se
61
dni
12 . maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
14. JUNIJ
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Ilustrirajte se run
Spodnje Podravje Ptuj • Racionalnost gor ali dol, zakon je treba spoštovati
O Stran 5
Ptuj, torek, 15. aprila 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
• št. 30 O^	1
¡to taierski
in id
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
MO Ptuj • Turistična taksa in koncesijske dajatve
Od igralnistva skoraj kot od turistične takse
V proračun MO Ptuj se je iz turistične takse in dela koncesijskih dajatev od iger na srečo v letu 2013 nateklo skupaj 150.771 evrov.
Danes priloga
Šport
Nogomet • Koper v pozabo, v sredo prihaja Olimpija
O Stran 11
Skladno z zakonom o spodbujanju razvoja turizma se ta sredstva, ki se stekajo v mestni proračun, za načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike razvoja turizma na ravni turističnega območja namenjajo za izvajanje turistične dejavnosti in storitev v javnem interesu. Gre za informacijsko turistično dejavnost, ki vključuje informiranje turistov, spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja, trženje celovite turistične ponudbe, organizacijo in izvajanje prireditev, oza-veščanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma ter druge storitve, ki jih v turističnem območju brezplačno nudijo turistom.
Turistična taksa je lani prinesla 83.711 evrov, iz koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo pa je prišlo 67.594 evrov, kar je nedvomno dokaz, da igralni-štvo v ptujskem turizmu ni tako nepomembno.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • V Kidričevem Ankarančani O Stran 13 Strelstvo •
Simon Simonič med člani do brona Z> Stran 13
OBČINA ORMOŽ
krajevna skupnost
ORMOŽ
hto
Iormož/
kabelska televizija
ORMOŽ
i -7 2270 Ormož Skolibrova 17,
Mrtvo drustvo v rdečih številkah
Ormož • Še pred petimi leti zelo dejavno Turistično društvo Ormož z dolgoletno tradicijo, ki je med drugim organiziralo tudi dve največji tamkajšnji prireditvi, je danes društvo, ki obstaja le na papirju. Po javnih podatkih neaktivno in zadolženo za kar 10.000 evrov.
O Stran 2
Lani minimalno zadolževanje občin
Podravje • Po zadnjih podatkih Ministrstva za finance, ki sicer še niso javno objavljeni, se je skupni dolg občin v letu 2013 le minimalno povečal, in sicer skupno za dobrih 3,6 milijona evrov. Če pogledamo podatke o zadolženosti občin, vidimo, da se je dolg v štirih letih (do leta 2012) povečal za 371 milijonov evrov. A veliko večino te razlike so prispevale največje občine - tiste z več kot 20.000 prebivalci (264 milijonov ali 71 odstotkov).
O Stran 3
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 15. aprila 2014
Ormož • Prikrita agonija Turističnega društva Ormož
Mrtvo društvo v rdečih številkah
Še pred petimi leti zelo dejavno Turistično društvo Ormož z dolgoletno tradicijo, ki je med drugim organiziralo tudi dve največji tamkajšnji prireditvi - to je martinovanje in Fašenk po ormoško -, je danes društvo, ki obstaja le na papirju. Po javnih podatkih neaktivno in zadolženo za kar 10.000 evrov.
Delovanje nekdaj zelo aktivnega Turističnega društva (TD) Ormož sega vse do leta 1974. V tem času so člani društva skrbeli predvsem za pospeševanje razvoja turizma. Tako so pripravljali številne aktivnosti, kot je ocenjevanje urejenosti kraja, organiziranje številnih predavanj, sestajanje na občnih zborih, poskrbeli pa so tudi za pestro družabno življenje. A največji in najpre-poznavnejši prireditvi, ki ju je vse do leta 2010 organiziralo društvo, sta Fašenk po ormoško in Martinovanje v Ormožu, ki sta privabila številne obiskovalce od blizu in daleč. Leta 2010 pa je delovanje turističnega društva zamrlo. V zadnjih letih namreč ni organiziralo nobenega dogodka. A kljub temu obstaja - na papirju. Kot je dejal član upravnega odbora Alojz Škrjanec, se že pet let niso sestali na občnem zboru, čeprav sam Statut TD Ormož v drugem odstavku 12. člena letno predpisuje redni občni zbor. »Redni občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno, najkasneje v 90 dneh po izteku koledarskega leta,« je zapisano v statutu.
Medtem ko člani društva o zasedanjih ne vedo nič, pa je v javno dostopnih podatkih

na Ajpesu v letnem poročilu o delovanju TD Ormož zapisano drugače, in sicer: »Turistično društvo v letu 2012 ni prirejalo nobenih prireditev, opravili smo dva sestanka upravnega odbora, na katerih smo sklenili, da se bomo v letu 2013 poskušali prijaviti za organizacijo Martinovanja v Ormožu.« O tem smo povprašali tudi predsednika TD Ormož Danila Ivanuša, ki društvu
predseduje vse od leta 2006. Kljub številnim poskusom odgovorov na vprašanja nismo dobili. Predsednik društva Ivanuša je povedal le, da delovanje TD Ormož ni zamrlo, da je društvo kar precej aktivno ter aktivnosti izvaja po svojem programu. Na vprašanje, po katerem programu, odgovora ni bilo. »Zakaj pa ne organizira in ne sodeluje pri ormoških prireditvah, je povsem nekaj drugega,« je še dodal Ivanuša. A odgovora, kaj je razlog, prav tako nismo dobili.
10.000 evrov dolga?
Kot je razvidno iz statuta društva, so med drugim naloge upravnega odbora, v katerem je član tudi Škrjanec, da pripravi finančno poročilo društva ter skrbi za finanč-
no in materialno poslovanje društva. Finančno poročilo bi morali sprejeti na občnem zboru, a ker slednjega po besedah Škrjanca že leta ni bilo, člani s finančnim stanjem društva niso seznanjeni. Po javno dostopnih podatkih na Ajpesu je iz poročila društva iz leta 2012 razvidno, da v tem letu ni bilo ustvarjenih prihodkov, saj društvo ni prejelo dotacije iz občinskih sredstev. Po besedah župana Alojza Soka zato, ker se ni prijavilo na razpis. Iz javno dostopnega poročila pa je še razvidno, da je društvo v rdečih številkah, in sicer zadolženo je za več kot 10.000 evrov - društveni sklad je v rdečih številkah (-4.981), poleg tega pa kratkoročne obveznosti znašajo še 5.600 evrov. A tudi rdeče številke je predsednik Ivanuša zanikal. Član upravnega odbora Škrjanec pa je bil nad finančnim stanjem vidno zgrožen. »S temi številkami nisem bil seznanjen. Ne vem pa, kdo podpisuje dokumente. Jaz kot član upravnega odbora ne,« je dejal član društva Škrjanec. Povedal je še, da kot član odbora vpogleda v finančno stanje društva v času predsedovanja Ivanuše ni imel. Je pa imel vpogled v času predsedovanja Ludvika Hriberška, ko je bilo po Škrjančevih besedah društvo tudi najbolj aktivno in v dobrem finančnem stanju.
Sicer pa je pred Ivanu-šem društvu predsedovala Nevenka Korpič, ki je sedaj
članica upravnega odbora. Tudi ona s slabim finančnim stanjem društva ni bila seznanjena. Zatrdila pa nam je, da takšno stanje ni bilo v času njenega predsedovanja - torej vse do leta 2006, ko je predsedovanje društva prevzel Ivanuša.
Društvo se tudi letos ni prijavilo na občinski razpis,
tako da sredstev iz občinskega proračuna ne gre pričakovati. Vprašanje, ki se na tem mestu odpira, pa je, kdo bo odgovoren za povzročeno stanje oziroma komu lahko takšna pasivnost društva sploh odgovarja. Prihodnost društva tako še naprej ostaja črna.
Monika Levanič
Sok: Ormož potrebuje aktivno društvo
Tudi župan Alojz Sok meni, da Ormož potrebuje dejavno društvo. »Ormož potrebuje aktivno društvo, za to sem nekaj mesecev nazaj povabil vse člane TD Ormož, kot so mi pač naredili spisek na sestanku na občini. Žal so prišli le trije in tako ni bilo možno nič narediti v zvezi z dogovorom, da se skliče občni zbor društva. Za zdaj, seveda«, še dodaja župan Sok
!



flll! IN \ (>HW(>¿
Tukaj, na Skolibrovi 17 v Ormožu, naj bi bil sedež Turističnega društva Ormož. A na tem mestu ni niti obvestilne table društva.
Vsega ne zmoremo sami
Poleg člana upravnega odbora Alojza Škranjca pa delovanje društva pogrešajo tudi občani. »Sprašujejo me, kdaj bomo prišli kaj okrog. Kdaj bomo ocenili okolico, podarili semena ob dnevu Zemlje,« še dodaja član društva Škrjanec.
Delovanje društva pa pogreša tudi Turistični informativni center Ormož (TIC), ki je leta 2010 prevzel vse aktivnosti društva. »Ugotavljamo, da sami to težko izpeljujemo, saj sta na TIC samo dve zaposleni. Problem je tudi v tem, da moramo vse plačati - od komunale itd. Tukaj ni prostovoljstva. Nastala je vrzel, ki bi jo TD Ormož lahko zapolnilo. Prav tako pa v Ormožu manjka spodbujanje mladih v turizmu. Sami ne zmoremo vsega,« je dejala Mojca Gorjak iz TIC.
Uvodnik
Pljunki čez planke
Lanijesenije minister Virant dvignil na noge tričetrt države z izjavo, da bo treba male občine ukiniti, oziroma da bo potrebno združevanje le-teh. Najmanjša občina bi tako lahko imela 5.000 prebivalcev in po tem kriteriju naj bi v Sloveniji ostalo le še 120 občin. Vse to naj bi se zgodilo s ciljem večje racionalnosti porabe javnega denarja; prihranki naj bi bili po ministrovem prepričanju že takoj nekajdesetmilijonski, v nekaj letih pa stomilijonski.
No, čeprav je bilo čez zimo vse tiho, so se vladne aktivnosti v smeri ukinjanja oz. združevanja malih občin nadaljevale, le manj javne so bile. Tako so morala ministrstva do marca pripraviti analize nalog javnih oblasti, Virantovo ministrstvo pa je bilo zadolženo za pripravo celotne strategije razvoja lokalne samouprave, ki naj bi bila v Državni zbor posredovana do junija letos.
Kam se pelje vsa zadeva, je jasno po zadnjih odločitvah vlade, med katerimi je tudi ta, da se bo spremenil Zakon o financiranju občin - seveda tako, da bodo povprečnine občinam precej znižane.
Vsesplošna kriza je seveda odlično izhodišče in opravičilo za tovrstne poteze vlade, ki pa je, vsaj kar se tiče obstoja občin, hudo prozorno. Z morebitnim združevanjem mini občin bo sicer res lahko kakšen župan in svetnik manj, vendar to ne bo prineslo niti milijonskega prihranka, kaj šele kaj več, ker gre za male občine, kjer so tudi zneski za županske nagrade ali plače in nagrade svetnikom majhni. Verjetno bi bil manj tudi kakšen javni uslužbenec, za katerega bi pa delo morali najti drugje - zelo verjetno spet v javnem sektorju, saj jih v gospodarstvu praktično ni. Da bi šel kakšen direktor občinske uprave za honorarnega natakarja, je težko pričakovati, ali ne? Prej bi ga našli na Zavodu za zaposlovanje, kar pa niti malo ne rešuje javnega dolga in še bolj obremenjuje gospodarski sektor.
Tako da vse skupaj, povedano zelo na kratko, res zelo smrdi samo po ponovni centralizaciji in predvsem po tem, da se »prihranjen« denar na malih občinah porabi v nekaj velikih centrih.
In če v Ljubljani res zagovarjajo manjše kratkoročne in velike dolgoročne prihranke - ali lahko po drugi strani izračunajo in povedo, koliko 100 milijonov bi bilo dolgoročno prihranjenih, če bi ukinili samo nekaj tamkajšnjih agencij, ki so same sebi namen?
Simona Meznarič
Foto: ML
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 15. aprila 2Q14
Aktualno
TEDNIK S
Podravje • Država se zadolžuje vedno bolj, občine vedno manj
Lani minimalno zadolževanje občin
Po zadnjih podatkih Ministrstva za finance, ki sicer še niso javno objavljeni, saj ministrstvo še čaka na premoženjske bilance občin, se je skupen dolg občin v letu 2013 le nekoliko povečal, in sicer skupno za dobrih 3,6 milijona evrov.
Zadolženost po statističnih regijah
Medtem ko je skupen dolg občin na zadnji dan leta 2012 znašal 836.666.178 evrov, je po prehodnih podatkih znašal 31. decembra lani 840.295.369 evrov.
Zadolževanje občin je bilo sicer najvišje v letih od 2007 do 2012; medtem ko je skupen dolg vseh občin (in njihovih pravnih oseb) leta 2007 znašal skoraj 344,5 milijona evrov, je že leto kasneje narasel za 110 milijonov evrov, v letu 2009 je znašal že nekaj več kot 615 milijonov evrov, leta 2010 733,5 pa milijona evrov. Naraščajoča krivulja zadolženosti se je nato začela nekoliko umirjati. Konec leta 2011 je skupni dolg občin s pravnimi osebami vred znašal 805 milijonov evrov, konec leta 2012 pa, kot že povedano, dobrih 836,6 milijona evrov.
Dvig zadolženosti občin v zadnjem letu (2012 do 2013) je torej daleč najnižji v celotnem obdobju od leta 2007.
Daleč največji delež dolgov (96 %) predstavljajo dolgoročni krediti, kratkoročnega kreditiranja je izjemno malo (manj kot pol odstotka), finančni najemi pa predstavljajo 3,4 % skupne zadolženosti občin. Sicer skupna zadolženost občin dosega približno 2,4 % BDP, upoštevajoč skupni dolg vseh občin v državi pa je povprečni dolg na prebivalca dobrih 409 evrov.
Sp. Podravje -nekaj občin dolg povečuje, nekaj ga zmanjšuje
Med občinami Spodnjega Podravja z Bistriškim območjem še vedno ostajata (na dan 31. 12. 2013) brez dolgov oz. kreditov občini Markovci in Gorišnica, ki se bo sicer kratkoročno zadolžila v tem času.
Najvišji dolg v Podravju na prebivalca konec lanskega
Kazni za prezadolževanje ni
Nekaj občin v Sloveniji je absolutno prezadolženih (npr.: Gornji Petrovci, Šalovci ...)
»Izvršba na sredstva, s katerimi izvajajo svoje zakonske naloge, sicer ni dovoljena, kljub temu pa imajo te občine velike težave pri poravnavanju tekočih obveznosti. Večina jih s prestrukturiranjem proračunskih odhodkov razmere postopoma sanira. Ministrstvo za finance jih pri tem lahko usmerja, nima pa možnosti ukrepanja. Enako kot odgovornost za zadolžitev mimo zakonskih okvirov je namreč tudi odgovornost za sanacijo razmer v celoti na občinah. Veljavne pravne podlage sankcij za odgovorne ne predvidevajo,« pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
leta je imela občina Lenart (910 evrov), sledi ji občina Benedikt (824 evrov), občina Sv. Trojica v Slov. goricah (770 evrov), nato občina De-strnik (642 evrov), ki se je v zadnjem letu najbolj zadolžila, občina Žetale (624 evrov), občina Zavrč (598 evrov) in MO Ptuj (596 evrov).
Občine, ki so v zadnjem letu svoj dolg znižale, so: Cerkvenjak, Cirkulane, Kidričevo, Majšperk, Ormož, Slovenska Bistrica, Makole, Sv. Ana, Sv. Trojica, Sv. Andraž, Sv. Tomaž, Ptuj, Trnovska vas in Žetale.
Občine, ki so dolg v letu 2013 zvišale, pa so: Destrnik, Dornava, Hajdina, Lenart, Podlehnik, Poljčane, Središče ob Dravi, Videm in Zavrč.
Dolg MO Ljubljana: 204,7 milijona evrov
Najvišji dolg na dan 31. 12. 2013 po prebivalcu so v državi izkazovale naslednje občine: Gornji Petrovci (1.740 evrov oziroma skupaj 3,85 milijona evrov), Komenda (1.362 evrov oziroma skupaj 7,78 milijona evrov), Litija (1.218 evrov oz. skupaj 18,4 milijona evrov), Kostel (1.189 evrov oz. skupaj 782.974 evrov), Solčava (1.091 evrov oz. skupaj 591.100 evrov) in MO Koper (1.019 evrov oz. skupaj52,8 milijona evrov).
Največji skupen dolg sicer pripada MO Ljubljana; znaša neverjetnih 204,7 milijona evrov, a to na prebivalca znese »le« 758 evrov.
Največji delež dolga pridelale največje občine
Če pogledamo podatke o zadolženosti občin, vidimo, da se je ta dolg v štirih letih (do leta 2012) povečal za 371 milijonov evrov. A veliko večino te razlike so prispevale največje občine - tiste z več kot 20.000 prebivalci (264 milijonov ali 71 odstotkov). Ali drugače: občine z več kot 10.000 prebivalci so prispevale k povečanju dolga 232 milijonov ali 87 odstotkov.
Večina skupne zadolženosti vseh občin (podatki veljajo za leto 2012, op. a.), skoraj polnih 62 %, se koncentrira v treh statističnih regijah: Osrednjeslovenski, Podra-vski in Savinjski, medtem ko skupni delež vseh proračunskih prihodkov občin v teh regijah znaša 51 %. Glede na razmerje med prihodki in krediti so sicer nadpovprečno zadolžene obalno-kraška,
podravska in savinjska regija. Skupni dolg občin obal-no-kraške regije znaša 90,2 milijona evrov, kar pomeni, da dosega skoraj 70 % vseh prihodkov (ti znašajo 130,5 milijona evrov). Dolg celotne osrednjeslovenske regije znaša 266,7 milijona evrov, kar je približno 56,5 % skupnih prihodkov te regije, ki znašajo 472,4 milijona evrov. Zadolženost podravske regije
pa je dosegla 136,2 milijona evrov, kar je slabih 42 % vseh prihodkov, ki znašajo 328,9 milijona evrov.
Z najnižjo stopnjo zadolženosti izstopa goriška regija; skupen dolg vseh občin te regije namreč znaša le 12,3 milijona evrov, kar je 9,3 % skupnih prihodkov te regije, ki znašajo 132,9 milijona evrov.
SM
Skupna zadolženost občin 2013 in dolg na prebivalca 2012/2013
občina	dolg	dolg	skupen dolg
	na prebivalca	na prebivalca	občine na dan
	2012 v €	2013 v €	31. 12. 2013 v €
Benedikt	695	824	2.003.687
Destrnik	179	642	1.700.500
Dornava	557	574	1.564.927
Hajdina	437	474	1.808.205
Lenart	900	910	7.032.702
Podlehnik	369	442	850.471
Središče ob Dravi	402	437	983.920
Videm	350	402	2.294.281
Zavrč	431	598	911.336
Poljčane	143	338	1.476.667
Cirkulane	200	159	377.049
Kidričevo	280	252	1.692.473
Majšperk	314	281	1.148.817
Makole	325	307	644.274
Ormož	161	132	1.716.508
Cerkvenjak	345	310	635.483
MO Ptuj	647	596	13.983.101
Slovenska Bistrica	558	534	13.610.180
Sveta Ana	336	307	716.667
Sveta Trojica	880	770	1.652.350
Sveti Andraž	535	510	616.475
Sveti Tomaž	203	169	374.242
Trnovska vas	50	24	33.333
Zetale	658	624	860.831
Gorišnica	0	0	0
Markovci	0	0	0
Vir: Ministrstvo za finance
*Podatki za leto 2013 bodo dokončni po uskladitvi s premoženjskimi bilancami, ki jih občine oddajo do 30. aprila.
Cirkulane • Pogodba za modernizacijo ceste
Izgrajena bo tudi kolesarska pot
V torek je župan občine Cirkulane po podpisu pogodbe za energetsko sanacijo, ki jo je podpisal pred dvema tednoma, podpisal še pogodbo za začetek modernizacije ceste Brezovec-Levičnik, vzdolž katere bo zgrajena nova kolesarska steza.
V sklopu investicije bodo obnovili lokalno cesto Brezo-vec-Levičnik, ki poteka skozi naselji Cirkulane in Brezovec v občini Cirkulane. Cesta v se-
danjem stanju je namreč dotrajana in poškodovana. V sklopu rekonstrukcije bodo obnovili in razširili vozišče, uredili bodo bankine, na novo bodo
Foto: Arhiv Občine Cirkulane
Zupan Občine Cirkulane s predstavnikom podjetja Asfalti Boštjanom Doklom Menihom.
zgradili manjši most, uredili pa bodo tudi odvodnjavanje in prometno signalizacijo v dolžini 1.770 metrov. Vzdolž celotne trase bo zgrajena nova kolesarska steza, ki bo služila varnemu odvijanju prometa kolesarjev, uporabljali pa jo bodo lahko tudi pešci. Z izgradnjo bo občina Cirkulane dobila prvo urejeno kolesarsko pot. Gradnja bo trajala od sredine aprila do konca julija letos. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Asfalti Ptuj, d. o. o. Za investicijo, vredno 334.802,52 evra z DDV, bodo iz ukrepa 322 prejeli 148.376,24 evra nepovratnih sredstev, preostali delež bodo zagotovili sami.
Patricija Kovačec
Ivanjkovci • Gradili bodo kanalizacijo
Pol milijona evrov za kanalizacijo
V krajevni skupnosti (KS) Ivanjkovci bodo gradili kanalizacijski sistem. Investitor gradnje je Občina Ormož, na javnem razpisu izbrani izvajalec gradbenih del pa Komunalno podjetje (KP) Ormož.
Pogodbo sta investitor in izvajalec podpisala v minulem tednu. »Po pogodbi je vrednost del 513.000 evrov brez davka na dodano vrednost. Nalož-
ba bo končana v prihodnjem letu, to pa zato, ker letos ne bo možno izvesti asfaltiranja. Ker bosta dva kilometra kanalizacijskih vodov speljana pod ce-
Tako sta si ob podpisu pogodbe v roke segla župan občine Ormož Alojz Sok in direktorica KP Ormož Pavla Majcen.
sto, bo potrebno nekoliko več asfaltiranja. Na novozgrajeno kanalizacijo bomo priključili 50 gospodinjstev. Čistilna naprava bo rastlinska. Za ta tip naprave smo se odločili zaradi izkušenj z delovanjem čistilnih naprav, ekonomike delovanja in samega vzdrževanja. Zato vsepovsod, kjer se le da, gradimo rastlinske čistilne naprave,« je ob podpisu gradbene pogodbe z direktorico KP Ormož Pavlo Majcen povedal ormoški župan Alojz Sok.
Občina Ormož bo gradnjo kanalizacije na območju KS Ivanjkovci financirala z lastnimi sredstvi. Gradbena dela na terenu se bodo začela predvidoma v roku enega meseca.
MZ
Foto: MZ
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 15. aprila 2014
Slovenska Bistrica • Sejem na cvetni petek
Kriza ne prizanaša niti tradicionalnim sejmom
Na tradicionalnem slovenskobistriškem sejmu na cvetni petek so se letos na soncu razkazovale košare najrazličnejših velikosti in oblik, metle, presmeci ali pušlji, kljub postnemu petku pa je dišalo po pečenicah in drugih mesnih jedeh.
Mesto je ponovno oživelo v barvah in glasovih ljudi, ki so po oljčne vejice in druge lesene izdelke priromali iz vseh koncev bistriške občine in sosednjih občin. »Sejem ima že več kot 70-letno tradicijo. Uspel je tako z varnostnega vidika kot tudi po številu obiskovalcev in sejmarjev, ki se jih je zbralo več kot 90,« je ocenil predsednik Sveta krajevne skupnosti Pohorski odred Ludvik Repolusk. Krajevna skupnost je namreč v sodelovanju z Občino Slovenska Bistrica, Komunalo, d. o. o., PGD Zgornja Bistrica in Zavodom za kulturo Slov. Bistrica izvedla to prireditev, katere dodana vrednost je letos bila razširitev sejma na zunanje dvorišče gradu.
Rdeča nit ponudbe pod grajsko lipo je bilo cvetje. Poleg bogate in pisane ponudbe cvetja, vrtnin, grmovnic in vrtnarskih pripomočkov so bile na dvorišču predstavljene še butare, prikazana je bila izdelava košar iz ličja ... Obiskovalci so se lahko poučili še o zasaditvi balkonskega cvetja, TD Breza Pragersko-Gaj pa je zbrane na dvorišču gradu spomnilo na kulturno dediščino - izdelavo cvetja iz papirja. »Iz krep papirja izdelujemo na-geljčke, žafrane, vrtnice. Naše znanje želimo prenesti tudi na
Foto: Mojca Vtič
Ptuj • 28. festival Turizmu pomaga lastna glava
Hura za mlade turiste
Letošnji projekt je že 28. po vrsti. Poteka na temo Na zabavo v naravo.
Mladi so v skupinah sestavili program, ki prikazuje njihov kraj kot eno možnih destinacij za njihove vrstnike, nedeljskega turista ali tujca, ki v Sloveniji išče nekaj, česar mu številni programi/vodniki ne morejo ponuditi. Tako so se učenci pod vodstvom mentorjev po vsej Sloveniji lotili iskanja načinov eno- ali dvodnevnega dogodka v naravi. »Odmik od vsakodnevnega sevanja računalnikov in pametnih telefonov je nujen, to so z letošnjimi projekti prepoznali tudi mladi sami,« je povedala Petra Pisto-tnik iz Turistične zveze Slovenije, ki izvaja projekt Turizmu pomaga lastna glava. Na Ptuju je turistična tržnica potekala
Neverjetna inovativnost otrok
„Otroci so pokazali neverjetno inovativnost pri sami zamisli. Koliko dela in izvenšolskih ur je potrebnih, da nastane takšen projekt, vemo samo tisti, ki smo kdaj sodelovali pri takih projektih. Vsa pohvala učencem in njihovim mentorjem! Takšni otroci, ki živijo za svoj kraj, lahko potegnejo naš razvojni voz naprej. Imajo zamisli, imajo voljo in srce. Dajmo jim priložnost, izkoristimo njihovo pripravljenost za delo in se tudi kaj naučimo od njih. 'Ne samo dober učenec, tudi dober govorec moraš biti, da ti takšna predstavitev uspe,' mi je zatrdil eden izmed učencev iz Jurovskega Dola," je o letošnjem projektu Turizmu pomaga lastna glava povedala Viktorija Dabič. Žal ji je, da je bilo tako malo ljudi obveščenih o tem dogodku, ki je bil vreden ogleda in največje pozornosti.
mlade oziroma jih spomniti na obstoj tega cvetja, ki je na tem območju del kulturne dediščine,« je dejala Milena Furek, predsednica društva.
Sicer pa so ljudje na sejem prišli zaradi tradicije in druženja. »To je navada, običaj. Če kje, potem tukaj srečam znance,« je dejala ena izmed obiskovalk. Spet druga vsako leto pride po oljčno vejico. Tako so ljudje na sončni cvetni petek domov odhajali s sivozelenimi vejicami v rokah, vrečkami, napolnjenimi z lesenimi izdelki, pa tudi s košarami, grabljami in metlami. Vendar pa je bilo obiskovalcev in kupcev manj, so opazili jezični Ribničani ter skomignili z rameni in dejali: »Verjetno zaradi krize.«
Mojca Vtič
8. aprila v Mercatorjevem hi-permarketu v Špindlerjevi. Sodelovalo je 12 ekip osnovnih šol s Ptujskega, Ormoškega in širše. Srebrna priznanja so si prislužile ekipe mladih iz OŠ Olge Meglič Ptuj, Juršinci, Središče ob Dravi, Hajdina, 2. OŠ Slovenska Bistrica, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Anice Čer-nejeve Makole. Zlata priznanja so prejeli mladi iz OŠ Ljudski vrt (Žur s Cvetličniki, projekt, ki vabi na zabavo in druženje
z glasbo v naravi), ki so prejeli še posebno priznanje za najboljšo turistično tržnico, mladi iz JVIZ Destrnik-Trnovska vas (Železni gozd, projekt, ki vabi v čas železne dobe, v starodavni način življenja), ki so prejeli tudi posebno priznanje za najboljšo turistično nalogo, OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - podružnica Kebelj in OŠ J. Hudalesa Juro-vski Dol.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Dan za spremembe
Na čistilni akciji skoraj 240 prostovoljcev
Tudi na Ormoškem je v sklopu Dneva za spremembe potekala čistilna akcija, na kateri je sodelovalo 237 prostovoljcev. Na dvodnevni akciji so očistili ormoški park, okolico šol in Mestno grabo, kjer so se lotili tudi obnove skate parka, a je zaradi slabega vremena niso uspeli dokončati.
Cvetna nedelja s presmeci in oljčnimi vejicami na Ptuju
S cvetno nedeljo so se začele neposredne priprave na veliko noč. Že po tradiciji so jo zaznamovali presmeci in oljčne vejice. Za presmece je bilo treba zbrati veliko zelenja, saj bi naj vseboval trsje, narcise, pušpan, matriko, bršljan. Posnetek je z blagoslova presmecev in drugega zelenja na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa JVIZ Destrnik-Trnovska vas je s projektom Železni gozd osvojila zlato priznanje.
Dvodnevno čistilno akcijo je organiziral Mladinski center Ormož (MCO) skupaj z DE Varstvenim delovnim centrom (VDC) Ormož, Centrom starejših občanov (CSO) Ormož, OŠ Ormož, OŠ Veli-
ka Nedelja in OŠ Miklavž pri Ormožu, Gimnazijo Ormož ter Knjižnico Franca Ksaverja Meška Ormož. Akcijoso podprli še Občina Ormož, Komunalno podjetje Ormož, Center Jurkovič in OMW Ormož.
Foto: Arhiv MCO
Zbrani prostovoljci so se v okviru čistilne akcije lotili tudi obnove skate parka v Mesti grabi, ki pa je zaradi slabega vremena niso uspeli dokončati.
Letošnji prepoznavni simbol omenjene akcije so bile rumene ribice, ki jo je prejel vsak udeleženec. »Pripravili smo tudi izbor lepih misli, jih plastificirali, da bodo zunaj trajnejše ter jih po končani akciji umestili v ormoški park, kjer bodo pozdravljali in oza-veščali mimoidoče,« je dejala direktorica MCO Marijana Ko-rotaj. Po ustvarjanju so se lotili čiščenja ormoškega parka, okolice šol in Mestne grabe. Prepleskali so klopi v ormoškem parku ter začeli urejati skate park v Mestni grabi, ki pa ga zaradi slabega vremena niso dokončali. Uspeli pa so počistiti okolico ormoške gimnazije. Sicer pa prostovoljci v okolici šol in v mestu Ormož niso naleteli na divja odlagališča.
Monika Levanič
Markovci • Spomladansko čiščenje okolja
Vsako leto manj odpadkov
V soboto, 5. aprila, so v občini Markovci izvedli tradicionalno spomladansko čiščenje okolja. Krovni organizator akcije je bila Občina, sodelovali so vsi vaški odbori in nekatera društva. Med njimi lovci, ribiči, konjeniki, čebelarji in gasilci.
Občinski svetnik Konrad Janžekovič in uslužbenec občinske uprave Branko Kosta-njevec sta akcijo ocenila kot uspešno. „Sodelovalo je 260 udeležencev, zbralo se je približno dve toni različnih od-
padkov. Največ je bilo papirja, plastike in stekla. Smeti smo pobirali po obronkih cest, v okolici vaških središč in društvenih objektov, ob reki Dravi, v gozdovih ... Ugotavljamo, da je bilo zbranih odpadkov
Po zaključku akcije so zbrane odpadke naložili na občinsko službeno vozilo in jih odpeljali na deponijo v Gajke. Fotografija je posneta v Bukovcih.
v primerjavi z lanskim letom manj. K temu zagotovo pripomore dobra osveščenost glede zbiranja in ločevanja odpadkov, pa tudi urejena javna služba zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Dodava lahko, da k manjši količini zbranih odpadkov na čistilni akciji zagotovo pripomore tudi to, da naša občina vsem občanom omogoča brezplačno odlaganje salonitnih plošč na odlagališču v Gajkah. Strošek odlaganja namesto občanov pokrije Občina, na letni ravni to znaša okrog 15.000 evrov," sta povedala Kostanje-vec in Janžekovič ter dodala, da so udeleženci sobotne akcije v gozdu v Sobetincih odkrili novo nastalo divje odlagališče. Nevestnež je odložil odslužene salonitne plošče.
MZ
Foto: MZ
torek • 15. aprila 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Revizija pravilnosti poslovanja Zdravstvenega doma Ptuj
Racionalnost gor ali dol, zakon je treba spoštovati
Računsko sodišče je izvedlo revizijo pravilnosti poslovanja Zdravstvenega doma Ptuj, katere cilj je bil podati mnenje o pravilnosti njegovega poslovanja v letu 2012.
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti (z javnimi uslužbenci niso sklenili dogovorov in sprejeli pisnih odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti, v nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih so plačevali premije za nezgodno zavarovanje tudi za javne uslužbence, za katere v kolektivni pogodbi ne obstaja podlaga za sklenitev nezgodnega zavarovanja, ZD Ptuj je ravnal v nasprotju z zakonom o javnem naročanju tudi pri nabavi materiala in storitev v znesku 546.767 evrov) je Računsko sodišče Zdravstvenemu domu Ptuj izreklo mnenje s pridržkom. Večino ugotovljenih nepravilnosti so že odpravili. V teku je priprava javnega naročila za zdravila in ele-ktroinštalacijska dela. Razrešitve direktorice zaradi ugotovljenih nepravilnosti niso predlagali.
Ker ZD Ptuj med revizijskim postopkom ni odpravil vseh ugotovljenih nepravilnosti, je Računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora ta izkazati ukrepe za odpravo nepravilnosti pri določanju in obračunavanju plač javnih uslužbencev skladno z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju ter izkazati začetek aktivnosti za izvedbo predpisanih postopkov za oddajo vzdrževalnih del. Rok za oddajo odzivnega poročila je 90 dni po prejemu revizijskega poročila. ZD Ptuj je 27 javnim uslužbencem obračunal del
plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini, ki presega predpisano omejitev in jim tako v nasprotju z zakonom o interventnih ukrepih izplačal za 41.068 evrov preveč delovne uspešnosti. Sedemindvajsetim javnim uslužbencem so delovno uspešnost izplačevali iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih nalog v višini, ki je znašala več kot 20 odstotkov osnovne plače, brez vnaprejšnjih dogovorov in pisnih odločitev o povečanem obsegu dela. V letu 2012 je ZD izplačal delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v skupnem znesku 110.885 evrov.
V nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih pa je v 77 primerih plačeval premije za nezgodno zavarovanje mimo podlag v kolektivni pogodbi. Kot izhaja iz revizijskega poročila, ki je bilo na spletni strani Računskega sodišča objavljeno 11. aprila, je ZD Ptuj ravnal v nasprotju z zakonom o javnem naročanju pri nabavi materiala in storitev v znesku 540.767, pri čemer naj bi do nepravilnosti prišlo pri dobavi goriva, zdravil, elektroinstala-cijskih delih ter elektro popravilih in telekomunikacijskih storitvah oz. pri petih odstotkih svojih letnih prihodkih, ki znašajo devet milijonov evrov. Ponudnikov v teh primerih ni izbral s postopkom javnega naročanja, pri drugih nabavah ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. V letu 2012 je imel ZD Ptuj 359 dobaviteljev, s katerimi je ustvaril 2.653.500 evrov prometa. Stroški materiala in
Foto: Črtomir Goznik
Asist. Metka Petek Uhan, dr. med., spec. splošne medicine, direktorica ZD Ptuj: „Delali smo v korist pacientov."
storitev so znašali 2.379.242 evrov, nabava osnovnih sredstev pa 400.857 evrov.
Nepravilnosti, ker ni bilo javnih razpisov
V svojem mnenju Računsko sodišče navaja, da je ZD Ptuj razen ugotovljenih nepravilnosti v letu 2012 v vseh pomembnih pogledih posloval skladno s predpisi. Za komentar izdanega mnenja Računskega sodišča s pridržkom smo zaprosili direktorico JZ ZD Ptuj, asist. Metko Petek Uhan, dr. med. spec. „V JZ ZD Ptuj se vsi zaposleni trudimo za dobrobit pacientov. Revizijsko poročilo Računskega sodišča smo analizirali, nepra-
vilnosti, na katere so opozorili, smo v večini že odpravili, v teku je še priprava javnega naročila za zdravila in elektro-inštalacijska dela. V letu 2014 smo tako izvedli odprti postopek objave javnega naročila za nabavo goriva, edini ponudnik je bil Petrol. V letu 2012, ko nismo izvedli javnega naročila, smo se z gorivom prav tako oskrbovali pri Petrolu, ker ni bilo drugega ponudnika. Če bi morali dobavljati gorivo izven Ptuja, bi to pomenilo takoj najmanj 12 km več za vsako vozilo, kar bi vse skupaj podražilo.
Postopek javnega naročila za dobavo zdravil je za ZD Ptuj izvedlo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Že pred izvajanjem revizije, ta je potekala od maja do oktobra 2013,
Slov. Bistrica • Obisk ministra za obrambo Romana Jakiča
Občina pričakuje odškodnino za uporabo vojaških objektov
Minister za obrambo Roman Jakič in slovenskobistriški župan Ivan Žagar sta se v sredo, 9. aprila, v Slovenski Bistrici sestala na delovnem srečanju. Govorila sta o sodelovanju med ministrstvom in občino ter o vplivih vojaških objektov na okolje.
Župan in minister sta se med drugim pogovarjala tudi o uporabi skladišča na Zgornji Ložnici in vplivih na okolje. Minister je pojasnil, da Slovenska vojska v skladišču hrani le pehotno strelivo kalibra do 14,5 milimetra, kar naj ne bi predstavljalo posebne nevarnosti za okoliške prebivalce. Dodal je, da je iz podatkov vstopov v skladišče razvidno, da je bilo v zadnjem času zabeleženo minimalno število kamionskih prevozov in zato naj ne bi bilo večje obremenitve lokalnega okolja. Toda Žagar je prepričan, da lokalna skupnost zaradi
uporabe vojaških objektov in vplivov na okolje upravičeno pričakuje ustrezno odškodnino od Ministrstva za obrambo. Slednje je bilo na delovnem srečanju ministru tudi povedano. Župan in minister sta se še dogovorila, da se bo urejanje nerešenih zadev nadaljevalo, tudi pogovori o odškodnini.
Ministrstvo na območju občine Slovenska Bistrica upravlja več nepremičnin - Vojašnica Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici, skladišča v Brinju in Zgornji Ložnici, vadišče Čre-šnjevec, strelišče Velenik itd.
Mojca Vtič
Foto: MORS
Župan Ivan Žagar je ministru Jakiču jasno povedal, da občina pričakuje odškodnino od Ministrstva za obrambo.
smo 26. marca 2013 izdali pooblastilo za izvedbo postopka. Javno naročilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil. Ker pa so bile cene v razpisu višje, smo se odločili, da bomo javno naročilo pripravili sami. Za izvedbo skupnega javnega razpisa za stacionarno in mobilno telefonijo pa smo 29. avgusta lani pooblastili Ministrstvo za finance, ki izvaja skupni javni razpis za javno upravo. Ministrstvo je 4. septembra 2013 spremenilo razpisno dokumentacijo in v seznam naročnikov dodalo ZD Ptuj. Elektroinštalacijska dela v višini 27 tisoč evrov smo izvedli na podlagi naročilnice, predhodno smo pridobili tri ponudbe.
Izplačali delovno uspešnost za povečan obseg dela in ne za redno delo
Pri preveč izplačani delovni uspešnosti 27 uslužbencem je pomembno opozoriti, da gre v tem primeru za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in ne za redno delovno uspešnost, ki smo jo izplačali zobozdravnikom, zobotehnikom in tehnikom zdravstvene nege v zobozdravstvu. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije vedno ne potrdi celotnih timov, ampak na primer 1,16 ali 2,16 tima. V takih primerih je prišlo do dela v povečanem obsegu in posledično do izplačila, kar je skladno z veljavno zakonodajo. Določena pa je omejitev na zaposlenega, ki naj ne bi dobil več kot 20 odstotkov iz povečanega obsega; mi smo to prekoračili. Zaposleni so bili pripravljeni delati v povečanem obsegu dela. Druge oblike dela, kot so podjemne
pogodbe in avtorske pogodbe, bi bile dražje. Zdaj upoštevamo omejitev na zaposlenega. Poudariti velja, da ta izplačila niso bila opravljena v škodo JZ, niti v škodo javnih sredstev, ta oblika dela je bila najcenejša, nekaj sredstev je tako ZD celo ostalo. Zaposleni so omenjeno plačilo dobili zato, ker so bili pripravljeni delati več. Računsko sodišče je bilo pri tem jasno, da javni uslužbenci iz naslova povečanega obsega dela ne morejo dobiti več kot 20 odstotkov, ne glede na pozitivne učinke takšnega dela za Zavod, paciente; če ne bi ravnali tako, tudi progama ne bi realizirali ali drugače povedano, prišlo bi do izpada dela prihodka, če bi delo izvedli z zunanjimi sodelavci, pa bi bilo dražje. To je po oceni RS tudi največja napaka, ki jo je naredil ZD. Trenutno imamo dovolj zobozdravnikov, upoštevamo omejitev pri izplačilih za povečan obseg dela. Za vsako delo v povečanem obsegu sedaj izdajamo tudi sklepe, česar prej nismo.
Ravnali kot dober gospodar
V JZ ZD Ptuj smo tudi v teh štirih primerih, za katere nismo izvedli postopka javnega naročanja, ki jih je izpostavilo Računsko sodišče, ravnali kot dober gospodar. V nasprotnem primeru bi poslovali z izgubo glede na vedno manj denarja, ki ga dobimo. Ker nismo izvedli postopka javnega naročanja, smo po ugotovitvah Računskega sodišča delovali mimo pravil igre, kar pa ne pomeni, da smo bili v trošenju javnega denarja neracionalni, da smo neracionalno ravnali pri porabi nekaj več kot 540.000 evrov, kolikor so znašali skupni stroški materiala in storitev za leto 2012, za katere nismo izvedli javnega naročila," je povedala Metka Petek Uhan
Ko direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan pojasnjuje revizijsko poročilo Računskega sodišča, opozarja tudi na problem javnih naročil, ki so vse prej kot lahka zadeva. Zaradi kompleksnosti in zahtevnosti jih je zelo težko pripraviti, na državni ravni ni nekega standarda, pa tudi razmere na trgu so iz dneva v dan težje. Ukvarjati se je treba z nekimi specifikacijami, ki „nikjer ne držijo", normativov pa ni. »Koruptiv-nost ni glavni problem javnih naročil, čeprav ponekod tudi je, srečni bomo, ko bodo javna naročila prevzeli drugi. Samo upam lahko, da potem stroški, na primer zdravil, ne bodo višji, kot so sedaj," je še povedala Petek Uhanova.
MG
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje 
Podravje
torek • 15. aprila 2014
Ptuj • Pevski večer ljudskih pevk Jezero
Odmevala slovenska pesem
V Domu krajanov Budina-Brstje je v soboto, 5. aprila, odmevala slovenska pesem. V organizaciji KD ljudskih pevk Jezero je potekal pevski večer pod naslovom Zapojmo skupaj.
■7AWJM0 SKUPAJ ?
Foto: Črtomir Goznik
Ljudske pevke Jezero bodo jeseni letos proslavile 10-letnico svojega uspešnega nastopanja. Ze tradicionalna pa je tudi njihova prireditev Zapojmo skupaj.
Pevke so si ob tej priložnosti oder delile s skupino Toti štirje iz Dornave in ljudskimi godci Stori čehoki iz KD Podgorci. Prireditev so si ogledali tudi ptujski župan Štefan Čelan, predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič, predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar in pater Mirko Pihler. Ljudske pevke Jezero so se s pesmijo poklonile vsem ženskam in
mamam. Ana Šori, vodja skupine, v kateri prepevajo še Natalija Vidovič, Milica Čuš, Milica Cimerman, Marjana Mohorko in Rozika Bolcar, njihova mentorica je Silva Kajtezovič, ki je tudi ob tej priložnosti zapela z njimi, je povedala, da se največkrat niti ne zavedamo pomena slovenske ljudske pesmi, kaj vse govori in sporoča. Iz vrelca pesmi človek zajema
veselje, bolečino, žalost in umirjenost. Ljudska pesem ima neprecenljiv pomen za kulturo vsakega naroda.
Ljudske pevke Jezero bodo jeseni leto proslavile 10-le-tnico uspešnega delovanja. Skupaj z njimi pa tudi napovedovalec Marjan Nahberger, ki od vsega začetka povezuje njihove pevske nastope. Tako je bilo tudi v soboto, 5. aprila.
MG
Ptuj • Zlato Cankarjevo priznanje za Menonijevo
Letos je vladala poezija
Julija Menoni, učenka osmega razreda OŠ Ljudski vrt Ptuj, je na tekmovanju v znanju materinščine dosegla vseh možnih petdeset točk in tako postala državna prvakinja. Zlato Cankarjevo priznanje je prepričljivo osvojila z razlagalnim spisom Otroško ali otročje.
Letošnja rdeča nit Cankarjevega tekmovanja na vseslovenski ravni je bila prej večkrat zapostavljena poezija. Učenci slovenskih osnovnih šol od najnižjih pa vse do devetega razreda so tako prebirali najrazličnejše pesniške zbirke slovenskih pesnikov in pesnic. Za osme razrede sta bili na seznamu dve pesniški zbirki, in sicer Naročje kamenčkov Saše Vegri in Skrivnosti Nika Grafe-nauerja.
Najprej je potekalo šolsko in zatem še regijsko tekmovanje, na katerih je Julija s prvim mestom pokazala obvladovanje jezikovnih veščin. Vendar so
bile te letos, ko se je vse vrtelo prav okoli lirike, premalo. Ob širokem poznavanju danega področja in dobri teoretični podkovanosti je bil izrednega pomena še čut za jezik in stil. Izdelan občutek za poezijo in znanje je Julija združila v razlagalnem spisu, v katerem so učenci razmišljali o obeh pesnikih, njunem pogledu na pesnjenje, zrli pa so tudi v globeli domišljije in otroških sanjarij. Ob tem so morali zapisati še, kakšen je njihov odnos do poezije tudi sicer.
Da je Julijin odličen, dokazuje ne le njen državni dosežek, temveč tudi splošna
Foto: Aljaž Kokol
Julija Menoni je postala državna prvakinja na tekmovanju za Cankarjevo priznanje.
ljubezen do umetnosti. Tudi sama pesni, razmišljujoče in zrelo za toliko staro dekle. O tem, kaj ji poezija pomeni v vsakdanjem življenju, je povedala: »Poezija mi pred tekmovanjem ni pomenila nič. Med pripravami pa sem spoznala, da se lahko z njo povežem, se v njej najdem in jo izkoristim za dobre namene. K njej se pogosto zatekam, v njej najdem zatočišče, ubesedi moje počutje, a me ob tem spomni, da nisem edina, ki se tako počutim. Ob pravem času pa me razvedri, pomiri, navdihne in me izpopolnjuje.«
Velika ljubiteljica poezija pa je tudi njena mentorica Vera Zagoričnik Novak, sicer profesorica slovenščine na OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki je Julijo pripravljala na tekmovanje iz znanja materinščine. Povedala je, da je bila letošnja tema zelo zanimiva, a obenem silno zahtevna: »Navdušena sem bila, da sem se lahko ukvarjala s poezijo, jo približala tudi nekaterim mladim bralcem in ob tem resnično uživala. Še bolj pa sem navdušena, da je Julija poezijo resnično začutila in začela tudi sama pesniti.«
David Breznik
Trnovska vas • GZ Trnovska vas-Vitomarci
Podpisali aneks o financiranju
Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci je v začetku aprila pripravila 17. redno letno konferenco.
Poleg delegatov prostovoljnih gasilskih društev Biš in Vitomarci ter članov organov GZ se je konference udeležil poveljnik regijskega sveta in član poveljstva Gasilske zveze Slovenije Dušan Vižintin, župan občine Trnovska vas Alojz Benko, direktor občinske uprave Jože Potrč, predstavnik Policijske postaje Ptuj Bojan Nipič in predstavniki GZ Ormož, Lenart, Ptuj, Destrnik in Juršinci. Skupno poročilo o delovanju GZ je podal predsednik Manfred Jakop. V poročilu je posebej izpostavil samo osem intervencij na območju GZ v letu 2013, od katerih so bili štirje požari v objektih, dve intervenciji zaradi poplav in po ena intervencija tehničnega reševanja in nesreča v cestnem prometu. Veliko časa in pozornosti je bilo namenjene izobraževanju gasilcev. Poudarjeno je bilo tudi dobro sodelovanje z županoma občin Francem Krepšo in Alojzom Benkom. Poveljnik GZ Andrej Arnuga je v svojem nastopu
Svečan podpis pogodbe o javni gasilski službi: predsednik GZ Manfred Jakop, župan občine Trnovska vas Alojz Benko in predsednik PGD Biš Edvard Petrič
predstavil načrt dela in finančni plan za tekoče leto, ki je bil soglasno sprejet. Poveljnik Sveta podravske regije Dušan Vižintin je opisal spremembe, ki se v Sloveniji pripravljajo na področju operative. Vsem gasilcem in vodstvu GZ se je v imenu GZS zahvalil za vso požrtvovalno pomoč, ki je bila izvedena v lanskem letu pri poplavah kot tudi za letošnjo
pomoč pri odpravi posledic škode po žledu.
Ob koncu skupščine so predsednik GZ, predsednik PGD in župan občine Trnovska vas, svečano podpisali aneks o financiranju javne gasilske službe za leto 2014. Pogodba z županom Sv. Andraža je bila podpisana na občnem zboru PGD Vitomarci v marcu.
MJ
Poljčane • Dom dr. Jožeta Potrča
Dneve v zavodu oblikuje tudi 37 prostovoljcev
V okviru prostovoljske akcije Dan za spremembe v začetku aprila je Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane v sodelovanju z Razvojnim centrom narave, Društvom zeliščarjev Dravinjske doline in Društvom za razvoj in mladino (DRIM) organiziral sprehod stanovalcev in prostovoljcev v Poljčane in skupno druženje v prostorih Centra narave Poljčane.
Prisotne je pozdravil polj-čanski župan Stanislav Ko-vačič, društvo DRIM se je predstavilo s šaljivim skečem, zeliščarji pa so prisotnim postregli z zdravilnimi napitki. Direktorica javnega social-no-varstvenega zavoda Dom dr. Jožeta Potrča Iva Soršak je prisotnim predstavila program odraslih prostovoljcev v Domu. »Osnovni namen programa je izboljšati kakovost življenja stanovalcev, spleta-nje medosebnih vezi, širitev socialne mreže stanovalcev in prostovoljcev, zmanjševati občutek osamljenosti in za-puščenosti ter spodbujanje in pomoč pri aktivnostih, ki so jih stanovalci v življenju radi počeli,« je dejala.
Trenutno v zavodu Dom Poljčane deluje 22 odraslih prostovoljcev, v enoti Slovenska Bistrica zgolj po pol leta delovanja že 15. »Prostovoljci se s stanovalci družijo individualno, nekateri pa vodijo različne interesne skupine,« je povedala Soršakova. Tako imajo pohodniško skupino, vinogradnike, zeliščarje, fotografsko in literarno skupino, skupino za kreativne dejavnosti ... Individualno prostovoljno delo pa zajema spremstvo
stanovalcev, branje časopisov, knjig, pomoč pri govoru in pisanju, pomoč pri telefoniranju, manjše nakupe, pogovor s stanovalcem itd. Prostovoljci so z individualnim delom v letu 2013 opravili 2.456 ur, z delom v skupinah pa 582 ur prostovoljnega dela.
Program v Domu Poljčane vodi delovna terapevtka Stanka Pušaver, v enoti Slovenska Bistrica pa vodja oskrbe Zdenka Flajnik. »S prostovoljci imamo sklenjene dogovore o naših medsebojnih obveznostih in pravicah. Vrnemo jim potne stroške ter zagotavljamo druge materialne pogoje za njihovo delo. Zagotavljamo
jim tudi možnost izobraževanja ter ob različnih priložnostih tudi druženje z zaposlenimi,« je pojasnila Soršakova. Ena od značilnosti programa odraslih prostovoljcev, ki ga vodijo v Domu Poljčane, je, da je kar nekaj prostovoljk njihovih nekdanjih sodelavk, ki so po upokojitvi želele ohraniti stik s stanovalci in sodelavci. »Prepričana sem, da so tudi odrasli prostovoljci doprinesli k odličnemu rezultatu anket, opravljenih med stanovalci v lanskem letu, ki so s storitvami in z življenjem v Domu zadovoljni v kar 99 odstotkih,« je še poudarila Iva Soršak.
Mojca Vtič
Trenutno v zavodu Dom Poljčane deluje 22 odraslih prostovoljcev, v enoti Slovenska Bistrica zgolj po pol leta delovanja že 15.
Foto: MV
torek • 15. aprila 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 7
Velika Nedelja • Makadamska cesta
»To je katastrofalno in žalostno!«
Prebivalcem Velike Nedelje v skoraj idilični ulici za cerkvijo občina že leta in leta obljublja asfaltirano cesto. Asfaltiran je namreč le del ceste. Do preostalih sedmih hiš oziroma kar 30 stanujočih pa vodi makadamska cesta, ki naj bi jo domačini po vrhu vsega vzdrževali sami.
Foto: ML
»To je katastrofalno in žalostno. Ob nalivih prekopavamo cesto, saj nimamo niti jarkov. Ob močnem dežju voda dere po cesti. Zaliva kleti in garaže,« pove domačin Skrbinšek.
»To je katastrofalno in žalostno. Ob nalivih prekopavamo cesto, saj nimamo niti jarkov. Ob močnem dežju voda dere po cesti. Zaliva kleti in garaže,« pove domačin Roman Skrbinšek in doda, da jim župan občine Ormož Alojz Sok že leta obljublja asfaltiranje ceste. »Dejal nam je, če ga izvolimo, nam asfaltira cesto. A s tega ni bilo nič,« se huduje domačin Skrbinšek. Župan Alojz Sok pa odgovarja, da občine lahko toliko investirajo, kot imajo sredstev. In še dodaja, da je občina omenjeno cesto vključila v načrt razvojnih programov 2015. »Občina je naredila osnovni predlog glede na potrebe, potem pa so tak predlog obravnavali na zboru občanov in ga sprejeli na svetu KS Velika Nedelja. Kako bo drugo leto, ne vem, smo pa to cesto vključili v načrt razvojnih programov za leto 2015. Dejstvo pa je, da je bila občina Ormož do vključno z letom 2008 zelo uspešna na raznih razpisih, tudi na razpisih za modernizacijo cest. S prihodom Pahorjeve vlade in tudi
v sedanjem času praktično več ne uspemo na nobenem razpisu,« je pojasnil župan Sok.
Po besedah Skrbinška so se domačini večkrat obrnili tudi na Občino Ormož in Krajevno skupnost (KS) Velika Nedelja, kjer so jim nazadnje obljubili, da bodo cesto začeli urejati,
ko bo konec zime. A do danes še niso storili nič. Kot nam je zagotovil predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič, naj bi po velikonočnih praznikih cesto vsaj deloma uredili. »Po veliki noči bomo cesto posuli z gramozom. Na zadnji seji, približno teden dni nazaj, pa smo
dali asfaltiranje ceste v plan za leto 2015. Ali bo občina zadevo realizirala, bomo videli. Za zdaj se še ne ve,« je dejal predsednik KS Velika Nedelja Mušič. Sicer pa naj bi predsednik KS Velika Nedelja Mušič po Skrbinškovih besedah še dejal, da bi lahko cesto imeli že pred leti, če ne
bi imeli hlapčka v ulici. Kot nam je pojasnil Skrbinšek, naj bi to letelo na medsebojne prepire in nesporazume z enim od domačinov, ki jih je potrdil tudi predsednik Mušič.
Sok: Občina zasebne ceste ne bo odkupila
Gre za dobrih 550 metrov ceste - od tega je 350 metrov občinske ceste, preostalih 250 metrov pa zasebne. »Ta del je od lastnika, ki nam je prodal parcele. Ceste pa ne. Tako da smo hodili tudi k županu, da bi občina cesto odkupila,« pojasni Skrbinšek. Župan Sok naj bi po Skrbinškovih besedah dejal, da občina ne bo odkupila ceste in da naj se lastniki parcel sami dogovorijo z lastnikom ceste. Tudi sami smo o tem povprašali župana, ki je izjavo Skrbinška potrdil. »V nobenem primeru pa občina ne bo odkupovala zemljišč od lastnikov, ki so pred tem prodajali ljudem gradbene parcele in z njimi podpisovali služnostne pogodbe za dostop do prodanih parcel. Hkrati s prodajo gradbene parcele bi namreč morali ljudem zagotoviti tudi dovoz do gradbene parcele. In vsak kupec bi se po moje moral tega tudi zavedati,« je pojasnil župan Sok. »Kar se pa tiče odkupa ceste, je moje stališče, da če se cesta modernizira zaradi ljudi, ki cesto uporabljajo, potem občina
upravičeno pričakuje, da se potrebna zemljišča za modernizacijo ceste odstopijo občini brezplačno. Občina je v takih primerih pripravljena plačati odmero,« je še dodal Sok.
Vzdržujejo tudi občinsko cesto?
Po besedah Skrbinška domačini ne vzdržujejo le zasebne ceste, ampak tudi občinsko. »Sam sem že navozil tri prikolice gramoza. To je res katastrofalno in žalostno, da ne morejo tega urediti. Povedali so nam, da ni denarja niti za jarke in ceste,« pojasni Skrbinšek in še pove, da naj bi mu župan Sok celo dejal, da imajo srečo, da jim sploh plužijo.
Župan Sok pa žogico prevrača na Krajevno skupnost Velika Nedelja. »Cesto bi morala v mejah možnega vzdrževati KS do tam, do kod je kategorizirana. KS skrbi tudi za pluženje pozimi in podobno. Po večjih nalivih pa prav tako pomaga sanirati ceste občina, ker pač KS tega ne zmorejo,« še dodaja župan Sok. Na drugi strani pa predsednik KS Velika Nedelja Mušič odgovarja, da vsako drugo leto pripeljejo prikolico gramoza. A to je za cesto, ki se na določenem delu rahlo vzpenja in nad katero se razprostirajo njive, očitno premalo. Ali bo asfaltiranje ceste izvedeno v letu 2015, tako ostaja v zraku.
Monika Levanič
Gorišnica • Kako so osnovnošolci predsednika spravili v zadrego
»V koga sem zaljubljen? Bi lahko to vprašanje preskočili?«
Za Osnovno šolo Gorišnica je bil v sredo, 9. aprila, nadvse pomemben dan. Ob praznovanju dneva šole je učence in zaposlene obiskal predsednik republike Borut Pahor. Predsednik si je za obisk šole vzel dve uri časa, ki ju je izkoristil tudi zato, da je številnim na šoli segel v roko in z marsikom spregovoril besedo ali dve.
Gorišniški osnovnošolci so predsedniku pripravili prisrčen sprejem. Pričakali so ga s slovenskimi zastavicami v rokah, nato je v večnamenski dvorani sledila kulturna prireditev. Najzanimivejši del obiska sta bila šolski parlament in intervju za šolsko glasilo. Mali radovedneži so gosta s svojimi vprašanji kar nekajkrat spravili v zadrego. Eno izmed takšnih vprašanj je bilo: »Koliko tankov ima Slovenska vojska?« Predsednik je povedal, da na to vprašanje res ne more odgovoriti, ker gre za državno skrivnost. Sledilo je: »V koga ste zaljubljeni?« »V koga sem zaljubljen? Bi lahko to vprašanje preskočili?« se je izmotaval predsednik. Iz zagate mu je pomagal eden izmed otrok, ki je pripomnil: »V Slovenijo ste zaljubljeni.« »Ja, v Slovenijo sem zaljubljen, ja. A lahko preidemo na lažja vprašanja, prosim?« je v smehu dejal predsednik, ki je sicer s svojimi odgovori in sproščenim načinom komunikacije poskrbel za dobro vzdušje tako pri malih parlamentarcih kot tudi pri občinstvu. Pri vprašanju, kaj ga najbolj ujezi, je predsednik ostal redkobeseden. Odgovoru se je politično izognil, a je otroška radovednost iz njega ven-
darle izvlekla odgovor. Priznal je, da ga med drugim razjezijo lobiji. »Razjezijo me bolj, kot si mislite,« je pripomnil, v nadaljevanju pa se je uspel zvito izogniti tudi vprašanju o tem, ali je po njegovem mnenju v Sloveniji vse tako, kot bi bilo treba. »Veliko je stvari, ki niso v redu in so velik problem,« je z rahlo zaskrbljenim izrazom na obrazu omenil na kratko.
Ravnatelju pet, županu deset
Predsednik Pahor je učence povprašal, kakšno oceno bi dali svojemu ravnatelju. »Od ena do pet - koliko bi mu dali oceno?« »Pet, minus pet ... Pet ...,« so odgovarjali mali na-dobudneži. Predsednik jih je nato pobaral, s koliko bi ocenili svojega župana. Eden izmed otrok je odgovoril, kot da bi izstrelil iz topa: »Z desetko!« A župan Kokot je nato od otrok dobil še višje ocene. »Jaz bi mu dal tisoč. Jaz pa milijardo, predsedniku pa še več,« so bili glasni otroci, ki so predsednika in občinstvo s svojimi vprašanji, idejami, pripombami in predvsem z otroško neposrednostjo zelo zabavali. Ob koncu debate je sledilo vprašanje
enega izmed starejših učencev: »Kaj lahko kot predsednik države naredite za uspešno državo?« Predsednik Pahor je odgovoril: »Da ostanemo skupaj kot skupnost. Da se vsaj v strateško najzahtevnejših zadevah obnašamo kot skupnost in ne
kot razdeljeni posamezniki.«
Predsednik republike je z go-rišniškimi osnovnošolci delil tudi spomine na svoja mladostniška leta. Dejal je, da je imel med šolskimi predmeti najraje zgodovino in da je zelo veliko bral. Med predmeti, ki jih v šoli
ni preveč maral, sta bili fizika in matematika. V študentskih časih je opravljal delo turističnega vodiča, danes sta njegova hobija branje in šport. Ogleda si rad kakšen dober film, v gledališče in opero pa ne zahaja najraje.
Predsednika sta med obiskom spremljala ravnatelj šole Milan Šilak in župan Jože Ko-kot. Med obiskom se je predsednik pomudil še v vrtcu, kjer so mu otroci zapeli in pokazali, kako znajo speči preste.
Mojca Zemljane
Foto: MZ
Predsednik Pahor z mladimi parlamentarci, županom Jožetom Kokotom in ravnateljem Milanom Šilakom. Otroci, ki so na fotografiji, so predsednika z marsikaterim vprašanjem spravili v rahlo zagato. Sicer pa dobre volje in sproščenosti med obiskom predsednika Pahorja, ki se je srečal tudi z otroki v vrtcu, na OŠ Gorišnica ni manjkalo.
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 15. aprila 2014
Kidričevo • V Revitalu zadehtela cvetoča pomlad
Kljub dežnim kapljam na dnevu odprtih vrat zadovoljni z obiskom
Čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, so bili z obiskom na sobotnem spomladanskem dnevu odprtih vrat v kidričevskem Revitalu zadovoljni; kljub občasnim dežnim kapljam jih je obiskala množica prebivalcev iz ptujske, sosednje ormoške in celo iz slovenskobistriške regije.
V družbi Revital, hčerinskem podjetju družbe Ta-lum, kjer se že več let uspešno ukvarjajo tudi z vzgojo rož lončnic, balkonskega cvetja, številnih enoletnic, zelišč, sadik zelenjave in zadnje čase tudi trajnic, so bili nad obiskom na letošnjem spomladanskem dnevu odprtih vrat prijetno presenečeni. Kot je poudaril prokurist družbe Daniel Vrbnjak, posebej zato, ker so tokrat uspeli pritegniti tudi obiskovalce iz širšega ormoškega in celo sloven-skobistriškega območja. Sicer pa so vsi po vrsti imeli v soboto v Kidričevem res kaj videti in doživeti, saj so poleg vodenih obhodov, na katerih so sodelavci Revi-tala obiskovalcem predstavljali proizvodni proces in vzgojo v rastlinjakih, lahko sodelovali tudi na kreativ-
Foto: M. Ozmec
Kljub nestalnemu vremenu so na ogled spomladanskega cvetja prišli številni obiskovalci iz ptujske, ormoške in slovenskobistriške regije.
nih delavnicah, mnogi pa so svoj obisk izkoristili tudi za nakup in nasaditev okrasnih lončnic.
Foto: M. Ozmec
Tudi za otroke so poskrbeli, saj so si lahko ti sami zasadili svojo solato in jo nato brezplačno odnesli domov.
V Revitalu premorejo že 27 velikih rastlinjakov, ki jim zagotavljajo blizu dva hektarja pokritih in sodobno urejenih pridelovalnih površin, v neposredni bližini pa imajo še okoli 9 hektarjev zunanjih površin, na katerih tudi letos gojijo največ industrijske konoplje in štajerskega česna, kot novost pa so začeli tudi pridelavo stare in vse bolj aktualne žitarice pire. Številni obiskovalci so bili prijetno presenečeni nad prenovljeno in razširjeno prodajalno, v kateri poleg rastlin in cvetic, vzgojenih v lastnih rastlinjakih, ponujajo tudi vse, kar je potrebno za njihovo sajenje ter nadaljnje gojenje. Poleg raznih animacij so se obiskovalci udeleževali tudi delavnic, v katerih so se letos osredotočili predvsem na zelenja-
Foto: M. Ozmec
Strokovnjakinja za področje zelenjadarstva in vrtnarstva Miša Pušenjak je svetovala o tem, kaj, kdaj in kako je treba saditi v domačem vrtu.
darstvo in okrasno cvetje. Vrsto koristnih in uporabnih informacij o tem sta jim iz prve roke razdajala Istok Marin, strokovnjak za področje vzgoje okrasnih rastlin, ki jim je svetoval tudi glede sajenja cvetličnih korit, ter priznana strokovnjakinja za področje zelenjadarstva, vrtnarstva in okrasnih rastlin Miša Pušenjak, ki se je osredotočila predvsem na nasvete o sajenju na domačem vrtu ter kako vrtnine zaščiti pred škodljivci. S koristnimi in uporabnimi nasveti so bili obiskovalcem ves čas na voljo tudi vsi drugi Revi-talovi sodelavci, ki so bili še posebej ponosni na nekaj cvetočih novosti, s katerimi so obogatili bogato paleto ponudbe balkonskega cvetja, strukturnih rastlin, zelišč in začimb. Kot so nam zaupali organizatorji, so bili obiskovalci presenečeni nad kakovostjo in količino rastlin, pa tudi nad cenami, saj kljub krizi ostajajo konkurenčni. Celo za otroke so poskrbeli, saj so si lahko ti v spremstvu staršev ali spremljevalcev sami zasadili svojo solato in jo nato brezplačno odnesli tudi domov. Strokovnjaki Revitala pa so obiskovalcem pomagali tudi pri izbiri in zasaditvi ustreznih lončnic. Sicer pa v Revitalu letos ponujajo tudi semena raznih vrtnin, zelišč, bio semena, čebul-ček, šalotko, česen in krompir za sajenje ter pisano paleto travnatih semen.
M. Ozmec
Pa brez zamere
6 > 8
Manj je več - a ne v Sloveniji
Vsi menda poznate matematični simbol »>«. Znak »stroga neenakost«(ki ga lahko zapišemo tudi kot »>>«) uporabljamo, ko želimo nakazati, da je nekaj, ponavadi število, večje od drugega števila, torej je njuna relacija taka, da je eno od obeh števil večje od drugega. Če vzamemo v ozir obe števili iz naslova, torej število 6 in število 8, bi vsaj v tisti osnovni matematični znanosti, ki so nas jo učili v šoli, veljalo, da je število 6 manjše od števila 8. Šest jabolk je manj kot osem jabolk, šest povišanj DDV manj kot osem povišanj DDV in tako dalje. Saj razumete.
Tako je to v osnovni matematiki, v kraljestvu analitičnega uma. A v življenju, ki nikoli ne bo v celoti zapadlo polju hladnega teoretičnega kraljevanja aksiomov in diktata analitičnega uma, temveč nosi s seboj precej več tiste življenjske »žmohtnosti« ter barvite zmotnosti, stvari izgledajo in delujejo malce drugače. Kajti ljudje niso matematične konstante, variable in druge entitete, podvržene strogim zakonom kraljestva števil. V življenju je 6 včasih več kot 8.
V	britanskem časopisu Independent so tako prejšnjo soboto objavili novico, da bodo v drugem največjem švedskem mestu, Goteborgu, v mestni upravi za eno leto poskusno uveljavili krajši delovni čas - na teden bodo zaposleni tako delali le trideset ur tedensko, torej šest ur na dan. Heh, zmanjševanje stroškov dela, boste sedaj porekli. Kriza je, pa ni denarja, pa tako ali tako je preveč ljudi zaposlenih v javnem sektorju in tako dalje. Skratka, na misel vam bo prišlo vse, s čimer vas pitajo preko medijev in ostalih kanalov javnega pranja možganov.
A kaj porečete, ko vam pojasnim, da bodo vsi ti ljudje, ki bodo na dan delali dve uri manj, za opravljeno delo dobili natanko enako plačo, kot jo dobivajo sedaj za osemurno delo? Točno tako - plačani bodo enako, kot če bi na delu sedeli osem ur dnevno. In v tem je štos - Švedi na podlagi določenih preteklih podobnih poskusov in raziskav sklepajo, da bodo zaposleni v šestih urah naredili celo več, kot če bi na šihtu preživeli osem ur, da bodo manj časa odsotni zaradi bolezni, da bodo na splošno bolj zadovoljni, pozitivni in produktivni. Torej, na delu bodo manj časa, a naredili bodo več, hkrati pa bo njihovo življenje lepše in boljše. A ni to krasno? Čudovito? Seveda je, porečete, a kaj če to vse ne drži? Bomo videli, vam odgovarjajo Švedi - dosedanje raziskave kažejo, da bo stvar delovala in po enem letu bomo tudi presodili, ali je tako. Torej bodo severnjaki primerjali rezultate in nivo zadovoljstva teh zaposlenih z rezultati in zadovoljstvom njihovih kolegov, ki bodo še naprej delali osem ur dnevno.
A pravzaprav sploh ne gre za to odlično zamisel, ki jemlje vpoštev tudi človeka, njegovo zadovoljstvo, zdravje ter splošno počutje na delovnem mestu in zaradi dela nasploh. Gre za njeno negacijo, oziroma nezmožnost slovenske pameti, da bi lahko domislila in v glavi združila stvari, kot so zmanjšanje delovnega časa za enako plačilo, posledičen dvig produktivnosti in sreče posameznika kot človeškega bitja, dela družbe. Za povprečno slovensko pamet, ki (seveda z ogromno »pomočjo« prej omenjenih kanalov (dez)informiranja) še zmeraj ne seže dlje od logike zgodnje industrializacije osemnajstega in devetnajstega stoletja, namreč da je za srečo in dobrobit treba delati zmeraj več in več, ne pa manj, je ta švedska ideja nekaj povsem tujega, iracionalnega, ulti-mativna kontradikcija, tako rekoč mentalni paradoks. Antinomija uma, kot bi temu rekel Immanuel Kant.
V	Sloveniji je 8 zmeraj več kot 6. Domet, matematična formula našega uma se glasi: 8 > 6.
Gregor Alič
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 17. aprila, med 16.00 in 17.00.
Ali velika noč izgublja duhovni pomen?
Voditeljica: Estera Korošec.
Vprašanja in mnenja: mnenja@radio-tednik.si.
torek • 15. aprila 2014
Podjetništvo
Štajerski TEDNIK 9
Prlekija • Kako je prleški gostinec nalil čisto vino
Če ne drugače, pa s krampi in vilami
»22 let sem podjetnik. 22 let na lokalnem in državnem nivoju poslušam besede o tem, da je turizem perspektivna gospodarska panoga. A vedno ostane le pri besedah. V tem času sem navezoval stike z ljudmi, ki so na različnih političnih in drugih položajih ter ugotovil, da se vsak bori samo za svojo plačo in za svoj žep.« S temi besedami je pripoved o svoji poslovni poti na področju turizma pričel Vinko Brenholc, lastnik znanega turizma na Jeruzalemu.
Brenholc je svoje razmišljanje delil s člani okrogle mize, ki sta jo nedavno v Ormožu organizirali stranka SLS in lokalni odbor Obrtne zbornice Slovenije. »Škoda, škoda te naše lepe Slovenije, kaj smo naredili iz nje ter iz državljank in državljanov. Slovenija je zelena in turistična oaza Evrope in sveta. Žal se naši politiki v Ljubljani tega ne zavedajo. Pred desetimi leti sem še upal, da bo Slovenija druga Švica. Lahko bi bili druga Švica, saj v Sloveniji živimo pridni, delovni, gospodarni in marljivi ljudje. Tako menim sam in tako mi govorijo obiskovalci našega turizma, ki prihajajo iz vseh koncev sveta. Besede, ki jih slišim od turistov, so spodbudne. Slovenijo opisujejo kot izjemno lepo deželo. Če zadnji dve leti ne bi imeli gostov iz tujine, potem ne vem, kako bi se pri nas poslovno izšlo.«
Nič nepovratnih sredstev, samo krediti
Gostišče Jeruzalem Brenholc Vinski hram je na območju ljutomersko-ormoških goric turistični ponudnik z največ nočitvenimi kapacitetami. Prepoznavni so tudi po dobrih vinih in kulinarični ponudbi. »V minulem obdobju smo investirali ter uredili 25 turističnih sob s 60 ležišči. Okolica je prepričana, da so nam pri projektu finančno pomagale občina, država in Evropa. Ne! Samo krediti. Zakaj? Zato, ker nismo upali pristati na pogoje iz razpisov. In to je bilo, da bomo v petih letih dodatno zaposlili dva ali tri sodelavce ter promet dvignili za 30 ali 40 odstotkov. Tako ambiciozno zastavljenih ciljev
Foto: MZ
Vinko Brenholc: »Dovolj nam je praznih obljub in govoričenja. Slovenija drvi v propad.«
nismo upali sprejeti. Na osnovi česa bi lahko zagotovili, da bomo promet dvignili v takšni meri. Odkar se ukvarjamo s turizmom, tudi nismo zasledili, da bi Slovenska turistična organizacija (STO) našo prleško pokrajino in turistično točko Jeruzalem promovirala v celoti. STO letno iz državnega proračuna prejme več milijonov evrov. Kje jih zapravijo, nam ni znano. Vemo pa, da sami od njih nismo prejeli niti centa, s katerim bi lahko recimo sofinancirali izdajo turistične publikacije. Promocijsko brošuro, ki smo jo izdali, smo financirali z lastnimi sredstvi, izdali smo jo v štirih jezikih. Da preživimo, delamo od zore do mraka.«
Brenholc se je dotaknil tudi oskrbe z lokalno pridelano hrano. »O prehranski samooskrbi se veliko govori. Sam podpiram lokalne pridelovalce. Njihove produkte in pridelke vključujem v svojo gostinsko ponudbo. Menim, da je to način, s katerim lahko drug drugemu pomagamo. Ne razumem, zakaj smo Slovenci drug drugemu tako zavistni. Pogosto je tako, da zelenjavo namesto pri bližnjem sosedu raje kupujemo v supermarke-tih. Da ne omenjam česna, ki ga uvažamo iz Kitajske. Ko je
k nam prišel trgovski potnik in ponujal kitajski česen, bi ga najraje napodil od hiše. Veliko škodo se je zadnja leta naredilo tudi vinu. Naše vino je vrhunske kakovosti in zato ne bi smeli dopustiti, da se ga prodaja po diskontnih cenah.«
Tudi entuziazma je enkrat konec...
Priznani prleški gostinec je nad stanjem v Sloveniji povsem obupal. »Sam perspektive ne vidim. Res ne. Po 22 letih
Tako so bili obiskovalci v soboto priča ogledu kmetije in ekološke tržnice, predavanj, jahanja ter delavnic za otroke, v nedeljo pa so lahko uživali ob spremljanju viteških iger in predstavitvi jahalne šole Prleškega konjeniškega društva.
Po besedah lastnika kmetije Boštjana Kosca se je dogajanja pravzaprav pričelo že v petek, ko so se na kmetiji v okviru športnega dne skupaj z mentorji in starši zbrali učenci OŠ Stanka Vraza Ormož. Podučili so se o delu na kmetiji, si ogledali živali in se navdušili nad konji kmetije Kosec. Pozneje se je zbranim pridružila še Maja Frangež, ki je predstavila metodo zdravljenja s konji oziroma hipoterapijo.
Čez vikend pa je kmetija Kosec skupaj s Prleškim ko-
mojega entuziazma, požrtvovalnega dela v turizmu ... je konec. Zakaj? Ker je treba trdo delati, dobro in preudarno razmišljati, da lahko poravnavamo svoje obveznosti. Kredite, ki smo jih najeli pri bankah, da smo nadgradili dejavnost, poravnavamo redno. Če bi tudi drugi v državi tako razmišljali in pošteno delali, bi bila danes Slovenija visoko na piedestalu. A žal smo na dnu. Meni, malemu podjetniku, kredita ne bi nikoli odpisali. V načrtu imamo sicer še nekaj investicij, a v tem času se
njeniškim društvom organizirala dvodneven izobraževal-no-promocijski dogodek, ki ga je obiskalo nekaj čez 300 navdušencev konjev in ekološkega kmetijstva. Tako so v soboto na široko odprli vrata
dodatno zadolžiti ne upamo,« je dejal Brenholc in na predsednika SLS Francija Bogoviča apeliral z besedami: »Gospod predsednik, gospod poslanec, poskusite nekaj reči v Ljubljani tem našim politikom. Ali pa bomo v Ljubljano prišli s krampi in vilami. Res bomo prišli. Zakaj? Zato, ker nam je
Ekološke kmetije Kosec, ki se ukvarja s prodajo mlade govedine. Na dogodek so povabili tudi stranke in jih popeljali na ogled same kmetije ter jih poučili o prednostih ekološkega kmetovanja. Pripravili so tudi
mar za to našo deželo Slovenijo. Res nam je mar. Tukaj smo rojeni in za deželo bomo dali kri, če bo treba. Zadnji čas je, da se nekaj ukrene. Naš vlak drvi v prepad. Obljub, besed in govoričenja smo se napo-slušali. Dovolj je bilo. Takšno je moje mišljenje.«
Mojca Zemljarič
bogato založeno ekološko tržnico. Za razvedrilo pa so vsem obiskovalcem omogočili še brezplačno jahanje.
V nedeljo se je vse skupaj začelo že okoli devete ure zjutraj, ko je na Svetinjah potekal blagoslov konjev ob prazniku svetega Jurija. Nato pa so na kmetiji Kosec prikazali še delovanje jahalne šole Prle-škega konjeniškega društva in uprizorili viteške igre, ki so bile prava paša za oči. Obiskovalcem pa se je tudi na tokratnem dogodku ponudila priložnost brezplačnega jahanja. Kot nam je zaupal gospodar kmetije Kosec, so ga pozitivni odzivi obiskovalcev tako navdušili, da razmišlja celo o tem, da bi »vikend« odprtih vrat kmetije Kosec postal tradicionalen. »Razmišljam, da bi to postalo tradicionalno. Tak dogodek je vedno dobrodošel. Sicer je treba vložiti nekaj truda in energije, ampak s prepričanjem, da je prav, da pokažemo, kaj delamo in spoznamo naše stranke, je to dobra investicija in se nam ni težko potruditi,« je še dejal gospodar Kosec.
Monika Levanič
Foto: Monika Levanič
V sklopu Vikenda na kmetiji Kosec je v nedeljo potekala predstavitev Prleškega konjeniškega društva. Člani društva so zbrane navdušili z uprizoritvijo viteških iger.
Mali Brebrovnik • Ekološka kmetija Kosec
Vikend na kmetiji
Konec minulega tedna se je na Ekološki kmetiji Kosec v Malem Brebrovniku v okviru dneva odprtih vrat zvrstilo veliko zanimivih dogodkov, s katerimi so predstavili kmetijo in Prleško konjeniško društvo.
Prlekija • Odprli bivalno enoto
Nov dom za dementne osebe
Ko so v Ljutomeru leta 2002 odprli Dom starejših občanov (DSO), se je porodila zamisel o gradnji primernih prostorov za bivanje oseb, ki bolehajo za kronično napredujočo možgansko boleznijo - demenco.
Minuli mesec so v novo bivalno enoto DSO Ljutomer, ki so jo zgradili na lokaciji stare osnovne šole v Stročji vasi, vselili 12 stanovalcev s to hudo boleznijo, v sredo pa so uradno odprli bivalno enoto (na posnetku), kjer bo prostora za 24 oskrbovancev.
Gradnja bivalne enote v Stročji vasi je vredna 2,1 milijona evrov. Ministrstvo za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je prispevalo 75 odstotkov denarnih sredstev, občina Ljutomer z ovrednotenim zemljiščem 15
odstotkov, preostali gre v breme DSO, ki namenil za projekte mo.
delež pa je denar in opre-
NŠ
Radenci • 42. regijski kviz Mladi in kmetijstvo
Zmagala ekipa od Svetega Jurija
Kmetijsko svetovalne službe Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Murska Sobota, Društvo podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščav-nici in Občina Radenci so v Radencih pripravili 42. regijski kviz Mladi in kmetijstvo.
Med sodelujočimi petimi ekipami je prvo mesto osvojila izbrana druga vrsta od Svetega Jurija ob Ščavnici, ki so jo sestavljale Lea in Andreja Vohar ter Karmen Halec. Na drugo mesto se je uvrstila prva ekipa iz Tešanovcev (Jan Vitez, Nina Banko, Sandra Dervarič), na tretje pa druga ekipa iz Tešanovcev (Selena
Tivadar, Daša Torok, Luka Perš).
Zmagovalna trojica je na tovrstnem tekmovanju slavila tudi lani, na državnem pa
je bila druga. Letošnji kviz je zajemal vprašanja o čebelarstvu, medu, trženju, vinu in socialnem podjetništvu.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 15. aprila 2014
Ptuj • 30 let pisateljevanja Silvestra Vogrinca
„Pisatelj je predvsem kronist časa ..."
V knjižnici OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju je bil 19. marca literarni večer v organizaciji društva Akademije bojevniških veščin Ptuj ob 30-letnici pisateljevanja Silvestra Vogrinca in ob izidu njegovega novega romana Do konca in naprej.
Gre za ezoterični roman o posmrtnem življenju, karmi, reinkarnaciji, angelih, avatar-jih, mojstrih modrosti. Roman Do konca in naprej, ki ponuja novodobne odgovore na vprašanja, od kod prihajamo in kam gremo. V ospredju je zgodba dveh junakov, en je v vzponu, uspešen v karieri in zasebnem življenju, drugemu gre vse po zlu. Njuni poti se usodno srečata na mariborskem mostu, potem pa nič več ni tako, kot je bilo. Znajdeta se v svetu, ki jima je popolnoma tuj. Snov za svoj najnovejši roman je črpal predvsem iz ezoterične literature in novodobnih tokov. Pri opisih posmrtnih stanj pa je izhajal iz ugotovitev zdravnikov, ki se na znanstveni način ukvarjajo s pojavom neposredne izkušnje bližine smrti.
„Moj namen ni bil prepričati ljudi v neko novo filozofijo, v neki novi svetovni nazor, ampak predvsem informirati bralce o ezoteričnem izročilu, o novodobnih tokovih. V romanu bodo mogoče bralci našli veliko elementov, ki sem jim bodo zdeli kot fantastika ali znanstvena fantastika. V resnici pa gre za novodobne odgovore na vprašanje, od kod prihajamo in kam gremo. Smo v obdobju vodnarja. To je astronomsko dejstvo. Naše osončje potuje okrog centralnega sonca, za enkratno obkrožitev potrebuje 26 tisoč let. To pot imenujemo zodiak. Delimo jo v dvanajst znamenj. Na okrog vsakih 2150 let prihaja naše osončje v konjunkci-jo z enim od teh zodiakalnih znamenj. V vsakem astrološkem obdobju pride tudi nov svetovni učitelj, ki prinese
Foto: Črtomir Goznik
Silvester Vogrinec je pisatelj že 30 let.
nauk za prihajajočo dobo, da bo življenje duhovno izpolnjeno. Mojstri modrosti utelešajo ideal popolnega človeka."
Silvester Vogrinec je začetnik slovenskega romana o borilnih veščinah, za katere je takratne mladce navdušil Bruce Lee in so bile modni hit, piše pa tudi mladinske romane (trilogija romanov o ptujski mladini, ki se dogajajo v osemdesetih letih 20. stoletja, Disko kraljica in Vrnitev kralja diskoteke, v katerih opisuje svet šminkerjev diskoteke Metulj in deloma tudi v Super Liju, ter Maturant, v katerem opisuje mladino, ki se zbira v Klub mladih), znanstveno fantastiko, poezijo in publicistiko. V borilnih veščinah se je Silvester Vogrinec tudi preizkusil v vseh vlogah, kot tekmovalec, trener, sodnik, športni funkcionar in organizator prireditev. Pred dvajsetimi leti je bilo na tem področju zelo malo
informacij, zato je bila njegova želja javnost informirati o teh dveh področjih. »Borilne veščine in duhovnost so zelo tesno prepletene, doživljam jih kot eno pot do duhovnosti. Ti področji sta me tudi potegnili v sfero publicistike.«
Želja po pisanju že v srednji šoli
Začetke pisanja ocenjuje kot naivne, brez znanja o tem, kako pisati. Še bolj se je njegovo pisanje razmahnilo med študijem, takrat je pisal še na pisalni stroj, kvečjemu sta se delali dve kopiji vsakega dela sočasno. Marsikaj se je tako tudi izgubilo, najbolj mu je žal drame-komedije Konec šolskega leta, ki jo je imel napisano, med dogovori za njeno uprizoritev v ljubljanski drami pa se je ta tekst izgubil in predstava je odpadla. Za liriko se je navdušil v srednji šoli, v
obdobju, v katerem mladostnik bolj senzitivno doživlja svet. Najprej se je navduševal nad Bayronom, Puškinom, Prešernom, med študijem je prebiral japonsko haiku poezijo in dolgo časa tudi pesnil v tej pesniški obliki. Pozneje ga je navdihnila tudi modernistična poezija, Lorca, Borghes, Šalamun.
„Pisateljevanje je moj način življenja, pišem iz potrebe, notranje nuje. Ko nekdo pred mano postavi prazen list papirja, na njem vidim zgodbo, ki jo moram zapisati. Obenem pa tudi zelo rad berem. Vlogo pisatelja vidim kot kronista svojega časa, ki zvesto spremlja razmere časa in prostora, v katerem živi in dela, ki pa hkrati razume vse temne in svetle vzgibe duše, da jih potem lahko opiše," je svoje pisateljevanje povzel Silvester Vogrinec.
MG
Ptuj • Projekt Na zabavo v naravo
Naravo spoznavali z vsemi čutili
Minuli vikend so četrtošolci ptujske Osnovne šole Olge Meglič v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava aktivno spoznavali naravo in njene zakonitosti. Ob strokovnem vodstvu so obiskali gozd, se poučili o preživetju v naravi ter spoznavali ribištvo. Mladi so bili nad tovrstnim učenjem navdušeni.
Učenci OŠ Olge Meglič v letošnjem šolskem letu sodelujejo v projektu Turizmu pomaga lastna glava, ki ga prireja Turistična zveza Slovenije. Namen vseslovenskega projekta, ki je že 28. po vrsti, je raziskovanje turizma v domačem okolju in ugotavljanje možnosti za hitrejši razvoj le-tega. Ptujski osnovnošolci so tako v okviru projekta pripravili turistično nalogo z naslovom Na zabavo v naravo, katere cilj je bil aktivno preživeti dva dneva v naravi našega mesta ter se tako podati v danes skorajda že pozabljene čase, ko so ljudje sobivali z naravo. Tako so
minuli konec tedna aktivno spoznavali naravo. V petek so se tako ob strokovnem vodenju gozdarja Andreja
Kovačiča podali v gozd ter se aktivno seznanili z življenjem v gozdu, proučevali različne drevesne vrste ter spoznavali
Četrtošolci so se pobliže spoznali z ribištvom.
prebivalce gozda. Zvečer se jim je pridružil Daniel Janže-kovič, ki jim je podrobneje predstavil skavtsko življenje ter jih ob tabornem ognju poučil o preživetju v naravi. Noč so v spalnih vrečah prespali v šolski telovadnici, naslednje jutro pa so se ob ribniku Ro-goznica podrobneje seznanili še z ribištvom, ogledali pa so si tudi naravoslovno učno pot Natura 2000.
Turistično nalogo, ki so jo pripravili v okviru projekta, so v torek predstavili na turistični tržnici v Mercatorjevem centru na Ptuj.
Patricija Kovačec
Tednikova knjigarnica
Domače in tuje živali Frana Erjavca
Avtor Fran Erjavec je
med predpisanimi pisatelji na seznamu bralna značka za odrasle 2014
iz več razlogov. Prvič: je začetnik poljudnoznanstvenega pisanja na Slovenskem. Drugič: letos mineva 180 let od njegovega rojstva in lepše se je spomniti rojstnih obletnic domačih vel-mož, prijetnejša je taka jubilejna energija od spominjanja obletnic smrti. Tretjič: njegov pisateljski in znanstveni jezik je slikovitega sloga in Erjavca odlikuje dobro poznavanja jezika. Četrtič: rdeča nit letošnje bralne značke so živali v knjižnem naslovu in Erjavčeve podobe živali ne bi mogle biti boljše branje za odrasle, ki so gotovo v svojih mladih šolskih letih prebirali navedenega pisatelja, a tokrat bodo bralski pogledi daleč od otroškega, sproščenega branja.
Janez Logar (1908-1987), bibliograf in literarni zgodovinar, je v spremni besedi h Erjavčevi knjižni izdaji Živali v podobah v zbirki Knjižnica Sinjega galeba z zaporedno številko 97 med drugim zapisal, da so nekatera mesta v Erjavčevih poljudnih naravoslovnih delih - zlasti v opisu ptic, ki so mu od vseh živali najbolj prirasle k srcu - izžarevajo naravnost obilico roman tične-ga liričnega občutja, podobnega občutju, ki veje npr. iz domotožne pesmi njegovega prijatelja Gregorčiča. Sicer je navedena Erjavčeva knjiga izšla leta 1964 s takratnim urednikom Ivanom Minattijem ter jo je izbral in uredil Janez Logar, pri izboru in pripombah je sodeloval znameniti slovenski naravoslovec dr. Anton Polenec, knjigo pa je ilustriral Štefan Planinc. Knjigo, ki je manjšega formata in ima 222 strani, je izdala pravkar prodana založba Mladinska knjiga. Knjigi je dodan pojasnjevali slovarček, ki uvodoma pravi, da ta izdaja živalskih podob nastala po večini z izborom iz knjige Domače in tuje živali, nekaj pa jih je iz Naše škodljive živali ( Naslovi le- teh: Vidra, Planinski orel, Gad in modras, Bolha, Striček, Poljski muren)ter iz Slovenskega glasnika 1863 (Žaba), iz Slovenske kolede za leto1858 pa Mravlja. Slovarček pravi, da podaja in tolmači sodobnemu bralcu manj znane ljudske besede in izraze, na primer: bolšjak je bolšje gnezdo, soba, postelja polna bolh. Breka je je-rebika, čistoba je čistost, snažnost, čutje je čustvo, črt je gozdna jasa, poseka, laz, krčevina...
Fran Erjavec se je rodil 4.12.1834 v Ljubljani, po končani gimnaziji je nadaljeval šolanje na Dunaju, študiral je naravoslovje in kemijo. Najprej je bil pripravnik na realni gimnaziji na Dunaju, nato pa je poučeval na realki v Zagrebu in v Gorici. Kot gimnazijec je bil soustanovitelj dijaškega lista Vaje, kjer so bili postavljeni temelji literarnega ustvarjanja sredi 19.stoletja. Avtorski Erjavčev zgled je bil pisatelj in naravoslovec Adalbert Stifter. Fran Erjavec je začetnik romantične povesti na Slovenskem, pisal je tudi humoreske in potopise.
Tako pa začenja izdaja Domače in tuje živali v podobah (besedilo jezikovno posodobil Janez Dular, ilustracije priredil Aleš Sedmak. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. 714 strani):
Lep božji dan je danes! Sončna gorkota je razkadila mokrotne megle, ki so se vlačile dolgočasno po dolinah od gozda do gozda. Umirili so se tudi mrzlotni vetrovi, tihi mir kraljuje v zraku. Komaj je čutiti toplo sapo, ki se igra z mladim cvetjem stare jablane pred našo hišo. Davno že ni sijalo sonce tako prijazno na zemljo in topli žarki povsod zbujajo novo življenje. Nešteta množica bilk in trav, brstov in cvetov rije zdaj iz nje. Novo živo zelenje spet odeva gozd in loko, ki jo je bila poprej posušila in obrila mrzla burja.
Na kraju gozda se spet pase živina. Pastir piska na piščalko, ki si jo je izvir iz vrbove šibe. Po njivah je vse živo. Kar koli more gibati, vse orje, seje, koplje, sadi, kakor veleva v zraku škrjanček: »Delaj, delaj, delaj, orji,orji,orji, sej,sej, vrzi,vrzi!«,,,
In še naprej cvrkuta: beri, beri beri!
Liljana Klemenčič
Foto: PK
Rokomet
Sviš z zmago ohranil upanje
Stran 12
Rokomet
Gostje na Ptuju unovčili bogate izkušnje
Stran 12
Nogomet
Že v sredo popraviti vtis iz Krškega
Stran 13
Strelstvo
Simon Simonič med člani do brona
Stran 13
Nogomet
Tromejnik dolgo vzdržal brez prejetega gola
Stran 14
Atletika
Bilanca zimske sezone: 19 kolajn
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 26. krog
Koper v pozabo, v sredo prihaja Olimpija
Luka Koper - Zavrč 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Štromajer (26.), 1:1 Fuček (77.), 2:1 Črnigoj (84.).
LUKA KOPER: Simčič, Šme, Guberac, Lotrič (od 73. Pilčič), Ivetic, Halilovic, Štulac, Črnigoj, Hadžic, Palčič (od 88. Gregorič), Štromajer (od 65. Pučko). Trener: Rodolfo Vanolli
ZAVRČ: Fink, Roškar, S. Čeh, Sambolec, Dugolin, Golubar (od 60. Težak), Šafaric, Smrekar, Ke-lenc, Matjašič (od 50. Fuček), Kre-singer. Tzrener: Željko Orehovec
Nogometaši Kopra so zabeležili tretjo zaporedno zmago na domačem terenu, tako da na Bonifiki v spomladanskem delu Prve lige Telekom Slovenije ostajajo stoodstotni. Zahvaljujoč zadetku Domna Črnigoja v 84. minuti so z 2:1 premagali Zavrč. Slednji, ki je v zadnjih šestih krogih osvojil le točko, je zadržal uvrstitev na sredini lestvice, Koprčani, ki so spomladi vknjižili že enajst točk, pa so ohranili drugo mesto.
Tekma je bila za kakšnih 400 gledalcev zanimiva, saj sta imeli obe ekipi veliko zrelih priložnosti, zato ne bi bilo nezasluženo, če bi se ta končala s kakšnim drugim izidom. V prvem polčasu sicer priložnosti ni mrgolelo; omeniti velja zadetek Jake
Štromajerja, ki se je v 26. minuti odlično znašel na robu kazenskega prostora gostov, se otresel dveh branilcev in z natančnim strelom mati-ral vratarja Gregorja Finka. Zavrč bi lahko izenačil v 38. minuti, vendar jim je veselje preprečil Vasja Simčič, ki je odlično posredoval ob poskusu Dina Kresingerja z glavo.
Še zrelejše priložnosti so imeli gostje na startu dru-
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 26. KROGA:
Luka Koper - Zavrč 2:1 (1:0); strelci: Štromajer 26., Črnigoj 85.; Fuček 76.;
Celje - Triglav 2:0 (1:0); strelca: Verbič 19., Zajc 72.; rdeči karton:
Šmit 84./Triglav;
Krka - Rudar 1:1 (1:1); strelca: Kramarič 18.; Podlogar 43.; rdeči karton: Firer 41./Rudar; Olimpija - Domžale 0:0;
Maribor - Gorica 2:0 (1:0); strelec: Cvijanovič 41., 60. - iz 11-m; rdeča kartona: Modolo 60., Bazzoffia 90./ oba Gorica.
1. MARIBOR	26	16	4	6	57:26	52
2. KOPER	26	14	5	7	34:29	47
3. RUDAR VELENJE	26	12	8	6	37:21	44
4. GORICA	26	11	8	7	41:24	41
5. ZAVRČ	26	11	4	11	39:45	37
6. DOMŽALE	26	9	9	8	41:29	36
7. OLIMPIJA	26	9	6	11	29:35	33
8. CELJE	26	8	6	12	24:36	30
9. KRKA	26	6	4	16	21:47	22
10. TRIGLAV	26	4	6	16	24:55	18
Najboljši strelci: 13 zadetkov: Mate Eterovic (Rudar); 12 zadetkov:
Massimo Coda (Gorica); 11 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 10 zadetkov: Goran Galešic (Luka Koper), Marcos Tavares (Maribor), Joshua Parker (Domžale); 9 zadetkov: Nusmir Fajic (Maribor), Gianluca Lapadula (Gorica); 8 zadetkov: Slobodan Vuk (Domžale); 7 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Damjan Bohar (Maribor), Nik Omladič (Olimpija), Benjamin Verbič (Celje), Saša Aleksander Živec (Domžale) ...
gega dela. V prvem poskusu je Marko Roškar zadel prečko, odbita žoga je prišla na glavo Matije Smrekarja, vratar Simčič pa je s čudežno obrambo rešil zadetek. Takoj za tem bi lahko Koprčani povišali na 2:0 ali pa Zavrč izenačil. Podobno kot malo prej je bil Simčič znova na pravem mestu.
V 77. minuti pa so gostje vendarle zadeli. Po prekršku nad Dorisom Kelencem je sodnik Peric iz Kranja doso-dil prosti strel na kakšnih 25 metrih od gola. Josip Fuček je iz prostega strela meril zelo natančno, tako da je bil Simčič brez pravih možnosti. Zaradi protestov ob prostem strelu je sodnik Perič na tribuno poslal domačega stratega Vanollija. Ko je že
kazalo na delitev točk, se je v 84. minuti Črnigoj odločil za strel iz 20 metrov, žogo je lepo zadel in ta je končala v »mali mrežici« vrat Zavrča.
sta, jm, tp
Medsebojne tekme
9. krog: Zavrč - Olimpija 2:1 (1:1); Benko, Golubar; Šporar;
18. krog: Olimpija - Zavrč 3:2 (2:1); Bermanovič 2x, Omladič; Fing - ag., Benko.
1. SNL, 27. krog: Zavrč - Olimpija,
sreda, 17. aprila, ob 19.30 v Zavrču
Željko Orehovec, trener Zavrča: »V Koper smo šli po zmago, vračamo pa se praznih rok. Bili smo boljši tekmec, toda to na žalost ni dovolj, da bi osvojili kakšno točko. Neverjetno, že tretjo tekmo zapored se nam dogaja, da smo boljši tekmec, toda dobimo čudne zadetke, tokrat gol iz kakšnih 20 metrov. Iščemo zmago, igramo dobro, toda rezultati nikakor ne spremljajo igre. Odmisliti moramo Koper, se pripraviti na domači tekmi, ki se ju zelo veselim in upam, da nam bo končno uspelo zmagati. Če bomo ponovili igro iz zadnjih tekem, verjamem, da nam bo uspelo, saj toliko nesreče in smole enostavno več ne moremo imeti.«
Sandi Čeh, kapetan Zavrča: »Začeli smo odlično, agresivno in tudi strpno, toda nato prejeli zadetek. Odgovorili smo z dvema priložnostma, toda ni se nam izšlo. V nadaljevanju smo bili precej boljši tekmec: imeli smo tri res izrazite priložnosti, končno zadeli, nato pa, kot je to že skoraj običaj na zadnjih tekmah, prejeli gol, ki nas je stal zmage. V zadnjem času igramo dobro, toda na žalost štejejo le točke, ki pa jih ni. Mislim, da bomo nekaj morali spremeniti. Čakata nas dve težki tekmi doma, toda kljub vsemu upamo na dve zmagi, v zadnjih treh tekmah namreč zares izgledamo kot ekipa, toda sreča nam je povsem obrnila hrbet.«
Nogomet • 1. SNL
Foto: Črtomir Goznik
Josip Fuček (Zavrč, beli dres) je v Kopru dosegel izjemno lep zadetek iz prostega strela, vendar na koncu to ni bilo dovolj za kakšno točko njegove ekipe.
Gorica dokončno odpadla
Derbi kroga je bil odigran v Mariboru, kjer je gostovala Gorica. Zmaga je zasluženo ostala doma, saj so bili varovanci Anteja Šimundža boljši in predvsem konkretnejši tekmeci. Oba zadetka za vijoličaste je dosegel Primorec Goran Cvijanovič, s čimer je Goričane dokončno oddaljil od boja za sam vrh lestvice - med tekmecema je sedaj kar 11 točk razlike. Kluba se bosta srečala še v finalu pokala, zato je pričakovati, da bosta v naslednji sezoni oba nastopala v evropskih pokalih.
Najbolj vztrajen zasledovalec Maribora ostajajo Koprčani, ki so tokrat srečno ugnali Zavrčane. Upam si trditi, da bi bil ob primernejšem času zamenjave trenerja sedaj Zavrč prvi zasledovalec Maribora! Zavr-čani še zdaleč ne igrajo slabo, le psihološkega padca po šoku na uvodu v spomladanski del ne morejo preboleti, zaradi česar njihov voz drvi po klancu navzdol. Morda pa lahko prav sredino gostovanje Olimpije v Zavrču pomeni konec tega drsenja. Treba bo pokazati le kanček drznosti, s to pa bi lahko na svojo stran pridobili še tisti kanček sreče, ki jim sedaj zmanjkuje iz kroga v krog.
V spomladanskem delu sta zelo uspešni ekipi iz Novega mesta in Velenja, zato je remi teh tekmecev kar pričakovan. Za domače moštvo Adnana Zildžoviča je zadel šele 16-letni Kramarič, kar je za 1. slovensko ligo izjemno redek podatek. Velenjčani so tekmo končali z desetimi igralci, kljub temu pa so uspeli izenačiti že v 1. polčasu. Remi v Ljubljani bolj odgovarja Domžalčanom, ki so še korak bližje Zavrčanom. V der-biju začelja so Celjani strli odpor Triglava in se znova nekoliko oddaljili od nevarne cone izpada.
Prvoligaši bodo prvenstvo nadaljevali v pospešenem ritmu, saj jih v sredo čakajo tekme 27., v soboto in nedeljo pa 28. kroga. Za navijače Zavrča to pomeni priložnost za spremljanje dveh izjemno zanimivih srečanj: v sredo bo v Zavrču gostovala Olimpija, v soboto pa še Maribor!
JM
Motokros
Gajser sedmi v Italiji
Slovenska motokrosista Tim Gajser in Klemen Gerčar sta konec tedna nastopila na dirkah svetovnega prvenstva v italijanskem Arco di Trentu.
Potem ko sta slovenska motokrosista, ki se borita v najmočnejših tekmovanjih, prejšnji teden nastopila tudi na domači preizkušnji v Prilipah, se je mladi slovenski dirkač znova izkazal. Gajser je namreč, tako kot na prejšnji dirki v Braziliji, eno od voženj spet končal tik pod vrhom. Tokrat sta ga v prvi prehitela le Nizozemec Jeffrey Herlings in Švicar Arnaud Tonus. Tudi v drugi vožnji je bil 17-letni slovenski predstavnik blizu najboljšim, nazadnje pa je končal na 11. mestu. Skupno je na četrti dirki sezone tako slavil Herlings, zbral je 47 točk, Tonus je bil z 42 točkami drugi, Nizozemec Glenn Coldenhoff pa z 38 tretji. Gajserju sta tretje in 11. mesto prinesli skupno sedmo, v zbirko točk za SP pa je zdaj dodal še 30 novih.
Tudi na vrhu skupnega seštevka so po štirih dirkah isti dirkači kot na današnji: vodi Tonus s 154, Coldenhoff je drugi s 148, Herlings pa tretji s 144. Gajser ima 93 točk, kar ga uvršča na skupno deseto mesto.
Gerčar je v razredu MXGP končal na skupno 24. mestu ter dobil eno točko za SP. Dirkači ne bodo imeli veliko časa za počitek, saj jih naslednja preizkušnja svetovnega prvenstva v obeh razredih čaka že naslednji teden v bolgarskem Sevljevu.
sta
Foto: Gea Gaži Pavičič
Tim in Bogomir Gajser
12 Štajerski
Šport
torek • 15. aprila 2014
Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek
Sviš z zmago ohranil upanje
Jeruzalem - Sviš 26:27 (16:15)
JERUZALEM: Žuran (2 obrambi), Belec (2 obrambi), T. Cvetko; Poznič, Bogadi 2, Radujkovic 3, Kolmančič 2, Čudič 9 (4), Gregorc 2, Mavrič, Šišmanovič 5, Mesaric 3, Rajšp, Peček, Kirič. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/4; Sviš 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 2; Sviš 4 minute.
Rokometaši Jeruzalema so v 4. krogu Lige za obstanek doživeli poraz proti gostom iz Ivančne Gorice in Sviš s tem »vrnili med žive« glede obstanka v ligi. Po seriji petih zaporednih zadetkov so Or-možani v 12. minuti povedli 9:3 in kazalo je, da bo zmaga ostala na Hardeku. S tem se niso strinjali borbeni gostje, ki so počasi, vendar vztrajno nižali zaostanek. V 35. minuti
Foto: Črtomir Goznik
Danijel Mesarič (Jeruzalem Ormož) je dosegel tri zadetke.
so najprej izenačili na 18:18, v 37. minuti pa celo prehiteli gostitelje pri rezultatu 18:20. Do konca tekme Jeruzalem ni več povedel, gostje pa so držali prednost enega do dveh zadetkov. V obdobju od
55. do 60. minute so Ormo-žani dosegli le en zadetek, gostje pa dva, kar pa je zadostovalo za minimalno zmago Sviša, ki si je na tej tekmi enostavno bolj želel zmage. Po zmagi Slovana so Ormoža-
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gostje unovčili svoje bogate izkušnje
1. A SRL (m), od 1. do 6. mesta
REZULTATI 4. KROGA: Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše 28:27 (14:12), Gorenje Velenje - Sevnica 40:26 (22:13), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 29:31 (15:19).
1.	GORENJA VELENJE 4 3 1 0 50 (43)
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 46 (38)
3.	MARIBOR BRANIK 4 1 2 1 39 (35)
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 4 1 0 3 31 (29)
5.	TRIMO TREBNJE 4 1 1 2 27 (24)
6.	SEVNICA	4 0 0 4 17 (17)
Od 7. do 12. mesta
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Sviš Ivančna Gorica 26:27 (16:15), Slovan - Krka 29:25 (16:12), Krško - Istrabenz Plini Izola 27:29 (12:18)
1.	SLOVAN	4 3 0 1 21 (15)
2.	JERUZALEM ORMOŽ 4 2 0 2 20 (16)
3.	ISTRABENZ IZOLA 4 3 0 1 19 (13)
4.	KRKA	4 1 0 3 18 (16)
5.	SVIŠ IVANČNA GOR. 4 2 0 2 12 (8)
6.	KRŠKO	4 1 0 3 12 (10)
ni s sedmega padli na osmo mesto. V 5. krogu Jeruzalem že v petek, 18. 4., gostuje pri novomeški Krki.
ku
v- ■
Drava Ptuj - Herz Šmartno 29:31 (17:17)
DRAVA PTUJ: Grm, Gerčar, Lu-kežič, Janžekovič, Toš 1, Maroh 3, Požar 1, Fridrih, Sabo 1, Pukšič 2, Jerenec 1, Lesjak 2, Šalamun 2, Silovšek 6, Bezjak 7 (3), Bračič 3. Trener: Uroš Šerbec
V petek je bilo na Ptuju moč pričakovati zanimivo srečanje ekip iz sredine lestvice. Domači trener Uroš Šerbec se je tekme upravičeno bal: »Že na treningih ni bilo tiste prave energije, prave kompaktnosti. Mladinci so v torek premagali Gorenje in se s tem nekoliko izpraznili' - psihično in fizično.« Po začetnem vodstvu domačinov (3:1) so gostje hitro pokazali svoje sposobnosti: s hitrim prenosom žoge in uigranimi podajami na krožnega napadalca so zlahka prebijali neodločno domačo obrambo. Vodili so že s 4 goli prednosti (8:12), a so borbeni domačini do odmora vendarle ujeli priključek (17:17).
Zgodba se je ponovila v 2. polčasu: v zelo nervozni tekmi so domačini še vodili 19:18, nato pa so sledile minute prevlade gostov, ki jih vodi
Foto: Črtomir Goznik
Gostje iz Smartnega so uspešno ustavljali Ptujčane; na fotografiji Rok Šalamun.
1. B SRL (m)			
REZULTATI 19. KROGA: Dobo-			
va - Moškanjci Gorišnica 27:24,			
Loka 2012 - Velika Nedelja Ca-			
rrera Optyl 39:24, Drava Ptuj			-
Herz Šmartno 29:31, Grosuplje			
- Damahaus Cerklje 29:31, Ra-			
deče MIK Celje - Slovenj Gradec			
22:23, Mokerc Ig -	Dol TKI Hra-		
stnik 23:25.			
1. SLOVENJ GRADEC 19 15	3	1	33
2. LOKA 2012 19 16	0	3	32
3. DOBOVA 19 14	0	5	28
4. DAMAH. CERKLJE 19 10	2	7	22
5. DOL TKI HRASTNIK 19 10	2	7	22
6. HERZ ŠMARTNO 19 10	2	7	22
7. DRAVA PTUJ 19 9	2	8	20
8. RADEČE CELJE 19 8	1	10	17
9. MOŠKANJCI - GOR. 19 7	1	11	15
10. MOKERC - IG 19 5	0	14	10
11. GROSUPLJE 19 2	1	16	5
12. V. NEDELJA C. O. 19 1	0	18	2
Uroš Šerbec, trener Drave: »Gostje imajo v svojih vrstah nekaj zelo izkušenih igralcev, ki imajo za sabo ogromno prvoligaških nastopov. Mislim, da so pretehtale prav izkušnje. Na začetku nismo začeli najbolje in smo gostom dovolili, da se razigrajo. S tem so dobili dodatno energijo in zanesljivost. Ob polčasu smo jih še ujeli, nato pa znova storili preveč individualnih napak, tako v napadu kot v obrambi. Posledično tudi vratarja nista bila na svojem običajnem nivoju in tekmo smo zasluženo izgubili.«
Matej Bračič, Drava: »Ekipa Šmartnega se je pokazala kot zelo dobra in kompaktna ekipa. Na žalost smo tekmo začeli 'premeh-ko', premalo agresivno v obrambi, zaradi česar smo se hitro znašli v zaostanku. Potem smo jih celo tekmo lovili in pri tem porabili veliko moči. Gostje so do odločilne prednosti prišli v drugem delu. Lahko jim le čestitamo za zasluženo zmago.«
trener Jaka Keše. Z delnim izidom 1:7 so prišli do vodstva 20:26, ki je že pomenilo končno odločitev o zmagovalcu. V zadnjem delu tekme so domačini poraz močno ublažili, uspešno je zadeval predvsem Silovšek. Pri gostih se je zelo izkazal hitri in spretni organizator Žiga Berglez (5 golov), mrežo domačih vratarjev pa sta pridno polnila še Aleš Šmejc in Dejan Berglez (oba 7 golov). Kakšnih 150 gledalcev sta s svojimi odločitvami nekajkrat močno razburila tudi sodnika, ki nista bila dorasla zahtevni nalogi.
Jože Mohorič
Časten poraz: Dobova - Moškanjci-Gorišni-ca 27:24 (12:12)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Lu-
kaček, Petek 6, Zorli, Kovač 2, M. Bedrač 6, Valenko 3, Balas 1, Kramar, Horvat, Korc, Firbas 4, Preac 1, T. Bedrač 1. Trener: Se-bastjan Oblak.
Tekma med Dobovo in Go-rišnico-Moškanjci bi moral po vseh kriterijih postreči z gladko zmago domače ekipe, toda vrsta Sebastjana Oblaka se ni dala kar tako. Dolgo je pretila, toda na koncu je le morala priznati premoč domači ekipi.
Gostom so po tekmi stisnili roko tudi domačini, Štajerci so bili letos pač eni redkih, ki so Dobovo dodobra namučili.
V prvem polčasu se je igralo gol za gol, nobeni ekipi ni uspelo priti do občutnejšega vodstva. Rahlo pobudo so imeli domačini, toda za več kot zadetek ali dva jim ni uspelo povesti. Ekipa Moškanjcev-Gorišnice se je hrabro upirala tudi v nadaljevanju, svoj dan je imel predvsem Petek, ki je neusmiljeno polnil domačo mrežo. Na koncu je odločila daljša domača klop, svoje pa so dodale tudi izkušnje, ki so bile na strani Dobove. Še v 49. minuti je bil rezultat 21:21, nato pa so domačini po zaporednih napakah gostov napravili delni izid 4:0, kar je odločilo zmagovalca. Ekipa Moškanj-cev-Gorišnice je v končnici tekme storila vse, da bi se približala ali celo ujela domačine, toda točki sta na koncu kljub vsemu ostali v Posavju.
Gorišničane sedaj čakata dva domača dvoboja, kjer bi lahko osvojili kakšne točke; najprej v Gorišnico prihaja Ig-Mokerc, nato pa še ekipa Hrastnika.
tp
Futsal • DP U-18, finale
Tomaž državni podprvak
TOMAŽ PIZZERIA OZMEC - EXTREM FRAGMAT SODRAŽICA 3:4 (3:3)
STRELCI: 0:1 Turk (10.), 1:1 Kamenšek (14.), 1:2 Levstik (16.), 2:2 Goričan (17, s 6 m), 3:2 Matjašič (19, z 10 m), 3:3 Levstik (19.), 3:4 Tajčman (23.).
TOMAŽ: Starčevič, Ketiš; Mag-dič, Školiber, Goričan, Gašparič, Kamenšek, Plavec, Rajh, Zlatnik, Matjašič, Belšak. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser.
Ekipa Tomaža U-18 je postala državni podprvak, kar je največji klubski uspeh v 20-letni zgodovini kluba. V velikem finalu so bili s skupnim izidom 5:9 boljši gostje
iz Sodražice, ki so glede na prikazano zasluženo postali državni prvaki. Povratna tekma je bila odigrana v izjemnem vzdušju, ki ga je ustvarilo okrog 400 gledalcev na Hardeku. Žal hardeška trdnjava tokrat ni zdržala naletov razpoloženih Dolenjcev in Tomaževča-nom ni uspelo doseči vsaj častne zmage. Usodni trenutek tekme se je zgodil v 19. minuti, ko so domačini povedli s 3:2, nato pa po lastni napaki hitro prejeli izenačujoči zadetek na 3:3. Vrnitve med žive več ni bilo, saj so gostitelji enostavno pregoreli v preveliki želji po uspehu, gostje pa so v slogu rutinirane ekipe tekmo mirno pripeljali k srečnemu koncu.
uk
Bovling • Državne lige
Z Goricani za neposredno uvrstitev v 1. ligo
13. krog slovenske bovling lige je bil za obe ptujski ekipi uspešen, saj so se Ptujčani s pomembnima zmagama utrdili na 2. mestu tako v 2. kot v 3. ligi.
Ekipa Ptuj 1 je gostila ekipo BK300 in se ji z zmago 10:4 na najboljši način oddolžila za poraz v Ljubljani, ko so Ptujčani izgubili zaradi manjšega skupnega števila podrtih kegljev. Zmaga je še toliko slajša, saj je vodilna ekipa lige MagmaX 1 izgubila proti za-dnjeuvrščeni ekipi Xtreme 3. O zmagovalcu 2. lige bo tako odločal zadnji krog, ki bo na sporedu 17. maja, ko Ptujčani gostujejo v Novi Gorici - ravno pri ekipi MagmaX 1. Ob morebitni zmagi Ptuj-čane čaka neposredna uvrstitev v 1. ligo, ob remiju oziroma porazu pa dodatne kvalifikacije.
Ekipa Ptuj 2 je v Ljubljani priča-
Šahovski kotiček
kovano visoko z rezultatom 12:2 ugnala ekipo Bajta 2 in tako potrdila ambicije za uvrstitev v višji rang tekmovanja.
2. liga
1. MAGMAX 1 13 10		0	3	186.73	20 126
2. PTUJ 1	13 9	1	3	187.54	19 120
3. TUŠ MB 2	13 8	0	5	187.58	16 109
4. BK 300 1	13 6	0	7	175.75	12 79
5. XTREME 2	13 5	0	8	176.14	10 75
6. KRANJ 1	12 4	1	7	178.81	9 68
7. MAGMAX 2	13 4	0	9	179.93	8 72
8. XTREME 3	12 4	0	8	172.26	8 65
3. liga vzhod					
1. FENIKS 1	11 9	1	1	176.18	19 107
2. PTUJ 2	11 8	1	2	173.47	17 106
3. BAJTA 2	11 5	1	5	163.64	11 75
4. LENDAVA	11 4	0	7	167.07	8 71
5. MULDA	11 3	2	6	166.92	8 64
6. ARENA NG 312 4		0	8	160.15	8 61
7. BAJTA 1	11 2	3	6	158.10	7 62
	Črtomir Goznik				
Društveni turnirji ŠD Ptuj
V aprilu se je nadaljeval redni ciklus šahovskih turnirjev v hitropoteznem in pospešenem šahu za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2014.
Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. Po odigranih trinajstih kolih je z dvema točkama prednosti zmagal mladinec David Murko, ki je prevzel tudi vodstvo na tekmovanju po štirih odigranih turnirjih.
Doseženi so bili naslednji rezultati: David Murko 11,5 točke, Andraž Šuta 9,5 točke, Igor Iljaž 8 točk, Branko Orešek in Branko Sedlašek po 7,5 točke, Janko Bohak 7 točk, Boris Žlender 6,5 točke, Ciril Kužner 5 točk, Martin Majcenovič, Ivan Krajnc in Milan Fijan po 4 točke itd.
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 11 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu. Tudi tokrat je na tekmovanju z naskokom zmagal mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je zmagal na vseh letošnjih društvenih turnirjih v pospešenem šahu.
Končni vrstni red na aprilskem turnirju je bil naslednji: Danilo Polajžer 6,5 točke, Janko Bohak 5 točk, Branko Orešek in David Murko po 4,5 točke, Ciril Kužner in Martin Majcenovič po 4 točke, Milan Fijan in Boris Žlender po 3,5 točke, Leon Selišek 3 točke, Aleksander Podkrižnik 2,5 točke itd.
Janko Bohak
Sambo • V Bratislavi tri prva mesta za ljutomerske tekmovalce
Na mednarodnem tekmovanju v sambu so ob tekmovalcih iz Rusije, Češke, Avstrije in Slovaške, nastopili tudi Ljutomerčani. Osvojili so tri zlate medalje - Mihaela Čirič (-60 kg), Ula Filipič (-45 kg) in Miha Štampar (-74 kg), srebrn pa je bil Blaž Filipič (-65 kg).
NŠ
torek • 15. aprila 2014
Šport
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL, 19. krog
Ze v sredo popraviti vtis iz Krškega
Krško - Aluminij 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Dvorančič (9.), 2:0 Vrčko (79.), 3:0 Blažinčič (81.).
KRŠKO: Zalokar, Jakolic, Ribič (od 77. Babnik), Petric (od 30. Turk), Barkovič, Slivšek, Urbanč, Dvorančič, Drnovšek, Smukovič (od 70. Vrčko), Blažinčič. Trener: Tomaž Petrovič.
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Lonzaric, Kozar (od 82. Vindiš), Panikvar, Jovanovic, Rešek (od 69. Vrbanec), Grezda, Cesar, Drevenšek, K. Medved (od 53. Kurež). Trener: Robert Pevnik.
S Krčani so se Kidričani v tem prvenstvu merili že dvakrat: v gosteh je bilo neodločeno (0:0), na domačem
2. SNL
REZULTATI 20. KROGA: Krško - Aluminij 3:0 (1:0), Šenčur - Kalcer Radomlje 0:3 (0:1), Farmtech Veržej - Bela krajina 7:0 (3:0), Ankaran Hrvatini -Šmartno 1928 2:0 (1:0), Šam-pion - Roltek Dob 0:1 (0:0).
1.	ROLTEK DOB 20 15 3 2 39:18 48
2.	K. RADOMLJE 20 12 3 5 46:26 39
3.	ALUMINIJ 20 10 6 4 32:16 36
4.	ANKARAN HRV. 20 9 4 7 33:31 31
5.	ŠMARTNO 1928 20 8 7 5 28:25 31
6.	FARM. VERŽEJ 20 10 1 9 41:38 31
7.	KRŠKO 20 8 4 8 33:27 28
8.	ŠENČUR 20 7 3 10 35:39 24
9.	ŠAMPION 20 3 2 15 24:50 11
10.	BELA KRAJINA 20 0 3 17 7:48 3
Robert Pevnik, trener Aluminija: »Končni rezultat ni realen, saj so Krčani izkoristili naše tri napake v obrambi, sami pa nismo zadeli iz 7 ali 8 idealnih priložnosti. Bili smo premehki v dvobojih, domačini pa so si zmago dobesedno priborili. Za mlado ekipo so značilna nihanja, zato moramo biti s tem zelo potrpežljivi. Že v sredo bomo poskušali proti Ankaranu popraviti vtis. Dejstvo je, da lahko vsakega tekmeca premagamo, zato bomo vsekakor naredili vse, da prekinemo pozitiven niz Ankarana.«
Marko Drevenšek, Aluminij: »Same igre kljub porazu ne bi mogel oceniti kot slabe, povsem pa je zatajila realizacija. Krča-ne smo stiskali na njihovi polovici praktično celotno srečanje, vse do njihovega drugega in tretjega zadetka. Vmes se je igra le redko preselila na našo polovico. Gole smo dobili iz povsem nestandardnih situacij, po odbitkih ali napakah ob sicer nenevarnih situacijah.«
igrišču pa so slavili 2:1. Na tokratno gostovanje so odšli v močnejši postavi, saj sta se v ekipo vrnila Drevenšek in Kurež. Letonja je na spisku
Foto: Črtomir Goznik
poškodovanih igralcev (meniskus), podobno kot Pečovnik.
Po previdnejšem začetku so se prvi veselili domačini, ki so že v 9. minuti prešli v vodstvo.
Klemen Medved (Aluminij, rdeči dres) je bil eden izmed številnih igralcev Aluminija, ki so v Krškem zapravili izjemne priložnosti.
FARMTECH VERZEJ - BELA KRAJINA 7:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 D. Vinkovič (7.), 2:0 Ropoša (9.), 3:0 Hotic (20., z 11 m), 4:0 Hotic (61., z 11 m, 5:0 Mauko (68.), 6:0 Trstenjak (80.), 7:0 Mauko (87.)
FARMTECH VERZEJ: Andrejč, Domjan, Kavaš (od 55. Kaučič), Kek, Pelcl, Kouter, Stojanovic (od 46. Rola), Hotic, Trstenjak, Ropoša, D. Vinkovič (od 63. Mauko). Trener: Zlatko Gabor.
BELA KRAJINA: Marjanovič, Kralj, Spudic, Pejic, Kočevar, Pavič, A. Rustemi (od 46. Žagar), Gojkovic, D. Rustemi, Gregorčič, Jakofčič (od 72. Perpar). Trener: Branko Vrščaj.
Veržejci so dosegli rekordno zmago, ki pa bi lahko bila še višja. Tekma je bila odločena že po dvajsetih minutah igre, ko je mariborska naveza v domači vrsti Hotic - Stojanovic trikrat osmešila gostujočo obrambo. Tudi v nadaljevanju je prevladovala domača ekipa in napolnila mrežo nemočnih Črnomaljcev, ki so si edino priložnost priigrali v 39. minuti, ko je Luka Pavič stresel prečnik.
NŠ
Obrambna vrsta Aluminija je slabo izbijala žogo iz kazenskega prostora, po dobitku je prišla do izkušenega, 35-letnega Dvorančiča, ki jo je pospravil v mrežo - 1:0. Varovanci Roberta Pevnika so nato povsem zagospodarili na igrišču in si pripravili številne zrele priložnosti. Tri izmed njih so bile t. i. 100-odstotne, a jih Dre-venšek, Panikvar in Medved niso uspeli izkoristiti. Gostje so tudi po odmoru nadaljevali v visokem ritmu, a žoga tudi iz najbolj idealnih priložnosti ni hotela v gol. Med drugim se je Grezda znašel sam pred vratarjem Zalokarjem, a je bil slednji zmagovalec dvoboja. Pevnik je poskušal ekipo osvežiti s Kurežem in Vrbancem, a
tudi to ni prineslo tako želenega zadetka. Na drugi strani so se borbeni domačini uspešno branili z vsemi sredstvi, v 79. minuti pa celo izkoristili enega redkih prehodov pre-
ko sredine igrišča in povišali vodstvo na 2:0. Dve minuti kasneje so delo samo še dokončali in glede na videno slavili (pre)visoko zmago 3:0.
JM
V sredo s spomladi izjemnim Ankaranom
Drugoligaši bodo tekme 21. kroga odigrali že v sredo, 16. aprila (vse se bodo začele ob 16.30). Eden najbolj zanimivih obračunov bo odigran v Kidričevem, kjer gostujejo »vroči« Ankarančani. Varovanci izkušenega Vlada Badžima so v petih spomladanskih krogih osvojili kar 13 točk: na začetku so remizirali z ekipo iz Radomelj, nato pa nanizani kar štiri zaporedne zmage (Dob, Krško, Veržej, Šmartno). Kidričani so na drugi strani dosegli po dve zmagi in poraza ter enkrat remizirali. V sredo bi radi opravili popravni izpiti po sobotni tekmi v Krškem, čeprav bo tekmec vse prej kot lahek zalogaj.
Strelstvo • 23. državno prvenstvo Laško 2014
Simon Simonič med člani do brona
V	soboto in nedeljo je bilo v športni dvorani Tri lilije v Laškem 23. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Na odlično organiziranem prvenstvu, ki je bilo označeno kot najboljše do zdaj in na katerem je bilo ob udeležbi več kot 700 nastopajočih strelcev doseženih 10 novih državnih rekordov, so zelo uspešno nastopali tudi strelci iz Spodnjega Podravja.
Med finalisti Kevin Venta in Matija Potočnik
V	najmočnejši konkurenci članov s pištolo je naslov državnega prvaka slavil Damir Mikec, sicer srbski olimpijec in eden izmed najboljših strelcev s pištolo na svetu, ki se je po ključu dvojnega državljanstva prvič udeležil slovenskega prvenstva in s svojim društvom SD Grosuplje dosegel dvojno zmago, tudi v ekipni konkurenci. Prvo odličje na DP v članski konkurenci si je priboril mladi Kamničan Ro-žle Repič in pripravil lepo presenečenje. Na odlično tretje mesto se je uvrstil miklav-ški strelec Jožeta Kerenčiča Simon Simonič. Slednji je v kvalifikacijah dosegel 4. najboljši rezultat (569), še bolje je kazalo ormoškemu strelcu Ke-vinu Venti (575, 2. mesto), ki je zaostal le za nepremagljivim Mikcem s 583 krogi. Venta se je v finalu zelo dobro držal vse do 15. strela, ko je bil uvrščen
yü l.Jif>	MF
na 2. mesto, nato pa bil izločen iz boja za medalje zaradi osmi-ce v 16. strelu. Dobro streljanje v kvalifikacijah je pokazal tudi Ptujčan Matija Potočnik (565, 7. mesto), v finalu pa je bil izločen po osmih strelih - osvojil je končno 8. mesto. Brez uvrstitve v finale so tokrat ostali miklavški strelec in državni prvak iz leta 2012 Aleksander Ciglarič (563, 10. mesto), Ptujčan Zlatko Kostanjevec (559, 13. mesto) in še en miklavški strelec Boštjan Simonič (559, 14. mesto - štirikratni državni prvak z zračno pištolo). Med jur-šinskimi strelci je najvišjo uvrstitev dosegel Ludvik Pšajd (553, 32. mesto), med Kidri-čani pa je to uspelo Matevžu
Mohorku (543, 50. mesto). V ekipni konkurenci so naslov državnih prvakov slavili Grosupeljčani s 1701 krogom, srebro so si priborili strelci SD Jožeta Kerenčiča Miklavž s 1691 krogi, bron SD Dušana Poženela Rečica 1680, 4. SD Marok Sevnica 1674, 5. SK Ptuj 1664, 8. Kovinar Ormož 1654, 10. SD Juršinci 1646, 16. SD Kidričevo 1601 krog.
Majda Raušl v finalu, a brez odličja
Med članicami s pištolo se je v kvalifikacijah najbolje odrezala domačinka Ksenija Maček (381), druga je bila Petra Dobravec iz Železnikov (379), na tretje mesto pa se je
Foto: Simeon Gönc
Med člani s pištolo se je bronastega odličja med posamezniki veselil miklavški strelec Simon Simonič, z ekipo Jožeta Kerenčiča in klubskima kolegoma Aleksandrom Ciglaričem in Boštjanom Simoničem pa je osvojil še srebrno odličje v ekipni konkurenci. Naslov državnega prvaka je osvojil Damir Mikec pred Kamniča-nom Rožletom Repičem.
Foto: Simeon Gönc
Med člani s puško se je med finaliste s četrtim najboljšim rezultatom uvrstil ormoški strelec Tadej Horvat (četrti z leve, zraven Rajmonda Debevca) in na koncu po ponesrečenem nastopu v finalu osvojil končno 8. mesto. Prestižni naslov je osvojil Zeljko Moičevic pred Robertom Markojo (oba v ozadju) in Sašem Korbarjem (prvi z desne).
uvrstila ptujska strelka Majda Raušl. Slednja je v finalu izgubila eno mesto in tako ostala brez posamičnega odličja. Zmagala je Dobravčeva pred Mojco Kolman iz Sevnice in Katjo Vodeb iz Liboj. Brez finalne uvrstitve je ostala tudi ormoška strelka Kovinarja Mateja Levanič (360, 10. mesto). V ekipni konkurenci so še četrtič zapored strelke iz Železnikov slavile naslov ekipnih državnih prvakinj, Ptuj-čanke pa tokrat ponovno niso imele sreče, saj so z enakim rezultatom kot tretjeuvrščena ekipa iz Gorenje vasi in z enakim številom notranjih dese-tic, brez odličja na 4. mestu, enako kot lani, ostale na račun slabše zadnje serije.
Tadej Horvat v finalu članov s puško
V najmočnejši konkurenci članov s puško se je po dramatičnem zaključku razstreljeva-nja v 21. strelu proti Robertu Markoji sedmega naslova državnega prvaka v desetih letih veselil grosupeljski strelec Željko Moičevic. Med finaliste se je tokrat med ormoškimi strelci uvrstil Tadej Horvat (614,5, 4. mesto). V finalu Horvatu ni šlo več tako dobro, zato je bil izločen že po osmih strelih in je osvojil končno 8. mesto. Jan Šumak, lani 7., je tokrat s 600,6 kroga osvojil 38. mesto, boljša sta bila Rok Šumak s 601,8 kroga na 33. mestu in Kidričan Uroš Mo-horko s 604,9 kroga na 24. mestu. V ekipni konkurenci so naslov prvakov slavili strel-
ci Štefana Kovača Turnišče s 1828 krogi, druga je bila Olim-pija s 1826,7 kroga, 3. Grosuplje 1822,9 kroga, 8. Kovinar Ormož 1816,9 kroga.
Vesna Mele na 13. mestu
V ženski konkurenci s puško je v odsotnosti najboljše slovenske strelke Žive Dvor-šak svoj prvi naslov državne prvakinje osvojila Saša Marija Ratnik iz SD Kolomana Flisarja Tišina. Strelke iz Spodnjega Podravja se tokrat niso uvrstile med finalistke, najvišjo uvrstitev pa je s 13. mestom dosegla Vesna Mele, SD TSO, s 399,5 kroga. V ekipni konkurenci so naslov prvakinj slavile strelke iz Postojne s 1211,1 kroga, ormoške strelke Tovarne sladkorja pa so s 1168,2 kroga osvojile 6. mesto.
Simeon Gonc
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 15. aprila 2014
Nogomet • 3. SNL vzhod, lige MNZ Ptuj
Tromejnik dolgo zdržal brez prejetega gola
3. SNL vzhod: Zelo razpoloženi strelci
V 17. krogu so se strelci zelo izkazali, saj so na sedmih tekmah dosegli kar 31 zadetkov, kar je v povprečju precej več kot štiri na tekmo. V Šentjurju, Rakičanu in Gradu so gledalci videli po sedem zadetkov. Pri tem so bili uspešnejši gostje, ki so se veselili štirih zmag in enega neodločenega rezultata. Kot domačina sta zmagala vedno boljši Rakičan in Drava, ki je dosegla še četrto zaporedno zmago v spomladanskem delu. Po vnovičnem remiju Dravinje so Ptujčani prišli na vrh prvenstvene lestvice in počasi korakajo naproti 2. ligi, ki je tudi njihov glavni cilj. A se bodo morali glede na izenačenost ekip za ta cilj v zadnjih desetih krogih še zelo potruditi, saj jih čakajo še številna vroča gostovanja v Prekmurju, hkrati pa se bodo z zaenkrat najbolj resno kandidatinjo za napredovanje Dravinjo pomerili v gosteh v Slovenskih Konjicah.
REZULTATI 17. KROGA:
Drava Ptuj - Tromejnik G -Sukič 2:0 (0:0), Fosilum Šentjur - Avto Rajh Ljutomer 3:4 (0:2), Malečnik - Odranci 0:3 (0:1), Rakičan - Aha Emmi Bistrica 6:1 (3:1), Grad - Šmarje pri Jelšah 1:6 (1:4), Čarda Martjanci - Nafta 1903 1:2 (1:1), Avto Škafar Beltinci -Dravinja Kostroj 1:1 (1:1).
1.	DRAVA PTUJ 17 13 2 2 41:9 41
2.	DRAVINJA KOST. 17 12 5 0 36:8 41
Foto: Črtomir Goznik
David Tomažič Šeruga (Drava, modri dres, z žogo) je dosegel drugi zadetek na tekmi.
3.	RAKIČAN	17
4.	NAFTA1903	17
5.	ODRANCI	17
6.	RAJH LJUTOMER	17
7.	ŠKAFAR BELTINCI	17
8.	ŠMARJE PRI JEL.	17
9.	MALEČNIK	17
10.	TROMEJNIK G-S.	17
11.	GRAD	17
12.	FOS. ŠENTJUR	17
13.	A. E. BISTRICA	17
14.	ČARDA MARTJ.	17
9	5	3	30:17
8	4	5	23:16
8	3	6	43:28
7	4	6	31:25
7 4 6 29:28 25
6	3	8	38:31
4	8 5	21:27
6	1 10	24:31
4	6 7	24:32
5	1 11	19:44 2	3	12	19:41 2	3	12	14:55
DRAVA PTUJ - TROMEJNIK G-SUKIČ 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Ljubec (71., iz 11-m), 2:0 Tomažič Šeruga (89.)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Horvat, Krajnc De., Antolič (od 22. Droždek), Jaušovec, Krajnc Da., Arsič (od 59. Ljubec), Fu-rek (od 61. Wagner), Kirič, Tomažič Šeruga, Lavrinc. Trener: Franc Fridl
Nogometaši Drave so imeli ves čas pobudo in so veliko poizkušali, preden so prvič premagali gostujočega vratarja Šaferja. Že v 6. minuti je aktivni Kirič prodrl po levi strani v kazenski prostor in natančno podal na drugo vratnico, kjer je Lavrinc iz zelo ugodnega položaja streljal čez vrata. Ptujčani so bili boljši na sredini igrišča, medtem ko so se gostje organizirano branili in čakali na priložnosti iz protinapadov. A teh v prvem delu niso dočakali, je pa zato na polovici prvega polčasa dvakrat z roba kazenskega prostora dobro streljal Tomažič Šeruga, vendar je Šafer njegova strela obranil. V nadaljevanju je Drava še naprej pritiskala, a žoga tudi po strelih Kiriča ni pristala v mreži.
Drugi polčas so ptujski nogometaši pričeli še z večjo
željo po zadetku, igralci Tro-mejnika pa so želeli čim bolj umiriti ritem igre. V 60. minuti bi lahko gostje prišli do vodilnega zadetka, saj je Zelko hitro prodrl po levi strani, njegov diagonalni strel pa je za las zgrešil cilj. Drava je ves čas poizkušala »zlomiti« tekmeca, kar ji je uspelo šele v 70. minuti. Dan Krajnc in sta Ljubec odigrala dvojno podajo, prvi je prišel sam v sredino kazenskega prostora, kjer ga je nepravilno zaustavil Rajnar. Glavni sodnik Veselič je upravičeno dosodil enajstmetrovko, ki jo je rutinirano izvedel Ljubec - to je bil njegov osmi zadetek v tej sezoni. Po golu se je Tromejnik nekoliko odprl in več poizkušal tudi v napadu. To bi se jim po dolgi akciji skorajda obrestovalo, a se je po natančnem strelu Sukiča še enkrat več izkazal odlični domači vratar Ajlec. Povsem ob koncu tekme je sledil še protinapad Drave, ki so ga izvedli Dan Krajnc, Ljubec in Tomažič Šeruga, slednji pa je svojo dobro predstavo kronal z zadetkom za 2:0.
David Breznik
Superliga: Gerečja vas še naprej deluje zastrašujoče
REZULTATI 15. KROGA:
Hajdina - Bukovci 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Metličar 68., 1:1 Goričan 87.;
1A avto Gerečja vas - Boč Poljčane 6:0 (0:0); strelci: 1:0
Foto: Črtomir Goznik
Tekma Stojnci - Videm je upravičila naziv derbi kroga, minimalno zmago pa so slavili domačini.
Leben 54., 2:0 Adedoja 57., 3:0 Tominc 60., 4:0 Tominc 65., 5:0 Leben 76., iz 11-m, 6:0 Leben 83.;
Središče ob Dravi - Podvin-ci Betonarna Kuhar 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Požegar 5., 1:1 Za-dravec 55., 1:2 Lah 68., 2:2 Cimerman 71.;
Stojnci - Videm 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Kmetec 31., 1:1 Zorko 56., 2:1 Zorko 66.;
Carrera Optyl Ormož - Apače 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Lah 84.
1. STOJNCI	15 12 1	2	37:7	38
2. PODVINCI KUHAR 15 10 2		3	33:12	33
3. VIDEM	15 10 3	2	44:19	32
4. 1A GEREČJA VAS	15 8 4	3	43:12	27
5. HAJDINA	15 5 7	3	24:26	18
6. APAČE	15 5 8	2	21:32	17
7. SREDIŠČE OB D.	15 4 6	5	25:37	17
8. BOČ POLJČANE	15 5 10	0	18:41	15
9. C. OPTYL ORMOŽ 15 2 10		3	14:38	9
10. BUKOVCI	15 1 11	3	12:47	6
Marsikateri ljubitelj nogometa je ekipo vijoličastih iz Gerečje vasi videl med glavnimi favoriti za naslov prvaka,
toda vsaj jeseni ekipa, ki do-muje v občini Hajdina, smelih napovedi ni upravičila. Trener Igor Vorih je očitno svojim varovancem vcepil nekaj novega, saj Gerečja vas spomladi vsaj za zdaj deluje zastrašujoče - tokrat je kar 6:0 odpravila nebogljeni Boč (vsi zadetki so padli v razmiku 30 minut drugega polčasa). Hajdina je v preostali sobotni tekmi le remizirala z zadnjeuvrščenimi Bukovci, ki so gol dosegli nekaj minut pred koncem srečanja. V nedeljo je vodilna ekipa lige iz Stojncev s težavo strla odpor Vidma, ki je bil boljši v prvem delu, drugi polčas pa je pripadel domačinom. Favorizirana ekipa Podvincev, ki se je pozimi močno okrepila, še vedno ne igra tako. kot bi si njeni navijači želeli. Tokrat so v Središču osvojili le točko, medtem ko se je ekipa Ormoža z minimalno zmago proti Apačam vsaj za hip otresla ekipe Bukovcev.
tp
12. Poli maraton - maraton za vse
Unikatno kolesarsko doživetje je že pred vrati
Zdaj so priprave v zaključni fazi, organizatorjipa pripravljeninaizvedbo najboljšega Poli maratona do zdaj. Vse informacije o prijavah in druge podrobnosti lahko poiščete na www.polimaraton.si.
Ali Inclusive: idilične vedute med vinogradi, urejene proge, pogostitev in izrazit rekreativni duh.
Poli maraton ¡e največje rekreativno kolesarsko dogajanje v Sloveniji, ki vsako leto privabi več tisoč kolesarjev. V preteklih 11 letih je slikovite kilometre v izvrstni družbi, odlični organizaciji in slastnih jedeh pre-kolesarilo že več kot 50.000 ljudi. Zato vas z veseljem pričakujemo tudi letos - na že 12. Poli maratonu. Letos bo namreč sobota, 14. junija, ko se vsi zberemo na Ptuju, še posebej obarvana v barvah poli, ki letos praznuje 40 let. Vse to in še več pa bo priložnost za najlepšo kolesarsko
Pogostitev po koncu kolesarjenja je še ena stalnica, brez katere Poli maraton ne bi postal to, kar je. Na stari mestni tržnici bo namreč za vse udeležence dovolj jedi iz različno pripravljenih sočnih piščancev, nepogrešljivih testenin in tradicionalnih štajerskih solat.
soboto za vse generacije. Pozorno spremljajte novice in mogoče se bo tako v Štajerskem tedniku kot tudi na spletni strani www.polimaraton.si našlo kaj posebnega. Kolesarjenje je sinonim za zdravo preži-1 vljanje prostega časa in je iz leta v leto priljubljenejši šport med Slovenci. To do--§ kazuje tudi vsakoletna rekordna udeležba kolesarjev na Poli maratonu. Razlog, da i je rekreativni kolesarski Poli maraton tako
dobro obiskan, gre pripisati učinkoviti in dobri organizaciji, čudovitim kolesarskim trasam, prijaznim domačinom in vrhunski kulinarični ponudbi. Letos bomo pripravili že 12. Poli maraton, ki bo ponudil kolesarjem odlično pripravljene trase in poskrbel za dobro počutje vseh udeležencev. Na Poli maratonu namreč nista pomembna ne čas in ne hitrost, zato priljubljenost in obiskanost dogodka vsako leto narašča. Udeleženci prihajate iz celotne regije, zanimivo pa je to, da lahko kolesarjenje izkoristite za druženje oziroma družinski izlet ter kulinarično doživetje. Na Poli maratonu se tako zberemo vsi, ki nam je življenje v veselje in radi proste trenutke izkoristimo za druženje, veselje in zabavo. Ce pa so zraven še kulinarične dobrote, dobra organizacija in prijetna družba, je razlog za udeležbo toliko večji. Vse skupaj je na Poli maratonu tradicionalno zagotovljeno, zato se že danes veselimo udeležbe ljudi dobre volje in dobrega počutja, še posebej, ker vsako leto pripravljamo tudi veliko dogajanja po kolesarjenju. Tako je poleg programa za odrasle pripravljen tudi posebno bogat animacijski program za najmlajše. Izkušnje namreč kažejo, da je ravno večgene-racijska vsebina tisti dejavnik, ki generira vedno večjo priljubljenost.
Start in cilj na Ptuju
Poli maraton se tudi letos začne in konča v starem mestnem jedru najstarejšega slovenskega mesta in je prispevek k oživitvi poletnega dogajanja. 14. junija bodo tako meščani Ptuja na njim svojevrsten način gostili več tisoč kolesarjev od blizu in daleč in tako (po)ustvarili vzdušje maksimalnega gostoljubja, kot ga premorejo le sami. Organizatorji so do zdaj že enajstkrat dokazali, da je ideja o rekreativnem kolesarstvu ne le uresničljiva, ampak se je razvila v najmnožičnejši rekreativno-kole-sarski dogodek v Sloveniji, ki bo tudi letos zagotovo presegel vsa pričakovanja.
Kot so vsi, ki so se že kdaj udeležili Poli maratona, že navajeni, je vsakemu udeležencu namenjen tudi bogat paket All inclusive, ki vključuje skoraj vse, kar bomo kolesarji tisti dan potrebovali. Posebno darilo, pogostitev po zaključku kolesarjenja, različne ugodnosti prijateljev Poli maratona in spominsko medaljo za vsakega, ki bo ostala trajen spomin. Poleg tega pa je pomembno še, da bodo imeli kolesarji na progah osvežitvene točke z vodo in sadjem, tehnično pomoč za manjše kolesarske okvare in vse potrebno za sklenitev krasnega dneva, preživetega tako v naravi na trasah Poli maratona kot v mestnem središču.
Organizatorji
Primarna ideja izvedbe Poli maratona je vezana predvsem na izrazito družbeno odgovornost. Vsakoletni organizatorji imajo tako vlogo enakovrednih partnerjev in združeni ustvarjajo novo moč poslovne uspešnosti, ki temelji na profesionalnem znanju in sposobnostih, inovativnosti in sredstvih, ki omogočajo brezhibno pripravo in izvedbo ter obvladovanje dogodka z množično udeležbo. Kolesje Poli maratona tudi letos poganjajo štirje partnerji. Perutnina Ptuj
Perutnina Ptuj s svojo družbeno odgovornostjo investira v atribute zdravega načina življenja in s sponzoriranjem Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj omogoča razvoj najuspešnejše kolesarske ekipe v Sloveniji. Perutnina Ptuj nenehno skrbi za razvoj in poglabljanje svoje filozofije zdravih prehranjevalnih navad ter gibanja duha in telesa za napredek in razvoj. Njena podpora je v pripravi in izvedbi tega rekreativnega kolesarskega dogodka nepogrešljiva. Tako Perutnina Ptuj kot soorganizator Poli maratona skrbi za izkoriščanje sinergijskih učinkov komunikacijskih aktivnosti, spremlja razvoj projekta in sodeluje na vseh ključnih področjih odločanja.
Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Kolesarski klub Perutnina Ptuj poleg svoje profesionalne odličnosti s Poli maratonom ohranja in širi svoj rekreativni značaj. V tem rekreativnem dogodku prevzema športno pobudo in zagotavlja strokovnost in verodostojnost projekta. Kolesarski klub Perutnina Ptuj je pomembno športno gonilo Poli maratona, saj določa potek prog velikega in malega maratona, skrbi za izpolnitev vseh športno-rekreativnih norm prireditve, zagotavlja strokovnjake in potrebne strokovne informacije ter s svojim človeškim kapitalom in popolno podporo skrbi za varnost prireditve. Di@log co
Di@log co je agencija, ki predstavlja vezni koordinacijski element med vsemi so-organizatorji in ponuja idejno zasnovo ter popolno podporo pri izvajanju bistvenih komunikacijskih funkcij v projektu. Skrbi za celovit idejni in komunikacijski inženiring celotnega dogodka ter vloge vsakega od partnerjev v njem. Vključno s pripravo
in animacijo sodeluje pri vseh vsebinskih pripravah in izvedbi projekta ter pripravi vse ključne komunikacijske elemente, zato je njegova organizacijska vloga bistvenega pomena. Radio-Tednik Ptuj
Radio-Tednik Ptuj učinkovito dosega potencialne regionalne udeležence prireditve in je nosilec obveščanja. Vloga medijskega organizatorja je izrednega pomena za učinkovito in celovito obveščanje o razsežnostih akcije ter uspešno nagovarjanje potencialnih udeležencev Poli maratona. Radio-Tednik Ptuj skrbi za medijsko obveščanje in medijsko podporo dogodku ter aktivno sodeluje pri izdelavi in realizaciji promocijskih aktivnosti. Zaradi medijske pokritosti tako tiskane kot radijske oblike je idealen partner za izpeljavo načrtovanih in stopnjevanih medijskih aktivnosti, ki nagovarjajo različne segmente ljudi, saj omogoča prilagojene pristope v nagovarjanju raznolike publike.
torek • 15. aprila 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Veteranske lige MNZ Ptuj					1. liga MNZ Ptuj			
VETERANI 35					REZULTATI 11. KROGA: Ro-			
REZULTATI 9. KROGA: Graje-					goznica - Podvinci	DS Galun		
na - Borovci 2:0, Apače - Dor-					1:2, Leskovec - Cirkulane 1:0,			
nava 1:3, Spodnja Polskava -					Lovrenc - Markovci 1:0, Skorba			
Majšperk 6:0, Skorba				- Videm	- Dornava Vrtnarstvo		Kovačec	
2:2.					3:2, Gorišnica - Tržec 4:1.			
1. VIDEM 9	7	1	1	27:14 22	1. PODVINCI DS G. 11 7 3	1	20:9	22
2. DORNAVA 9	6	1	2	25:10 20	2. GORIŠNICA 11 6 2	3	12:9	21
3. SKORBA 9	4	3	2	18:16 14	3. LESKOVEC 11 5 1	5	18:9	20
4. BOROVCI 9	4	4	1	34:23 13	4.TRŽEC 11 6 4	1	21:12	19
5. SP. POLSKAVA 9	4	4	1	23:22 13	5. CIRKULANE 11 5 4	2	15:9	17
6. GRAJENA 9	2	4	3	10:12 9	6. SKORBA 11 5 5	1	18:18	16
7. MAJŠPERK 9	2	6	1	9:30 7	7. MARKOVCI 11 4 5	2	11:12	14
8. APAČE 9	1	7	1	6:25 4	8. LOVRENC 11 4 6	1	9:16	13
VETERANI 40 -		ZAHOD			9. DORNAVA V. K. 11 2 8	1	13:27	7
REZULTATI 10. KROGA: Haj-					10. ROGOZNICA 11 1 7	3	8:24	6
dina - Podlehnik 6:0, Pragersko					2. liga MNZ Ptuj			
- Lovrenc 0:5, Pohorje Oplotni-								
ca - Zgornja Polskava 3:1.					REZULTATI 11. KROGA: Pod-			
1. LOVRENC 10	8	1	1	33:7 25	lehnik - Polskava Avtoprevoz-			
2. HAJDINA 10	6	4	0	22:19 18	ništvo Grobelnik 2:0, Slovenja			
3. POHORJE-OPL. 10	5	5	0	17:14 15	vas - Grajena 3:1, Oplotnica			-
4. ZG. POLSKAVA 10	4	5	1	14:21 13	Makole 1:0, Majšperk		- Zgornja	
5. PRAGERSKO 10	4	6	0	14:20 12	Polskava 1:1, Pragersko 75			-
6. PODLEHNIK 10	1	7	2	6:25 4	Hajdoše 2:3.			
VETERANI 40 -		VZHOD			1. PODLEHNIK 11 9 1	1	24:8	28
REZULTATI	10	KROGA: Le-			2. ZG. POLSKAVA 11 8 1	2	35:12	26
skovec - Podvinci 3:2, Gorišni-					3. HAJDOŠE 11 5 4	2	23:21	17
ca - Ormož 0:0, Tržec -				Markov-	4. GRAJENA 11 5 5	1	18:25	16
ci 1:0.					5. OPLOTNICA 11 4 5	2	20:22	14
1. ORMOŽ 10	8	1	1	36:9 25	6. SLOVENJA VAS 11 4 5	2	22:30	14
2. PODVINCI 10	6	3	1	31:14 19	7. MAJŠPERK 11 4 6	1	22:23	13
3. GORIŠNICA 10	5	2	3	25:17 18	8. POLSKAVA A. G. 11 4 7	0	21:20	12
4. LESKOVEC 10	3	4	3	16:22 12	9. MAKOLE 11 3 7	1	21:36	10
5. MARKOVCI 10	2	7	1	17:42 7	10. PRAGERSKO 11 3 8	0	16:25	9
6. TRŽEC 10	1	8	1	6:27 4			jm	
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 27. KROGA (SREDA, 16. 4.): ob 16.30: Triglav - Krka; ob 19.00: Domžale - Maribor; ob 19.30: Zavrč - Olimpija; ob 20.00: Gorica - Celje; 20.05: Rudar - Luka Koper
2. SNL
PARI 21. KROGA (SREDA, 16. 4.): ob 16.30: Aluminij - AH Mas Tech Ankaran, Bela krajina - Šampion, Roltek Dob -Šenčur, Kalcer Radomlje - Krško, Šmartno 1928 - Farmtech Veržej.
Šah • Velikonočni turnir v Spuhlji
V ponedeljek, 21. 4., bo v Spuhlji tradicionalni velikonočni šahovski turnir odprtega tipa, ki ga prireja (ŠSS) šahovska sekcija Spuhlja. Začetek bo ob 9. uri v gostišču pri Majdi. Najboljši igralci bodo nagrajeni. Vabljeni vsi ljubitelji šaha.
DB, JM
Plavanje • Miting v Celju
Mladi ptujski plavalci popravili osebne rekorde
Plavalna zveza Slovenije in PK Neptun sta v soboto organizirala 19. Velikonočni miting v Celju. Na njem je sodelovalo 218 tekmovalcev iz 18 klubov. PK Terme Ptuj je imel na startni listi osem plavalcev, ki sta jih spremljala trenerja Igor Ster-nad in Miha Širec.
V Celju je bilo zanimivo spremljati mlade ptujske tekmoval-
ce, saj je na primer tekmovala Klara Benko, ki je letnica 2001, drugi plavalci so bili mlajši, vse tja do letnika 2006: Kristjan Ri-sek, Sara Lampret, Žiga Trbo-vič, Blaž Kurnik, Žiga Horvat, Tomaž Holc in Jaka Ljubec. Vsi so plavali dobro in so tudi vsi izboljšali svoje osebne rekorde. Med njimi so bili nekateri posamezniki, ki so svoje najboljše rezultate na daljših razdaljah popravili za več sekund, kar je vsekakor velik napredek in kazalnik dobrega ter strokovnega dela.
David Breznik
Nogomet • NK Stojnci
Številne prireditve ob 50-letnici
Pred kratkim so začeli nastopati tudi ptujski »superli-gaši«, že v uvodu spomladanskega dela prvenstva pa je bil na sporedu derbi vodilnih ekip. V Stojncih sta se pomerili ekipi Stojncev in Podvin-cev, nekoliko presenetljivo pa so slavili rumeno-črni, sploh če vemo, da so pozimi dodobra prevetrili ekipo in da so več izgubili kot dobili. Prišlo je tudi do zamenjave na trenerskem stolčku, saj je Borisa Klingerja zamenjal dolgoletni igralec ptujske Drave, v zadnjih letih pa član Stojncev Matjaž Korez, ki bo tudi v nadaljevanju prvenstva po potrebi stopil na zelenice.
Kljub temu pa to ni osrednja informacija iz tabora kluba izpod Borla, kajti letos bodo rumeno-črni obeležili okrogel jubilej, 50-letnico delovanja. Organizirano se je nogomet v tej vasi pričel igrati leta 1964; klub je dolgoletna stalnica ptujskih lig, uspešno pa je nastopal tudi v tretjeligaški nogometni druščini. Iz kluba so izšli številni kakovostni nogometaši, najbolj znan je prav gotovo Doris Kelenc, rojeni Stojnčan, ki je prve korake naredil v domačem klubu, trenutno pa je član prvoligaša Zavrča. Poleg
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši v Stojncih letos praznujejo 50. obletnico ustanovitve kluba; na fotografiji Silvo Foršnarič.
vsega naštetega v klubu veliko truda vlagajo v mlade selekcije, ki so temelj uspeha in naložba za prihodnost. Tudi s člansko ekipo želijo kljub ne ravno najbolj rožnatim časom ostati med najboljšimi klubi v Superligi. Največji ponos kluba pa je prav gotovo vzorno urejen športni park, ki je odslej bogatejši tudi za elektronski semafor. O odličnih vadbenih površinah smo v našem časopisu v preteklo-
sti že pisali in mu tudi vodne ujme zaradi neposredne bližine reke Drave ne morejo do živega.
V okviru 50-letnice prireditve že potekajo in tako bo praktično čez vse leto. Pozimi so bili organizirani številni malonogometni turnirji vseh selekcij, osrednji dogodek pa se bo zvrstil 13., 14. in 15. junija. Takrat bo na sporedu tudi osrednja proslava s podelitvijo priznanj najzaslu-
žnejšim klubskim delavcem in funkcionarjem. V klubu si v okviru »abrahama« želijo v Stojnce pripeljati tudi zaključno prireditev MNZ Ptuj, skušali pa bodo povabiti vse najboljše okoliške klube, ki bi predstavili svoje nogometne veščine. Poskrbljeno bo tudi za zabavni del, saj bo sredi junija ob glavnem igrišču postavljen tudi šotor.
tp
Atletika • Atletski klub Ptuj
Bilanca zimske sezone: 19 kolajn in 11 naslovov z državnih prvenstev
Bilanca zimske atletske sezone za ptujske atlete: 19 kolajn, od tega 11 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste. Med najuspešnejšimi imeni ptujske atletike nedvomno izstopata Veronika Domjan in Maja Bedrač. Domjanova je v letošnji zimski sezoni naredila velik korak naprej v metu diska. Kot mladinka je izboljšala več kot četrt stoletja star državni rekord v članski kategoriji, ki sedaj znaša 53,54 metra. S tem rezultatom bo Domjanova zelo konkurenčna tudi na poletnem svetovnem mladinskem prvenstvu v ZDA. Kot zbirateljico kolajn z državnih prvenstev velja omeniti še Majo Bedrač, ki je v pionirski, mlajše mladinski in mladinski kategoriji zbrala pet zlatih kolajn, predvsem v skoku v daljino in teku na 60 metrov čez ovire.
»Kar se je nakazovalo v preteklih letih, se uresničuje. Dosežene daljave in rekordi so rezultat ciljnega, sistematičnega, vztrajnega in profesionalnega dela ekipe odlične mlade atletinje. Verjamem, da je to le začetek uspešne in šampionske zgodbe. Lahko se veselimo nadaljevanja sezone. Prepričan sem, da bo državni rekord Domjano-va še nekajkrat izboljšala,« je o trenutno najboljši ptujski atletinji povedal predsednik ptujskega atletskega kluba Aleksander Lorenčič. Pri
Foto: Črtomir Goznik
Kljub odličnim rezultatom nasploh, še posebej v letošnji zimski sezoni, predsednik AK Ptuj Aleksander Lorenčič opozarja na finančne težave kluba.
tem pa se je zahvalil trenerju Gorazdu Rajherju, zagrebškemu trenerju Ivanu Ivan-čicu, s katerim od letošnje sezone naprej Domjanova sodeluje, in staršema nadarjene ptujske atletinje.
Sicer pa so z zimsko sezono zelo zadovoljni tako v trenerskem štabu kot v vodstvu kluba. »Osvojenih 19 kolajn na
državnih prvenstvih, poleg tega pa še 24 uvrstitev med 4. in 8. mestom, je odlična napoved za poletno sezono, hkrati pa tudi dober obet za prihodnja leta,« je povedal Lorenčič. »Pričakovano smo dosegli dobre rezultate in večje število medalj v mlajših kategorijah, dobro pa so nastopili tudi mladinci in čla-
ni. V klubu imamo kar nekaj zelo kakovostnih posameznikov, ki so v svojih starostnih skupinah med najboljšimi v državi. Zadovoljen pa sem tudi z ekipnimi uspehi, kar pomeni, da imamo v klubu tudi dovolj širine,« pa je črto pod zimsko sezono potegnil še trener Aleš Bezjak. Veseli ga tudi, da se v zadnjih letih povečuje število atletov, ki so v zimskem delu sezone uspeli doseči medaljo.
Kljub velikim tekmovalnim uspehom pa se klub, ki je eden največjih in najuspešnejših športnih klubov na Ptujskem, sooča tudi s težavami, ki so predvsem finančne narave. »Na tem področju bi si želeli več posluha in sodelovanja s podjetji v našem okolju,« je dejal Lorenčič. Klub na podlagi vsakoletnega razpisa prejme največ finančnih sredstev od mestne občine Ptuj, vse pomembnejši pa je tudi prispevek staršev. »Glavni del sezone 2014 je pred nami. Sodeč po zimskem delu je pred nami odlična sezona, ki jo bomo z dobrim in sistematičnim delom, smotrno porabo sredstev, z odličnimi atleti in atletinjami, kadrom ter predvsem z željo po dobrih rezultatih uspešno pripeljali do konca,« je pred skorajšnjim začetkom poletne atletske sezone optimističen Lorenčič.
Uroš Esih
16 Štajerski TEDNIK
Naši bralci pišejo
torek • 15. aprila 2014
Prejeli smo
Pisem bralcev ne lektoriramo.
Ur
Je sindikalni zaupnik trn v županovi peti
Pod zgornjim naslovom je bil v Štajerskem tedniku, dne 4. aprila 2014, objavljen članek novinarke Mojce Zemlja-rič, v katerem je delavec občinske uprave Danilo Kosi na sebi lasten način med drugim za javnost povedal, da kadrovski načrt, ki sem ga predložil občinskemu svetu skupaj z rebalansom proračuna ni bil usklajen s sindikatom, beri z njim, ki je imel, če informacije držijo, v času sprejemanja rebalansa, poleg sebe le še dva člana. Tu se torej postavlja vprašanje ali je tak sindikat sploh reprezentativen in ali res mora soodločati o zadevah, kot so kadrovski načrti. Kot dobivam informacije, je v zadnjem času, kar nekaj delavcev izstopilo iz sindikata in najbrž je to, poleg ostalega, tudi razlog nastanka omenjenega članka. To naj bi se zgodilo menda zaradi mojega pritiska na člane sindikata, čeprav v resnici povedano, sploh ne vem kdo so člani.
Sicer pa, kar se tiče delavca
Prejeli smo
Danila Kosija, pa naj za javnost še jaz povem svojo resnico o njegovem delu, ki da je strokovno in vzorno, kot trdi
sam zase.
lz razloga slabega dela in dela v škodo občine, sem mu pred tremi leti odvzel pooblastilo za zastopanje Občine Ormož na geodetskih meritvah. Tega pomembnega dela se omenjeni delavec ni lotil tako, da bi v interesu občine poskušal pri meritvah s krajani najti optimalne rešitve, ampak je delal v škodo občine in tudi strank, ki jih je usmerjal v tožbe proti občini. lz tega razloga sem mu pooblastila, kot že rečeno, odvzel.
Še pred tem sem omenjenega delavca poskušal uvesti v vodenje in pripravo investicij, a žal neuspešno. Izvajalci so se pritoževali, da pač ni mogoče z njim delati, ker da jim s svojo »strokovnostjo« vsiljuje rešitve, ki niso izvedljive oziroma bi mnoge projekte znatno podražile.
Pred nekako tremi leti, sem
mu naložil pripravo Odloka o kategorizaciji občinskih cest. Žal sem po enem letu ugotovil, da delo ni bilo opravljeno, praktično niti začeto. Postavil se je na stališče, ki sem ga potem slišal s strani nekaterih svetnikov tudi v občinskem svetu, da kategorizacija ceste do posameznih hiš ni v javnem interesu in da pač tega ne bo delal. Delo sem nato prenesel na drugega delavca, ki je slabše plačan, a delo je naredil vzorno in takoj.
Tudi o izdanih odločbah za dela na cestah se z mano kot županom in odgovornim, ni nikoli nič posvetoval. Delal je po svoje, jaz pa sem kot župan pred javnostjo nosil breme odgovornosti in odgovarjal na očitke občanov, zakaj se izvajajo nekatera dela na cestah, ki bi se lahko izven cest. Tam, kjer pa je bilo nujno izdati soglasje za zaporo pa je v enem primeru le to odklonil, ker da mu je delovni čas potekel. Bil je namreč petek, 5 minut čez 13. uro. Omenjeni delavec
Pojasnilo k članku z naslovom ''Kako prepeljati žejne čez vodo''
Potrebno je opozoriti na določene nepravilnosti, ki se pojavljajo v članku in ki predvsem napačno razlagajo potek in pripravo novega Občinskega prostorskega načrta Občine Videm (v nadaljevanju OPN Videm). V podnaslovu piše: ''..., namenjena potrditvi občinskega prostorskega načrta,.''
Pravilno je: ''..., namenjena potrditvi Stališč do pripomb v času javne
in okoljskega poročila za OPN Videm,..."
Obrazložitev:
Na izredni seji so se potrjevala "Stališča do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za OPN Videm " in ne Občinski prostorski načrt Občine Videm. Gre za fazo pred pripravo predloga OPN Videm, na katerega pa je potrebno pridobiti vsa pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora in pozitivno odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje (Sektor za Celovito presojo vplivov na okolje). Šele po pridobitvi pozitivnih mnenj in omenjene odločbe bo občinski
svet lahko potrdil nov temeljni prostorski akt Občine Videm.
V zadnjem odstavku piše:
''Ali, povedano na kratko: videmski občinski svet je potrdil tudi predvideno gradnjo daljnovoda v svoji občini.''
Pravilno je: Občinski svet ni potrjeval predvidene gradnje daljnovoda, temveč samo stališča do pripomb javnosti. Res da se je večje število pripomb nanašalo na predvideno gradnjo daljnovoda, ker pa gre za že veljavno Uredbo o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce - Pince (v nadaljevanju DPN), so bila stališča do teh pripomb negativna, saj OPN ne sme biti v nasprotju z DPN-jem.
Obrazložitev:
Uredbo o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce - Pince (Uradni list RS, št. 55/12) je dne 12. 7. 2012 sprejela Vlada Republike Slovenije, v veljavo pa je stopila dne 20. 7. 2012. Gre za dokument, ki je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju nadrejen občinskemu prostorskemu načrtu, zato ga ta mora samo povzeti, kar pomeni da
se v grafičnem delu OPN Videm prikaže koridor veljavne uredbe, v ničemer pa ga ne more spreminjati oziroma se do njega opredeljevati. Investitor daljnovoda pridobiva ustrezna dovoljenja na podlagi sprejete uredbe, zato sprejet ali nesprejet občinski prostorski akt nima nobenega vpliva na izdajo potrebnih dovoljenj. Je pa OPN v nasprotju z Zakonom o prostorskem načrtovanju če v tekstualnem in grafičnem delu ustrezno ne povzame veljavnih državnih prostorskih aktov (poleg predvidenega daljnovoda se na območju Občine Videm nahaja še en veljaven državni prostorski akt in sicer za odsek načrtovane avtoceste Draženci - Gruškovje). V nasprotnem primeru občina na predlog OPN Videm ne bo dobila pozitivnega mnenja Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direktorata za prostor, ki preverja skladnost občinskih prostorskih načrtov z veljavno zakonodajo. Pridobitev vseh pozitivnih mnenj je pa pogoj za sprejem OPN-ja na seji občinskega sveta.
Robert Šimenko Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju
je tudi prihajal v konflikte z občani, potem pa od mene zahteval, da ga kot župan zaščitim. Članek o njegovem odnosu do javnosti se je pred leti znašel tudi v tem istem časopisu.
Ker so se zadeve zaostrovale in je delavec Danilo Kosi začel pošiljati na različne organe kazenske ovadbe proti občini, ki mu daje delo, sem ga nekako pred tremi leti poklical na pogovor na štiri oči. A me je na razgovoru tajno snemal in potem najin pogovor, ki ni bil nič kaj prijeten, predvajal določenim svetnikom. Posnetek je celo predložil policiji in pri tem spregledal, da je tajno snemanje kaznivo dejanje. Kriminalist PU MB me je namreč o tem obvestil in me vprašal, če bom začel kazenski postopek. Zaradi velike obremenjenosti z drugim delom, sem se odločil da ne. Očitno je bila odločitev takrat napačna. Zoper početje Danila Kosija se pritožujejo tudi zaposleni v občinski upravi. Pa tudi eden od njegovih sosedov se je prišel pred kratkim k meni
Prejeli smo
tožit, da mu grozi s policijo in se predstavlja za občinskega inšpektorja.
Zadnje leto je delavec Danilo Kosi tudi prenehal oddajati svojemu nadrejenemu mesečna poročila, kar sicer delajo vsi ostali v skupni občinski upravi.
Ker sem torej bil prisiljen njegove zadolžitve postopno prenašati na druge, že tako obremenjene sodelavce, sem s spremembo sistemizacije s priloženo reorganizacijo skupne občinske uprave, na katero daje mnenje sindikat, torej sam Danilo Kosi, predlagal, da se njegovo delovno mesto ukine. Kljub nasprotovanju sindikata, kar je seveda logično, sem mu po narejeni reorganizaciji in sprejeti spremembi sistemizacije izdal sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
A na sklep se je pritožil in Komisija za delovna razmerja pri Vladi RS je odločila, da kot predsednik sindikata uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Kdor more naj
razume. Dela nima, delovno mesto je ukinjeno, on pa predseduje sindikatu s tremi člani in dobiva mesečno plačo . Ker torej ostaja zaposlen na občini, ga sedaj skušam premestiti na izpraznjeno delovno mesto strokovnega sodelavca v eni od krajevnih skupnosti. A tudi temu se upira in piše pritožbe.
Ščiti ga zakon, z drugimi besedami, sedaj, ko je dobil sklep vladne komisije, lahko počne kar hoče. Kot župan sem nemočen. Lahko prijavlja občino, lahko obračunava s sosedom, z ostalimi zaposlenimi, ki jih nenehno uči o strokovnosti in jim očita nezakonitost, lahko obračunava z županom, pa mu nihče ne more nič. Je pač predsednik oz. sindikalni zaupnik. Podpisuje se namreč z obema nazivoma. Za vse kar počne si celo zasluži neke vrste medijsko zaščito, kjer se prikaže kot žrtev oz. trn v peti župana. No, vse to je samo eden od razlogov, za kaj je Slovenija tam, kjer je.
Alojz Sok,
župan občine Ormož
Kaj pravi direktorica ormoške občinske uprave (2)
Direktorica ormoške občinske uprave v svojih pojasnilih glede izdaje spornih odločb o odmeri komunalnega prispevka na mesto opravičila za nestrokovno in nezakonito ravnanje službe, ki jo vodi, poskuša podobno kot župan zavajati javnost z navedbami, ki nimajo nobene vzročne zveze z dejanskim stanjem. Pri tem enostavno zamolči dejstvo, da je kot direktorica občinske uprave odgovorna tako za pripravo nezakonitega odloka, kot za pripravo »uradnih evidenc« in izdajo odločb o odmeri komunalnega prispevka. Njena odgovornost je še toliko večja ker je kot uslužbenka neposredno sodelovala pri pripravi »uradnih evidenc«. Gre namreč za občinske evidence, ki si jih je ustvarila občina za lastno potrebo odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki so pa očitno pomanjkljive. Opravičevanje uporabe uradnih evidenc zaradi enakosti občanov je neresno in za javnost žaljivo, saj je občinska uprava bila dolžna najprej spo-
štovati lasten odlok, ki predpisuje ugotavljanje potrebnih površin za izdajo odločbe na podlagi projektne dokumentacije in šele v primeru,da to ni možno, uporabiti podatke iz evidence za odmero nadomestila za uporabo stavnega zemljišča, ki pa seveda morajo biti korektni in v skladu z veljavnimi predpisi, ki so povsem jasni in ne dopuščajo nobene samovolje občinskih uradnikov.
Izjava, da je Upravno sodišče v celoti sledilo ugotovitvam pristojnega ministrstva, predstavlja znan poskus zavajanja javnostiin vzbujanja dvoma v pravilnost odločitve sodišča, ki je dokončna in na katero ni pritožbe. Ob tem je potrebno poudariti, da so po Zakonu o lokalni samoupravi in Zakonu o državni upravi ministrstva dolžna izvajati nadzor nad zakonitostjo občinskih aktov in da je pristojno ministrstvo že 2.4.2013 pozvalo Občino Ormož, da odpravi ugotovljene nezakonitosti, vendar sta župan in občinska uprava poziv ignorirala.
Sicer pa direktorico najbolj demantira citat iz obrazložitve sodbe:
»Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da tožen-ka pri odmeri komunalnega prispevka ni upoštevala določil 4. točke 9. Člena odloka, ki govori o tem, da podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele občina pridobi iz projektne dokumentacije. Omenjeni način za izračunavanje komunalnega prispevka oziroma pridobivanje podatkov, relevantnih za komunalni prispevek, je Odlok označil za primarnega. V primeru tožnikov ta način obračunavanja ni bil uporabljen. Tožena stranka bi morala izvesti ugotovitveni postopek, iz katerega bi lahko ugotovila površine, ki so relevantne za komunalni prispevek, v kolikor se površina ne bi skladala z uradnimi evidencami, bi lahko te podatke dopolnila. Ne more pa občina sama spregledati omenjenega načina izračunavanja komunalnega prispevka, ki ga je sama določila kot primarnega.«
Božena Balažic
torek • 15. aprila 2Q14
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
prišleke. Privoščim si sladoled in ob majhnem vogalu opazujem dogajanje. Nenadoma mimo privihra starejši gospod s skuterjem, katerega pročelje krasi mogočna španska zastava. Moja pozornost namerava potešiti radovednost in opazim zmeraj več španskih zastav. Katalonske praktično ne vidim. Čeprav je katalonščina zraven španščine uraden jezik in čeprav so Katalonci rešili otok v trinajstem stoletju iz krempljev lokalno nepriljubljenih, a za dananšji turizem skrajno pomembnih Mavrov, pa celinska katalonska duša tukaj vsekakor ne prebiva. Verjetno bi bil izid referenfuma o priključitvi morebitni novi evrospki državi zelo tesen, nedvomno pa zelo negotov.
Po precej prometni cesti me pot ponese do pristanišča Al-cudija, danes sicer pomembno trajektno okno za Menorco in Barcelono, pred nekaj desetletji pa le malo večje ribiško naselje. Pozdravijo me maloštevilni lokalni ribiči in gromozanski hotelski kompleksi, prekipevajoči turistov. Še ena ogromna peščena zalivska plaža, na las podobna tisti iz Palme. Moj cilj je vendarle polotok Victoria in domnevno prekrasne plaže ter nepozabni razgledi. Kmalu me objame borov gozdiček, o pohodnikih le malo sluha. Nekaj pretirano glasnih nemških pohodnikov ubije tako želeno spokojnost. Dobre tri ure hoje in še dodatnih trideset minut strmega spusta in že z vsem veseljem delim družbo z maloštevilnimi čolnički in še manj številnimi pohodniki na fantastični plaži » des Coll Baix«. Zavedanje, da si na istem otoku s tisočimi drugimi ležalniki v za-

BViw
imbs:	........ JÉm&JÊî M^s^ni
livu Palma, pri čemer uživaš nebeško spokojnost, je neprecenljivo. Pravo vrednost tovrstnih skritih zalivčkov pa pravzaprav daje pogled z bližnjega hriba, ki v vsej veličini odkrije azurno modrino peščenega bombaža. Že se preko prevala potikam do Talaia de Alcudia s preprosto najimpresivnejšimi pogledi na ta del otoka. Sicer je potreben dodatni trud za precejšen vzpon, a vsak delček pogleda odtehta romanje v sončni pripeki. Odpre se pogled na vsaj polovico otoka, v zares jasnem vremenu pa skoraj nedvomno vidiš Palmo na povsem drugi strani mogočne ravnice. Celodnevni pohod presežkov.
Nazaj po asfaltu do Alcudije in brž na kolo ter do bližnjega rimskega naselje Pollenca, kjer se je zgodovina tega dela otoka pravzaprav tudi začela. Pollencia je torej osrednje rimsko najdišče na otoku, saj je leta 123 pred našim štetjem konzul Metellius v imenu Rima zasvojil ozemlje. Predhodno so v Punskih vojnah seveda Rimljani premagali Kartažane, katerih sestavni del vojske so bili fantiči z Mallorce. Dejansko je Pollencia dobila mestni status dobrih petdeset let kasneje in nemudoma prevzela vlogo prestolnice otoka. Mesto in istoimensko pristanišče je cvetelo, darovali so amfiteater z dva tisoč sedeži, gradili mostove čez potočke. Z zatonom Rima je prišel tudi zaton Pollencije. Leta 426 našega štetja Vanda-li vandalozno uničijo mesto. Novo mesto le nekaj kilometrov severno so izoblikovali Mavri in ga poimenovali Alcu-dija. Danes je Pollencia sodobno mallorško mestece, le most in relativno majhen arheološki park skrivoma razkrivata bogato zgodovino.
Kolesarjenje med pravljičnimi vasmi po ozkih uličicah je svojstveno doživetje, saj ti pogled nenehno privablja drevo, prebogato s pomarančami, limonami ali mandarinami, starodavne oljke, katerih stebla so pravcato umetniško delo narave, nasadi mandljev, vaška cerkvica in gostilna, cvetoča jaka-ranta in bližnji gosrki mogotci.
Na skrajnem vzhodnem delu otoka sva preživela nekaj krasnih pohodniški in kolesarskih dni v objemu flore in faune, zgodovine in sedanjosti ter nepozabne kulnarike. Čas beži in vračava se na področje Supra-monte.
Nadaljevanje prihodnjič
Pogled na plažo Coll Baix
Foto: Uroš Zajdela
Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (13. del)
Mallorca
Kmetijsko ravnino v osrčju otoka Mallorca bratsko varujeta dva ogromna polkrožna zaliva in mogočna gorska pregrada z bratranskimi hribčki diametralno. Ceste so vzorno urejene v še tako odmaknjenih predelih. Turizem je brez dvoma prva gospodarska panoga in tudi domačini se tega zelo dobro in poslužno zavedajo. Sem pred srednjeveškimi vrati mogočnega obzidja pred drugim največjim mestecem Alcudia. Nikjer ne zasledim niti trohice smeti. Vse vzorno urejeno, čeprav na ducate lokalnih prodajalcev izkorišča mestni tržni dan. Znotraj majhnega mestnega jedra se »tre« turistov, vsak z željo po potrošnji delčka predvidenega denarja za te počitnice. V Alcudiji živi devetnajst tisoč prebivalcev in v tem pogledu krepko zaostaja za mogočno Palmo, ki se bohoti z več kot štiristo tisoč prebivalci. Vendarle, Alcudia je tisto tipično obmorsko mestece, vsekakor magnet za popotnike. V turističnem smislu je danes mnogo pomembnejše le lučaj oddaljeno »pristanišče Alcudia« z več kot 35 tisoč posteljami za turiste. V zgodovinskem smislu srednjeveška Alcudija, ki jo je katalonski kralj Jaume II obdal
Vhodna mestna srednjeveška vrata v Alcudiji
Foto: Uroš Zajdela
Cerkev v Alcudiji iz 15. stoletja kr<
Torek, 15. april
Danes goduje Bernarda.
1646 se je rodil francoski arhitekt Jules Hardouin Mansart. Po njem se imenujeta mansardna streha in podstrešna sobica. 1660 se je rodil Hans Sloan, zdravnik in predsednik kraljeve družbe, ki je zapustil družbi svojo zbirko, iz katere se je razvil Britanski muzej v Londonu.
1844 se je rodil se je francoski pisatelj Anatole France. 1867 se je rodil ameriški izumitelj in letalec Wilbur Wright, ki je skupaj z bratom Orvillom 17. 12. 1903 opravil prvi polet z motornim letalom, ki ga je sam konstruiral.
1889 se je rodil filmski igralec, režiser in producent Charles Chaplin. 1917 se je Lenin vrnil iz emigracije v Švici in tudi praktično prevzel vodstvo upora in revolucijo v Rusiji.
1921 se je rodil angleški igralec, režiser, pisatelj oddaj Peter Ustinov. Sreda, 16. april
Danes goduje Rudi. Danes je svetovni dan hemofilije.
1520 je papež Leon obsodil enainštirideset predlogov za izboljšanje položaja v Rimskokatoliški cerkvi, ki jih je predlagal nemški teolog Martin Luter.
1737 se je rodil agronom in ekonomist Antoine-Augustin Parmentier, ki
je v Franciji in tako tudi v Evropi uveljavil krompir.
1790 je umrl je ameriški politik in znanstvenik Benjamin Franklin.
1885 se je rodila danska pisateljica Karen Christence Blixen. Pisala je
fantastične novele in zgodbe iz afriškega življenja.
1894 se je rodil sovjetski politik in predsednik države Nikita Sergejevič
Hruščov.
1897 se je rodil ameriški dramatik in pisatelj Thornton Wilder.
1961 je prišlo je do spodletelega poskusa izkrcanja na Kubi v Prašičjem
zalivu.
I Četrtek, 17. april Danes goduje Konrad.
1506 so položili temeljni kamen pri gradnji nove Petrove cerkve v Rimu.
1905	se je rodil hrvaški slikar in grafik Marijan Detoni.
1906	je močan potres porušil velik del San Francisca.
1909 je papež v Rimu razglasil Jeanne dArc ali Devico Orleansko za blaženo. Čez enajst let so jo proglasili tudi za svetnico, pred 478 leti pa so jo Angleži sežgali na grmadi.
Petek, 18. april
Danes goduje Leon.
1480 rojena Lucrezia Borgia, italijanska kneginja (f 1519) 1506 oložen temeljni kamen za cerkev sv. Petra v Rimu
1818	rojen Jurij Fleišman (tudi Flajšman), slovenski skladatelj (f 1874)
1819	e je rodil Franz von Suppe, avstrijski skladatelj belgijskega rodu (f 1895)
1842 Janez Puhar izumi fotografijo na steklu
1906 otres v San Franciscu zahteva najmanj 478 smrtnih žrtev
1941 Italija uvede zasedbeno oblast v Ljubljanski pokrajini
1946 formalno razpuščeno Društvo narodov
1955 je umrl Albert Einstein, švicarsko-ameriški fizik, nobelovec 1921
(* 1879)
1955	v indonezijskem Bandungu so se srečali predstavniki 23 azijskih, 6 afriških držav in Jugoslavije kot opazovalke. Srečanje velja za zametek gibanja Neuvrščenih
Sobota, 19. april| Danes goduje Leon.
1713 je izdal cesar Karel VI. pragmatično sankcijo, ki je tudi ženski liniji
Habsburžanov zagotovila pravico do prestola.
1775 so se v ameriški osvobodilni vojni v bližini Bostona prvič spopadle
britanske in ameriške čete. Začela se je ameriška osvobodilna vojna.
1836 so prvič uprizorili komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Revizor.
1906 je kočija do smrti povozila francoskega znanstvenika Pierra Cu-
rieja.
1956	se je popularna ameriška filmska igralka irskega rodu Grace Kelly poročila z monaškim knezom Rainierom III.
1967 je umrl Konrad Adenauer. Bil je prvi povojni kancler Zvezne republike Nemčije, in to 14 let.
1991 so razglasili v katedrali v Canterburyju 103. canterburyjevskega nadškofa Georgea Careya.
Nedelja, 20. april
Danes goduje Neža.
571 se je rodil v Meki Mohamed.
1808 se je rodil Napoleon III, s pravim imenom Bonaparte Charles Louis Napoleon.
1871 se je rodil hrvaški inženir in izumitelj Slavoljub Penkala. Med njegovimi izumi je še danes najbolj znano nalivno pero - penkalo. 1889 se je rodil v Braunau am Inn v Avstriji Adolf Hitler. 1902 je znanstvenikoma Marie in Peirru Curieju uspelo pridobiti eno stotinko grama radija.
1920 so v Veliki Britaniji ukinili obvezno vojaško službo. 1714 je bil v Gorici obglavljen kmečki upornik Ivan Gradnik.
Ponedeljek, 21. april
Danes goduje Simeon.
1610 je prvi zanesljiv zapis o rojstvu otroka s carskim rezom. 1847 v Berlinu zaradi naglega dviga cen koruze in krompirja izbruhnile demonstracije lačnih. Kmalu so se razširile na Leipzig, Hamburg in tudi drugam.
1896 se je rodil francoski pisatelj Henry de Montherlant. 1916 se je rodil ameriški igralec Anthony Quinn. 1926 se je rodila kraljica Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta II. 1946 so v Vzhodni Nemčiji praktično ukinili socialdemokratsko stranko, ko so se združili socialdemokrati s komunisti. 1960 so novozgrajeno mesto Brasilia razglasili za glavno mesto Brazilije.
z mogočnim obzidjem že leta 1298 kot osnovno obrambno linijo zoper piratske pohode, vsekakor prekaša sodobnega rivala. Mesto je bila namreč že v tistih časih precej bogato, zatorej zelo zaželen plen med sredozemskimi »morskimi psi«. Do leta 1660 je z rastjo bogastva rastlo tudi drugo obzidje, sicer sekundarna obrambna linija, ki se danes v svojih precej bogatih ostankih lesketa na premnogih fotografijah. Majhne srednjeveške uličice s svojimi kavarnimi vabijo z mamljivimi cenami sveže iztisnjenega pomarančnega soka. V vsej nepopisni gneči je nemogoče ločiti domačine in
Foto: Uroš Zajdela
Cerkev v Alcudiji iz 15. stoletja krasi vzhodno obrobje mesta.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 15. aprila 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Končno je malo zalilo nase vrtove
Ko se je že bližala velika težava, je narava le poskrbela in zalila naše vrtove. Danes sem sicer nameravala pisati o balkonskih rastlinah in zasaditvah, ker pa imam v zadnjih dnevih zelo veliko vprašanj, kako se znebiti talnih škodljivcev, med njimi tudi strun, bom ponovno nekaj napisala o tem. Zdaj je namreč idealen čas za trajno odstranitev strun z naših vrtov.
Strune so ličinke hroščev
Vsaj malo je treba poznati njihovo biologijo, da boste vedeli, zakaj pravim, da ni vseeno, kdaj strune zatiramo. Strune so ličinke hroščev po-kalic. Pri nas delajo škodo
april
verjetno štirje različni hrošč-ki. Najdemo jih konec maja in v juniju, najpogosteje na krompirju. Konec maja in v juniju se parijo in zaleže j o jajčeca. Nekje v začetku septembra se izležejo strune, te so še zelo majhne in jih običajno niti ne opazimo, saj so velike kakšen centimeter in skoraj prozorne, bež barve. So pa najbolj občutljive na vsako zatiranje. Zato je september tisti mesec, v katerem se spet lotimo teh nadležnih škodljivcev. Prezimijo globoko v zemlji in pomladi, ko se ogreje zemlja nad 10 °C, prilezejo iz globin in se začnejo prehranjevati. Zato so tudi zdaj zelo občutljive.
, Uporaba apnenega dušika tam, kjer je najhuje
Tudi na naravi prijazen način jih lahko zatremo. Če je škoda zaradi njih res velika, potem prvo in drugo pomlad uporabimo apneni dušik, tudi za vrtičkarje je na razpolago pod imeni Strunal ali Agrostrun. Spomladi ju lahko uporabimo, saj bodo rastline kasneje dušik, gre namreč za dušikovo gnojilo s stranskim delovanjem na škodljivce, čez poletje uporabile zase in ne bo prišlo do onesnaževanja. Če pa ga uporabimo pri jesenskem zatiranju strun, se bo veliko dušika izpralo v podtalnico, s tem
, pa povzročilo škodo okolju. Z gnojilom po navodili po-gnojimo gredico, zadelamo ga 10 cm v zemljo, najbolje je potem gredico tudi zaliti. Gredica mora biti prazna, saj pripravek deluje negativno tudi na kaleče seme in korenine rastlin. Ker pa na prazni gredici ni veliko ličink, saj tam nimajo kaj jesti, priporočam, da dan pred uporabo pripravka enakomerno po gredici zakopljete nekaj prerezanih jabolk ali krompirjev. Uporabite lahko tudi malo nagnite ali neuporabne plodove. Pripravek bo deloval negativno tudi na jajčeca polžev in seme plevelov. Vendar se zavedajte, da ste zdaj tudi gnojili in zato dodatno gnojenje gredic ni potrebno. Apneni dušik uporabite samo, če so težave s strunami že velike, saj gre kljub vsemu
Strune hitro prepoznamo.
Foto: Miša Pušenjak
Hrošč pokalica, ki ga ne pozna vsak.
Foto: Miša Pušenjak
tukaj za umetni, mineralni dušik, ki narobe uporabljen lahko povzroči tudi težave na vrtu, negativno pa deluje tudi na številne koristne organizme v tleh.
Naravni, biotični pripravki
14 dni po uporabi apne-nega dušika ali še nekoliko kasneje pa vendarle uporabite tudi naravne, biotične pripravke, ki jih lahko dobite na našem trgu. Ko govorim o biotičnih pripravkih, govorim o pripravkih, ki vsebujejo v resnici živa bitja. To moramo vedeti, saj kot vsa živa bitja tudi ta potrebujejo vlago. Zato je treba pred njihovo uporabo vrt dobro zaliti in tudi kasneje je smiselno, da vlago vzdržujemo, potem bodo delovali dalj časa. Z njimi namerno okužimo škodljive ličinke, zato je smiselno, da okužbo ponovimo, da bo bolje delovalo. Ker gre za živa bitja, ki živijo vedno v tleh, jim sonce seveda škodi. Zato z njimi tretiramo šele po sončnem zahodu ali v deževnem dnevu.
Učinkoviti bodo samo na mlajše stadije ličink, zato ne obupajte, njihova uporaba se bo poznala šele po dveh ali treh letih redne uporabe.
Kako se torej imenujejo pripravki. Pri prvem, ki ga lahko kupite tudi v trgovinah, gre za uporabo glivice Beauveria bassiana, soj ATCC 74040 (pripravek Naturalis) v namene varstva rastlin. Pripravek uporabimo po navodilih, najbolje je res škropiti z njim zvečer in ga celo rahlo zadelati v zgornjo
plast zemlje. Poškropimo lahko tudi tam, kjer že rastejo solata in druge vrtnine, saj nima negativnega vpliva na druga živa bitja. Nima karenčne dobe in lahko ga uporabite brez skrbi. Po 5-7 dneh tretiranje ponovite.
Še bolj uporaben je pripravek, ki vsebuje koristne, entomopatogene ogorčice, vendar je nekoliko težje dosegljiv, saj se ga da naročiti samo po telefonu. Deluje pa na vse ličinke, tudi ličinke škodljivih muh, ogrce in sovke. Letos ga je še posebej smiselno uporabiti, saj je vseh teh škodljivcev na vrtu ogromno. Prav tako gre pri njem za delovanje živih bitij - ogorčic, ki pa jih ne vidimo, vonjamo in okusimo. Prav tako jih moramo uporabiti zvečer in po celotnem vrtu. Vendar za razliko od zgornjega pripravka tretira-nje ponovimo po tednih, vmes redno zalivamo.
Tretiranje ponovimo v jeseni v drugi polovici septembra. Ker so ličinke v zemlji 3-5 let, je treba tako zaščito izvajati toliko časa, da bo postopek trajno uspešen.
Ob gredicah pa kljub vsemu posadite čim več kapu-cink, žametnic in ognjiča, tudi česen preganja te škodljivce.
Zaoravanje bele gorjušice
V drugi polovici avgusta pa lahko prazne gredice za-sejete z belo gorjušico. Tik pred cvetenjem jo pokosite in takoj zadelajte v zemljo. Zalijte in prekrijte s folijo ali agrokopreno. Tako pokrito pustite vsaj 10 dni, lahko tudi dalj časa. Kemijske snovi, ki se v stiku z vodo sprostijo iz razrezane zelene mase, so strupene tudi za strune, pa tudi jajčeca polžev, seveda pa tudi koristno floro. Zato potem v jeseni pognojimo vrt s
kompostom, de se koristna mikroflora obnovi.
Še vedno leta porova zavrtalka, začel pa se je nalet kapusove muhe
Na koncu naj opozorim, da nevarnost škode zaradi čebulne muhe, porove za-vrtalke še ni mimo, zato naj ostanejo vsi posevki čebule pokriti, pokrijte pa tudi takoj na novo posajene gredice.
V Mariboru smo včeraj že opazili tudi prva zaležena jajčeca kapusove muhe. Ta dela škodo na vseh kapusnicah, tudi na redkvici. Zato je treba vse posevke čim prej pokriti, še bolje pa bi bilo, da bi jih pred tem zalili s pripravkom iz rabarbare ali pelina. Vsekakor pa vsi, ki imate lesni pepel, kljub pokrivanju potresite le tega ob rastlinah, še bolj priporočljivo pa je, da mu dodate tudi saje.
Miša Pušenjak
m ^^^	___
Foto: Miša Pušenjak
Porova zavrtalka in ob njej pikice, ki nam naznanijo, da je na našem vrtu, posnetek je nastal v petek, 11. 4. 2014, na Ptujskem polju
Legenda:
korenina
cvet
list
plod
neugodno
presajanje
Vir: www.klubgaia.si
torek • 15. aprila 2014
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Nogometni navdušenci po vsem svetu že nestrpno odštevajo dneve do začetka Svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji. Do najpomembnejšega športnega dogodka na svetu nas ločita le še dva meseca. Medtem ko so priprave v polnem teku, sta založba Sony Music Entertainment in mednarodna nogometna zveza FIFA predstavili uradno himno prvenstva. Kot smo že poročali, bo to skladba z naslovom We are one (Ole ola), ki so jo posneli Pitbull feat. Jennifer Lopez in Claudia Le-itte. Skladba bo izšla na albumu One Love, One Rhythm - The 2014 FIFA World Cup Official Album, ki bo uradno v prodaji od 12. maja. Točno mesec za tem pa jo bodo v živo predstavili na svečanem odprtju nogometnega prvenstva v Areni de Sao Paulo. Ob že zgoraj omenjenih izvajalcih na albumu sodelujejo še Shakira,
Santana in Rickey Martin. ®®®
Pred dnevi so v Las Vegasu podelili nagrade za dosežke v country glasbi (Academy of country music awards -ACM). Velika zmagovalca letošnje podelitve sta George Strait, ki je domov odnesel prestižno nagrado za najboljšega izvajalca leta, ter Miranda Lambert, ki se lahko pohvali s kar tremi osvojenimi kipci. Na
George Strait
s-
Foto: musiclipse.com
že 49. podelitvi contry nagrad so se predstavili številni slavni glasbeniki, kot so Stevie Nicks, Taylor Swift in Keith Urban. Daleč največja senzacija večera je bila zagotovo pevka Shakira. Shakira je skupaj z Gwenom Sebastianom zapela skladbo Medicine, za katero so ju nagradili s stoječimi ovacijami. ®®®
Seznam nekaterih najpo-memnejših nagrajencev:
Izvajalec leta: George Strait Pevka leta: Miranda Lambert
Pevec leta: Jason Aldean
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
3.	DARK HORSE - KATY PERRY FT. JUICY J
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE MAN - ALOE BLACC
2.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
3.	I GOT U - DUKE DUMONT FT JAX JONES
NEMČIJA
1.	WAVES - MR. PROBZ
2.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
3.	RATHER BE - CLEAN BANDIT FEAT. JESS GLYNNE
Album leta: Kacey Musgraves - Same trailer different park Zasedba leta: The Band Perry Skladba leta: I Drive Your Truck: Jessi Alexander, Connie Harrington, Jimmy Yeary Novi izvajalec: Justin Moore Glasbeni video leta: Tim Mc-Graw, Taylor Swift in Keith Urban - Highway don't care Glasbeni dogodek leta: Keith Urban i Miranda Lambert -We were us
Nagrada za življenjsko delo:
Merle Haggard
®®®
Priljubljeni britanski pevec Ed Sheeran bo 23. junija izdal novi studijski album s naslovom X. To bo drugi studijski izdelek tega 23-le-tnega rdečelasega fanta, ki je nase prvič resneje opozoril leta 2011, ko je izdal debitantski album z naslovom +, na katerem je bila tudi prva njegova velika uspešnica The A team. Ed je navdušil že s svojim prvencem, saj je po vsem svetu prodal več kot dva milijona izvodov. Prvi singel z novega albuma je skladba z naslovom Sing, ki jo je produciral Phar-
rell Willimas.
®@®
Po poročanju britanskega časopisa Digital Spy naj bi slavna angleška rock zasedba The Cure v naslednjih mesecih objavila kar dve novi plošči. Novico je na uradni spletni strani te skupine potrdil tudi pevec in frontmen Robert Smith. Smith je ob tem še pojasnil, da je bil njihov album 4:13 iz leta 2008 prvotno planiran kot dvojni CD s 33 skladbami. Vendar so kasneje objavili album s samo 13 skladbami. Tako bodo sedaj na albumu z naslovom 4:26 objavili še preostale skladbe. Na drugem albumu 4:14 Scream pa bo 14 novih, še nikoli
objavljenih skladb.
®®®
Oskarjevka in najbolje prodaj ana pevka zadnjih let Adele pripravlja material za svoj novi studijski album. Same podrobnosti vključno z naslovom in datumom objave novega albuma so še skrivnost, znano je le to, da bo na albumu sodeloval pevec skupine One Republic Ryan Tedder. Desetkratna dobitnica grammyja je po rojstvu otroka naredila nekoliko daljši premor. Njen zadnji komerci-alano gledano daleč naj uspe-
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Nazaj k naravi?
Fraza "nazaj k naravi" je v zadnjih nekaj letih nenadoma postala izjemno popularna. Pojavlja se v vseh mogočih kontekstih, bodisi je govora o prehrani, življenjskem slogu, medicini ali čem tretjem. Več narave, karkoli že to pomeni, naj bi bilo bolje za nas in na vse pretege bi se morali truditi, da smo z naravo globoko povezani. Tako vsaj pravijo zagovorniki "vračanja k naravi", a sam sem nekoliko drugačnega mnenja.
Preprosto povedano menim, da ni po kakšnem posebnem stiku z naravo prav nobene potrebe in ljudje smo lahko zgolj izjemno zadovoljni, da smo se od narave "ločili". Prejšnji teden sem pisal o dobrih starih časih ter o tem, kako ljudje pri sanjarjenju mnogokrat selektivno pozabijo na vse nevšečnosti teh istih "dobrih starih časov". Izgleda, da se podoben problem pojavi tudi, ko beseda steče o naravi, saj v družbi nekako prevladuje konsenz, da je narava nek harmoničen prostor, od katerega smo se ljudje preprosto oddaljili. Da ne bo pomote, zadnja trditev sicer drži, a oddaljili smo se namerno in ne vidim razloga, zakaj bi to naj bilo slabo. Če že, dojemam določeno separacijo od narave kot precej pozitivno, saj ravno to namreč imenujemo civilizacija; okolje, ki si ga ljudje lahko ustvarimo sami, po svoji meri.
Zavedati se je potrebno, da resnična "narava", ni sprehod po mestnem parku in je vse prej kot prijetna. To ni rajanje z gozdnimi živalmi, duhanje cvetic ter štetje oblakov. Je neskončna vojna ter nenehen boj za preživetje, kraj brez milosti, skrbi ali ljubezni. Narava človeka ne pričaka z odprtimi rokami, pač pa ga natakne na kol, zastrupi in živega požre v agoniji brez konca. To je tista zaresno zaresna narava, ki smo ji na srečo pobegnili.
Seveda tega ne gre enačiti s prijetnim sprehodom skozi park ali gozd. Takšna oblika narave verjetno tu in tam odgovarja vsem, tudi meni. Vendar je pomembna razlika, da gre za omejeno obliko narave; takšno, ki jo kljub vsemu vseeno nadzorujemo. Tak je preprosto napredek človeške vrste in kot sem zapisal že za nostalgijo, se tudi v tem primeru nima smisla ozirati nazaj. Namesto da razmišljamo, kako bi se "ponovno povezali z materjo naravo", raje uživajmo v civilizaciji, ki smo jo skozi tisočletja ustvarili in nam dandanes omogoča, da živimo toliko bolje (in dlje) kot takrat, ko smo morali spati z enim očesom odprtim, ter paziti, da nas kaj ne bi sredi noči požrlo.
Matic Hriberšek
šnejši album z naslovom 21 je
objavila leta 2011.
®@®
Največja zaslužkarica v glasbenem svetu Taylor Swift, ki vsak dan pospravi v žep več kot 78.000 evrov, se lahko pohvali s še enim rekordom. Ta mlada country pevka je namreč v pičlih 60 sekundah prodala kar 18.000 vstopnic za svoj majski koncert na Kitajskem. To pa je tudi najhitreje razprodan koncert v zgodovini Kitajske. Sicer pa to ni prvi rekord, ki
ga je pevka podrla v sklopu turneje Red. V lanskem letu je bila Taylor edina izvajalka, ki je imela v Staples centru v Los Angelesu kar 11 razprodanih terminov. Ob vsem tem pa velja omeniti še dejstvo, da ji je turneja prinesla kar 30 milijonov dolarjev zaslužka, letos pa se turneja nadaljuje na Japonskem, Filipinih, Tajski, v Indoneziji, Maleziji in Singapurju. Turneja se bo končala 12. junija, začela pa jo je marca lani.
Janko Bezjak
Le s t v i
NAJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
2.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
3.	ADDICTED TO YOU - AVICCI
4.	LET HER DOWN EASY - GEORGE MICHAEL
5.	LIAR LIAR - CRIS CAB/PHARREL WILLIAMS
6.	GEORGE EZRA - BUDAPEST
7.	WE MUST BE CRAZY - MILOW
8.	MONEY ON MY MIND - SAM SMITH
9.	WAVES - MR. PROBZ
10.	BLACK SATURDAY - MANDO DIAC
11.	MAGIC - COLDPLAY
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 15. aprila 2Q14
Kaj bomo danes jedli
Mgžq koompGfleva poOBvkai
I s kuhanOkOSBasBIlllH^^a^
Foto: AS
TOREK
dalmatinska paradižnikova juha, kuhane klobase, mrzla krompirjeva polivka *, čokoladne rezine SREDA
kisla juha s svinjskimi parklji, ušesi in repom,
sirova zlivanka**
ČETRTEK
krompirjeva kremna juha, sojini polpeti, zelena
solata, pečena polnjena jabolka
PETEK
ribji paprikaš, testenine SOBOTA
goveji golaž, koruzni žganci, kompot NEDELJA
m	m m m	a m m m	v ■■ V| m	m	v
goveja juha, svinjski ražnjiči, krompir, pečen v
foliji, zelenjava
PONEDELJEK
sladko zelje, kuhana govedina, pražen krompir
*Mrzla krompirjeva polivka
Sestavine: 80 dag kuhanega krompirja, 20 dag svežega hrena, 10 dag olja, 2 dl kisa, sol.
Kuhan, ohlajen in olupljen krompir ter očiščen hren nastrgamo na strgalniku, damo v skledo, prilijemo olje in kis, solimo in premešamo. Ponudimo h kuhani govedini, svinjini, klobasam, kuhanim svinjskim parkljem ali glavi in podobno.
**Štajerska sirova zlivanka
Sestavine: 12 dag masla, 3 do 4 jajca, 12 dag sladkorja, 1/2 kg skute, 3/4 1 mleka, 1/2 kg moke, sol, olje za pečenje; pol skodelice goste kisle smetane, sladkor za posipanje.
Maslo, rumenjake in sladkor penasto umešamo. Skuto pretlačimo, ji prilijemo mleko in postopoma zmešamo med moko. Primešamo še rumenjakovo mešanico in solimo. Dobro premešanemu testu narahlo vmešamo trd sneg. Vlijemo v naoljen pekač (veliki globoki pekač iz pečice) in spečemo. Ko je zlivanka pečena, jo premažemo s kislo smetano in posladkamo ter za nekaj časa vrnemo v pečico. Sladico narežemo in toplo postavimo na mizo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
NAŠLI SO GA
Bosanec je v lepem sončnem vremenu sedel na klopi v parku, ko je nenadoma zazvonil njegov GSM telefon. »Le kako so me tu našli?« se je razburil.
PRVA POMOČ V kadetski šoli profesorica predmeta prva pomoč bodočim policistom razlaga: »Osebe z omrzlinami ponavadi masiramo s snegom.« »Kaj pa poleti?« vpraša eden od kadetov.
DEMOKRACIJA Delegacija politikov je obiskala bolnišnico za duševne bolezni in vsi bolniki so vpili:
»Živela demokracija!« »Zakaj pa ti ne vpiješ?« so vprašali nekoga v kotu bolniške sobe. »Jaz nisem nor!« je dejal.
SAMOMOR
Janez je hotel storiti samomor. Privezal si je vrv okoli vratu, na drugem koncu pa je vrv privezal na vejo drevesa, ki je raslo nad reko. Skočil je, veja je bila preslabotna in ni vzdržala njegove teže in Janez je pristal v reki. Ko se je rešil na kopno je jezno dejal: »Klinc pa obešanje! Skoraj sem utonil!«
PREDHODNICA Mujo in Haso gresta iz vasi proti Sarajevu, nekaj metrov pred njima pa hodi Mujova žena Fata.
»Mujo, ali ti ne veš, da v koranu piše, da mora žena hoditi dva metra za možem in ne pred njim?«
»Ali v koranu tudi piše, kje so postavljene mine?«
ŽIVLJENJSKA ŠOLA Oče sinu: »Poglej, sine, začel sem iz nič, danes imam pa že deset milijonov dolga!«
DEMOKRATIČNE VOLITVE »Kdaj so bile prve demokratične volitve nasploh?«
»Ko je Bog ustvaril Evo jo je postavil pred Adama in rekel: »No, izberi si življenjsko sopotnico!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
VELIKA POPLAVA
3640
ROVNICA S ŠIRŠIM REZILOM
PETER ERŽEN
BOMBAŽNA PREJA
BLEDA STEPSKA ANTILOPA
JAPONSKA PRESTOLNICA
STENSKI OMET (STAR.)
PARTIZANSKO TOPNIŠKO OROŽJE
VERA ALBREHT
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
REZEK ŽVIŽG
NERESNIČNA PRIPOVED
HRANILNA SNOV, ŽIVILO
OLGA KACJAN
PRAVILA O PISAVI
DOMAČE SUKNO
OBALNO PODROČJE S
KOPALIŠČI
EGIPČANSKI BOG NEBA
ROŽA PERUNICA
SAMOZADO-VOLJEVALEC
OSJE GNEZDO
SODOBNICA KELTOV
PETER AMBROŽ
IGRALKA NIELSEN
SVETOVNO MORJE
VISEČA VRV
ALPSKI SMUC. KLUB
STIK, FUGA, SPAH
MESNA PRIKUHA
DUHOVNIŠKA NARAMNICA
PEVSKI ZBOR
ZADNJIK, RITNIK
PASJA RADOST
KRILNI ODDELEK RIMSKE LEGIJE
MODEL TOYOTE
VTIS
RIJEKA
HUDOBIJA
RAZJEDA NA SLUZNICI
KRALJ ŽIVALI
RADO NAKRST
STEBLO RASTLINE
SINKO
SNOV V RASTLINI
KRANJ
IVAN MINATTI
TELUR
OTOČJE V
EGEJSKEM MORJU
BOJNI STRUP
SESTANEK
SKRAJŠANA BESEDA
STRAHOPETEC
MATERIJA, SNOV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: HOR = egipčanski bog neba, KIKLADI = otočje v Egejskem morju, KOLIN = snov v rastlini, LUIZIT = bojni strup, OMAST = stenski omet (nar.), ORIBI = bleda stepska antilopa, ŠTOLA = duhovniška naramnica, TVEZA = viseča vrv.
'dVAL 'BNVdSO 'IAIINOdW 'VGS 'LlZim 'iaV~l>1l>1 'NHCM '>H30NIS
'13Z 'Nd 'Id 'MSILA 'VNIdVO 'V1V 'dO» VlOLS 'VdV90 'ZVd 'VLSV 'Vd 'Vadili 'dISO 'LSINVNO 'dOH 'Vd3IAId 'SldOAVdd 'V0VdlAIVd>1 ">10L0 HOD 'LSI90 'dV>1IA 'VIAlOdV 'dOLOd :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3liS3H
torek • 15. aprila 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da se bo po tem, ko je računsko sodišče ugotovilo vrsto nepravilnosti tudi v poe-tovionskem zdravstvenem domu, o (ne)čednostih in iznajdljivosti ljudi v belem razkrilo še marsikaj zanimivega, saj naj bi bila mreža kar precej razpredena (strah ima velike oči!).
... da se morajo v šterntal-ski občini enkrat izjasniti, ali želijo postati občina na degradiranem območju ali razvojno naravnana občina, ki želi svojo turistično ponudbo obogatiti z gradnjo novega hotela. Eno z drugim ne bo šlo.
... da nekdanja vsemogočna predsednica gospodinj pri sv. Lovrencu nič več ne deluje iz ozadja. Na tokratno velikonočno razstavo je namreč skorajda pozabila ...
... da sta včeraj ormoška klet in ptujska zadruga slav-
nostno podpisali pogodbo o odkupu grozdja. Kdaj bo potekala slavnostna prekinitev pogodbe z ormoško zadrugo, še ni znano.
... da je na največji slavnostni vinski prireditvi vsako leto manj vinogradnikov in vinarjev, ki si pridejo po zlata priznanja in kipce. Če to ni dokaz, da je vinogradništvo v krizi, potem pa nič.
... da videmski neaktivni politik, ki je nekoč grel po-
slanske klopi, ni več neaktiven. Bojda zato, ker so blizu volitve in se pripravlja nekaj povedati . v slovenščini.
Vidi se ...
... da že tudi poetovionski upokojenski funkcionarji stikajo glave, stiskajo pesti in iščejo nove rešitve za enoten nastop na skorajšnjih evropskih in jesenskih županskih volitvah.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 21. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Zala Roškar, Ptuj.
Iskrice
Foto: Marjan Lenartič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Danes objavljamo idilično fotografijo Pinčerjevega mlina, ki jo je avtor Marjan Lenartič posnel minuli teden. Lepo, ali ne?
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		9	8				6	
5		2					4	7
3	1						5	
	4				6		7	9
		3			2			
	9		5		1			
			2	4		8		
		1						
8								3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	GG
Bik	vvv	©©	€€	GGG
Dvojčka	v	©©©	€	GG
Rai	vvv	©©	€	GGG
Lev	v	©	€€	GGG
Devica	vvv	©©©	€€	G
Tehtnica	vvv	©	€	GGG
Škorpijon	vv	©©	€€€	GG
Strelec	vv	©©©	€€	G
Kozorog	v	©©	€€€	GG
Vodnar	vv	©©©	€	GGG
Ribi	vvv	©©	€€	G
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. aprila do 21. aprila 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Ljudje, ki so na poti k blaginji zdravega življenja, ga merijo s služenjem, s tem, kaj lahko ponudijo drugim.«
Greg Anderson
»Ključ do sreče so sanje...ključ do uspeha je uresničevanje sanj.« Neznan avtor
•k**
»Uspeh ni nasprotje poraza. Tekač je morda prišel na cilj kot zadnji, toda če je potolkel osebni rekord je uspel.« Robert Shuller
'k'k'k
»Uspeh ni ključ do sreče. Sreča je ključ do uspeha. Če imate radi svoje delo, boste uspešni.« Albert Schweitzer •k'k'k
»Sprejmite izziv. Le tako boste začutili veličino uspeha.« Neznan avtor
»Vsak poraz naj bo za človeka spodbuda za vztrajno pot naprej do končnega uspeha.« Božidar Eržen •k'k'k
»Sprejmite izziv. Le tako boste začutili veličino uspeha.«
Neznan avtor
•k'k'k
»Vsak poraz naj bo za človeka spodbuda za vztrajno pot naprej do končnega uspeha.« Božidar Eržen •k**
»Ne poskušaj postati uspešen človek, ampak človek vrednot.« Albert Einstein
•k'k'k
»Meje? Nikoli jih nisem videl od blizu. Slišal pa sem, da obstajajo - v glavah nekaterih ljudi... Thor Heyerdhal
22 Štajerski1TEDNIK
Od tod in tam
torek • 15. aprila 2014
Ptuj • Bogato življenje Bogdana Groma
Umetnik svetovnega slovesa, ki je poučeval tudi na Ptuju
Osemnajstega novembra lani je na svojem domu v Engelwoodu v državi New Jersey v ZDA umrl slovenski slikar, ilustrator, grafik in kipar Bogdan Grom (1918-2013). Rodil se je na Krasu, v Devinščini pri Trstu, študiral pa v Ljubljani, Perugii, Rimu in Benetkah, kjer je diplomiral leta 1944, v Munchnu in Benetkah pa se je nato specializiral v uporabni umetnosti.
Po drugi svetovni vojni se je za nekaj časa preselil na dom svoje prve žene, ki je bila iz znane ptujske družine Ču-ček. Vsaj eno leto (v šolskem letu 1945/46) je učil risanje na ptujski gimnaziji. Sam je ptujsko obdobje v intervjuju za Mladino opisal tako: »Leta 1945 sem postal gimnazijski profesor za likovni pouk na Ptuju. Tam sem organiziral razstavo partizanske grafike in se povezal s partizanskimi slikarji. Takrat je bil Ptuj majhno gnezdo, lokalni veljaki pa me niso ravno marali, ker sem bil drugačen ... Drugačen v vsakem pogledu. Drugačen po oblačenju, drugačen po obnašanju in drugačen po delovanju. Nikogar nisem o ničemer spraševal, nikogar za nič prosil in pri nobeni stvari nisem sodeloval. Risal sem, slikal in delal ilustracije. Prijateljeval sem le z Janom Oeltje-nom, slikarjem, ki pa je imel napako - bil je Nemec. To so mi zamerili. Jan je bil starejši od mene, dobro je poznal nemško slikarstvo, prijateljeval je z Oskarjem Kokoschko ...«
Nekako v tistem času je tudi ilustriral knjigi Pustolovščine Toma Sawyerja in Huckleber-ryja Finna v izdaji Mladinske knjige. Nato je odšel v Trst in se leta 1957 preselil v ZDA. Skupaj z nekaterimi slovenskimi tržaškimi umetniki je leta
1949 začel razstavljati v tržaški galeriji Scorpione, njegova dela pa so bila na ogled v vseh pomembnejših italijanskih mestih. Razstavljal je tudi v nekdanji Jugoslaviji, Nemčiji, Španiji, Avstriji, Švici, Sloveniji, Bolgariji, v Izraelu, na Japonskem in v ZDA.
Njegova dela so prisotna v stalnih zbirkah v Narodni umetnostni galeriji v Rimu, v muzeju Revoltella v Trstu, v Narodni galeriji v Beogradu, v Moderni galeriji v Ljubljani, v Cincinnati Art Museumu, v muzeju Guggenheim v New Yorku, v zbirki ameriških predsednikov White House Art Collection v Washingto-nu in v številnih drugih, tudi zasebnih zbirkah. Leta 2011 je prejel odličje red zaslug za narod slovenskega predsednika Danila Turka za bogat ustvarjalni opus, s katerim je vseskozi opravljal poslanstvo ambasadorja odličnosti in umetnosti slovenske kulture.
»Takole bom povedal. Če vidim, da je kaj lepo, umetnina, ne morem ostati brezbrižen. Po naravi sem eksperimenta-list in zmeraj počnem kaj novega. Ne bom delal velikega groma zato, da bi ljudje spoznali, kdo je Grom. Ne bom sedel v ateljeju pred paleto in delal po istem kopitu zato, da bi si tako ustvarjal ime,« je razlagal Grom. »Če je moje delo komu všeč, v redu, če mu ni,
tudi v redu. Po obdobju ukvarjanja s Krasom sem se usmeril v uporabno umetnost. V Nemčiji denimo je bila to keramika, barvasta okna, v ZDA pa železo in jeklo. Zanima me vse, kar me obdaja. Če dobim katalog s čevlji, bom v njem zagotovo našel kaj zanimivega. Drugi ljudje to vržejo v koš. Tudi moja žena. Jaz pa pobiram iz njega.«
Umetnikovo telo so upepe-lili, aprila letos pa ga bodo pokopali v Trstu. Spominska slovesnost je bila v cerkvi sv. Cirila, ki jo je okrasil s križevim potom ter zanjo izdelal krstni kamen, tabernakelj in druge umetnine. Grom je zadnje mesece okreval po operaciji raka na grlu, vendar je poskušal ostati aktiven. Ob prihodu
Bogdan Grom, prva žena Ljudmila Čuček, rojena Ptujčanka in hči Dunja, že pokojna, rojena v Ormožu leta 1946.
Ptuj • Mednarodni literarni maraton
Več kot dvajset literatov
V Narodnem domu na Ptuju je 12. aprila potekal prvi Mednarodni literarni maraton, ki ga je organizirala Zveza kulturnih društev Ptuj.
Sodelovali so člani Književnega društva Varaždin in Literarnega kluba Ptuj ter Literarne družbe Maribor, ki so pomladno soboto preživeli v družbi poezije in proze. Izmenjali so izkušnje, in poskušali ugotoviti napredek v svojem ustvarjanju. „Ptujski mednarodni literarni maraton je v bistvu nadaljevanje prijateljskega literarnega sodelovanja z vara-ždinskim Književnim klubom, s katerim sodelujemo že nekaj let. Razmišljali smo o tem, kako bi člane obeh klubov povezali nekoliko širše, sodelovanje smo omogočili tudi drugim, ki se ukvarjajo z literarnimi teksti. Odziv je bil zelo lep, zato smo se tudi odločili, da organiziramo literarni maraton, za daljše druženje in branje To je v tem času, ko pri vseh stvareh tako hitimo, smo površni, celo ena posebna priložnost, da v miru posedimo, preberemo naše stvaritve, kakšno rečemo in ob tem spletemo še kakšno
novo prijateljstvo," je povedal mentor Literarnega kluba Ptuj David Bedrač, eden najprepo-znavnejših pesnikov slovenske literarne scene. Udeležence prvega mednarodnega literarnega maratona na Ptuju je v imenu ZKD Ptuj pozdravila Nataša Petrovič, literarnim ustvarjalcem dveh dežel pa je prisluhnil tudi ptujski župan Štefan Čelan.
v ZDA je našel svojo nišo za preživetje v opremljanju trgovskih središč. Z leti je postal znan, njegov kip medvedka pande je celo končal v Ovalni pisarni Bele hiše predsednika Richarda Nixona. Njegova dela je mogoče videti tudi v luteranski cerkvi sv. Petra, epi-skopalni cerkvi sv. Jakoba in rimskokatoliški katedrali sv. Jakoba v New Yorku.
Tudi v ZDA je Grom ostal navezan na domači Kras in njegov dom so krasile slike, grafike, kipi ter druge umetnine z motivi Krasa. V ZDA se je zaljubil v pokrajino Nove Mehike, ki ga je spominjala na rodni kraj. Povezava je prišla do izraza leta 2009 z razstavo na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu z naslovom Od Trsta do kanjonov na jugozahodu ZDA, kamor je pogosto zahajal od leta 1980. »Ob dvestoletnici Amerike sem v chi-caškem trgovskem središču postavil leseno konstrukcijo, posvečeno Indijancem, iz jekla pa sem oblikoval slovansko drevo. V mestu živijo številne skupnosti Slovencev, Čehov in Poljakov in zdelo se mi je prav, da postavim znamenje slovanstvu, skupnostim vseh teh narodov. Poljaki in Čehi so se zelo lepo odzvali, kar da človeku zadoščenje,« je v intervjuju povedal novinarju Mladine.
Zadnjo večjo razstavo v ZDA je imel leta 2011 v galeriji Martina Hicksa v kraju Closter v ameriški zvezni državi New Jersey. Razstava z naslovom 'Umetniška vizija v prostoru
Bogdan Grom, avtoportret, narejen na Ptuju 1946. Pastel je v družinski lasti njegovega sina Petra Groma, to je njegova prva objava.
in času' je poudarila umetnikovo obvladovanje široke ustvarjalne palete, od slik, kipov, risb, tapiserij do ilustracij v več kot 70 letih Gromovega delovanja. »Kaj pa mislite, da sta za Američane Andy Warhol in Pablo Picasso?« je leta 2008 povedal za Mladino. »Denar, milijoni, ki se držijo teh imen. Sam ne pristajam na takšno obravnavo umetnosti. Zato sem zmeraj ločil, kaj bom delal v ZDA in kaj bom pokazal Evropi. Zdaj prvič predstavljam slovenskemu občinstvu svoja dela na ameriških mestnih trgih in v trgovskih središčih ter dela v različnih cerkvah, ki imajo umetniško in sakralno namembnost.«
Kaj me je nagnilo k temu zapisu? Predvsem zavedanje, da je Bogdan Grom delček življenja preživel na Ptuju in zaznamoval vsaj eno generacijo ptujskih gimnazijcev. Poleg
tega pa tudi osebni spomin: leta 1962 je bil sošolec generacije na Osnovni šoli Mladika majhen in živahen fantiček Peter Grom. Sredi šolskega leta pa je nenadoma »zmanjkal« in povedali so nam, da je odšel v Ameriko. V Ameriko? Leta 1962? To je bilo takrat tako, kot bi danes odšel skoraj na Luno. Potem ni bilo več kot 35 let nobenega glasu o njem. Takrat sem po naključju izvedela, da se je vrnil v Slovenijo, ga poiskala in ugotovila sva, da je ta moj nekdanji sošolec sin nekdanjega profesorja ptujske gimnazije. Podaril mi je monografijo o svojem očetu, ki je izšla v Ameriki, in takrat sem se spoznala, da je Bogdan Grom velik umetnik. Peter se je leta 1996 odločil za vrnitev v Slovenijo in danes živi na Vranskem, kjer je ustanovil Muzej motociklov Grom.
Doroteja Emeršič
David Bedrač, eden najprepoznavnejših pesnikov slovenske literarne scene, mentor Literarnega kluba Ptuj.
S pesmijo je v prvi ptujski mednarodni literarni maraton pospremil Ptujski kvartet, ki deluje pri DPD Svoboda Ptuj, vodi ga Gregor Lačen. Z likovnimi deli sta ga olepšali članici likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj Cecilija Bernjak in Melita Vidovič, ki sta tudi članici Literarnega kluba Ptuj.
MG
Hajdina • Aleks za dober namen
„Vsi lahko pomagamo, če le hočemo ..."
Na Zgornji Hajdini 155 je doma Aleks Lah, učenec 2. razreda OŠ Breg. Kljub svojim rosnim letom se je domislil zbiranja zamaškov za dober namen, ker želi pomagati invalidnemu učencu OŠ Breg.
Za svojo humano gesto je dobil podporo tako pri starših kot pri dedku in babici. Vsi so se vključili po najboljših močeh, vsak po svojih poteh. Skupna akcija je več kot uspela. Nabralo se je veliko zama-škov, s katerimi so napolnili več vreč. Aleks je nadvse zadovoljen, da mu je uspelo, zagotovo pa je njegovo dejanje svojevrstno presenečenje tudi za šolo, da ima v svojih vrstah kratkohlačnika, ki že v rosnih letih zelo konkretno razmišlja o tem, kako pomagati drugim, in ki je povrhu tako dober organizator, da je znal v tej akciji povezati številne ljudi. Prepričan je, da to ni njegova zadnja dobrodelna akcija, zagotovo jih bo še več, sicer pa naj tudi odrasli vedo, da
Foto: Črtomir Goznik
Aleks Lah: „Za zbiranje zamaškov sem se odločil, ker želim pomagati."
mladi zmorejo veliko. Vsi lahko pomagamo, če le hočemo, pravi. Aleksu gre v šoli zelo dobro, še najbolje pa se odreže pri matematiki in računalništvu, pri slednjem je učitelj tudi svojemu očetu Branku,
ki mu kar odkrito pove, ko ta nima prav. Mladi Aleks pa je tudi odličen nogometaš, prej je igral pri Dravi na Ptuju, zdaj pa zabija gole pri Golgeterju na Hajdini.
MG
Foto: DE
Foto: DE
torek • 15. aprila 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
08:00 10 let TD Duplek 09:45 Utrip iz Ormoža 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 Oddaja iz občine Destrnlk - arhiv 20:00 Revija FS v Trnovski vasi 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
08:00 Mat, £ian v Skorbi 10:00 Kronika iz občine Starše 11:00 Oddaja ABC D 11:30 Video strani
18:00 Dan kulture v občini Starše; 2. del 20:00 Veseli večer ljudskih pevcev 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo
08:00 Žamenci - Pozdrav poletju 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Dornava - Iz domače skrinje 20:00 Revija plesnih skupin 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d .o. o,; 02 749 34 27; 031 627 340
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.< 02/ 749 34 10
Prireditvenik		
Torek, 15. april		
9:00 Ptuj, Minoritski samostan: odprtje razstave Turističnega društva Ptuj, 7.
razstava ob veliki noči, vsak dan do 17. ure, do 21. 4. 11:00 Ptuj, Gostilna Ribič: odprtje razstave slik Bogomirja Jurtele 11:00 Ptuj, hotel Mitra: 13. regata Ptujčanka, novinarska konferenca 13:30 Ormož, grad: 19. slovenski dnevi knjige v Ormožu, Izvoliš knjigo - menjava in podarjanje rabljenih knjig, dobrodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin, Reciklarnica - ustvarjalna delavnica iz odpadnih materialov, gostovanja na OŠ Miklavž pri Ormožu 16:00 Majšperk, telovadnica OŠ: predavanje Miše Pušenjak o pomenu uživanja svežega integrirano in biološko pridelanega sadja in zelenjave 16:00 Miklavž pri Ormožu, OŠ: slovenski dnevi knjige, pravljična ura s plesom 19:00 Ptuj, Narodni dom: 15. območna revija malih pevskih skupin, Pa se sliš ...
Sreda, 16. april
13:30 Ormož, grad: 19. slovenski dnevi knjige v Ormožu, Izvoliš knjigo - menjava in podarjanje rabljenih knjig, dobrodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin, Reciklarnica - ustvarjalna delavnica iz odpadnih materialov 15:00 Markovci, prostori občine: redni letni zbor društva Bogastvo podeželja
ob Dravi in v Slovenskih goricah 16:00 Ormož, Knjižnica F. S. Meška: pravljična urica s plesom na grajskem dvorišču
18:00 Majšperk, KPC: tiskovna konferenca Društva zakladov Dravinjske doline 18:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: Znani Slovenci berejo slepim in slabovidnim,
literarno pogovorni večer z Ivanom Sivcem in Viktorijo Dabič, pogovor o knjigi Bertona Pierreja Zlata mrzlica 18:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju: predstavitev knjige dr. Mateje Čoh
Kladnik Kulaški procesi v Sloveniji med letoma 1949 in 1951 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico, premiera in za izven
Četrtek, 17. april
13:30 Ormož, grad: 19. slovenski dnevi knjige v Ormožu, Izvoliš knjigo - menjava in podarjanje rabljenih knjig, dobrodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin, Reciklarnica - ustvarjalna delavnica iz odpadnih materialov 15:00 Kidričevo, Talum, razstavni prostor upravne stavbe: odprtje razstave
fotografij ptujskega fotografa Srdana Mohoriča 16:00 Ptuj, Miklošičeva ul. 2: prireditev ob odkritju spominske plošče v počastitev spomina na dr. Alojza Remca 16:00 Velika Nedelja, OŠ: pravljična ura s plesom 17:30 Markovci, večnamenska dvorana: osrednja prireditev ob dnevu šole 19:00 Lenart, knjižnica: literarni večer z Milanom Novakom, predstavitev pesniške zbirke Zvezda in ciklusa risb Obrazi 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico, za abonma Tespis in Orfej ter za izven
Petek, 18. april
13:30 Ormož, grad: 19. slovenski dnevi knjige v Ormožu, Izvoliš knjigo - menjava in podarjanje rabljenih knjig, dobrodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin, Reciklarnica - ustvarjalna delavnica iz odpadnih materialov 17:00 Skorba, Dom krajanov: gledališke urice za otroke, dramska skupina in skupina Zvezdice OŠ Ljudski vrt Ptuj, otroška gledališka skupina KD Skorba
18:30 Leskovec, prostori TD Klopotec Leskovec v Halozah: razstava pisanic in velikonočnih aranžmajev, na ogled tudi v soboto in nedeljo od 8. do 18. ure
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Svetlane Makarovič Mrtvec
pride po ljubico, za izven 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: koncert violončelistov konservatorija za
glasbo iz Ljubljane, Arsana 20:00 Makole, pod gradom Štatenberg: Kristusov pasijon, predstava o zadnjih
urah Kristusovega življenja, ED Ložnica pri Makolah 20:30 Stoperce, ploščad pri župnijski cerkvi: Pasijon gledališke skupine KPD Stoperce, ponovitev v nedeljo
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 17. april: 19:00 Klub zdravja Dallas
Petek, 18., sobota, 19., in nedelja, 20. april: 17:00 Rio 2; 19:00 Klub zdravja Dallas; 21:00 Volk z Wall streeta
<Qtty&afoa, budilka,
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, babice, prababice, tete in botre
Gere Žuran
IZ BRESNICE 24
Težko je najti besede, s katerimi se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so bili ob bolečih trenutkih z nami, nas tolažili in izrekali sožalje, grob pa zasuli s cvetjem, svečami ter darovali za svete maše in cerkev. Hvala govornikoma za ganljive poslovilne besede, cerkvenemu zboru za odpete žalostinke, gospodu dekanu za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem, sosedom, DU Podgorci, sodelavcem ADK Dolane, Veterinarski bolnici Ptuj, Agisu zavore Ptuj, LD Bresnica, Domu upokojencev Ptuj, podjetju Aura ter vsem drugim. Posebna hvala družinam Vuzem, Golob - Vorih, Žiher in Plohl.
Žalujoči vsi njeni
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PURANE, 6-tedenske, težke 2,20 kg, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040
531 246._
BELE KOKOŠI, 4-kg, po 4 € za žival, naročila po telefonu. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531
246._
PRODAM prašiče v teži cca. 160 kg, mesni tip, cena 1,70 €/kg. Možnost
dostave. 041 670 766, Ptuj._
PRODAM prašiče, težke 70 kg. Tel.
031 422 067._
PRODAM osem čebeljih panjev AZ v zelo dobrem stanju. Prazne ali polne.
Tel. 031 575 720._
PRODAMO telico, staro eno leto, AT-kontrola. Tel. 041 326 952.
NEPREMIČNINE
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
DOM-STANOVANJE
4 km iz Ptuja damo v najem novo večje stanovanje (100 m2), popolnoma opremljeno, dodatno pokrito teraso, stanovanje je v 1. nadstropju in ima svoj vhod. Tel. 051 317 934.
DELO
VOZNIKA C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
RADIOPTUJ
HO. ¿frletu www.radio-ptuj.si
VSÄIX ČETRTEK ®B m. URl
SLOVENS CCl H IP©P 1 T® [F
. -»<=_____________________
SLOVENSKIH P@P 1 T@P
Glasujem za:__
7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV
r	s
1. P0P'N DEKL-Balerina	
2. R0CK PARTIZANY - Zorica	
3. STANE VIDMAR - Rože za mamo	
4. GADI-Ta naš planet	
5. MARJAN ZGONC - Vnučkova pesem	
6. KALAMARI-Angelca	
7. MALIBU - Mamica ne zameri	
	j
1.	PRIMORSKI FANTJE - Ledene rože
2.	SAŠA AVSENIK - Zakaj že spet odhajaš
3.	ČUKI-Mačka
4.	NAVIHANI MUZIKANTI - Mamin praznik
5.	NOVI SPOMINI-Agropop mix
6.	J0C BEND - Tečejo nitke življenja
7.	GAMA- Zaljubil sem se
Ime in priimek: _
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o , p p. 13. 228B Hajdina
¡ggMmjfci s© [ran wwWoteMkoSii
Ptuj • V društvu upokojencev zavel optimizem
Po skoraj dveh letih izplavali iz rdečih številk
V Društvu upokojencev Ptuj, ki trenutno združuje 303 člane, so po skoraj dveletnih finančnih težavah, ki naj bi jih povzročilo neodgovorno ravnanje prejšnjega vodstva, le uspeli izplavati iz rdečih številk in spet zagotoviti normalno poslovanje.
Kot je na nedavnem zboru članov društva upokojencev Ptuj poudaril njegov predsednik Valter Pliberšek, je najpomembneje, da so končno dosegli sprostitev društvenega transakcijskega računa pri Delavski hranilnici Ptuj. Do blokade računa je prišlo že predlani zaradi neporavnanih obveznosti do izvajalcev montaže pomožnega dvigala na stavbi na Potrčevi ulici 34. Ker je bilo smotrno, da omenjeno dvigalo ostane v stavbi, ki je last MO Ptuj, so s pomočjo župana in nekaterih mestnih svetnikov po dolgotrajnih pogajanjih le dosegli, da je MO Ptuj dvigalo odkupila. Žal je zaradi pridobivanja ustrezne dokumentacije za varnost delovanja dvigala ob tem prišlo še do dodatnih stroškov, kar je že tako obubožano društveno blagajno še bolj osiromašilo. Čeprav so za dvigalo prejeli 15.000 evrov kupnine, so morali glavnino nameniti za poravnavo vseh prejšnjih dolgov, tako da jim je ostalo na računu le še 4.275 evrov. Ker
p m
- i ' a m?
Foto: M. Ozmec
Priznanji ZDU Slovenije za večletno aktivno delovanje v prosto-voljstvu sta prejeli Milena Pabdi (levo) in Marija Peklar.
Foto: M. Ozmec
Predsednik društva Valter Pliberšek (desno) je poudaril, da je najpomembneje, da so končno izplavali iz rdečih številk.
pa se je čez leto nabralo tudi nekaj čez 7.000 evrov drugih odhodkov, so poslovno leto sklenili z okoli 2.600 evrov minusa. A so zadovoljni, saj so svoj dolg končno sanirali, tako da sedaj poteka poslovanje društva pri Delavski hranilnici spet nemoteno naprej.
Kljub finančnim problemom pa to ni oviralo razgibanega društvenega življenja, saj so vse društvene sekcije delovale nemoteno in v glav-
nem tudi precej aktivno. Ne glede na to pa se bodo v letošnjem in prihodnjem letu pri svojem delu osredotočili predvsem na vrnitev zaupanja članov v delovanje društva z dodajanjem novih delovnih in družabnih vsebin ter seveda na ohranjanje pozitivnega finančnega poslovanja. Ob tem si bodo prizadevali število članov še povečati. Sicer pa so o aktivnostih v minulem obdobju pričala tudi poročila vodij posameznih sekcij.
Prlekija • Družina Slokan iz Cubra ne spi
Zemeljski plaz ogroža njihovo hišo
Stanovanjsko hišo Slokanovih v Cubru pri Ljutomeru že vrsto let ogroža zemeljski plaz, sredstev za njegovo sanacijo v državnem proračunu pa, kot kaže, ni.
Kljub večkratnemu posredovanju gasilcev, civilne zaščite (CZ) in domačinov, ki so že odstranili velikanske količine zemlje, pravega učinka ni bilo, saj je za zaustavitev plazenja zemlje potrebna strokovna pomoč in ustrezna sanacija. Najhuje je bilo marca, ko so zaščitni tramovi skupaj z zemeljsko gmoto zgrmeli tik ob zidove poslopja.
Poveljnik ljutomerske CZ Branko Novak je dejal, da je znova treba odstraniti zemljo, ki je v okolici hiše, toda sanacija ni v pristojnosti občine Ljutomer, gasilcev in CZ, pač pa je država tista, ki mora zagotoviti varno življenje ljudi.
Na območju ljutomerske občine je trenutno kar 70 aktivnih plazov. Leta 2009 je občina sledila pozivu takratnega okoljskega ministra Karla Er-
javca in za pripravo državnega izvedbenega načrta sanacije pojavov nestabilnosti tal za leti 2010 in 2011 posredovala popis plazov, ki ogrožajo nepremičnine in življenja ljudi. Na popisu se je znašlo okoli 20 plazov, ki bi bili potrebni sanacije v vrednosti nekaj več kot milijon evrov. Vendar plazovi, med katerimi je tudi plaz pri stanovanjski hiši Slo-kanovih, do danes še niso bili sanirani.
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pravijo, da je v Sloveniji sistemsko rešeno zgolj financiranje nekaterih zemeljskih plazov velikega obsega in poudarjajo, da je naloga odprave posledic naravnih nesreč, po določilih Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, dodeljena lokalni skupnosti in županu.
In ker je plaz opredeljen kot naravna nesreča, zakonodaja določa, da mora vlada pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevati, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. To znaša približno 2,6 milijona evrov, zato so manjši plazovi v breme občinam, ki pa sredstev v tovrstne namene nimajo zagotovljenih.
NŠ
Živahne sekcije
Živahno izletniško dejavnost in letošnje načrte na tem področju je predstavila Ema Šneberger, o izredno plodnem delovanju likovne sekcije DU Ptuj je govoril Franc Simonič, ki je izrazil veselje, da so izgubo razstavnega prostora v nekdanji gostilni Lužnik uspeli nadomestiti v gostilni Ribič. Da je v društvu upokojencev uspešna in številna tudi kolesarska sekcija, je zatrdil Ivan Čuček, ki je povedal, da je 22 članov lani prekolesarilo 753 kilometrov. Izjemne uspehe projekta Za boljšo kakovost življenja starejših, ki ga izvaja več kot 15 prostovoljcev in v katerega je bilo lani vključenih prek 820 občanov, pa je predstavila Tinka Kostanjevec. Že dobrih 17 let je uspešna tudi telovadna sekcija društva; kot je zatrdila Silva Gorjup, se okoli 20 članic, starih od 65 do 85 let, vsak teden udeležuje aktivne telesne vadbe. Kot pokrajinska koordinatorica pa je ugodno ocenila tudi akcijo Starejši za starejše, saj je lani 32 koordinatorjev s skupaj 378 prostovoljci redno skrbelo za več kot 11.000 starih nad 70 let. Posebni priznanji Zveze društev upokojencev Slovenije so izročili dvema dolgoletnima prostovoljkama Mariji Peklar in Mileni Pabdi. Čestitali pa so tudi Olgi Ra-dej, ki vodi najstarejšo skupi-
no za samopomoč, obenem pa uspešno vodi tudi plesno sekcijo, v kateri se vsak prvi četrtek v mesecu ob plesu druži od 30 do 50 članov.
Tudiza računalnikom
Sicer pa so upokojenci uspešni tudi na področju računalniškega opismenjevanja svojih članov z nadaljevanjem projekta »Mail za babice in dedke«, preko katerega je na šolah Ljudski vrt in Mladika v svet računalništva vstopilo blizu 50 starejših. Izredno bogato, 48-letno zborovsko dejavnost v DU Ptuj je predstavila Marija Zamuda, ki predseduje sedanjemu pevskemu zboru Lipa pod taktirko Jožeta Dernikoviča. Uspehe na športnem področju, kjer upokojenci uspešno delujejo v kar šestih sekcijah, pa je predstavil Mirko Jaušovec. V imenu mestnega odbora Desus je društvu upokojencev zaželel uspešno pot Milan Krajnik, k še tesnejšemu povezovanju pri premagovanju skupnih potreb in interesov sta pozvala predsednik in podpredsednica Zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Franc Hojnik in Silva Gorjup, v imenu Mestne občine Ptuj pa je upokojencem zaželela čim več društvenih uspehov podžupanja Helena Neudauer.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rojstva: Mateja Cuk, Paradiž 37, Cirkulane - deček Žan; Maja Kovač, Stogovci 1 b, Ptujska Gora - deček Aleks; Renata Gra-šič, Janežovski Vrh 48, Destrnik
-	deček Nik; Simona Petek, J i r-šovci 75, Destrnik - deklica Teja; Nataša Fras, Gunduličeva ul. 12, Maribor - deklica Zala; Sabina Ulaga, Videm pri Ptuju 55, Videm pri Ptuju - deček Luka; Nataša Poštrak, Rogoznica 37, Voličina
-	deklica Lana; Nuša Kocpek, Lackova ul. 5, Kidričevo - deklica Mia; Urška Vesenjak, Dupleška c. 11, Maribor - deček; Nataliia Koroliak, Cvetkovci 75, Podgorci
-	deklica Patricija; Simona Medved, Župečja vas 60 a, Lovrenc na Dravskem polju - deček Gabrijel; Melita Toplovec, Prešernova ulica 15, Ptuj - deček Vid; Nataša Vagner, Zabovci 93, Mar-kovci - deklica Larisa; Lea Veršič, Placerovci 21, Gorišnica - deček Tilen; Karmen Širovnik, Videm pri Ptuju 77 - deček Nik; Tina Zalo-kar, Goriška ul. 4, Maribor - deklica Mila; Sonja Jus, Rucmanci 43, Sv. Tomaž - deklica Iza; Milena Pažon, Trlično 21 a, Rogatec
-	deklica Ela; Monika Šprinzar, Juršinci 58, Juršinci - deček Žan; Natalija Krajnc, Gorenjski Vrh 29, Zavrč - deček Nejc, Špela Ribič, Cesta Komandanta Staneta 7, Litija - deklica Lea; Polonca Vindiš, Mala Varnica 4 c, Zgornji Leskovec - deklica Meta; Marinka Namestnik, Moškanjci 547 b, Gorišnica - deklica Mija; Petra Kukovec, Ptujska cesta 13, Ormož - deklica Maja; Klavdija Pe-telinšek, Vanetina 1, Cerkvenjak
-	deklica Kaja.
Umrli so: Jožef Rojko, Koračice 66, roj. 1932 - umrl aprila 2014; Ema Rajh, roj. Voglar, Mejna cesta 28, Ptuj, roj. 1934 - umrla 4. aprila 2014; Jožefa Fijačko, roj. Vegmaher, Paradiž 20 a, roj. 1954 - umrla 4. aprila 2014; Janez Jelen, Gorca 21 a, roj. 1943 - umrl 4. aprila 2014; Ivana Ogrinc, roj. Šilec, Janežovski Vrh 45 c, roj. 1928 - umrla 3. aprila 2014; Rozalija Rajšp, roj. Kremina Jug, Trnovska vas 62, roj. 1962 - umrla 3. aprila 2014; Janez Lenart, Vintarovci 55, roj. 1950 - umrl 31. marca 2014; Angela Flos, roj. Šeruga, Kukava 41, roj. 1932 - umrla 7. aprila 2014; Marija Horvat, roj. Štebih, Hlaponci 47, roj. 1926 - umrla 4. aprila 2014; Angela Kozel, Kozminci 19, roj. 1922 - umrla
6.	aprila 2014; Frančiška Petek, Polenšak 11, roj. 1935 - umrla 25. marca 2014; Vilko Pintarič, Bratislavci 35, roj. 1961 - umrl
7.	aprila 2014; Katarina Majcen, roj. Bauman, Apače 25, roj. 1930
-	umrla 2. aprila 2014; Martina Miklošič, Zg. Gorica 22, roj. 1968
-	umrla 5. aprila 2014; Silva Mlakar, Paradiž 57, roj. 1955 - umrla 7. aprila 2014; Alojz Dominc, Štrekljeva ul. 44, Maribor, roj. 1932 - umrl 7. aprila 2014.
Napoved vremena za Slovenijo
Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna.
Plaz je skupaj z zaščitnimi tramovi zgrmel tik ob zidove hiše.
Danes večinoma sončno, popoldne bodo nastale kratkotrajne plohe. Še bo pihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, v alpskih dolinah malo pod 0, najvišje dnevne danes od 15 do 21, jutri od 9 do 14, na Primorskem okoli 17 stopinj C.
Obeti
V sredo bo večinoma sončno, a hladno in vetrovno. Popoldne bodo še nastale posamezne plohe. V četrtek bo pretežno jasno, veter bo počasi slabel. V zatišnih legah bo nevarnost pozebe.
Foto: NS