m m Glasilo juRoslovanske kmetske zveze. metna Številka 1 Din. - - Cena 38 Din /.a celo leto. — Za inozemstvo 6(1 Din. — 1'osa-V Inserntnem delu rsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo ob G zjutraj. - Spisi in donisi naj so pošiljajo 1'redništvn „Doinoliuba", nnrofnlna reklainacUe lil InseratI pa llprarniStvu „Ilomo|]uba" v Ljubljani, Kopitarjeva nllca štev.G. Kje fe resno delo, k|e pa prazen krik Državni proračun za 1.1928/29 in Slovenija. (Narodni poslanec Vlad. Pušenjak.) Proračunsko leto se pri nas konča 31. marca, a novo proračunsko leto začne 1. aprila. Vsaka vlada mora skrbeti zato, da doseže odobritev proračuna za prihodnje proračunsko leto do 31. marca, da se more državno gospodarstvo pravilno in zakonito voditi in da ne izgubi država kredita doma in v inozemstvu. Sedanja vlada, kateri se dela od radičevcev in samostojnih demokratov toliko ovir, ko nobeni vladi od 1.1918. naprej, kateri se predbaciva, da je nesposobna in to samo radi tega, ker niso Radič, Pribičevič in Žerjav v vladi* ni samo storila veliko delo s tem, da je izvedla izenačenje davkov, nego i s tem, da je, in to prvikrat, uspela, da bo Narodna skupščina že 26. marca, to je pet dni pred zaključkom proračunskega leta odobrila državni proračun. Glasovanje .o proračunu bi se moglo izvršiti že 24, marca, a se je radi muslimanov, ki imajo svoje velike praznike in so odsotni, preložilo za dva dni. V prejšnjih letih se je mnogokrat gla-| sovalo šele na dan, ko je minulo proračunsko leto, zgodilo se je pa tudi, da se je gla-| sovalo o proračunu šele, ko je že nastopilo novo proračunsko leto. SLS ni bila v vladi, ko so se v mesecih avgust, september sestavljali in pripravljali proračuni, zato ni mogla vplivati na sestav državnega proračuna v cel ti; druga tež-koca je ta, da so se letos razni posli prenesti na oblastne skupščine, kar se je zgo-oiio brez sodelovanja finančnega odbora, zato je uredba o prenosu poslov na oblasti zelo nepopolna; razun tega je pa letos tehnična sestava državnega proračuna popolnoma preurejena. Proračun se deli v dva * v Prorafun državne uprave in v proračun državnih gospodarskih podjetij. Kljub vsemu temu, da nas proračun ni zadovoljil, ker se je premalo oziral na pogrebe Movenije in kmečkega stanu, nismo onupah temveč smo s podvojeno močjo natopil,, da dosežemo ono, kar je za naše razmere neobhodno potrebno. Ne sme se pozabiti, da so letos gotovo razmere težavnejše, kakor so bile kdaj- koli poprej. Suša, ki je lani vladala v mnogih pokrajinah naše države, je povzročila, da je letina bila lani najslabša v toku zadnjih 10 let in da vlada v mnogih pokrajinah pomanjkanje. Vlada je morala upoštevati to stanje ter odobriti za prehrano pokrajin, ki so brez živeža, — 160 milijonov Din. Poleg tega je bil lani naš izvoz za skoro 1 milijardo dinarjev manjši ko naš uvoz, kar je neugodno vplivalo na celo naše gospodarstvo in kar je vladi nalagalo izvan-redno brigo, spojeno z velikimi žrtvami, za ohranitev stalne vrednosti dinarja. V zvezi s tem pojavom stoji dejstvo, da so dohodki državnih železnic v 1, 1927. za več ko pol milijarde nižji, kakor določa proračun. Pod temi težkimi razmerami se je sestavljal državni proračun, zato tudi ni čuda, da je izpadel tako, da ni nikogar zadovoljil. Našemu prizadevanju se je posrečilo, da so se v finančni zakon sprejele razne določbe, ki omiljujejo pretirana bremena, ki dajejo možnost, da bodo posamezna ministrstva, ozir. njihove ustanove mogle živeti, ki zasigurajo obstoj slovenskemu vseučilišču in gimnazijam v Sloveniji, ki ukinjajo vs^ nepotrebne novotarije, ki omogočajo pravilno poslovanje oblastnih skupščin, ki ohranjajo uradništvu po zakonu zajamčene prejemke in pravice, ki popravljajo stare krivice, pokrivajo primanjkljaj v državnem gospodarstvu itd. Oglejmo si najvažnejše določbe, ki so velikega pomena za Slovenijo! Zniževanje bremen. Eksistenčni minimum za dohodnino se povišuje od 6000 Din na 12.000 Din, s čemer se bo doseglo, da bodo še oni kmetje in mali obrtniki, ki sedaj plačujejo dohodnino, iste prosti. Vrhu tega se ukinjajo vse doklade na dohodnino tako, da bo davčni (».obvezanec, kateri bo sicer plačal dohodnino, plačal za polovico manj ko v 1, 1927. S 1. januarjem 1929 se pa ipak ukine vsaka dohodnina. Novi davek za uslužbence, ki znatno znižuje dosedanji davek na ročno delo, davek zasebnih uslužbencev in davek drž. uslužbencev za mesečni dohodek do 4000 dinarjev, stopi v veljavo 1. aprila 1928. Za vse nove hiše v celi državi se dajejo iste ugodnosti ko za nove hiše v Belgradu, to je, iste so poleg državnega davka proste i vseh državnih in občinskih dokladL Vojaška taksa pomeni občutno breme za davkoplačevalca osobito sedaj, ko se predpisuje za vsa leta od 1924 nazaj. Dosegli smo, da se bo plačala le ena četrtina ' predpisane vojaške takse, a za bodoče se bo z ozirom na nov davčni zakon spremenila davčna stopnja, katero določa zakon o ustrojstvu vojske, za katerega so glasovali naši liberalci. Carinske kazni, katere so se predpisale do 31. marca 1928 do zneska 5000 Din, se odpuste, istotako monopolske kazni glede monopola soli, tobaka, vžigalic, čigaret-nega papirja itd. Takse za vozove na vzmeti se znižajo od 200 Din na 100 Din za 1 konja, od 500 na 200 Din za dva konja. Zahteve vse Slovenije. Ukinil se je čl. 69. finančnega zakona, ki je otežkočal promet z nepremičninami v razdalji 50 km od meje, s čimer bi bila prizadeta skoro vsa Slovenija. Ukinil se je čl. 44., kateri je ogrožal slovensko univerzo, ker bi bila po določbah tega člana mogoča ukrnitev naše univerze, spremenilo se je besedilo člena, ki vSovori o ukinjanju gimnazij v toliko, da niso v nevarnosti gimnazije v Sloveniji. Zloglasni čl. 82., za katerega so se v ministrstvu, kakor je javnp v Narodni skupščini izjavil minister dr. Spaho, zavzemali samostojni demokrati, se je spremenil v toliko, da more finančni minister za oblasti. okr. zastope, okr. cestne odbore dovo-ljevatii višje doklade ko 25%. Ker v finančnem ministrstvu dobro poznajo vzorno gospodarstvo naših samouprav, bodo gotovo tudi dovolili višje doklade onim sa- 1' moupravnim edinicam, katere se bodo za to potegovale. Preprečila se je ukinitev upravnega sodišča v Celju in postavili v finančni zakon potrebni krediti za nadaljnji obstoj upravnega sodišča. Radi težkih finančnih razmer ni bilo mogoče doseči, da bi se vse 20% boni, katere so dobile stranke o priliki markiranja kron, vzeli v račun pri plačilu davkov, vendar se pa bodo upoštevali vsi boni do 2000 kron, katerih imajo stranke približno toliko, kakor bonov do 1000 kron. Minister financ dobi pooblastilo, da more v svrho izplačil obveznosti iz prejšnjih let izdati bone do zneska 150 milijonov dinarjev. Mogoče se bo dalo vendar enkrat doseči vsaj delno izplačilo dolžnih podpor okrajnim zastopom, cestnim odborom itd. V finančnem zakonu se uzakoni sklep ministrskega sveta, s katerim se dovoljuje naknadni kredit v znesku 30,532.633 Din za nadure profesorjem vseh srednjih šel in kredit v znesku 1,965.710 Din za dolino plačo veroučiteljem v Sloveniji. Da morejo sodišča v Sloveniji redno poslovati, se jc sprejela določba finančnega zakona iz lanskega leta, po katerem i se omogoča nastavitev pomožnega pisarni- j škega osobja za sodišča. | Velevažr-a za gospodarstvo v kaznilnicah v Sloveniji je določba, da se ustanovi fond, v katerega se bo vlagal čisti dobiček industrijskih delavnic v kaznilnicah in povrnjeni stroški kaznjencev. uradbo o izdajanju industrijskih obveznic, na podlagi katerih bo mogoče doseči inozemska posojila. Minister zdravja jc nameraval vpeljati posebne takse za učence ljudskih sol v znesku 10 Din za vsakega učenca, ki bi se stekal v poseben fon in bi služil v zdravstvene svrhe šolo obiskujoče mladine. Ker bi ta taksa značila znatno breme za Slovenijo, kjer obiskujejo vsi šolo obvezni otroci šole, smo zahtevali, da se je taksa ukinila, kar se je tudi zgodilo. Da se onemogoči vsako pospeševanje korupcije, je v finančni zakon sprejeta določba, da ne morejo ministri, narodni poslanci in uradniki biti člani upravnih in nadzornih odborov državnih gospodarskih podjetij, kakor tudi vseh od države privi-| legovanih podjetij. Veliki župani in okr. glavarji v Srbiji so zahtevali od oblastnih skupščin neke honorare v znesku od 2000—5000 Din mesečno, nabavo in vzdrzevanje avtomobila, kar je po določbah novega finančnega zakona onemogočeno. Četudi se ni vse doseglo, kar bi bilo za Slovenijo potrebno, moramo pribiti, da smo kljub izvanredno slabem finančnem položaju letos več dosegli za Slovenijo ko naši liberalci v šestih letih, v katerih so bili na vladi. Uradniške zadeve. SLS je vedno odločno proti temu, da se po zakonu zajamčeni prejemki uradnikov znižujejo, da se kratijo pravice uradnikov, kakor tudi, da se vrši nesmiselna redukcija sposobnega uradništva, katero je potrebno, je pa zato, da se odpusti nepotrebno uradništvo v onih pokrajinah, ki je brez sposobnosti prišlo v državno službo kot od države plačan agitator kake politične stranke. Odločno smo se uprli vsem takim nakanam in preprečili njih izvršitev. t Posrečilo se nam je doseči redno iz-p.ačilo p:nzij upokojenim orc likom, preprečiti ukinjanje 20?.: doklad za železniško (.-obje na gi (strojniki, kurjači, sprevodniki, prožni mojstri, prožni delavci, nadzorniki tunelov itd.) in doseči potreben kredit za te doklade ter prepreči zmanj-srnje dopustov za železniško osobje. Splošne zadeve. V uredbi za prenos poslov na oblasti so se sicer razn, posli prenesli na oblasti, a niso se s posli obenem nrenesli tudi kre-b Posebnim členom finančnega zakona se ure,a to vprašanje; s tem je rešena usoda cestarjev v Sloveniji, cest v Prek ,TdUrZaW enkiud1°!ini' a*rarnih 0Peracij Odobreni so naknadni krediti za železniško ministrstvo, za plačilo dolga rud- penzdi za - -P'a "ifo Zagreb- Belgrad Ura na ^ oblasZtiloPTdig° ;(-dustriie 'e ™žno pooblastilo, da sme finančni minister izdati ¥ Belgradu 21. marca. Vojni minister je odgovarjal na nujni predlog g. Puclja glede \ojaškc prehrane. Odgovor prinašamo v posebnem j članku. j Zanimivo je, da vlagajo radičevci in I žerjavovci deloma lake predloge, ki jih je I brez ogromnega denarja nemogoče takoj | izvesti, deloma pa take, ki jih vlada že izvaja in jih samo prepisujejo, da bi si s tem prilastili zasluge za delo. Izmed deset predlogov je komaj eden tak, ki ga jc mogoče resno vpoštevati. In taki ljudje naj vodijo državol 23. marca. Vložen je bil nujni predlog za podaljšanje stanovanjskega zakona. Predlog ,e vlada sprejela. Izvolil se je odsek, ki naj predlog prouči. Nato je govoril zopet Radič, ki je zopet enkrat vse svoje dosedanje besede na glavo postavil. Zahteval je, da mora biti vojni minister civilist, ne pa vojak, dočim je se pred par tedni predlagal na dvoru, na) bo celo ministrski predsednik — general Sijajnega voditelja imajo slovenski samostojneži in žerjavovci. L- Jt' T™?' Davidovič,' voditelj demo- Po S StranAC' K bil ,sPreiet na dvoru. Po vseh znakih sodeč, bo kljub kriku in v ku zerjavovcev in samostojnežev sedanja vlada ostala ter mirno nadaljevala sS tl°' ker,U,,di V viš'ih kro*ih vidijo" da e delaeiaakota 3 F ^ temeliit° P^no oe ata kot sedanja, dasi ima radi lanske velikanske suše res velike finančne težave . 26. marca. Narodna skupščina t ■ glasovanja ^SSSS Sjffif" Sedaj bi imel na vrsto priti tako' kon o zunanjem posojilu in ustanovitvi t narja - oba za državno gospodarstvo i!" redno važna in dalekosežna zakona V pa pogajanja za posojilo Še niso nov«« končana, bosta prišla oba predloga n« sto okrog 15. aprila. Danes pa pridefo J' vrsto manjši zakonski načrti. Vojaška hrana. Naši bivši vojaki še dobro vedo Im liko so se naši poslanci zavzemali zanT ker v prvih letih jx> prevratu pri voiZh marsikaj ni bilo tako, kakor bi mL„ biti. Saj napake so brez dvoma še dane toda vsakdo ve, da je nemogoče pri ta^ ogremnem obratu, kot je armada, izomiti se vsem nepravilnostim, i Naši poslanci so v prejšnjih Časih nenre stano prejemali pritožbe, ki so jih fU£ji vedno, če so bile res dovolj dokazan? predložili pristojnim vojaškim oblast' Naši posl nci so sc tudi sami vozili na lice mesia, da so se prepričali o resničnem stanju ter potem posredovali pri vojaških oblasteh. In priznati moramo, da je višja vojaška oblast vedno pokazala smisel, da je po možnosti pritožbam ugodila in prav zato se je tekom zadnjih let veliko nered-nesli odpravilo. Vem, da ni še vse v redu, zlasii ne na jugu naše države, kjer naši lan t je zlasti trpe radi podnebja. Vemo tudi, da so naši poslanci že lansko leto dosegli' da del naših fantov služi na slovenskih tleh in se bodo še za to trudili. Vos ta čas nismo ni!,dar slišali, da bi se žerjavovci ali samostojneži, ki so bili ta ,čas v vladi, le enkrat potegnili za naša i ti rite, pač pa so nas žerjavovci pridno tožili v iVlgradu, da s svojim hujskanjem povzročamo nezadovoljstvo v armadi in so radi tega izposlovali, da so bili naši časopisi med vojaštvom prepovedani. Sedaj pa, ko niso gospodje v vladi, so so naenkrat spomnili naših fantov. Pa ne radi fantov, za katere se niso zmenili celo vrsto let, ko so bili v vladi in kose je fantom v splošnem dosti slabše godilo kot danes, ampak zato, da mečejo dan za dnem vladi polena pod nogo. Vse svo!* i stkhmecki, cfcitjb. Zclini, dn Je vsakdo v Jugoslaviji il.rIi-?.en ugodnega nakupa v moji * cletrirovi'ii. nuli [ tega rn/pnSilJnm naročil« čez SIMI l>in poštnine prosto,pri osebnem nnknmi pa povrti.-in vnžnlo v primeru naknpn. No sledim konkurenci ter no vodim cenenega hlaut. katero Se t'.' nizke cene nI vredno. I'r idnjam zajamčeno ilnliro lilaco Ir. najboljših HTOtovnPi tovarn, k.....mam samo (|. reki ne zve/.«' s tovarnarji Iz vs.'h industrijskih držav v Evropi. Ver milijonsko zalogo, knt. ra so nahaja v pritlT-jn prvem nadstropju in v p«Ist raSnih skladiščili cele ogehie MSe, si vs.ikdo lahko ogleda In vpraša za cene, lic da 1,1 bil pr inoruii kaj kupit'. Sn razpolago jc vedno 4tl do .".O strokov.!" »a; obtažonih in prijaznih uslužbencev, kalen dajejo radevolje vsakemu obiskovale« t",n(1 Pojasnila in »deduje ecne od vseli predniefov. Zaloga sestoji iz sledečih oddelkov m predmetov • Mnnnfakturnl oddelek: sukno. volna, platno, tiskanine in razna tkanine w bombaža In lanu. Modni oddelek: perilu. i'1«' teiKiie, torbarskl, nožnrski Jekleni i Insiae-ličin izdelki, tiaki. čipke, vezen ne m ■■«»■ kalijo. KonfckcItsM oddelek: gotove olileie za damo, gospodo in otroke in klohuki. Čevelj »ki oddelek: galanterijski, luksuzni m pacni čovlii za dnine, gospode In otrok«-PoStora/.poSiljalnl oddelek ln cngros oililcl'"-stermecki, CEIJE- grehe, ki so jih tekom desetih let zagrenili nad državo in ki danes jedo to državo kot rak, znajo sedaj na pamet in vsak dan v obliki nujnih predlogov povedo dva ali tri sedanji vladi, naj jih v enem dnevu odpravi. . Vojni minister pa je gospodu Puclju, ki je bil par let minister in kot tak ni nikdar stavil nujnega predloga radi -vojaške hrane, precej točno odgovoril. Povedal je, da je izdal naredbo, v kateri pravi, da bo brez izjeme postavil pred sodišče vse ti.sle, ki ne gledajo na dobro prehrano vojaštva, pa naj bo to komisija, divizijski ali armad-ni poveljnik. Poleg toga jc pred par dnevi poslal načelnika zagrebškega veterinar skega oddelka, da pregleda stanje v Ljub ljani in povsod drugod in da ugotovi, kakšno je stanje v tem pogledu. Načelnik je predložil poročilo, iz katerega je razvidno, tla se ravna tako, kakor pravi Pucelj v svoji resoluciji. Gleda se na to, da dobe vojaki čim več dobre hrane. Glede mleka so težave, ker so krediti, ki so na razpolago, premajhni. Za prehrano enega vojaka se porabi 7 do 8 dinarjev na dan. En vojak dobi 700 gramov mesa. če je v konzervi, 225 gramov. Namesto mesa dobiva 200 gramov sira dnevno, in sicer takrat, kadar služi izven vojašnice, ker se ne kuha. Mi nister pravi, da gleda povsod na čim boljšo kakovost hrane. V tem pogledu je stanje v zadnjem času zadovoljivo. Lahko je mogoče, da so ponekod zlorabe in da je ponekod nekoliko slabo. To se zgodi tudi v domači hiši. Naj nihče ne misli, da tisti, ki so na čelu vojske, manj skrbe za nase vojake, kakor tisti, ki niso v neposredni zvezi z vojsko. POLITIČNI j ZAPISKI! p Tudi radičevci hočejo biti »nobel«. Osješka oblastna skupščina, kjer imajo radičevci vso moč, je kakor znano, »varovala« kmete s tem, da je naložila občuten oblastni davek na kmetsko zemljo. To je prva zanimivost. Druga pa je: Radičevci so vnesli v oblastni proračun tudi sledeče i nujno potrebne« postavke: za dva šofera 18.000 Din, za oblastni avtomobil 80.000 l)in, za bencin in olje za ta avtomobil 40.000 Din, za poltovorni avto 50.000 Din, za bencin in olje za ta avto 30.000 Din, za zgradbo garaže (shranjevališča) za avtomobila 20.000 Din; skupaj 268.000 Din. — al.rekli naši radičevci, ko bi storili to "asi oblastni odborniki? Nekaj o avsirijak/ Žerjavovci in ■adičevci so pristaše SLS kaj radi zmerjali ' avstrijakanti in so, da pokažejo sebe kot 'ne zanesljive »Jugoslovene«, manipuli-ali z raznimi ^klerikalnimi« medvojnimi zjavami tudi pri — stranskih vratih v Bel-jfaclu Zato bo »jugoslovensko kmetsko demokracijo« morda zanimal v dobesed-iem slovenskem prevodu sledeči telegram z e'a 1914.: »94H 5565 5/8 Z40 Ss — Nje-:ovemu Veličanstvu Francu Jožefu prve-■ui Dunaj, kabinetna pisarna. Sredi neiz-,e,rneSa navdušenja vsega hrvatskega na-ooa Hrvatska seljačka stranka z največ- d Resolucija ob priliki materinskega dne. Mnoga slovenska katoliška društva so sprejela ob priliki materinskega dne 25. marca 1928 sledečo izjavo: Mi zvesti sinovi in hčere vernega slovenskega naroda, združeni v občestvu vernikov vsega sveta, najodločneje protestiramo, da se mehikan-skim katoličanom kratijo in nasilno zatirajo najprimitivnejše pravice podložnikov kulturne dežele, ki jih priznava mednarodno pravo vseh modernih držav. Izjavljamo, da ne bomo nehali klicati in pozivati ves svet, dokler se ta kulturni madež dvajsetega stoletja v Mehiki popolnoma in z zadoščenjem ne izbriše. V svesti si zmage prisegamo Kristusu Kralju večno ljubezen in zvestobo iti ponavljamo obljubo, da hočemo žrtvovati vse, da se kraljestvo božje, naša sveta mati katoliška Cerkev, na svetu čimdalje bolj razširja in utrjuje. d Tridesetletnica škofovanja dr. A. Jegliča. 24. marca je minulo 30 let, odkar je ljubljeni naš nadpastir po odloku papeža Leona XIII. postal voditelj ljubljanske škofije. Slovenski narod želi v globokem in odkritosrčnem spoštovanju poln hvaležnosti g. knezoškofu dr. A. B. Jegliču še mnogo blagoslovljenih let na trnjevem potu k večnim ciljem. d Mariborska oblastna skupščina so je sestala 26. t. in. Najprvo je poročal oblastni predsednik dr. Leskovar o dosedanjem delu oblastnega odbora. Oblast je prevzela od države vse bolnice in hiralnice, upravo cest in nadzorstvo nad okr zastopi v cestnih zadevah. V par dneh prevzame tudi kmetijski šoli v Mariboru in Št. Jurju. Proračun se je začel izvrševati s 1. marcem. Trošarina pive se bo pobirala kar v tovarni, s čemer bo veliko stroškov prihranjenih. Istotako se pobira trošarina od drugih alkoholnih pijač, razen pri vinu, kar pri veletrgovcih. Ker so se posamezni uradi oblastnega odbora šele komaj ustanovili, so se vse gradbe šele pozimi začele. Izvršilo se je. 1 km nove ceste Lisično—Prevorje—Sv. Urban; predpriprave za cesto Gornja Radgona— Sv. Benedikt. Izvršile so se poprave nekaterih drugih cest in mostov. Regulirata se Hudinja in Mislinja. Izvršena j3 delna regulacija Meže. Za ostale vode se vrše predpriprave. Izplačale so se podpore za vodovode v Ljubnem v Sav. dolini, v Sv. Petru pod Sv. gorami in v Ribnici. jim navdušenjem pozdravlja Najvišjo objavo vojne zahrbtnemu sovražniku prejasne dinastije naše monarhije in posebno hrvat-stva. Hrvatski narod neomajno vdan Vašemu veličanstvu in vsej dinastiji kakor vsa stoletja tako tudi sedaj hrabro in neustrašeno hiti v prve bojne vrste v tej pravični in sveti vojni, da končno temeljito obračuna s hinavskim srbstvom in z nje-ovomi pokrovitelji pod geslom: Bože živi, Jože čuvaj, kralja našega in naš dom! Za Hrvatsko seljačko stranko: Stjepan Radič.« d Ljubljanski občinski svet. Ker je uspešno delo v ljubljanskem občinskem svetu brez sodelovanja SLS popolnoma onemogočeno in ker je na drugi strani gospodarsko delo v Ljubljani brez občutne škode ne more odložiti, se je žerjavovska stranka sporazumela s SLS. Med pogoji je tudi to, da SLS dobi podžupana, izpopolnitev električne železnice in sploh elektrifikacija Ljubljane, rešitev stanovanjskega vprašanja, regulacija Ljubljanice in razna socialna vprašanja. Osebna vprašanja se morejo reševati le po obojestranskem sporazumu. Kakor hitro bi žerjavovci sporazuma ne držali, bo SLS seveda stopila v ozadje, posledice pa bodo nosili žerjavovci. d Opozarjamo na današnji uvodni članek, ki naj ga zlasti naši možje in fantje dobro prečitajo, zapomnijo in na lažnivo vpitje nasprotnikov po gostilnah živo resnico pod nos pomole. d Dobitki stadionske loterije se dobe v Društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu v Ljubljani. d Stadionsko vilo je zadela srečka, ki je bila prodana pri orlovskemu odseku v Velikih Laščah. Menda jo je dobil ondotni organist. Tudi ostali dobitki so bili zadeti vsi. d Poštni minister umrl. V Belgradu je po težki operaciji umrl poštni minister Vlajko Kocič, star šele 42 let. d Za tobačne vpokojenee. Finančni odbor je na predlog poslanca Smodeja, ki se stalno trudi za zboljšanje položaja tobačnih vpokojencev, sklenil, da se dovoii 1,312.272 Din za monopolske vpokojenee. Predlog mora sprejeti še skupščina, da bo veljaven. d Pasijonsko dramo: (I. N. R. I.) — jeruzalemski dogodki o velikonočnih dneh I. 33. po Kr. — uprizori Narodno gledališče v Ljubljani, za Veliki teden. (Zadnjič smo javili, da bo prvič na tiho nedeljo, pa je bila prireditev v zadnjih dneh preložena.) (I. N. R. I.) sta priredila za oder gg. Edvard Gregorin, član drame in dr. Tomi-nec iz reda očetov Frančiškanov. Drama se deli v tri dele in obsega 14 slik, ki so razdeljene sledeče: I. del: 1. slika: Vhod v Jeruzalem. 2. slika: Posvetovanje sine-drija (velikih duhovnikov). 3. slika: Jezus v Betaniji, 4. slika: Sklep sinedrija. 5, slika: Zadnja večerja. 6. slika: Getzemani. — II. del: 7. slika: Peter zataji Učenika. 8. slika: Obsodba sinedrija. 9. slika: Jezus pred Pilatom. 10. slika: V sodni palači. 11. slika: Glejte, človek! — III. del. 12. slika: Pot na Golgoto. 13, slika: Glogota. 14. slika: Gospodov pogreb. — Glasbo je priredil po Bachovem Pasijonu višji kapelnik dravske divizije dr. Čerin. — Predstave se vršijo v sledečih dneh; Na cvetno nedeljo popoldne ob 3 (premijera). Na veliki ponedeljek, na veljki torek, na veliko sredo, na veliki četrtek ob 8 zvečer. Na veliki petek ob 4 pop. Na velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek ob 3 pop. — Sedeži se lahko rezervirajo potom dopisnice na Upravo Narodnega gledališča v Ljubljani in vstopnice se morajo dvigniti naj- 3l kasneje en dan pred predstavo; cene običajne dramske. Vprizoritev bo trajala dve uri in pol. Vselej v poslopju dramskega gledališča. — Poset te pretresljive drame našega Odrešenika, cenjenemu občinstvu prav iskreno priporočamo. d Potres v Ljubljani. 20. t. m. ob pol 4 popoldne in 27. t. m. ob pol 10 dopoldne se je čutil v Ljubljani precej močen potres, ki se je zlasti v visokih nadstropjih zelo neprijetno občutil. d Precej močan potres so čutili pretekli tieden blizu Lipika in Pakraca na Hrvatskem. Na mnogih hišah so popokali zidovi in večina dimnikov se je zrušila na tla. d Vsem. ki se nameravajo izseliti v Holandijo, sporoča Kafaelova družba v Ljubljani sledeče: 1. Obvladati morajo nem. jezik vsaj za silo. 2. Zaposleni so morali biti že pri kakšnem rudniku. 3. Morajo biti popolnoma zdravi. 4. Imeti morajo izjavo od enega ondotnih rudokepov, da dobijo delo. Drugače naj nikar ne hodijo v tujino. d Zvonovi za božjepotno svetišče m Šmarni £ori so že naročeni v šentviški zvo-narni v enaki teži kot predvojni, vendar manjka še precej denarja. Darove za zvonove sprejemajo okoliški župni uradi, pa tudi uprava našega lista. d Oljkove vejice bodo prodajale te dni članice Elizabetnih konferenc na trgu v Ljubljani. Kupujte in pomagajte tako našim ubožcem. d Veliko pozernost vzbujajo na razstavi v Parizu slovcn-ke Čipke, ki jih je poslal tja Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt iz Ljubljane. d 2 m doko ia 31 kg: težko ribo je vjel Sveto Ifustorif v reki Buni pri Mo.starju. d Vzpenjačo bodo naredili izpod pod- i nozia Pohorja na vrh do Mariborske koče. ! I rc važati hočejo osebe, pa tudi les in drva. j Mestna občina mariborska namerava, ko 0 vzpenjača dogotovljena, zgraditi na primernem kraju na Pohorju okrevališče za mestno šolsko mladino, katero je pošiljala med poutnicami dosedaj na morje. d Prodaja kož divjih ži. ali se je zopet vršila v Ljubljani 20. t. m. Dosegle so s" drazbenim potom naslednje cene v Din (v S"JTe.cene lia zadni' dražbi dne 24. jan. 1928): Lisice gorske 865—580 (350-560) • SS?« 29°T4fO (240-430); zajci uiv.1 19 (21); zajci domač 4 (—)■ kune zlat.ee 1300-1660 (1300-1735) - kune b"® vidr^55(0-87j (L*™ (48~55>' (90)- m o?, i (tjuii—^20); veverice 20 t^U), mačke domače 20 (5)- krli A r \. SeSiT5bS)80-i?5 ^>^dlte}e S &7 P0,hl 10 srne 19 vomtrEa F°d tera nas]°- Ponaša ...Slovenec« od 25. marca čin nek g. Franceta Jakliča, ki nasvetSe kako ZaioSen5Vignil,0djem inleka - tako po- kotmiff^ med P-ducentom naj bi " napravi IcT to M " drUgih kraiih zarjamo na ta članek! d Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 14 hlapcev, 24 viničarjev, 3 vrtnarji, krojači, 1 natakar, 1 fotograf, 1 mlinar, 3 krojači 4 železostrugarji za zarji za tovarno vagonov 4 železostrugarji za tovarno vagonov, 3 mi-.----------------- 2 delavca za bar- uv/ » ) ------------- vanje porcelana, 2 delavca za pripravljanje perja za postelje, več vajencev (slikarske, pekovske, kleparske, kovaške m mizarske obrti), kakor tudi tri kmečke dekle, 4 kuharice, 4 služkinje, 1 kuharica k orožnikom, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 2 li-kalki, 2 šiikarici, 1 pis. moč, prvovrstna, 1 sobarica, 1 kuharica za močnate jedi za letovišče. d Profesorski zbor knezoškofijske gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano bo polagoma zbiral in plačal v obrokih 10.000 Din za Akademijo znanosti in umetnosti i« za Narodno galerijo v Ljubljani. d Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni .so: Martin Dimnik, | kaplan v Loškem potoku, za župnega upra-1 vitelja v Kokro; Alojzij Tome, kaplan v Cerkljah pri Kranju, za župnega upravitelja v Novo Oselico; Anton Božnar, kaplan v Sv. Križu pri Kostanjevici, za kaplana v Ceiklj epri Kranju. Za upravitelja župnije Stari log pri Kočevju je imenovan ondolni kaplan Jožef Kreiner. Za kaplana v Krškem je nameščen p. Avrelij Seri k, ka-pucin. d Taksno lOodstotno ugodnost uživajo za vse prireditve v.sa v Prosvetni zvezi v Mariboru včlanjena društva. Isto ugodnost nudi svojim članicam tudi ljubljanska Prosvetna zveza. Za župana v Ribnici je bil izvoljen Po ™ in vozni i ni on. da njegov vagonček ni zaprt z železnim krovom. Ko je bil vagonček v naive*'" diru. je pokrov odskočil in gu tako n r-po glavi, da je bil na mestu mrtev d V vinjenosti jo zašel v doma?,..... ko in utonil neki 40 letni delavec v n ,-pri Vidmu. Buce«i d Hodimo previdni pri sekanj,, dreTi. V Slovenski krajm. so se zopet zgodi l nesreče, enemu delavcu je drevo Prj 1,1 cu odsekalo nogo, drugemu jo zdrohil tretjemu je zmečkalo prsni koš ' d Štirim posestnikom so pogorela Bo. spodarska poslopja v Prepolah pri «! Janžu na Dravskem polju, škoda je oerom na. Posestniki so bili nizko zavarovani d Zmrznil je v noči na 11). marca na 4l zopet g. Ivan Novak, zvest naš somišije-nik. /udi 7 svetovalcev je izvoljenih iz i vrst S Ln. d železniška zveza Slovenije z morjem. Na tretji licitaciji za izvršitev podrobni h načrtov pri progi Kočevje — Vrbovsko je dal neugodnejšo ponudbo inž. Dukič katerega ponudba je že odobrena. Vsa' praidela se morajo izvršiti v 9 mesecih na kar se bo začelo z gradbo proge same' m -sicer s hrvaške strani. l v i' 5*,0?1?0!1 i °s,Hnec Slovenske krajine .ie zopet hudo zbolel d Za graditev občinskih stanovanj so odobren, ,z posebnega fonda ministrstva za socialno politiko potrebni krediti bel-graj.sk, zagrebški in ljubljanski občini, d Zlmrnvanje za ce.sto Luče-Pudvo- čah ' He je VrŠHo te drii v Lu- P0trehov«|i(;fCVil° d1el«voGarcia Moreno.- Igra je posneta po resničnih zgodovinskih dogodkih. Povsod, kjer so jo vprizorili, je napravila velik utis. Vabimo k Obitni udeležbi! VODICE. V nedeljo 1. aprila pop. ob 3 bo občni zbor krajevne organizacije SLS. Člani somišljeniki vabljeni k udeležbi. Vrši se v dvorani Kat. doma. Na dnevnem redu poročilo o političnem položaju in volitev zaupnikov. ŠT ANO A. Naše Prosvetno društvo se zaveda zahtev, ki jih terja sedanji čas in skuša istim ugodili. Da bi tudi naše ljudstvo više cenilo treznost in varčnost, smo naprosili »Sveto vojsko* za tozadevno predavanje. V nedeljo 25. marca nam je poslala svojega zastopnika g. Franca de Cecco, ki je v poljubnem govoru pojasnil koristi treznosti v dušnem in gmotnem oziru. Po sv. maši so napolnili šolsko sobo možje in fantje, po večernicah pa žene 111 dekleta in otroci. G. predavatelj se je spominjal tudi Materinskega dneva in sklenil svoj govor z vzklikom, ki velja vsem materam: »Bog živi treznost! Bog živi vse slovenske matere, da bi vzgojile mnogo vernih in treznih sinov in hčera l< — Na belo nedeljo pa igrala dekleta »Belo nedeljo*. Opozarjamo tudi okolico že sedaj. POI.HOVGRADEC. Dne 17. marca smo pokopali Marijo Škot p. d, Kršinsko mater. Umrla je nenadoma, na poui v cerkev jo je zadela kap in mrtvo so pripeljali domov. Veliko let je bila vdova in sama skrbela za svojo družino in gospodarstvo. Zlasti jo bodo po- 5l Ljubljanski sprehodi. 8. Mati. V soboto večer je bil v Ljubljani materinski dan. Bolje: večer! Posvečen slovenski materi, vzgledni, ljubljeni, skrbni, trpeči... — toda premalo, vse premalo spoštovani. V opero so šli. Joj, da ste videli, koliko in nlkcl vse! I11 kdo vse! Mnoge družine iz mesta in okolice, tudi posamezni iz dežele. Prevladeval je ženski obraz in otročji. Saj mati in dete sta eno. Mamica, dobra, ljubeča, edina, ki je vsem in vsa-ki.mu r pesebej vse: ljubljeno bitje, ki ne živi toliko sebi, kolikor svojim, iz sebe rojenim; dete: majhno, ljubko, mamici vse in edino na svetu! * * « Kako je bilo, bi vprašali? Slišali 111 videli snio mnogo v malem: lepo v zbranem, toplo občuteno, trpko boleče, vse v resničnem in vse en sam večer. Ural sem: ... na oder je priplaval bel oblaček, morda je bil majhen deček, pa nam je povedal samih zla I i h besed o mamici...« kilogramov težka skala in se z velikansko naglico valila proti naselbini Bistriku. K sreči si je skala izbrala pot ravno med hišami, dokler ni zadela v neki vrtni zid, ga prebila, vdrla v hlev in ubila enega konja. Pred leti se je pripetil sličen slučaj in je skala ubila nekega starčka. d Skrbna mati, ki še ne pozna Žike, naj je ne pozabi kupiti. Dobi jo v rdečih zavitkih po 1/2 in po '/„ H- Otroci, ki Pijejo Ziko namesto prave kave, so zdravi kakor dren. d Opozarjamo na današnji oglas 1 ekstilbazarja, kjer se dobi manufakturno blago po zelo nizkih cenah. d Ameriške in druge inozemske zadeve uredi hitro, dobro in ceno dr. Ivan C e r n e , gospodarska pisarna v Ljubem, Miklošičeva cesta 6. 1176 cl Pri išiasu sledi na kozarec naravne »l'ranz-Josef«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno "godje olajšanja. Zdravniški strokov, listi ?menjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef«-voda tudi proti pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi n*l hnei?orrhoidah in prostatalnih boleznin- Dobiva se v lekarnah, drogerijah in | sPeceri,8kih trgovinah. Poleni je pisatelj Finžgar govoril. Mnogo in lepo. Izbrano, izobličeno, izklesano, kakor znajo samo oni, ki so oblikovavci naše besede. In še oni, ki so imeli dobro mater in so vedeli, kaj jim je ona! Zgodbo je omenil, ki ji je bil priča nekoč. V krčmi je fant sopivcu vrgel v obraz psovko na mater. Brez besede se je dvignil prizadeti, 7. enim samim zamahom ie zbil onega pod mizo. Nihče se ni dvignil in vsi so molčali... — Trdim, da je fant vedel, kaj je mati! Mnogo jih pa je, ki tega ne vedo! Toliko milijonov katoličanov vse premalo ve, kaj je mali — Cerkev. Mehika je zgled. ..! * * i: še igrali so. Nisem še videl doslej igre, ki bi sličila tej. Živeli ta večer na odru. Niti duhovno, niti oblikovno. Anderson-Meškova »Mati«. Brez-primerna, v pravljičen plašč odeta slika. Zgodba matere, ki ji Smrt ukrade odinega otroka. Pa gre za njo in za njim, čez mnoge in mnoge zapreke, ki jih samo ljubezen materinega srca premagati more. Še svoje oči da, da najde pot do svojega edinega otroka, vrnjene so ji oči. Pa ji je tisti hip obenem razodelo, sv. maši občni zbor. Somišljeniki vabljeni vsi! Pridite zanesljivo. Vrši se v društveni dvorani. LEŠE. Tretjo postno nedeljo so našli v Peračiei po južini z žlico v rol% mrtvega 76 letnega vdovca Valentina šolarja, tihi četrtek pa je umrla v Lešah št. 21 75 letna vdova Marjeta Pogačar, ki je večkrat k Bogu vzdihovala, naj se je usmili in jo reši dolgotrajnega trpljenja večletne bolezni. Sredi med naglo in težko pričakovano smrtjo pa nam je g. Jošlco Lindič sredpostno nedeljo v nabito polni grešali reveži. Kljub velikim skrbem in obilnemu delu, je (udi ob delavnikih prihajala k sv. maši ali pa poslala svoje domače. RIBNICA. Dne 11. marca t. 1. smo imeli ponovno občinske volitve za ribniško občino. Boj se je vlekel skozi 4 mesece, pa le bolj po pisarnah z različnimi pritožbami in vlogami. Prvotno so se namreč volitve vršile 27. nov. preteklega leta. Ponoči pred volitvami pa je okrajni glavar v Kočevju razveljavil listi SLS ,kar je silno veselo razgrelo naše nasprotnike. Našim možem še povedali ni bilo mogoče, da nimamo ' svoje liste, ampak so to zvedeli šele zjutraj tik pred volitvijo. Že takrat so pokazali izbomo strankino disciplino. Skoro nihče naših somišljenikov ni šel na volišče; nekateri, ki še niso vedeli, da nimamo liste, so prišli na volišče, pa se obrnili in odšli, ko niso videli naše skrinjice. Tako so bili seveda izvoljeni sami SDS in SKS. To vam je bilo veselja! Vel. župan pa je odlok okrajnega glavarja razveljavil kot neutemeljen in ukazal ponovne volitve. Prvi poper za naše nasprotnike! Zoper tak odlok so se priložili na upravno sodišče, ki je njih tožbo popolnoma zavrnilo. Drugi poper! Dne 11. t.'m. so bile ponovne volitve. SLS je dobila 15 odbornikov, SDS 6, SKS 4, katere vse je odtrgala samostojnim demokratom, ki so imeli prej 10 odbornikov. Tretji poper! Dne 20. marca je bila volitev župana. Izvoljen je bil zopet naš zvesti somišljenik g. Ivan Novak, kateremu so nasprotniki že davno peli v svojem srcu na&robnico. Četrti poper! Vseh 7 svetovalcev je dobila tudi SLS. Peti poper! Tako je ribniška občina tudi za nadaljnjo dobo trdno v rokah SLS. Šesti poper! SKS so se sedaj zvezali z SDS, kar bo za SKS še najhujši po- I per. Gospodje od SKS naj si še o pravem času nekoliko premislijo in naj ne bodo tako naivni, da bi imeli trgov ca Krizmana za samostojnega kmeta in svojega vodnika. On je in ostane pribit SDS. Našim možem pa vsa čast, ki jo zaslužijo toliko bolj, ker je bilo 51 naših volivcev na krošnjarskem potovanju. če bi bili še ti doma, bi dobili nasprotniki še hujše batine. Ist slaties oddajte na pošto naročnino za »Domoljuba«, ako lega doslej še niste storili. Je prav skrajni čas! | Vatikan. s Sv. stolica ni svobodna. Dunajski kardinal dr. Piffl je bil nedavno sprejet od papeža v avdijenci. Pri tej priliki je sv. oče o južnotirolskem manjšinskem vprašanju izjavil, da ga resnično boli, da so mu nemški in avstrijski katoliki očitali, da ni nastopil za veronauk v materinem jeziku. Kar je mogel, je storil. : Toda povejte svojim katolikom, da nismo svobodni, da je razmerje med Cerkvijo in državo v Italiji popolnoma isto kot 21. septembra 1870. Mi bomo storili tudi v bodoče kar bo možno in molili. Toda bati se moramo, da bi naš trud položaj preje poslabšal kot izboljšal. s Razno. Južnokitajska nacionalna vlada je oškodovala vse misijonske postaje v okolici Nankinga, ki so trpele vsled zadnje meščanske vojne. — Na stroške španskih škofij in španske države bodo izšolali v Španiji 120 mehikanskih mladeničev ;za duhovnike. — Češki poštni minister dr. Nosek je zadnji čas predaval v mnogih čehoslovaških krajih o sv. Frančišku Asi-škem. Italija. s Novi iz trte zvili vzroki za preganjanje naših ljudi. Neka Zveza Dalmatinccv -v Trstu je izdala oklic, da sc preskrbi obstanek in služba 14.000 Italijanom iz Dalmacije, ki so morali zapustiti svoja službena mesta in obrti v Splitu, Šibeniku, Ko-toru in Dubrovniku radi nacionalizacije IZKAZ izžrebanih številk II. stadšonske loteriie Žrebanje se je vršilo v nedeljo, 25. marca v Ljubljani pod nazorstvom Glavni dobitek »Vilo Stadione v vrednosti 160.000 Din je zadela srečka št. 47.333. 10 dobitkov v vrednosti po 4000 Din (šivalni stroji) so zadele srečke: 11.736 21581 26.218, 36 145, 52.025, 58.720, 68.676, 72 257,' 73.500, 74.623. 20 dobitkov v vrednosti po 2000 Din (ko- S 22-984, 8.070, 35,253, 41.180, 44.831 46.663, 50.191, 52.908, 54 880, 59 061 63 041 65.970, 68.684, 69.663; 69.777, 72.264 ' 10 dobitkov v vrednosti po 1000 Din (ni- tiaine ure) so zadele srečke: 20.892 25 89«) 41.667, 47.254, 57.954, 58.849, 61.146 62529 65.486, 66.980. ' ' ' 10 dobitkov v vrednosti po 500 Din (žen-ne ure) so zadele srečke: 3333, 5304 12 803 12-914, 28.039, 38.030, 47.937, 56 231,' S, 20 dobitkov v vrednosti po 250 Din (ra? ni predmeti) so zadele srečke- 353 572 S SSšaSpS 1928 ob 3 popoldne v veliki dvorani »Uniona« zastopnika državne oblasti. 20 dobitkov v vrednosti po 200 Din (razni predmeti) so zadele srečke: 1409 '>770 3119, 3575, 11.156,' 28.569, 33.428, 40 969' 42-279, 42.511, 42.556, 47.731, 49.301, 50 70*?' 60.488 61.109, 62.497, 63.665! 64,256,' S? HO dobitkov v vrednosti po 100 Din (razni predmeti) so zadele srečke: 451 740 «74 2272, 2650, 2738, 2892, 3164, 3598 3730 3986 ll6'4™' ««• 5852, 6118', 6411 Sg 88, ,' 10.047, .31.970, 13.100, 13.751, 13 858 5 353 16.002, 16.641, 17.293 17.335 17.625, 8 1 0 19.187, 19.240, 20.200, 20.921 22.148 24089 24.620, 25.337, 28.622, 28.905 29.038 29487' 29.977 5(1 OB nnn.J U>°' *"V±0', 5.»; 5JR s ; šSf iS IS iS K: P X i 74.832 /iU'°' 7™86, 74.308, jugoslovanske industrije. Samo iz SnIH bilo izgnanih okoli 1000 Italijanov 7 J zahteva, da se morajo jugoslovanski dri Ijani, ki so nastavljeni v podjetjih benešk« province, odpustiti, da morejo dobiti kr • in zaslužek Italijani iz Dalmacije — j 1 faril Primorski Slovenci bi vriskali vesel"' ako bi Italija z njimi tako ravnala, kot rl na naša država z Italijani. Tožba >Zve nnlmntincpv«' ip rlr>Hr^» "" "8 Dalmatincev« je le dobro izmišljena d tveza za novo preganjanje našega ljudsbt v Primorju. ll s Poosfreno nadzorstvo slovenskih j7 obražencev. V zadnjem času se noben L obraženec ne more ganiti iz mesta i„ l gre obiskat starše, mora javiti policiji Go riški prefekt je stavil poslanca Besedni« ka pod stalno nadzorstvo in po vseh potili ga spremlja policaj. s Slovenski župnik, od Mtissoliiiija nre gnan, se no smo posloviti otl svojih far«, nov. Dne 20. t. m. se je moral posloviti od svojih faranov g. župnik Jakob Sokljf Prejšnje dni so karabinerji skrbno čuvali župnišče in cerkev, prepovedali vhod k župniku; njega samega so klicali v oroini. ško pisarno, ga strašili z aretacijo in napa-dom fašistov. Aretirali so štiri može, med njimi predsednika pevskega cerkvenega zbora g. Josipa Petrinja. Starčka Jakoba Slavca iz Ociz'e so celo pretepli. Po blagoslovu so razgnali iz cerkve vse ljudstvo. Na dan odhoda je moral maševali g. župnik pri zaprtih vratih, a ljudstvo je udrlo v cerkev; celo k sv. obhajilu so se morali ljudje preriti skozi vrsto orožnikov. Le s pomočjo brzega avtomobila je župnik odnesel zdravo kožo. Kljub orožnikom in fašistom so se otroci pridrenjali k avtomobilu in obsuli odhajajočega s cvetjem, .lok, stok in vik so se razlegali po vasi. Kot pri pogrebu je bilo. s Razne novice. Gorico ie zapustil bivši tajnik Zadružne zveze č. g. David Dok-torič, da se preseli v Jugoslavijo. — Poslancu Besednjaku je rekel goriški prefekt, da glede samoitali janskih napisov ne sme nikdo izvajati sile in pritiska. Prazne besede! Zakaj pa prefekt podestatom in drugim fašistom takih nasilij ne prepove? — V Šmihelu pri Postojni so pokopali mež-narja v starosti 84 let. Par dni pred smrtjo je šc stregel pri sv. maši. — Na trgu v Sežani so bile zadnjič cene goveje živini od 280—333 lir (okrog 840—999 Din) za slot; prašičke 6—7tedenske so prodajali glavo po 120—150 lir (okrog 360-450 dinarjev). — V Štorjah je umrl Pavel Urši?, voditelj tamošnjoga pevskega d: istvo - V Rihembergu re je vršil \ dneh od 26. febr. do 4. marca sv. misijon, ki je uspel nad vse pričakovanje dobro. — V Otlico so pripeljali nove zvonove.— V Srpemd so priredili pod vodstvom učitelja šaulija dobro uspeli kmetijski tečaj. — Zaprli so nekega Wcinbergerja in Ferletiča, ki sla pokradla misijonarjem v gradu pri Mirnu perilo in druge reči. — Nevarno je zbolel mons. dr. Josip Ličan v Gorici. Po nekem razburljivem razgovoru ga je zadela kap. — Italijanski učitelj v Ozeljanu uči otroke V šoli igrali karte n. pr. bričkolo in tresctc. — V Kamnem bodo napravili nov nw» cez Sočo. - v zavetiščih »Italie Hedcntej 1« bilo lansko leto 1119 slovenskih, lirvatskih in 795 italijanskih otrok. Baje se priuče ti otroci v predšolski dobi že toliko italijanščine, da lahko potem slede raznarodovalnemu pouku v prvem razredu. — Pri kopanju jarka sta se ponesrečila v Velikem Dolu E. špacal in M. Ostrov-ška, ker je prehitro eksplodirala mina. Spacal mrtev, Ostrovška težko ranjen. — Za nov občinski dom so kupili v Vipavi Lekanovo hišo za 50.000 lir. — Pod občinski urad v Vipavi spadajo sedaj Vrhpolje, Budanje, Slap, Lože in Soče. — Vojaštvo se v kratkem vseli v nove vipavske vojašnice. Francija. S Italijani stegajo prste tudi po francoski zemlji. Italijani so že dolgo hodili v Francijo kot sezonski delavci, toda preje so se zadovoljevali z denarjem, ki so ga odnašali z dežele, danes pa se večinoma trajno naseljujejo v razne pokrajine Južne Francije, kjer poceni nakupijo zemljišča. Ponekod so italijanske naselbine že tako goste, da imajo lastne banke, lastne liste, lastno trgovino, lastno dušno pastirstvo. Iz francoskih kmetskih krogov prihaja zahteva, da se italijanskemu prodiranju napravi konec s primernimi zakonskimi ukrepi. Avstrija. s Jugoslovanski komunisti zaprti v Gradcu. Naglavnem kolodvoru v Gradcu so pretekli teden zaprli na zapoved graške policijske direkcije 12 jugoslovanskih komunistov, ki so se iz Zagreba peljali na Dunaj k političnemu sestanku, Bili so od- pravljeni pod nadzorstvom nazaj do jugoslovanske obmejne postaje. Med temi komunisti je tudi eden iz Ljubljane. s Avstrijska armada. Po mirovnih pogodbah sme Avstrija imeti le vojsko najemnikov, ki ne sme šteti več kot 30.000 mož. Po novem proračunu avstrijskega vojnega ministrstva šteje sedaj avstrijska vojska 23.426 mož, torej 6574 manj, nego bi jih lahko imela. Za svojo armado potroši Avstrija letno okrog 87 milijonov šilingo^ (okrog 696 milijonov Din). Nemčija. s Velika nesreča pri premogovniku. V dnevnem kopu premogovnika Bubiag, okrožje Liebenwerda v Prusiji, so zgradili v zadnjem času velik železen most za odpravljanje premoga. Most je počival na tračnicah in ni bil še popolnoma gotov, posebno ne zadostno zasidran. Dne 21. t. m. je bilo na mostu zaposlenih približno 50 delavcev, ko je nenadoma nastal silen vihar, ki je mnogo tisoč ton težki most podrl in pokopal pod seboj delavce in monterje. Takoj je prihitelo na pomoč rudniško delavstvo in gasilstvo, toda reševanje je bilo silno otežkočeno, ker je bilo treba težko železo s kisikovimi aparati razrezati, preden so mogli do ponesrečencev. Izpod razvalin so izvlekli prvi dan 11 mrtvih in 7 težko ranjenih, število žrtev je pa še višje. s Preganjanje Cerkve v Mehiki in bavarski deželni zbor. Med ogromnim odobravanjem zbornice, je poslanec ljudske stranke dr. Scharnagel izvajal sledeče: Brez zaslišanja in pravne preiskave mora v Mehiki sto in sto katoličanov mučeniško umreti. To je škandal, sramota kulturno dobe, da more Evropa vse to mirno prenašati, mirno gledati, ne da bi z očmi trenila. Ne sme se pa reči, da Bavarska vse to brez protesta sprejme. Gotovo ustrezamo številnim slojem bavarskega naroda, če izjavljamo, da odločno ugovarjamo zoper tako preganjanje nedolžnih ljudi. Protestiramo pa ne samo v imenu krščanstva, marveč tudi v imenu človečnosti in pravičnosti. Calles se bo moral prepričati, kakor nekoč Nero in Dioklecijan, da bo katoliška Cerkev kljub njegovemu divjanju obstojala še dalje in dalje, ko bo on v zgodovini že označen kot najkrutejši preganjalec krščanskega imena. Upam in pričakujem, da bodo možje tudi v drugih zbornicah imeli dovolj poguma, da bodo z mehiškimi hudodelci govorili kakor gre. Mi sami bi ne zaslužili nič boljšega, če bi mirno gledali, kako nam židovsko-framasonski boljše-viški poglavar brate po veri, ne da bi bili kaj zakrivili, do smrti muči. Tako molčanje in mirno gledanje se dostikrat pozneje maščuje. Z isto mero, s katero merimo, se nam bo odmerjalo.«: Tudi v naši državni zbornici in posebno še v oblastni skupščini bi bil na mestu podoben protest. Švica. s Države razpravljajo o razorožitvi. V; Ženevi so se zbrali zastopniki raznih držav, da razpravljajo o rusko-sovjetskem predlogu za popolno razorožitev. Zelo pametna misel, le da sovjetom nihče ne verjame, da menijo s predlogom resno. Lord Cushenden, zastopnik Anglije, ki je oporekal ruskemu načrtu, je rekel med dru- 51 Cretlice v Liropi. Čudili se moramo velikemu številu rož vso mogoče velikosti, oblike in barve. V vrlili jih Roje 4200 vrel, divjih rož pa je že več. Od vrtnih rož je komaj ena desetina, ki lepo ko zlalo. Sovjetska Rusija je poslala \' Ameriko pel milijonov dolarjev v zlalu. da jih tam shranijo. Francoska vlada pa je stavila Ameriki predlog, naj se ta denar izroči Franciji, češ, da je io zlalo del one zlate množine v vrednosti 52 milijonov frankov, ki je bila med vojno odposlana iz Francije v Moskvo. Ameriški državni urad je vzel zahtevo Franc o na znanje, ukrenil pa ne bo v sm.s u njcnil. želja naibrže ničesar, ker hoče ostati Amerika v dobrih gospodarskih odnosaj.h ludi Z Rls1Razno. IS. marca je bila v Narodnem domu v Clevelandu orlovska akademija. -Umrl je llletni Frank Gruden, doma iz Horjula pri Vrhniki; zapušča zeno m tri otroke. — Umrla je Mary Logar, roj. Hribar, doma iz Vrha pri Žužemberku. Drobne novice. 70 nemških inženiijev so zaprli, ker so v službi Rusije baje ruvali proti sovje-tom. Nemčija zahteva, da jih spuste na svobodo. Za tri milijone dolarjev zlata v palicah je dobila Italija v Ameriki. Pogajanja za novo gospodarsko in trgovinsko pogodbo se bodo pričela med Češkoslovaško in ruskimi sovjeti. Lavina je zasula na Sonnblicku (Saic-burško) 13 dunajskih smučarjev. 135 milijonov kolkov je prodalo v treh mesecih francosko društvo za pobijanje jedke. Zbrana vsota znaša 14 milijonov frankov (ca. 31 milijonov dinarjev). Brezžično brzojavljenje na tovornih vlakih za občevanje med vlakovodjem in ! zadnjim zaviračeni so uvedli na ameriških 1 tovornih vlakih, ki imajo do 125 voz 12.000 dolarjev (ca. 800.000 Din) je ! podedovala osemletna Gloria Caruso. hčer- | ka slavnega pokojnega tenorista. Orel je napadel letalo, ki vzdržuje zračni promet med Krakovom in Dunajem. Letalo bi skoraj izgubilo ravnotežje. Žival je po daljšem boju ranjena padla mrtva globino. d v Vojaštvo in sovjetske uradnike so Dle gnali oboroženi kmetje v guberniji Vjatk" radi nasilne oddaje žita. Ko je došlo no 3 vojaštvo, so se premoči udali. Velike sklade z ziatom in srebrom s našli v Franciji. Z Eiffelovega stolpa v Parizu se je ho tel z novoizumljenim svojim padalom spu" stiti 35 letni urar Gayet. Padalo pa se nj odprlo in iz višave 80 m je padel mrtev na tla. Mož sestre bivšega cesarja Viljema Zubkov je bil radi raznih škandalov iztfnan iz Nemčije. Pred sodniki je ustrelila svojega moža Marija Veruno v Giardineiliju na "italijan-ski Siciliji. Skregala sta se. Sedcmurni delavni čas so vpeljali po nekaterih tovarnah Rusije. Produkcija iz-delkov je vsled tega zelo padla. Zborovanje slovanskih gasilcev se bo vršilo od 29. junija do 8. julija t. 1. v Pragi. V Mehiki je bil zepet umorjen katoliški duhovnik in pet drugih oseb radi ,vele-izdaje«. Na otoku Cejlonu sta trčila dva osebna vlaka. 21 'potnikov mrtvih. V Pragi je 23.000 rodbin, ki sc pišejo Novak . Devet mil-jonov dobrjev bosta stali dve novi ameiiški zračni ladji. Bosta še enkrat tako veliki kot »Los Angeles<. Na Kitajskem pride en zdravnik ka-maj na vsakih 100 tisoč ljudi. Zato pa tudi umre na Kitajskem vsako leto okrog 12 milijonov oseb. Kaj, Mani se je zmešalo? vpraša naglo Tilen. Da, da! pritrdijo mati in na kratko povedo, kako je bilo z Mano. Zdaj je vročica ponehala. Mana je vslala, ali pri zdravi pameti ni več. Zdravnik nima upanja, da bi se kaj kmalu na bolje obrnilo. Tine je ves neumen in hodi kakor senca okoli. Stari Jeram pa samo pije, da si vest utopi, živina nemarna1 se jeze mati. Tilen. dai. povej no, kako sc je godilo Matevžu m tebi! >ili vnovič Cilka. Saj vem, da je tisto, kako se je godilo meni samo radi lepšega, Cilka, se smeje Tilen. .-Vendar, ker imam tebe rad kakor Matevža, ti vseeno povem da ne bos rekla, kakšen da sem. Zdaj prične Tilen pripovedovati, kakor je znal samo on. Cilka ne trene z očmi od njega. Tilen. od vraga si!, ga pohvali Janez. * Vidiš, jaz sem bil trdno prepričan, da sta tam notri v Zajčjem Sn^ VT' " ?-Matevž- P°sebno, ker sem bil našel ruto oglavko Ctlkino, nisem dvomil niti trenutek vec! pove Janez nakratko Tilnu, kako je bil šel iskat Matevža ono noč in je našel samo krvavo ruto na h I bli u-1, s,opil raal° hitreie tam okrog, bi naiu bi! skoro dobil,* pripomni Tilen. ' J JUm Ko° b,' u pa mi8lil> da ie možno priti z moškim na rokah tam mimo!« Se čudi Janez >Kai » kega »moreš tle ti, Tilen!« 1 ta" E kaj; vsak zmore, če se mu noge ne treseio frsn&ssi*^ fej jSr"""0 ie dali<=. natančna l„ •No vidiš, Cilka, zdaj veš vse; več ti ne moreni povedati in če me še tako lepo pogleduješ!, se šali Tilen. Zdaj pa oče in mati, ali mi bosta dala Cilko s seboj?« se obrne k starima dvema. Kaj bi Cilka tam?« branijo oče. A v njihovem glasu ni trdote. Mati samo molče in gledajo Cilko, ki ji žari obraz kakor roža v solncu. Oče, naj grem, naj grem! Saj bomo kmalu nazaj!*- prosi dekle. Veste, oče, Matevž mora tam stran in domov! V bajti ni zanj, potreben je dobre domače nege. Te mu pa mati Meta ne utegnejo dati visoko gori pod Lepim vrhom. Nimajo ne časa, ne rok za to. Oim prej mora domov na Koroško!« Veste, oče Hribar,« meni dalje Tilen, .takega aeta kot je Matevž, ne dobite pod milim nebom! Meni smele verjeti, sem že dovelj fantov videl, ali se nobenega ne, ki bi bil boljši od Matevža.« >Nic ne rečem. Sama si bo izbrala. Ali ponoči vendar ni za žensko, da bi Lbdila tja gori. Saj še ti ne moreš varno sem-ter-tja, ki veš kako se taki reči streže. - Ravno si dojal, kako si komaj odpetal financar,u. In spodobi se ne!« so oče v skrbeh »Dva bova ž njo!« ugovarja Tilen. »Ali je Šinkovcev Matija doma?« vpraša Janeza »Je,« odgovori ta in pove, kar mu je Matija pripovedoval, kako se mu je godilo na Koroškem »Sem st mislil, da je moralo priti nekai vmes ker p n, bilo pravočasno,« meni Tilen In'še pri- »Take zvestobe kakor je med našimi fnnti r.i- kVMSE s ssnssrff&sz nisem besede prelomil, oče Hribar"™ Sr »Kdo pa bo še šel s vama?« vprašajo oče. stara 17 lcl, Marta Švedska, stara 25 let in Irena grška, stara ii let. Težko, tla ho vsem sreča mila; te premalo •primernih fantov«-1 Čudim iioai Raziskovalec dr. Eniinrrieh je videl v jezeru nekega pragozda v Braziliji veliko ogromnemu krokodilu podobno žival, toda bie/, luskina-stega oklepa. l>oWa ie bila 0 do 10 metrov, ob«>g p« je meril kaki- 8 meln'. Preden je mogel dr. Eni-merieh sprožili puSko, i? pošast zginila v valovili jezera. Merniku Vi. številk« IH je po mnenju praznover-cev nesrečna. Pa ni tako. Znaiueniti potovalen n« severni točaj Nansen j« nastopil težavno potovanje s 18 osebami, se je odloČil 13. marcu 1895, da lire s pasjimi sanmi proti Caju; 18. avgusta se je oprostila njegova ladja ledenih spon in 13. avgust« drugega leta je Nansen stopil na domača tla. Celo Nnnsenovi psi so imeli ' to številko opravka, kal« tri psice Nansenoveij« pasjega spremstva so vrglo po 18 mladičev. Največji jez m scelu je bil doslej na »udansko-egiptovski meji, ki je s «' žil za regulacijo yo'H° višine reke Nila. Zda) zgradili &e večji I« * AJabaiui (Amerika), I'0'* Viri pravega veselja. Slovenec v tujini, na Francoskem, na I Nemškem, v Ameriki bo te knjige s pridom rabil inesto vsakonedeljske pridige zase in za družino. Doma bodo te knjige in časopisi podpirali naše versko znanje, krepile nas bodo v hrepenenju po čednostnem življenju, navduševale nas bodo za našo skupno mater sv. Cerkev, slikale nam bodo njene boje in njene zmage, učile nas bodo misliti in živeti s sv. Cerkvijo. In to je spet globok vrelec pravega notranjega, srce prekipevajočega veselja. Saj je to nekaj naravnega, da mora vsak otrok delati in živeti za svojo mater. In sv. Cerkev je naša mati, zakaj po sv. evangeliju nas je ona rodila za Kristusa. Poniudimo se še pri povestih, ki jih sre-čavamo po knjigah in po časopisih. »Ah!« pravite, -»to so čenče! To so laži! Kdo bo to bral!« Prijatelj, če tako govoriš in če tako sodiš, potem sploh ne veš, kaj so čenče in ne kaj so laži. čenče spletajo krog sebe hudobni in zlobni jeziki; dober pripovednik tega niti iz daleka ne misli. V povestih je res mnogo izmišljenega in pridjanega, a ta izmišljotina še ni laž. Povesti niso pisane s tem namenom, da bi sebi ali komu drugemu škodovale na dobrem imenu, da bi koga do greha razjezile. Vse je pisano vam v zabavo, pa tudi vain v pouk. V povestih je življenje. V njih srečamo ljudi, dobre in slabe. Vidimo njih boje in njih zmage. Dobrih se oklepamo, z njimi živimo, ■/. njimi se veselimo in žalujemo, hudobijo pa sodimo in obsojamo? Prijatelj ki takole s povestjo živiš, ki svoje junake v njej sprem- ljaš, ki z njimi sočustvuješ; povej mi, ali ni to za tvojo dušo vir plemenitega veselja? b) Delo. Mozes nam pove v svoji prvi knjigi čisto na kratko: Gospod Bog je sedaj vzel človeka in ga je postavil v vrt veselja, da bi ga varoval in obdeloval. Iz tega spoznamo, da je Bog tudi dal veselje. Res je, da je danes delu primešana kazen, ki kot grenka kaplja pelina daje delu značaj trdote, vendar je v delu še mnogo sladkosti za tistega, ki se hoče tudi z delom pošteno razveseljevati. Ne pozabimo, da jc delo naša dolžnost. Kakor pmo dolžni moliti, kakor smo dolžni Gospodov dan posvečevati, prav tako smo dolžni tudi delati. Vse moremo vršiti ob svojem času. Morebiti se ti zdi ta dolžnost ležka, zato jo izvršuješ z nejevoljo, z mrmranjem, s tožbo zoper Boga, ki te je ustvaril za delo. Nikar tako! Tako ravnanjo naredi delo še težje. Ampak čim težje je tvoje delo in čimbolj vestno boš to delo izvršil, tembolj boš po prestanem trudu vesel in ponosen. Prav tako se moraš vedno zavedati, ( Neomejena varnost ! KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJ AN Knafljeva ulica St. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena 1. 1820) zdaj last Ljubljanske oblasti, katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom štatuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din 50,000.000-—. 52 600 m, visok (K) ni, zajezeno jezero je 30 km široko in pokriva površino 230 kvadratnih kilometrov. V brivnici na je nailn. Pred dobrim letom je odšla Alojzija VVettel, doma iz Vršaca v Vojvodini na Dunaj, da se izuči brivskega obrta, Tam jo je sPo/.nal knez Ivan Win-di.vhgraetz, Id jo je nedavno tudi vzel za ženo. Poroka se ie izvršila v cerkvi sv. Aniona na Dunaju. I nrslro lesenih cerkva ii" Kovaškem in v Kar-Vdluki Husiji. Okrog 200 !e '"kili cerkva, v gotskem m baročnem slogu, ki >majo veliko zgodovinsko vrednost, a razpadajo. Se-"a| ie sklenjeno, da jih popravijo z drž. sredstvi. ; '"'/, ki rad zida, je Rolovo Franc C. Kelley v 1'klaliomi v Zedinjenih državah ameriških. V zadnjih treh letih je namreč dal postaviti 24 «"'l<'l) priljubljena zim- z"b<>™ v St. Moritzu v svici, kjer so bile letos velike smučarske tekme, e smučkanje po zasmrz-ko j' U z vprežentmi »Šinkovčevega Matijo bo šel Janez poklicat. Sam ne zmorem zanesti Matevža čez mejo, biti morava dva, ki sva oba vajena pota, ker vedno je še nevarno bolan Matevž in oprezno ga bo treba nositi. Jutri ponoči bi ga zanesli čez mejo, da bomo še pred dnem v Breznici. Ni treba, da bi takoj zavohali financarji in orožniki, da je doma. Saj ga bodo še itak prekmalu poiskali in ga za par mesecev zašili, ko ozdravi,« meni Tilen in pogleda Cilko, ki prebledi. »Jaz grem po Matijo,« vstane Janez. »Tilen, ali naj gre naprej, ali naj ga semkaj pripeljem?« »Le sem naj pride! Po spodnji plati ne sme iti, tja doli je šel financar, ki ga gotovo tovariš čaka. Mene je srečal pod Rudnikom, pa je sreča hotela, da sem ravno počival in si hotel nažgati cigareto, ko zaslišim korake. Poženem se za grm in že je prineslo zelenca mimo. Oziral se je okrog, kakor bi ga bilo strah v samoti. Najraje bi mu bil planil za vrat in mu svoje po svoje prav v ušesa povedal za Matevža!« »Pa ne kakor na Golici onemu, ki si mu malo preveč globoko pogledal v prša!« ga karajo oče Hribar. »Nisem mislil tako hudo. V naglici nisem utegnil premišljati. Če ne, bi bil pa on mene in tudi brez usmiljenja. Preveč se je vrgel proti meni in se zagnal ravno na nož. Saj veste, da rajši z roko opravim, kar mislim, da je nož bolj za strašilo.« Sicer pa, kaj pa je z onim firiancarjem? Pa menda ja ni umrl?^ Ne bi rad imel tega greha na duši!« se obrne k očetu Tilen. »Menda se je izlizal,« meni Janez. »Vsaj Lo-vračeva Lona vč tako povedati in ona navadno dobro poizve vse.« »Hvala Bogu, ena skrb manj!« se odahne Tjlen in vidi se mu, da se mu je velik kamen odvalil ra$ dušo. Janez se je med tem odpravil po Matijo. Alo, Cilka, ti se pa brž medtem napravi na poft da lahko takoj odidemo, ko prideta onadva. Moramo biti za dne pod Lepim vrhom, sicer bo nerodne. Daniti se bo pa kmalu pričelo, ko smo tako dolgo govoričili!« priganja Tilen. Brž se prične Cilka pripravljati za pot. Mati Ji pomagajo. Roke trepetajo skrbni Hribarici in venomer naroča hčerki, naj se čuva in pazi in ja gotovo vrne do noči nazaj. Oče medtem poiščejo nahrbtnik, prineso zelenko najboljšega, mati pa nalože mesa, k'"bas, jaj c in drugega toliko notri, da se boji Tilen, kako bo zmogel tolikšno težo do bajte. Ravno je vse pripravljeno, ko pride Janez z Matijo. Hitro se Cilka poslovi od očeta, matere in Janeza. Mati jo poškrope z žegnano vodo in priporoče angelu varhu, nato pa vsi trije odrinejo za skednjem po gozdni stezi proti Rudniku. Krepko sta zajemala oba moška v breg in dekle ni zaostajalo za njima. Srečno so prešli nevarna mesta in ko je solnce posijalo v zaplašlro dolino, so prispeli v bajto pod Lepim vrhom. Matevž ni spal. Tudi mati Meta ne. Oba sta bdela skoro vso noč in enako nestrpno pričakovala prišlecev. O to je bilo svidenje polno tihe sreče, ki jo bas silno trpljenje tako očisti in požlahtni. »Ti uboga deklica!« je tiho govoril v bajti bledi Matevž, ki mu je nesrečna rana in težka pljvčniea izpila toliko moči in zdravja, da niti glssno ni smel govoriti, »koliko sem mislil vse dni nate. Ali si bila kaj zelo v skrbeh zame?« »Ali, saj ti ne morem povedati, Matevž!« mu Je odgovarjala deklica in mu popravljala blazino pod g7avo. »Vedela sem, da neizmerno trpiš in sem tre* petala zate.« Razumna uporaba. Če želite „RADION" popolnoma izkoristiti, pazite, kako ga uporabljate. — Ne pozabite na prvo pravilo: vRADION" treba raztopiti v mrzli vodi. Le tako razvija ..RADION" vso svojo mor in pere zares ..sam". To pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti „RAD/ON" v mrzli vodi raztopi! da je delo zate častno. Lenoba ponižuje človeka, postopanje in delaniržnost sta obsodbe vredna, zamazana in raztrgana obleka postopačeva je dokaz njegove zanikar-nosti. Žuljeva roka delavčeva in kmetova delovna obleka, čeprav zamazana, pa človeka ne ponižuje, ampak oboje je prav tako vredno vsega spoštovanja kakor uradni-kova uniforma. Dokler boš hodil okrog slanu in delu primerno oblečen, toliko časa se ti ni treba pred nikomur sramovati. Orn in sajast dimnikar je več vreden kakor pa ves okajen pijanček pri najbolj gosposki mizi. Premalo se še tega zavedamo, da je delo za nas častno. Mnogi starši vzgajajo svoje otroke v misli, da je delo nekaj zoprnega, nekaj poniževalnega. Saj slišimo, kako se mncgi starši trudijo noč in dan, garajo in gagajo v boju za pomnožitev svojega blagostanja, zraven pa govore: Zato tako delam, da mojim otrokom ne bo treba toliko trpeti. - In tako vzgajajo svoje otroke naravnost za lenobo, za mehkužnost, da celo za zapravljanje. Zato pa vidimo: mnogo naših nekdaj ponosnih domov je uničenih, razpadlih ali pa komaj životarijo, nekdaj pa so imeli dobre gospodarje. Napačna vzgoja, napačno pojmovanje 0 delu Jih je vrglo na pot propadanja. Stari so delali, mladi pa so znali zapravljati,-delati pa ne. Naj me nihče napačno ne razume: nočem, da bi vzgajali svoje otroke v skopuhe in v stiskače, privadite jih pa k delavnosti, pa bodo srečni in vedno vas bodo blagrovali. Milijonar Sawyer v državi Wiscosin v imel ^e hčerki. Nekega dne £ rX L,g0SPn;1Ci:' V sv°j° Pisarno in Jima rece tole: >Otroka moja I Vidva dobro vesta, da je vajin oče bogat. Morata pa tudi vede*i, da ima bogastvo to lastnost, da rado dobi peruti in odleti. Zalo bi bil jaz šele takrat prav srečen in zadovoljen, če bi vedel, da si znate sami zašiti svojo obleko in da si znata sami skuhati zajutrek, kar bi vama prav prišlo v slučaju, če pride naša hiša kdaj ob premoženje. Hčeri sta razumeli ta nauk in tudi kmalu pokazali očetu, kako in kaj znata delali. Danski poljedeiski minister Hansen dal svojo najmlajšo hčer v službo za čislo navadno hišno postrežnico in s tem jc pokazal, da je delo za vsakega človeka nekaj častnega. Krona vseh misli o častitljivosti dela ti pa bodi misel, da tudi Bog sam delo visoko ceni in spoštuje. Ko je iskal na zemlji družino, ki bi bila vredna, da v njej preživi včlovečeni Sin božji največ dni svojega zemeljskega bivanja, je naše! zanj prostor v delavski hiši v Nazaretu. In ko je včlovečeni Sin božji iskal ljudi, katerim bi izročil skrb za njegovo sv. Cerkev, je našel te ljudi med galilejskimi ribiči in med drugimi delovnimi stanovi. Morebiti pri svojem delu gledaš po strani na ljudi, ki sami tudi zatrjujejo, da delajo, po tvoji sodbi pa pri delu nič ne trpe ti se pa tako strašno trudiš in mučiš. Prijatelj, pomisli, da si s tako sodbo sam sebi greniš življenje in si trpljenje pri delu po nepotrebnem pomnožuješ. Ali si že kdaj opazoval kolesje pri uri ko es)e pri raznih strojih? Toliko koles in kolesec, toliko zob in zobčkov, a vsi opravljalo eno delo. Če enega kolesca, da če enega samega zobčka zmanjka, trpi ves stroj. Ali si že kdaj gledal cvetoč travnik v zaru lutraniega solnca? Toliko cvetja. belega, rdečega, rumenega, višnjevega in pisanega! In ta razlika napravi nate tako učinkovit vtis prave lepote. Uniči t0 ra2. lilco, pusti eno samo cvetno barvo in videl boš, da ni več tiste slikovitosti, ampak da jc- travnik pust in dolgočasen. Poglej z zvezdami posuto nebo! Vse polno žarke svetlobe gleda nate. Poleg krasno se le. sketajoče zvezde vidiš drobčkano zvezdico" vse jc čudovito zmešano in vendar tako lepo. Misli si, da bi bile vse zvezde enako velike, enako svetle, misli si, da bi zvezde postavil v enake razdalje, v vrste; misli si to, a o lepoti neba mi več ne sanjaj. Vse preveč enolično! Gotovo že veš, kaj hočem s temi pri. merami povedati. Ljudje na zemlji smo kakor kolesje pri uri, kakor pisano cvetoč travnik, kakor z zvezdami posuto nebo Veliko nas je na zemlji, v raznih stanovih delamo in živimo in izpopolnjujemo č!ove-ško družbo. Vsi stanovi so potrebni, če hočemo, da vlada v človeštvu red in mir. Ministri in državniki in politiki, zdravniki advokati in sodniki, profesorji, duhovniki in učitelji, kmetje, obrtniki in prerazr.o-vrstni delavci: vse, vse je potrebno. Vsak bodi mož na svojem mestu, vsak naj po svojih močeh drug drugega podpira in spoštuje in tisto umetno zasejano medsebojno sovraštvo in nestrpnost naj pusti pasti, pa bo na svetu lepo in prijetno in vsak bo v svojem delu našel dosti veselja. n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina slane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi aH številk obsega. Denar se mora vposlali naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. n Šenčur. V nedeljo t. aprilu točno ob pol I pop. se vrši v I.judskem domu v Šenčurju akaile-uiijii predoseljske orlovske srenje. n Ljutomer. Orlovski odsek priredi na cvetno nedeljo ob <1 popoldne v dvorani Kal. doma tombolo z 250 krasnimi dobilki. n Droinalitni odsek Orla r llruiiri priredi iia cveluo nedeljo cb 4 v Našem domu zgodovinsko igro »V tem znamenju boš /.magal ali izpreobr-nieuje rimskega cesarja Konstantina Velikega m najdba Kristusovega križa Kadovan Hrastov: n Kal. prosvetno druitvo Se. Oretior v prizori na cvetno nedeljo 1. aprila žalno igro ",alef Dolorosa . Pričetek ob 15. n Romanje na Trsal se vrši letos samo enkrat, in sicer o binkoštili, I. j. v dneh od 20. do 2H. m«]«-Polovična vežnja i/, Maribora do Trsata in nazaj stane 138 Din, i/. Ljubljane 117.50 Din, h N°ve« mesta 80.50 Din, iz drugih krajev temu P"1"?.?, več ali manj, kakor so pač bolj oddaljeni Vsi romarji bodo na posebni'ladji napravili ski-pen brezplačen i/.lel na otok Krk Prijavite ■ čim preje .Sveti vojskiv Ljubljani, PoljensKi m- sfp 10. n Ribnica. Občni zbor živinorejske in Pr.cs j' rejske zadruge se bo vršil v dvorani llranilmre posojilnice v liibnici. V slučaju nesklepčnosti bo vršil drugi občni zbor pol ure pozneje z jj" dnevnim redom in na istem kraju ter bo »Klel pravomočno ob vsakem številu članov. Kamgarn za moške obleke R. MIKLAUC se dobro kupi pri • pri ŠKOFU • L3UBL3ANA Trboveljski cement vsak dan svež, v papirn. vrečah in traverze: Fr, Stupica SS u. nvnrlll ima Hran- in P°soi' P" Sv' •'•"i'1 prOOdj ob ju ž žel. POSESTVO, obstoječe • iiiv travnikov, sadonosnikov, gozdov in vino-" .' vsega skupaj 7 oralov. Hiša je novozidana ,'rto'sD poslopjem. Posestvo je oddaljeno četrt ure cd kolodvora Sv. Jurij. Kupni pogoji zelo ugodni. I ust do ust gre govo-jrica, da si prihru-juite ogromno de-I narja in dobite robo I najboljše kakovosti, |ako pišete takoj po ^veliki ilustrovani ....................., cenik čez Škarje, iHiTirižliikc. britve, brivne aparate, harmonike, gramofone, gosli, tainburice, fotografsko aparate, ure, parfume, ran o pusodo, nože, žlice, denarnice, nahrbtnike, vžigalnike, dežnike, robce, naramnice, perilo, ževlje, klobuke, nogavice, obleko in mnogo drugih koristnih predmetov, na veletrgovino Ii. STERMECKI, Celje štev. 1». — Naročila ičez 500 Din prosta poštnine. Cenik zastonj!^ KAŠELJ in druge bolezni CIMBftFiFIM" zdravi naj