134 G la sn ik S E D 5 7| 3– 4 20 17 ∗ Marko Smole, mag. elektr., vodja skupine za ljubitelje pri Slovenskem etnološkem društvu in lokalni turistični vodnik v Loški dolini, Stanežiče 34b, 1210 Ljubljana Šentvid; smole.marko@gmail.com. Marsikateri etnolog še ni obiskal Loške doline. Za Cer- kniško jezero so slišali vsi, a na to, da so se od tam že pred tisočletji nadaljevale poti skozi Loško dolino proti Kvarnerju in Kolpi, je pomislil redkokdo. Enako velja za dejstva, da so se ob zahodnem robu Loške doline vrstila predzgodovinska naselja od Križne gore pa vse do Vraž- jega vrtca nad Babnim Poljem, da je grad Snežnik nastal v bližini ali celo na rimskih temeljih, da je bilo območje pomembno tudi proti koncu rimskega imperija z utrdbami na Claustri Alpinum Iuliarum – rimskem obrambnem zi- du, da je bil Lož v srednjem veku pomembno žitno tržišče … Ste vedeli, da je čez dolino stoletje in več potekala fur- manska pot, po kateri so domačini s konjskimi vpregami vozili ogromne količine lesa iz snežniških in čabranskih gozdov? Da so bili prav podjetniki iz Loške doline tisti, ki so najbolj(e) gospodarsko izkoriščali te gozdove? Dolina ima tudi danes marsikaj pokazati. Če jo obhodi- mo po krožni Poti dediščine, bomo spoznali vse od ostan- kov prazgodovinskih naselij, rimskih sledi, srednjeveških gradov, trgov, vasi, nekdaj bogatih žag in mlinov, kraških izvirov in požiralnikov, podeželskih bogato okrašenih cerkva, partizanskega letališča pa do gradu Snežnik z mu- zejskimi zbirkami in vedno bolj živimi pristavami, ki jih oživljajo domačini iz Kozarišča s svojimi kulturnimi in kulinaričnimi dejavnostmi … Nad vsem se dviguje najviš- je naselje na Notranjskem – Gornje Poljane. Stoji na višini nekaj več kot 1000 metrov, ob ostankih domnevne rimske utrdbe, na temeljih katere naj bi bila postavljena romarska cerkev sv. Andreja. Naselje štirih kmetij, kamor naj bi se v 15. stoletju naselili uporni koroški kmetje, je zapuščeno, a nasledniki nekdanjih prebivalcev še skrbijo za hiše. Ena od njih je Hostova, kot ji pravijo domačini. V letošnji pomladanski delavnici smo se z delovno sku- pino ljubiteljev etnologije podali prav tja. Jure Kordiš, naslednik Hostovih, je že leta pri hiši in v skednju hranil marsikateri stari predmet svojih prednikov ter domačinov iz doline. Oblikoval je zbirko, katere predmeti so bili po- stavljeni po hiši, v kateri oddaja prenočišča. Obenem je v skednju pripravljal prostore, v katerih bi lahko predmete predstavil veliko bolj živo, a je urejanje zastalo. Po prvih ogledih zbirke in pogovorih z lastnikom smo se odločili, da bi mu lahko pomagali pri urejanju. Tako se nas je zbra- lo nekaj prostovoljcev – članov Slovenskega etnološkega društva (vsak od nas ima svojo zbirko, marsikatera je bila urejena s prostovoljnim delom naše skupine) in celo štu- dentka kulturne antropologije iz Kopra. Ob petka zvečer do nedelje smo Dragatušec Pavel, Šentjoščan Lojze, Ko- prčanka Valentina in ljubljanski Pleščan Marko z Juretovo pomočjo uspeli očistiti nekaj sto predmetov, jih zaščititi z osnovnimi zaščitnimi sredstvi, delno popraviti in razmesti- UREJANJE ETNOGRAFSKE ZBIRKE NA GORNJIH POLJANAH NAD LOŠKO DOLINO Etnološko-muzeološka delavnica Slovenskega etnološkega društva, Gornje Poljane, 21.–23. april 2017 Društvene strani Marko Smole* Udeleženci delavnice. Foto: Marko Smole, Gornje Poljane, april 2017. Čiščenje predmetov. Foto: Marko Smole, Gornje Poljane, april 2017. G la sn ik S E D 5 7| 3– 4 20 17 135 Društvene strani Marko Smole ti v pregledno zbirko, ki pripoveduje o življenju v naselju in Loški dolini. Med delom nas je s spodbudnimi beseda- mi obiskala etnologinja Pokrajinskega muzeja Postojna. Vhodni del skednja – zvoz – je namenjen predstavitvi kmetijskega orodja in ročnih strojev, ki so se nabrali pri hiši. Pomebno vlogo so imela transportna sredstva za se- no, ki je na obsežnih senožetih v okolici dajalo osnovo za prehrano velikega števila živine pri hišah. Vsaka je imela poleg desetine ovac še po deset in več glav krav in volov. Notranji prostor na podu je namenjen predstavitvi orodja in opreme domače delavnice – od zbirke ročnih svedrov Juretovega očeta, gozdarja in domačega mojstra, starih obličev in hlapca do orodja za v gozd. Po stopnicah se mi- mo opreme, ki je bila vezana na opravila okrog hiše, dvi- gnete v višje nadstropje, kjer je predstavljena notranjost kmečkega doma z odprtim ognjiščem s kotlom na premič- ni verigi pred krušno pečjo, kamro v ozadju, kotno klo- pjo z veliko javorjevo mizo pod božjim kotom, starinsko skrinjo ter skromno, a domačno notranjo opremo. Najbolj presenetijo bogato oblikovana kovana vratca, ki so nekdaj poudarjala pomembnost kleti za krompir v Viševku. So iz leta 1824, ko je v krajih ta poljščina šele postajala najpo- membnejša za preživetje družine. Kot z lovskimi trofejami in številnimi pastmi za polhe priča o povezanosti z goz- dom in živalstvom v njem, tudi prek raubšica. Uspeli smo zbrati nekaj zanimivih informacij o tukajšnjem življenju in jih oblikovali v dva plakata, ki poleg Juretovega pri- povedovanja omogočata kratek pregled nad zgodovino in predstavljenimi vsebinami. Zbirko smo po dveh delovnih dneh, začinjenih s kulina- ričnimi dobrotami domačink in njihovimi pripovedmi, za javnost slovesno odprli v nedeljo, 23. aprila 2017. Ob kozarčku šampanjca (kot se spodobi), ob spodbudnih go- vorih in zadovoljstvu vseh prisotnih. Dulce et utile, kdo je to že rekel? Hvala za gostoljubnost tako pri Hostovih kot na pristavah gradu Snežnik, kjer so za nas poskrbeli člani Društva ljubiteljev gradu Snežnik. Hvala Zavodu Snežnik za pomoč pri tiskanju gradiv. Verjamemo, da bosta zbirka in Jure s svojimi pripovedmi marsikaterega domačina pri- pravila k odkrivanju novih in novih zgodb tega prostora. A s tem še nismo končali. Vsekakor bi bilo smiselno na- tančneje pregledati in raziskati stavbno dediščino starih kmečkih domov tega prostora. Že ogledano na Gornjih Poljanah, Viševku in Kozaršču daje zanimiv vpogled v nekdanje domačije izpred nekaj stoletij.