN FOR MONTH Twelve Societies Pass Quota Mark; Five Groups Lack But One Member to Make Goal The vice presidential campaign now in progress is gaining momentum, according to a campaign notice issued last ST. JOSEPHS, NO. 7. KSKJ TEAM WHICH G AVE A GOOD ACCOUNT OF ITSELF DURING THE PAST SEASON • Front row, left to right: John Jesik, Alec Prelesnik, William Zupancich, Jimmy Zupan-cich, Mascot, Henry Jesik, Tony Wodishek, Eddie Trontel, Louis Trontel. Back row, left to right: Stephen Zivna, Manager, Trank Perko, Eddte Zupancich, Rudolph Mikatich, William Mikatich, Frank Krasovec, William Krasovec, Nick Mikatich Jr., Business Manager. Frank Papish, star hurler and Frank Zupancich, trainer were not present when picture vas taken. JOLIET BOOSTERS CALL SPECIAL MEETING, OCT. 14 Joliet, 111.—A special meeting is called for the Joliet Boosters Club Monday, Oct. 14, at 7:30 p. m. in the clubrooms. All members are urged to attend this meeting. The bowlers who were present at the last meeting are asked to be there, for a league will be formed for the men and women. The entertainment committee is also asked to be present in order to set a date for a card party in the near future. Regular business will also be in order at this meeting. C. L. P. CHANGE MEETING DATE Aurora, Minn.—The regular meeting date of the St. Mary of the Holy Rosary Society, No. 131, has been changed to the third Sunday of the month, 9 a. m., in the usual meeting place. In the event that Mass will be offered at the same time as the meeting is scheduled, then the meeting will follow the Mass. Previously the meeting were held on weekday nights. All members are asked to make a note of the change and to attend th enext meeting. -o—- DEADUNE NOTICE The regular Our Page deadline is 8 a. m. Fridav. BANQUET, DANCE BILLED BY SOUTH CHICAGO SOCIETY Chicago, 111.—A banquet and dance will be the first social affair to be staged this year by the St. Theresa's Society, No. 225. The banquet will get under way at 6 p. m. Oct. 13 in the Sacred Heart Hall, 96th St. and Exchange Ave. According to the order of the society, each member is to take two tickets, one for herself and one to be sold. The ticket will admit to the chicken dinner and the entertainment which is t ofollow. Tickets are 50 cents J per person. CATHOLIC THOUGHT ON THE FAMILY AND ITS NEEDS members and Supreme Officers of our KSKJ. Our interests in this fraternal organization aj*e at bottom common; in the long run we go up or down together. It is our duty to forever go upward. No one of us can make the KSKJ move on very far, but it moves fast if each and every one of the large number of members does his duty. From small acorns tall oak trees grow. Frances Jancer. The Rural Communtiy and the Family The right of the farm to an important position in national economy is based on considerations of its relation to the family as well as of its position as the original source of the supply of food and clothing. For the farm may rightly be described as the native habitat of the family. The rural family bears an important relation to the problems of education and recreation confronting Catholic country communities in the present period of rapid change. While it may be said that wholesome family life in Catholic rural communities will depend upon the zealous spiritual leadership of the rural clergy, it must be recognized that the effectiveness of such leadership will be conditioned by the alertness and intelligence of lay cooperation. In the sparsely settled rural districts, above, all, there is an imperative call for the organization of Catholic action in the sense set forth by Our Holy Father, Pius XI, if family life is to measure up to the possibilities of its rural environment and to the ideals of The Holy Family.—Most Rev. | Edwin V. O'Hara. Recreation and the Family I Modern social conditions i have brought about striking 'changes in American family | life. For one thing, the mem-ibers of the family take comparatively little recreation in common. The cornerstone of Catholic recreational work should be the parish club just as the parochial school is the cornerstone of our educational system. . . . The well-organized parish club will include card Reporters! If your news story or article is important enough to be sent to Our Page, it is important enough to be sent in on time. We can't give you an Our Page without following order. The deadline Frid&y, 8 a. m., will be strictly enforced. Extension of time will be granted for special events only when arrangement is made by the reporter. The above ruling^ applies to all. There will be no exceptions. rooms, game rooms, libraries, an auditorium or hall for amateur dramatics and other gatherings and athletic teams, with Scout Troops for the younger boys and girls. . . . Catholic organizations can help the good work by building Iclub houses, by conducting j training courses, by sponsoring camps, and by raising the funds ! necessary for these activities. There are uninformed persons who still look upon recreational work as a comparatively minor form of social action. Those who are closely in touch with social conditions, however, will realize that one of the most urgent challenges to Catholic social action today is the necessity of supplementing family life by organized and supervised recreation.—Rev. Dr. Paul Haniy Furfey. Christian Education and the Family When it comes to choosing a school for his children, the Christian parent will be guided by the laws of the Church. Ho will know without being told that the kind of education he is giving in the home, cannot be supplemented by agencies that are strangers to Jesus Forecast Success for Waukegan Alumni Dance Waukegan, 111.—The various committees who are busily engaged in planning the annual alumni dance of the Mother of God Church have reported such an enthusiastic response by all the grads, as well as the public in general, that there is no doubt about the event being the most successful ever planned by the club. Thef finishing touches are being given the decorations, which are somewhat different from that used formerly, being an azure and a national blue instead of the traditional orange and black. A new feature this year will be the novel dance programs, through the courtesy of our patrons and patronesses who so graciously assisted in obtaining them. We regret that the list is not ready for publication at this time of writing. Dick Ames and his Ambassadors, a 10-piece dance orchestra, has been selected to play between the hours of 8:30 to 12:30, the dance platform completely transformed by a profusion of palms, ferns and flowers, through the courtesy of the Dilger Florists. Members of the different committees/ who worked with untiring efforts to make this affair an outstanding success, I are: John Cankar, Joe Slana, Vic Petrovič, Millie Gerchar, Frances Lesnak, Hilda Pusta-ver and Marie Grom. An invitation is also extended to our neighboring towns to attend this dance. The date is Saturday, Oct. 12, at the Mother of God Auditorium, the time 8:30 p. m. Scribe. week by Joseph Zalar, supreme secretary. The membership drive which opened in March has to date enlisted 1,021 new members (564 in the adult department and 457 children) for a total of $601,650.00 new insurance written. In the month of August Vice President Pavlakovich's section wrote $23,550.00 to lead for the month. Vice Prexy Lekan signed $19,150.00 for second p'ace, while Vice Presidents Germ and Nemanich followed in order. To date the following socie-ti3s have made quotas: Nos. 235, 153, 187, 246, 169, 249, 4, 152, 161, 174, 206. Societies that need but one new member each to reach quota are: Nos. 166, 190, 214, 225 and 242. Talk success, think success, expect success. Never under any circumstances admit the possibility of defeat. Christ. The experiences that his children undergo at home and at school must be continuous. He will not face them with the problem of trying to serve two masters. The child of a truly Catholic parent will be in a Catholic school. Yet the parents' obilgations does not end here. He will strive to keep in touch with the school that he may co-operate intellingently with the teachers and afford them an opportunity of co - operating intelligently j with him. The parent-teachers organization, where it exists, affords a splendid medium for ^his cooperation. It makes for that mutual understanding between home and school which is necessary for two institutions that are doing funda- FATHER FORGETS mentally the same work. Dr. George Johnson. -Rev. By W. Livingston Larned Listen, son: I am saying this as you lie asleep, one little paw crumpled under your cheek and the blond curls stickily wet on your damp forehead. I have stolen into your room alone. J ust a few minutes ago, as I sat reading my paper in ^he library, a stifling wave of remorse swept over me. Guiltily I came to your bedside. These are the things I was thinking, son: I had been cross to you. I scolded you as you were ^dressing for school because you gave your face merely a dab with a towel. I took you to task ioj not cleaning your shoes. I called out angrily when you threw some of your things on the floor. At breakfast I found fault, too. You spilled things. You gulped down your food. You put your elbows on the table. You spread butter too'thick on your bread. And as you started off to play and I made for my train, you turned and waved a hand and called, "Goodby. Dac^ly!" and I frowned, and said in reply, "Hold your shoulders back!" Then it began all over again in the late afternoon. As I came up the road I spied you, down on your knees, playing marbles. There were holes in your stockings. I humiliated you before your boy friends by marching you ahead of me to the house. Stockings were expensive—and if you had to buy them you would be more careful! Imagine that, son, from a father! Do you remember> later, when I was reading in the library, how you came in, timidly, with a sort of hurt look in your eyes? When I glanced up over my paper, impatient at the interruption, you hesitated at the door. "What is it you wanted?" I snapped. You said nothing, but ran across in one tempestuous plunge, and threw your armj (Continued oa Page 8) ANNUAL ELECTIONS DRAW NEAR, GIVES SUGGESTIONS Brooklyn, N. Y.—Premature dead-heads, and no one need to as this topic may seem, the fact tell you your choice, still remains that there are but The biggest mistake very two more monthly meetings be- many make is to refuse nomina. fore the December election tions. The yhaven't got the!music. BARN DANCE Pittsburgh, Pa.—All local and nearby KSKJ people are invited to attend the barn dance to be given Oct. 9 in the. Slovenian Auditorium by the S. W. U. Branch No. 26. A famous radio orchestra will furnish the Homespun music will GOLF CHAMP BENEFIT DANCE meeting. Have you given this nerve to be leaders, although any amount of serious thought? some are more capable than Has it occurred to you that now they are aware of. Do not re-is the time to select the men or fuse nominations. Be the mai\ women whom you think will or woman enough to accept, qualify to your way of think- Get off that back seat and take ing? Will you be ready, on the reins, for then, and only election night to nominate and then will your eyes open up and fight for certain people whom see light from a new angle. It you know are capable of hold- will make you a more loyal ing office successfully, or will member. Get away from the you just nonchalantly pick cer- habit of re-electing the same tain friends of yours, although people year after year. New of-you honestly know that there ficers bring new ideas, new-are others more capable? Will ideas bring new accomplish-vou allow jealousy, enmity orments and new accomplish-friendsh'p to rule your sound (ments bring new successes. Va-judgment? Has it ever entered r.'ety is the spice of life. 'ollow in the lower hall after the regular dance program. Come one and all in your work-a-day costume or Sunday-go-meetin' outfits. Waukegan Dramatic Club Takes New Name your mind that.the election of officers is a very delicate busi-Be fair to yourself! Be necs This pertains to everything in life. Compare the past records and deeds of the various loyal to your club by using : members of your society. Cer-sound and sensible judgment. I tain individuals will stand out In this way you will help your foremost and those are the per- society and also the K^KJ. Seventy-five per cent of the success or failure of your society depends upon the men you select as your officers. sons of your choice. In order to have a successful election remember these five simple rules: 1. 100 per cent attendance. 2. Sound judgment at nom- There is no excuse for any-linations. one in not knowing for whom 3. Forget friendship, enmity to vote, for even though you or jealousy, may be a new member and this j 4. Do not un derestimate is your first election, if you've youth. been active and attended meet-1 5. Compare deeds of present ings regularly you can readily | officers with that of ex-officers fee the men of your choice, and committeemen. Judge them not alone by their John P. Staudohar. ■ deeds, for what good are deeds if they're not successful. If you happen to be an old member you've seen officers come and go, you've seen their successes and their you've seen those that were a live-wire and those that were ANNOUNCE PROBATION PERIOD FOR SOCIETY FATHER FORGETS (Continued from Page 7). around my neck and kissed me. Joliet, 111.—Young men over failures, 16 of St. Joseph's Parish, you are eligible for membership in the Young Men's Holy Name Society of St. Joseph's Church. The solemn reception into the | society will take place on Sun- | day, Jan. 12, 1936,-at a special 7 o'clock Mass. ,. — In order to prove their sin- and your small arms tightened !__..„ ,, . . , _ , * , , >ceritv all candidates are re- with an affection that God had quired tQ fulfm a probation set blooming in your heart and , whkh consi?ts of fajthful at_ which even neglect could «ot tendance at monthly Holv Com-wither. And then ,you were munion and mQnthly meetinp gone, pattering up the stairs. for at ,eagt three m6nthg beforc Well, son, it was shortly aft- U solemn reception The next erward that my paper slipped , period of probation begina wfth from my hands and a terr ble j monthly Holy Communion on sickening fear came over me.|Sunday. 0ct 13 at the 6 Waukegan, Ill.-t-The Mother of God Dramatic Club met Oct. 1 and chose a new name, the Mother of God Actors' Guild. The meet'ng date for the club was set as the third Monday of each month. The first play selected, "The Attorrev for the Defense," will be presented about the first of November. Eugene G. Hafer is the author of the four-act drama and Marie Grom will direct the cast of 10 in the production. The guild is starting plans for another pla>» to be given soon after Christmas. The meeting Monday night was well attended. Frances J. Pozes, Scribe. -o- REASONS WHY YOUR CANDIDATE SHOULD JOIN THE KSKJ Pittsburgh, Pa.—All KSKJ boaster clubs are invited to attend the St. Nicholas benefit dance to be held at Slovenian Home, 57th and Butler Streets, Lawrenceville, in Pittsburgh, Tuesday evening, Oct. 15. The music will be furnished by Ken Francis' Isle of Blue Orchestra and the famous Croatian Aces Tambouritza Orchestra, who broadcast weekly over stations KQV and WWSW. Frank Grom FRANK GROM TOPS MIDWEST GOLF TOURNEY What has habit been doing to o'clock Mass and monthly me? The habit of finding fault, j meeting on Monday evening, of reprimanding—this was my 0ct 14 7:30 o'clock. John A. Mutz., Pres., Young Men's Holy Name Society, St. Joseph's Parish, Joliet, 111. reward to you for being a boy. It was not that I did not love you; it was that I expected too much 6f youth. It was measuring you by the yardstick of my own years. And there was so much that was good and fine and true in your character. The little heart of you was as big as the fewn itself over the wide hills. This was shown by your spontaneous impulse to rush in and kiss me good-night. Nothing else matters tonight, son, I have come ! - to your bedside in the dark-1 Hiccough ness, and I have knelt there, i Hiccough is usually due to ashamed.! overeating and indigestion. It It is a feeble atonement; 11 is caused by a spasmodic con-know you would not understand traction of the diaphragm, the these things if I told them to great muscle which separates CONVALESCING Joliet, 111.—Miss Josephine Horwath, 2288 N. Nicholson St., Lockport, 111., underwent a major operation, Sept. 27, at St. Joseph's Hospital and is now convalescing at her home. -o- HEALTH HINTS 1. Because of its excellent insurance system, second to no other like organization. 2. Because it is a true Catholic fraternal organization, exemplifying in practice the spiritual concept of fraternalism. 3. Because of its social, educational, charitable and philanthropic endeavors. 4. Because the member will become affiliated with an organization which has done and continues to do effectual service in behalf of those within its ranks. 5. Because he will associate himself with more than 35,000 stalwart Catholic men and women. 6. Because the KSKJ is recognized by the hierarchy and clergy as a Catholic fraternity —alert, vigilant, and watchful n those matters which affect its members in the r holy religion. 7. Because the KSKJ is a patriotic organization upholding government institutions and teaching American principb? in all its programs. » 8. Because it is a center of Catholic Action, appeal'ng to the zeal, intelligence and wholesome pride of its members. 36-Hole Match With Frank Ogrin Jr. Breaks Tie JOE PERKO THIRD Champ Receives Trophy Through Courtesy of Athletic Board Visitors registered in Yellowstone Park this year from every state, five territories and twenty-five foreign countries . you during your waking hours. But tomorrow I will be a real daddy! I will chum with you, and suffer when you suffer, and laugh when you laugh. I will bite my tongue when impatient words come. I will keep saying as if it were a ritual: "He is nothing but a boy—a little boy!" I am afraid I have visualized you as a man. Yet as I see you now, son, crumpled and weary in your cot, I see that you are still a baby. Yesterday you were in your mother's arms. the chest from the abdomen. This is the reason that holding the breath as long as possible will usually cure it, as the air in the chest forces the diaphragm down so it does not contract. Drinking a large glass of water in small sips without taking a breath has exactly the same effect. The reason that a scare stops hiccough sometimes is because this causes the patient to take a long breath. If none of these methods are successful, vomiting by removing the irritating material from the your head on her shoulder. I stomach will almost always have asked too much, too much, cure the hiccough. Waukegan, 111. — Frank Grom, member of St. Mary's Help Society, No. 79, was crowned as the second golf king of the Midwest KSKJ golf tournament which was held at the Bonnie Brook golf course on Sunday, Sept. 21. In the tourney a tie resulted which was finally settled in a 36-hole match between Frank Ogrin Jr. and Frank Grom on Sunday, Sept. 29. Joe Perko of Chicago landed third position n the low gross column with an 82, followed closely by Joseph Drobnick with an 83. John Ar-tac took the low net prize of $5 in merchandise. Blind bogey prizes were won by Joe Perko of Chicago and John Marinsek of North Chicago. The day was marked by absolutely perfect golf weather and offered those golf addict? a wonderful opportunity to gar ner fine scores, however, the going seemed to be a bit rough ;ven with calm weather and scores in the low 80s were features of the day. Grom was awarded the beau-Mful silver trophy which war donated by the courtesv of Athletic Commissioner Frank lanich through the KSKJ Athletic Board. In the evening following the golf tourney the KSKJ golfers met at the Mother of God parish hall for a grand get-together party which was i fitting 19th hole celebration. -o- - LIFE CONTRIBUTORS In submitting contributions to Our Page, please consider the following: 1. Use one side of paper only. 2. Manuscripts written in pencil will not be considered. 3 If possible typewrite material, using double-spacer 4. All contributions must be signed by author Name will be withheld from publication by request. 5. Material must be received by Our Page not later than 8 a. m. Friday prior to intended publi-cation. 7. Address communications to Our Page. 6117 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. REPORTERS Baraga Julie Krulce Julia Barga Louis Luko Julius Bevec John Maleckar Val. Bremsek Helen Novak J. E. Frankovic Mollie Petan Charles Grom Marie Polutni* M. T. Jancer Frances Snyder Joseph Kastelic William Staudohar J. P. Klun Joseph J. Suich John J. Kochevar M. G. Svegel Peter Jr. Kompare E. F. Umek John Kotnik John Yapel B. Zabkar Frank Editor: Stanley P. Zupan. At times life is serene tranquility And then a turbulent futility— L;fe is hectic and quite mad; Often pathetically sad. Life is a continuous round of toil, * ' Ludicrous, fantastic—full of turmoil— Life is chaotic—then bland ; It is hard to understand. • i Life is filled '-with breathless hopes and desires; With intense despair and consuming fires— To youth life is intriguing; To age life is fatiguing. Life is but a fleeting illusion And we are part of its confusion— Life is incomplete— But isn't it sweet? —Joanne Zupančič. In the Hail Mary. Social Workers Require Professional Training ■ ", (Continued from Page 7) of workers technically trained, but not truly progressive. "The Catholic University of America recently established a School of Social Work because it was convinced that training for social work properly has a place in a university, and, secondly, it felt obligated by reason of its special mission, to contribute its share to the welfare of the Catholic body by assuming leadership in a movement whose potentialities, viewed from any angle, are immense. "But, in founding this School of Social Work, the university is convinced, that like other schools within' its structure, it will rise or fall through its contributions to scholarship. Catholic leaders throughout the country look to the school to help them construct the foundations of a social program, look to it, too. for leadership and guidance in meeting the practical problems.which confront them." Concluding his address, Bishop Ryan stated : "In social work today, we are getting back more and more to fundamentals. We are asking ourselves what meaning does it have for man. How far does it promote the basic purposes of man's nature? True social philosophy must not think merely of man's material progress. It must not measure its program by the things that appeal to man's whims and fancies. It must look toward objectivity, ft must look toward acceptable ethical standards in all busi r»ess, political and social rela tionships. It must look to the *tate, it is true, to enforce many Df the objective standards it needs. "However, while it depends on the state for many of its standards, it must also beware of the state.. It must be on its ?uard lest the state take unto itself everything, for once the *tate has acquired control over a few qf the important spheres of life, it will be tempted to extend its control to all life. "For myself, I think that as long as the training of social workers keeps in close touch with the university, is guided by university standards, and operates accor<}ing to univer KSKJ ATHLETIC BOARD Athletic Commissioners Commissioner of Athletics: Frank Banich, 2015 W. 22d PL, Chicago, III. Zone 1: John Starcevic, 10820 Tor-rence Ave., Chicago, 111. Zone 2: Josephine Ramuta, 1805 N. Center St., Joliet, III. Zone 3: Pauline Treven. 1229 Lincoln St., Waukegan, 111. Zone 4: Rose Chapic, 845 E. 146th St., Cleveland O.; Leo C. Svete, 1780 E. 28th St., Lorain, O. Zone 5: Rudolph Maierle, 1220 W. Walker St., Milwaukee, Wis. Zone 6: John J. Kordish, 325 Howard St., Chisholm, Minn. Zone 7: Frances Lokar, 4908 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.; Francis J. Sumic, 222 57th St., Pittsburgh, Pa. Zone 8: J. P. Staudohar, 1675 Gates Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Zone 9: Nick Mikatich Jf., 208 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. ST. JOSEPHS, WAUKEGAN, TO MARK 35TH ANNIVERSARY OCTOBER 27 Waukegan, 111.—The month of October will find one of the oldest fraternal organizations of Lake County celebrating its 35th anniversary. The St. Joseph's Society, No. 5 KSKJ, was organized in the year 1900 through the efforts of Messrs. John Umek, John Hodnik and Math Slana Sr. The exact organization date is listed as Oct. 26, 1900, and now exactly 35 years and a day later a grand celebration h being planned to commemorate the big anniversary year of sity ideals, it cannot go far wrong. What is more, under such time that not only the academic mind, but the public in general will come to accept the social worker for what he ought to be, an honored member of an honored profession." -o- A spray gun has been perfected for applying ink to worn out typewriter ribbons. 1935. Various committees have been working on the huge pro-'gram which is scheduled to take place at the Mother of God parish hall on Sunday, Oct. 27. j Invitations have been sent to the many KSKJ lodges through the Midwest section and a large 'number of out-of-town guests are expected to attend this gala affair. Many of the supreme officers are to be in attendance Ion that day, together with officials of the cities of WTaukegan and North Chicago. The program for the day will begin with church ceremonies at 10:30 a. m. At 1 p. m. a great banquet is to be held at | the parish hall, at which more j than five hundreds guests are expected to be present. The i lodge at present numbers almost 500 members and an active campaign is being staged to make the number reach 500 and over in total membership. A Card of Thanks We wish to tlumk all those who so kindly assisted and sympathized with us during our recent bereavement. „h:» loss of our dear beloved soil and brother Anton J. Falle Aged 27. son of Michael Pall?. Sheboygan. Wisconsin, passed away Tuesday September 17. 1935, 11:05 p. m.. at his home. He w»; born in Sheboygan. May 6. 1908. and attended lo'y Name School, and was a faithful member of Holy Name Ohurch and of SS. Cyfil and Methodius Society H ? also enjoyed a large circle of friends and acquaintances and was well loved by all those who knew him in life. Funeral services wtre'held at 8:30 a. m. at h:me and were followed by a Requtan High Mass at 9:00 p. m at H.ly Name Church. The Right Rev. Monsign* Philip Drcis officiated a »d interment was made at Calvary C ?metef y in which -tev. j-hn Stehle conducted the services. We wish to thank and are especial'y grateful .-> .he Vght Rev. Mcnsignor Phihp Dreis, the Rev. John Stehl? *ho nad visited him and brought him Holy Communion during ais illness. We also wish tj thank especially those who nad oeen so kind to him during his illness. We wish to thank those who sent flowers:- Mrs. Peter Rciss of Sheboygan Wis ; Miss Ann Kolentz Miss Marie : j-pouschek. Miss Pauline Steglitz, Mr. Vincent Sterle. of Milwaukee. Wis.; Mr. George Hartman, Mr. Alex Chrispens. Mr. Toward Chrispcns. Mr. Edward Francis, Mr Alex Jurk. Mr. 'Ted Herzog. Mr. Henry Herzog. Mr. Albert Chljsta, .h? Herbert Family. Mr Arthur Lascelles, Mr and M.S. Chas Bub, the Land-wehr Family, Mr. and Mrs. Roland Kaeppler. Knocke Brothers. Zab:l Brothers Food Market. Mr and Mrs. Anthony toen!en Mr. Donald Roelilen. Mrs Augusta Balke. Mr. an1 Mt,. Joha Spatt. Mr. and Mrs. Chas. WUtzius. Mr. C. S Sellheim vir. .and Mrs. Paul Brandt. Mr. and Mrs. Irvin SchimrlpLng, .,ir : id Mrs. Gust LohofT, Mr. and Mrs G. H. Walvoort. Mr and i s. H Grade. Mr and. Mrs. D. Seng. Mr. and Mrs. Hu?d Nauma i, Mr. and Mrs. Robert Platz. Mr. and Mrs Alfred -vah'.«. »Irs. L .aura Welters, Mr and Mrs. Rudolph Falle. Mr. and €~s. Frank Sucha and Family, the Joe Suscha Family, the Albin Falle Family. Mr and Mrs. Frank Falle. Mr. Anton raile vtr. ar.d Mrs. Frank Ribich. Mrs. Albert Shade. Sr., Mr r.nd '4rs. A. Ribich. and SS CyrU and Methodius Sscietv. No. 144 ZSKJ all of Sheboygan. Wis. We w:sh to thank those who gave for Spiritual bxiquets. namely : Mrs. M Roehler. Dayton. Wash ; the Carl Bonca family. Chicago, HI.; the Frank Poppish Family. Chicago ill- Mr and Mrs. John Falle. Chicago. 111.; the T*char family Wast Allls. Wis.; Miss Rose Francis. Miss Albina Francis. Mis^. Mary Francis. Mr and Mrs. Joseph Francis. Jr.. Mr Louis ^rancis Mr. Jcseph Francis. Sr.. Mr. and Mrs. J. Planninschek Mr and Mrs. L. Suscha. Mr. and Mrs. Frank Gorenz. the John 3uscha Family. Miss Hermina Prisland. Mr Anton Stiglitz Jr PS Cyril and Methodius Society. No. 144 KSKJ Mr and Mrs W Schrimpf, all of Sheboygan, Wis. We also wish to thank and are grateful to those who had helped us during our sad bereavement, namely: Mrs *ete-Reiss. Miss Rose Francis. Mrs. Irvin Schimelpling Mrs \lfred Kohle Mrs. Charles Wiltzius, Mrs. Henrv Landwehr Mrs Agn°-Roehlen, Mr. Joseph Francis. Jr.. Mr. Joseph Francis Sr Mr' Antcn Falle, Mr Frank Ribich. Mr. Anton Ribich Mr 'rank Vertacic, Mr. John Udovich. the secretary of SS Cyril and Methodius lodge, the donors of automobiles the Da~'lb»:i--rs and Gerends Funeral Service. Console us in our sorrow. O Jesus, Who dost grant us still to iove tho dear one who had gone before us. Eternal rest grant unto him. O Lord! And let perpetual light shine upon him. Sacred Heart of Jesus, have mercv on him Immaculate Heart of Mary, pray for him St. Joseph, friend of the Sacred Heart, pray for him. Survivors are: t Michael, his father; Marie, Evanreline and Ann, his sisters- Frank and Rniolph. his brothers. Sheboygan, Wisconsin, October 3. 1935.