Poprečnlna v gotovini plačana. Narodni Gospodar GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI, V LJUBLJANI, DNE 15. FEBRUARJA 1924. TISK ZADRUŽNE TISKARNE V LJUBLJANI. 1 I ,£§•2 1 i 8 m i m 1 lg 1 I W^fra §21 jj 1^1 A i Ivan Avsenek-, Vprašanje konzumnih zadrug. — Dr. Basaj: Nazaj k skupnosti! — V *3?8LiSef?3 9 'g£e‘j ■ Naloge živinorejskega okraja. — Vprašanja in odgovo i. — Zadružništvo. — — TT— ----- Gospodarstvo. -------..........=:■ - - - -------------------------- Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 2, I. 1924. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrečno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občen zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Kmetijskega društva v Loškem potoki; r. z. z o. z., se bo vršil dne 19. marca 1924, ob 3. uri pop. v društveni dvorani na Hribu. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje rač. zaključka za 1. 1923. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. .Premem-ba pravil. 6. Čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. Občni zbor Čevljarsko gospodarske zadruge na Dobračevi pri Žireli, r. z, z o. z„ se bo vršil dne 2. marca 1924, ob 1. uri pop. v zadružnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za 1. 1923. 5. Volitev nadzorstva,- 6. Prememba pravil. 7. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Podkorenu, r. z. z o. z , se bo vršil dne 27. aprila 1924, ob 4. uri pop. v zadružni hiši. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1923. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Občni zbor Kous. društva v Št. Jerneju, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 9. marca 1924, ob 3. uri pop. v društveni dvorani. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem očitnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za !. 1923. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občili zbor Hranilnice in posojilnice v Laporju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. februarja 1924, ob 8. uri zjutraj v posojilnični pisarni. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1923. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Slučajnosti. Občni zbor Kmečko delavske hranilnice in posojilnice v Trbovljah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. februarja 1924, ob 3. uri pop. v pisarni zadruge. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1923. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice pri Sv. Jakobu ob Sivi, r. z. z n. z., se bo vršil dne 19. marca 1924. oh 3. uri pop. v hranilničnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in rač. pregledovalcev. 3. Potrjenje rač. zaključka za leto 1923. 4. Volitev a) načelstva, b) rač. pregledovalcev. 5. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. februarja 1924, po prvi sv. maši v cerkveni dvorani. I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo irličelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1923. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva in razsodišča. 6. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Št. Gothar- du, r. z. z n." z., se ho vršil dne 24. februarja .1924, po večernicah v društveni dvorani. 1. Poročilo načelstva. .2. Odobritev rač. zaključka za-I. 1923. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. .4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske nakupovalne in prodajalne zadruge, zveze kmetijskih podružnic politlč. okraja Ljutomer v Radiaciji,' r. z. z o. 'z., sc bo vršil dne 23. februarja 1924, ob 8. uri v "gostilnih Horvat pri Kapeli J. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1923, 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev nadzOrstva. 5 Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Občili zbor Hranilnice In posojilnice v Št. Jerneju na Dolenjskem, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 24. svečanu 1924, ob 15. uri v Društveni dvorani. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1923. 4. Volitev a) fiačelsfva, b) nadzorstva. 5. Predlogi in slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Blokah, r. /. z n. z... se bo vršil dnu 24. februarja 1924, po večernicah v uradnih prostorih pri Fari. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1923. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila, ti. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge za kamniški politični okraj v Kamniku, r. z. z o. z., se ho vršil dne 9. marca 1924, ob 10. uri dop. v telovadnici pri Krištofu. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje rač. zaključka za leto 1923. 5. Volitev nadzorstva, ti. Slučajnosti. Občni zbor Mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. februarja 1924, 'ob 4. uri pop. v Mizarski zadrugi. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1923. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Občni zbor Društvene nabavne zadruge v Ljubljani, r. z. z o. z... se bo vršil dne 28. februarja 1924, ob 21). uri v zadruginih prostorih. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1923. 3. Volitev načelstva. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Občili zbor Mlekarske zadruge v Izlakah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 9. marca 1924, oh 3. uri pop. v mlekarni. I. Poročilo načelstva iu nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1923. 3. Volitev a) načelstva, h) nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Občni zbor Mlekarske nakupovalne in prodajalne zadruge v Prcdosljih, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. februarja 1924, ob 3. uri pop. v mlekarni. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1923. 3. Volitev a) pači l>iva b) nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Sprejemanje in izključevanje članov. 6. Slučajnosti. MflRODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE1* V LJUBLJANI. Člani .Zadruž. zveze" dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12'50 Din. —■ Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15 dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. Ivan Avsctick. Vprašanje konzumnih zadrug. Konzumne zadruge spadajo v razred trgovine na drobno. To je treba najprvo ugotoviti, kajti brez te ugotovitve jim pogosto podtikajo namene, ki niso s trgovino na drobno v nobeni zvezi. Konzumne zadruge so torej gospodarska podjetja, ki se morajo boriti za svoj obstanek in za svoj napredek v svobodni konkurenci s trgovci na drobno. Trgovina na drobno 'pa pri svobodni konkurenci v splošnem dobro uspeva, njen obstoj je torej gospodarsko upravičen. Konzumne zadruge postopajo torej prav, ako se je hočejo polastiti. Da pa dosežejo ta namen, morajo v boju proti trgovcem na drobno predvsem poznati vzroke, zakaj se trgovci na drobno ne dajo ubiti po kateremkoli drugem faktorju. Zatopiti se morajo torej v bistvo trgovine na drobno ter proučiti njen način poslovanja, pojmovati vzroke njenih uspehov ter pravilno oceniti vse izrastke protisocialnega delovanja te panoge. To praktično delo se je pri nas prav pogosto zanemarjalo. Trgovca na drobno so smatrali navadno za oderuha, ki vprid svojim osebnim koristim žrtvuje interese vsakega, ki mu pride pod roke. Včasih je to deloma tudi res, toda bistvo- trgovine na drobno nikoli ne obstoji samo v odiranju in izmozgavanju. Pravi vzroki, ki jamčijo trgovini na drobno za uspeh, ležijo pa čisto drugje. Karakteristični znaki trgovine na drobno obstojajo v tem, da imamo v tej panogi pretežno samo mala gospodarska podjetja, ki so tesno zvezana z osebnimi lastnostmi lastnika samega. Ne dobimo v tej panogi ne kartelov ne koncernov, niti kakih drugih gospodarskih kombinacij. Le redke izjeme od tega splošnega pravila dobimo samo v velikih mestih, kjer so v zadnjih desetletjih trgovska velepodjetja prevzela tudi trgovino na drobno (n. pr. Gcrngros na Dunaju). Rekli smo : tipične prikazni v trgovini na drobno s O1 mala gospodarska podjetja, ki v njih lastniki igrajo največjo vlogo s svojo osebnostjo in s svojim delom. Uspehi trgovine na drobno temelje torej pretežno le na osebnih zmožnostih malega trgovca in to so predvsem pridnost, podjetnost, vztrajnost, smisel za potrebe najbližje okolice ter gibčnost. Samo oni trgovec na drobno uspeva, ki ima te lastnosti v večji ali manjši meri. Tudi oderuštvo in izmozgavanje nista mogoča, če ni zgoraj navedenih predpogojev v osebnosti trgovca samega. Konzumne zadruge se morajo torej v boju za svoj obstanek boriti že takoj od začetka z neenakim orožjem. Njim manjka osebnosti malega trgovca. Ta osebnost je v konzumnih zadrugah razdeljena med odbor in uradništvo, torej na več ljudi. Jasno- pa je, da taka porazdelitev osebnosti trgovca na drobno ni v korist konzumnim zadrugam. Te morajo torej gledati, da ta nedostatek po 2 možnosti odpravijo, popolnoma odpraviti ga namreč nikoli ni mogoče. Zato konzumne zadruge tudi nikoli ne bodo mogle popolnoma izpodriniti privatnega trgovca na drobno. Odpravijo ga pa lahko deloma, toda le potom dolgotrajnega in napornega vzgojnega dela med zadružniki. Najprvo je treba, da pridejo ljudje do prepričanja, da so konzumne zadruge potrebne. Predno pa pride človek do tega prepričanja, je pa treba, da dolgo o tem premišljuje in da se tako daleč poglobi v sedanji sistem trgovine na drobno, da mu stopi ta potreba živo pred oči in da je pripravljen zanjo žrtvovati tudi del svojih interesov. Človeka pa ne moreš pripraviti do tega samo z agitacijo v negativni smeri, t. j. da mu kažeš samo na izrastke trgovine na drobno kot so izmozgavanje, oderuštvo, sebičnost itd. Treba mu je predvsem podati jasno sliko o tem, da trgovec na drobno obstoja samo na podlagi takih lastnosti, ki jih ima vsak človek, in da za njegov gmotni uspeh niso potrebni posebni talentje. Treba je ljudem razložiti, da bogati trgovec na drobno samo vsled svoje lastne vztrajnosti, marljivosti in podjetnosti in da te lastnosti niso samo, rekli bi, monopol trgovca na drobno, nego po navadi lastnina vsakega vsakdanjega človeka. Treba jim je razložiti delo, da se isti uspehi, ki jih doseže trgovec na drobno s svojo osebnostjo, dajo doseči ravno tako s skupnim delom seveda samo takrat, kadar nosilci tega skupnega dela sodelujejo ravno na tak način, kot to dela trgovec na drobno sam zase. Če je človek enkrat prepričan o potrebi konzumne organizacije, potem mu ni težko dopovedati, da bo tudi on moral pri skupnem sodelovanju napeti vse svoje duševne sile, t. j. predvsem pokazati vztrajnost, marljivost, gibčnost in podjetnost, če hoče, da bo njegovo delo res prineslo organizaciji koristi. Za konzumno organizacijo je potrebno torej najprvo vzgojnega dela, kajti samo na tej podlagi se da ustvariti solidno gospodarsko delo. To vzgojno delo pa mora imeti tudi svoj namen, ki pa ne sme biti samo idealen nego mora biti tudi v skladu z razvojem sedanjega kapitalističnega gospodarstva. Ravno to je najbolj važen problem pri zadružnem vprašanju. Če pogledamo razvoj narodnega gospodarstva tekom zadnjih stoletij, moramo na prvi pogled ugotoviti, da se gospodarski sistemi ne menjajo čez noč. Vsak gospodarski sistem nosi že v svojem ogrodju začetke in podlago onega gospodarskega sistema, ki mu bo sledil. Vzemimo n. pr. samo razmerje med fevdalnim in kapitalističnim gospodarskim sistemom. Ko je bil fevdalni gospodarski sistem še v polnem razcvetu, iso' se že pokazali prvi obrisi sedanjega kapitalističnega sistema. Že v fevdalnem gospodarskem sistemu so se zbrala v posameznih rokah velikanska bogastva, ki so samo še čakala svobode v gospodarstvu, da stvorijo, osnovo in dajo najbolj značilni odtis novemu gospodarskemu sistemu. Zgodovina narodnega gospodarstva nam poroča o velikanskih premoženjih, ki so se nabrala v posameznih rokah po odkritju Amerike v vseh večjih trgovskih mestih zapadne Evrope. Vsa ta bogastva so čakala na 18. in 19. stoletje, ki sta jim s tehničnimi liznajdbami in s svobodo v produkciji dala svobodno pot, da se razvijejo v kapitalistična velepodjetja. Fevdalni gospodarski sistem pa ni samo omogočil kljub svojim nazorom zbiranje velikih bogastev v posameznih rokah, ampak tudi ni delal ovire onim gospodarskim nazorom, ki so približno od leta 1750 naprej oznanjevali v bolj ali manj jasni obliki novo periodo t. j. svobodo v gospodarskem življenju. Dela klasične literature o narodnem gospodarstvu nam o tem podajajo dosti zgledov. Kratko povedano : fevdalni gospodarski sistem je v svojem lastnem ogrodju ustvaril na eni strani velika ♦ — 19 — bogastva, na drugi strani pa odprl napol vrata svobode privatni podjetnosti in ji tako omogočil, da si že takrat nabere dosti izkušenj za vpeljavanje in izvajanje kapitalističnega gospodarskega sistema. Ta pa je zmagal tako hitro, samo radi tega, ker mu je njegov predhodnik v bistvu že davno ustvaril oba najbolj važna predpogoja : veliko kapitala y posameznih rokah in ne majhno izkušenost privatne podjetnosti v vseh važnih produkcijskih panogah. Ravno nasprotno sliko pa nam da bolj-šcviški poizkus na Ruskem. Boljševiki so hoteli kar čez noč prevesti kapitalistični gospodarski sistem v komunističnega. Spodletel jim je pa ta načrt iz dveh bistvenih razlogov. Na eni strani jim je zmanjkalo kapitala, pri čemur so imeli še to nesrečo, da njegove važnosti niso dosti v poštovali in da so v začetku uničili še precejšen del onega relativno majhnega kapitala, ki so ga ugrabili ruskim kapitalistom. Na drugi strani pa v njihovih vrstah niso imeli skoraj nikogar, ki bi imel izkušnje v vodstvu produkcije. Čeprav so njihovi vodje 'pazno zasledovali v teoriji kapitalistični razvoj v Evropi in Ameriki prav do zadnjega dne, so ga vendar pojmovali samo v teoriji, v praksi ga pa ni znal uporabiti nihče. Ravno zato ker so imeli na tem Polju veliko premalo izkušenih ljudi, so vsi njihovi gospodarski načrti tako hitro propadli. To sta samo dva vzgleda. Treba je pa, da se vrnemo nazaj k predmetu, katerega smo se lotili. Tu moramo najprej p o vd ar ja ti ž-e itak znano dejstvo, da kapitalistični gospodarski sistem ni zadnja faza v razvoju narodnega gospodarstva. Že se kažejo temni obrisi novega gospodarskega sistema, ki temeljijo predvsem na delitvi p o d j etnik o v e g a dela. Povdarjam : delitvi podjetnikovega dela in ne morebiti poglobljeni delitvi dela na splošno. Delitev podjetnikovega dela se izraža predvsem v tem, da po- samezna zasebna podjetnost ne mote več obvladati vsega dela, ki ga zahteva podjetje, nego da se zahteve podjetja glede podjetnosti razdelijo na več oseb. Podjetja, kojih usoda leži samo na osebnosti enega samega človeka, izginjajo, nadomestujejo jih podjetja, kojih vodstvo leži v več rokah. Posamezni podjetnik je vedno manj neomejen gospodar svojega podjetja, deliti mora vodstvo z drugimi ; nasprotno se pa tudi on sam udeležuje vodstva drugače čisto tujih mu podjetij. Podjetnikova iniciativa se v njegovem lastnem podjetju vedno bolj omejuje, zato pa sega na drugi strani vedno bolj v drugače njemu tuja podjetja. Neke vrste proces podružabljenja se torej vrši že pred našimi očmi, seveda je še bistveno nasproten socialističnim nazorom, kajti njegova vodilna misel je še vedno osebna korist. Toda mi moramo računati s takimi dejstvi, kakršna so. Pri tem počasnem načinu podružabljenja pa moramo zopet ugotoviti to, kar smo že ugotovili po razmerju med fevdalnim in kapitalističnim gospodarskim sistemom, to je : tudi prihodnji gospodarski sistem si nabira na eni strani velika bogastva, ki sedaj niso več privatna lastnina posameznih oseb, nego skupna last trgovskih družb vseh mogočih vrst, in skrbi za to, da ima v svojih vrstah ljudi, ki imajo skušnje v vseh panogah moderne produkcije. Ako si torej hoče zadružna organizacija (pri tem ne mislimo samo na konzumne organizacije) zagotoviti dosedanji obstoj in pridobiti večji delokrog, mora vpoštevati ta dva faktorja, ki sem jih že tolikokrat omenil v tem članku : potrebni kapital in izkušnje v produkciji, oziroma bolj splošno povedano : v gospodarjenju. Ti dve dejstvi mora vpoštevati tudi konzumna organizacija. Tudi ona mora razpola- 2- gati s kapitalom in .si vzgojiti za trgovino na drobno izkušene ljudi. Ta dolžnost je tako važna, da stopijo v ozadje vse druge naloge, ki jih ima konz. organizacija. Tu zadenemo predvsem na nalogo, ki jo po navadi Sinatrami za najvažnejšo : da je konzumna organizacija najprvo za to tukaj, da pomaga ljudem. To je gotovo čisto lepa naloga, toda ne da se trajno doseči, dokler nima konzumna organizacija dosti lastnega premoženja in ne dosti izkušenih ljudi za svoje vodstvo. Ne-obhodno potrebno je, da ponovno in ponovno povdarim: konzumna organizacija mora najprvo skrbeti za pravi temelj svojega lastnega obstoja, potem šele sc lahko spusti v to, da premišljuje, kako naj pomaga ljudem. Praktično povedano : zadružniki morajo najprvo pomagati zadrugi, da si napravi svoje premoženje in si tako zagotovi obstoj. Dokler nima zadruga lastnega premoženja, živi od dolga in jo lahko prekucne vsaka tudi majhna gospodarska burja. Vzgledov za to imamo žalibog že več kot preveč v naši domači zgodovini zadružnega gibanja zadnjih par desetletij. Dokler zadruga nima dosti lastnega premoženja, zadružniki nimajo pravice, da dobivajo od nje večje ugodnosti kot pri privatni trgovini. Oni morajo, ako jim je blagostanje zadruge pri srcu, toliko časa žrtvovati del svojih osebnih interesov, dokler ne pripravijo zadruge do lastnega premoženja. Seveda, če povdarjam vedno to »lastno zadružno premoženje«, se ne sme sklepati, da ta faktor zapostavljam onemu drugemu, ki sem ga zgoraj omenil kot prvega : vzgoji izkušenih voditeljev posameznih zadrug. Ta faktor je ravno tako važen kot zadnji. K sklepu moramo pripomniti še tole. Naša davčna zakonodaja gleda na rezerve zadružnih organizacij (in te tvorijo bistveni del zadružnega premoženja) z istega vidika kot na rezerve drugih privatnih podjetij. To pa je popolnoma napačno. Rezerve privatnih podjetij služijo na koncu koncev samo osebnim interesom podjetnika, ki jih prej ali slej v svojem lastnem interesu ali pusti v produkciji ali pa konsumira. Zadružne rezerve pa imajo čisto drug namen. In ta je, da ustvarijo zadružno premoženje, ki ostane vedno skupna last in od katerega imajo vsi enako korist. To zadružno premoženje sc mora gojiti in povečavati ne samo s stališča zadružnega gibanja kot takega, nego tudi s splošno gospodarskega stališča. Mi se nahajamo v začetku prehoda iz kapitalističnega gospodarskega sistema v nov gospodarski sistem, kojega karakteristični znak bo : podružablje-nje kapitala in podjetnikovega dela. Zadružno premoženje je tudi ena vrsta takega po-družabljenja in čim več ga bo, tem manj bolesten bo v socialnem oziru prehod v nov gospodarski sistem. Zato bi davčna zakonodaja morala rezerve v zadrugah osvoboditi davkov ter ustvariti take zakone, ki bi onemogočili, da bi se te rezerve malomarno uničile' ali prešle v privatno last. Dr. Basaj. Nazaj k skupnosti! Organizacija je moč. Če smo združeni, če držimo skupaj, smo močni. Kolikokrat srečavamo v življenju to izkušnjo ! Kolikokrat slišimo to geslo v najrazličnejših oblikah, ob najrazličnejših prilikah, za najraz- ličnejše potrebe in za vse sloje. »Proletarci vseh dežel, združite se !« kličejo delavski voditelji. »Sloga jači, nesloga tlači !«, je nauk zgodovine vseh narodov. »V združenju je moč«, kličejo različne stanovske organizacije, katerih namen je ščititi stanovske koristi in izboljševati gmotne in moralne razmere stanu. »Eden za vse, vsi za enega«, poudarjajo na vzajemnosti osnovane združile gospodarskega, pridobitnega značaja. Priznati moramo, da slovensko ljudstvo zna ceniti skupnost v politiki, kjer je njen neposredni uspeh ob shodih in volitvah takoj viden in ga je mogoče celo v številkah natančno ugotoviti. Priznati moramo, da je tudi pri kulturnem delu skupnost prišla na dober račun in je v marsikaterem oziru delo prosvetnih organizacij, njih ozko sotrud-ništvo in mogočni skupni nastopi naravnost vzorno, posnemanja vredno. Priznati moramo naposled, da je tudi stanovska skupnost Prišla pri Slovencih na svoj račun in je ljudstvo v glavnem organizirano v strokovnih zvezah, obrtniških zvezah, kmetskih zvezah, drugi poklici v raznih organizacijah in udru-ženjih, kot n. pr. javnih nameščencev, zasebnih nameščencev, učiteljev, trgovci v gre-mijih, svobodni poklici v zbornicah i. t. d. Priznati pa ne moremo, da Slovenci upoštevamo v zadostni meri skupnost v gospodarstvu. V gospodarstvu se še držimo nauka : »Vsak za se, Bog za vse«. V gospodarstvu smo še pod jarmom individualističnega, vse razdružujočega liberalizma. Dr. Krek nam je nekoč povedal in tudi nekje zapisal, da se sami ne zavedamo, kako smo še prožeti z liberalizmom. Da, skozinskoz prožeti z liberalizmom smo v gospodarstvu. In ako se nam Predlaga gospodarska skupnost, kooperacija, odgovarjamo s prislovico »V španoviji še pes pogine«. Naši predniki so gradili skupno številne, mnogokrat mogočne cerkve ; mi zahajamo še vanje skupno molit, a naše glave in našega srca se je polastila sebičnost 'n dobičkaželjnost. hči kapitalizma, ki ga je rodil materialistično-liberalni nauk. Še govorimo o sosedih in sosedstvu, ali gospodarnega sosedstva več ni, ker so ga ločile mejo individualističnega, na goli sebičnosti zgra-jenega prava. Sosedi so postali le še meja- ši, ki se prepirajo in pravdajo za meje. Še imamo družino, ali tudi družino je že razjede! liberalizem, da je ostalo le še sorodstvo, gospodarsko skupnost družine pa ubija dedno pravo, izročilne pogodbe in boj za visoke dote. Na pogrebščinah družinske gospodarske skupnosti, na zapuščinskih razpravah so postali redni pog1. ci dragi pravni zastopniki, odvetniki in notarji. A o rodbinski zadrugi že davno ni pri Slovencih ne duha ne sluha. To ni zdravo, to ni dobro. Ta gospodarska razdrobljenost in osamljenost nas slabi. Pomanjkanje gospodarske skupnosti je vzrok slabosti, vzrok gospodarskega zastoja, ako ne nazadovanja. In zato je dr. Krek v svojih »Crnih bukvah kmečkega stanu« pisal s tako ljubeznijo o zdravi s 1 o-v a n s k i r o d b i n s k i o r g a n i z a c i j i, t. j. o r o d b i n s k i z a d r n g i. Od nje je upal najboljše za Bolgare. V njej je videl moč in obstoj za hrvatskoga seljaka, ki je tri ve-kove močil s svojo krvjo in gnojil s svojimi trupli rodbinsko, zadrugino zemljo. Toda tujci Mažari in Nemci so mu s svojo zakonodajo uničili to rodbinsko zadrugo, to gospodarsko skupnost, da se polastijo polagoma njegove zemlje. V 'gospodarski skupnosti rodbinskih zadrug je gledal dr. Krek najtrdnejši jez proti uboštvu in proletarstvu. V njih se je držalo staro slovansko načelo, da mora mož preživljati ženo, kar je zabranjevalo velike dote, ki so eden iz vzrokov negospodarskega zadolževanja. Zadruge so obvarovale posameznika osamljenosti. »Gorje samemu ! zakaj če pade, ga nima, da bi ga vzdignil«. Osamljenost, sebičnost, obup, krutost, nravna propalost vse so v zvezi. V rodbinskih zadrugah pa je cvetela nravnost. Kar je zadruga potrebovala, se je pridelovalo doma. ali vsaj v domači deželi. Dobro so živeli v zadrugah. Mesa in belega kruha ni manjkalo. Pravd je bilo mnogo manj. Vza- jemnost je premagovala prepire. Vse dolžnosti so se lažje in bolje izpolnovalc v zadrugah nego se sieer, naj si bodo verske, državljanske ali družabne. In Slovenci smo še tiste bore sledove, ki so nas spominjali na gospodarsko skupnost rodbine, vasi in občine, tiste skupne »gmajne«, pašnike, dobrave, loke, ozare, planine i. t. d. še to smo hiteli razdeliti, razkosati in s tem v njihovem gospodarskem pomenu oslabiti, ako ne uničiti. Potrebno se nam je zdelo pogledati nazaj v zgodovino. Zakaj zgodovina je najboljša učiteljica. In zgodovina nas uči, da so naši dedje poznali gospodarsko skupnost v rodbinski zadrugi ter v občinskem oz. vaškem premoženju in da jim je bila ta skupnost v veliko korist, gmotno in nravno, kakor je dandanes pomanjkanje gospodarske skupnosti v gmotno in nravno škodo ljudstvu. »Osamljenost, sebičnost, obup, krutost, nravna propalost — vse so v zvezi«, tako je zapisano in tako je v življenju. Zgodovina pa tudi glasno kliče »Nazaj k skupnosti«, ker nam prinaša pred oči vso bedo in vse nesreče, ki so slovensko ljudstvo tlačile radi gospodarske razdrobljenosti in osamljenosti. Zadolženost posestev, cvetoče ode-ruštvo, moderna tlaka oderuhom, gostilničarjem in trgovcem, popolno pomanjkanje strokovne izobrazbe in zato popolno pomanjkanje napredka. Res je bil v scdemsetih in osemdesetih letih utemeljen strah, da bo kmetski stan propadel. In zgodovina nas naposled uči, da je v najhujši stiski prišla pomoč in rešitev zopet z gospodarsko skupnostjo, s pridobitnimi in gospoda r-s k i m i z a d r n g a m i. Skupnost rodbinskih zadrug in srenjske-ga premoženja nam za današnje gospodarske razmere in potrebe nadomestuje gospodarska skupnost, ki jo imamo v pridobitnih zadrugah. Trideset let zadružnega dela in za- družnih izkušenj dovolj jasno govori, da so ravno one rešile kmetski in obrtni stan v največji stiski, da so pomagale k gospodarskemu napredku s kreditom, stroji in drugimi sredstvi kmetu in obrtniku, da so kmetu in obrtniku skoro edino zadruge nudile vsaj nekaj strokovne izobrazbe, da so se v zadrugah ustvarila skupna premoženja, ki služijo v občo dobrobit, in ako po vojni naše gospodarstvo zopet peša, ako prihajata kmet in obrtnik v vedno težavnejši položaj, ali ni v veliki meri temu vzrok dejstvo, da zadružna skupnost po vojni silno pojema, da do-bičkaželjnost in sebičnost izpodrivata in ubijata smisel za skupnost, zadružno zavest ? K tej skupnosti pa nas ne navaja le spoznanje, da v skupnosti dosežemo večji gospodarski uspeh; k tej skupnosti nas vodi in n a s m o ra voditi naše k r š č a n-sk-o prepričanje. Ali ni temeljni nauk Kristusov : »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe !« To je bila največja duhovna revolucija vseh vekov ; to je bila za poganske narode velika luč iz vzhoda. In ali nam ni bil ta nauk oznanjan in nam ga še danes oznanjajo zato, da ga izpolnujemo v življenju, v delih, ne le z besedo, v gospodarstvu torej v prvi vrsti. Zavedati se moramo, da mora biti naša vera vera del ne pa besed, da moramo biti kristjani v delavnik in v svojem gospodarstvu, ne pa le v praznik in v cerkvi. Gospodarstvo ni indiferentno, gospodarstvo ni ločeno od etičnih načel. Ali je krščansko ali je pogansko, to je odvisno od tega, ali upoštevamo nauk ljubezni do bližnjega v gospodarstvu. — I. Rutinami, urednik prvega zadružnega lista na Angleškem in pristaš krščanskih socialcev, je označil zadružništvo tako-le : »Zadružništvo je nov pot za izpolnjevanje božje zapovedi, ki pravi : Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«. in poglejmo najčistejšo zadružno obliko, hranilnice in posojilnice raiffeisenovega sistema ! Že njihov postanek temelji na krščanstvu, na dobrodelnih" društvih, iz katerih so se razvile. Raiffeisen je ponovno poudarjal, da so vsi oni, ki pri zadrugi sodelujejo, dolžni sodelovati radi ljubezni do bližnjega. To ljubezen vršijo na delu vsi člani, ki jamčijo neomejeno s celim svojim premoženjem, čeprav se jim ne deli nikak dobiček ; to ljubezen vršijo še posebej člani načelstva in nadzorstva, ki imajo odgovorno nalogo vodstva > zastonj za božji Ion« ; to ljubezen naposled tudi vršijo oni, ki svoje prihranke, svoj denar vlagajo. Lepo je dr. Korošec zapisal o dolžnosti takih ljudi, naj vlagajo v hranilnice in posojilnice, ne pa v banke. »Ako ti je Bog blagoslovil Tvoje gospodarstvo, da imaš odvišen denar, ne odženi tega blagoslova od svoje hiše s takim nebratskim ravnanjem«. *) Omeniti moramo še velik pomen te s k u p n o s t i s social n ega stališč a. Raiffeisen je zahteval brezplačno delo članov uprave. Imel je pri tem v vidu, da bodo vzeli to upravo in vodstvo nase uradniki na deželi, duhovniki in učitelji. To brezplačno, častno in zaupno delo je velikega pomena radi tega, ker zbliža inteligenco na deželi s prebivalstvom, ker odstrani prepade oz. celo sovražnost, ki bi sicer vladala napram inteligenci. In če pogledamo hranilnice in posojilnice po Slovenskem, koliko župnikov, koliko kaplanov vrši odgovorno službo voditelja hranilnice in posojilnice in zraven še neplačanega knjigovodje ! In kakor ima ljudstvo do teh nesebičnih prijateljev zaupanje v dušnih težavah v spovednici, tako ga ima tudi v' gospodarskih težavah v hranilnici in posojilnici. Kolik blagoslov jc za ljudstvo požrtvovalnost takega voditelja, takega prijatelja ! *) Dr. Korošcev članek »Kmet proti kmetu« v I. številki Nar. Gosp. 1924. Socialni pomen te zadružne skupnosti moramo vpoštevati zlasti pri delavskem zadružništvu, kar so povdarjali že krščanski socialci na Angleškem. Proletarizirana družba posebno v industrijskih državah se deli v dva neenaka tabora : v peščico kapitalistov in milijonske mase proletariata, ki pravijo, d a n i m a j o ničesar izgubiti raznu verig. Ti milijoni nemaničev strašno občutijo neenakost in s sovražnimi očmi gledajo bogastvo podjetnikov, čakajoč samo, kedaj bo prišel veliki d n, da z u d aro n z revolucijo zvržejo jarem kapitalizma in si vzamejo »kar jim gre po božjih in človeških pravicah«. Tako urejena družba je kakor vrtovi na vulkanu : v neprestani nevarnosti, da bodo uničeni od izbruha. Dokler še nismo prišli oz. dozoreli do socializacije, mora proletariat imeti vsaj nekaj, kar ga veže (poleg razrednega sovraštva), kar mu izboljšuje gmotne razmere in mu daje vsaj nekaj stalnosti. In to je gospodarska skupnost, ki si jo delavci ustvarijo V svojih delavskih kon-sumih, s čemer postanejo delavci ne le samim sebi trgovci, ampak tudi tovarnarji in poljedelci. Ustvarijo si lastna podjetja, veliko gospodarsko organizacijo trgovine, pro-izvodstva in prometa, ki postane država v državi, kakor je lep vzgled angleška kon-sumna zadružna organizacija, ki se je razpletla čez cel svet in v katere trgovskem območju sobice nikoli ne zaide. (Ima lastne plantaže na Ceylonu, lastne farme v Cana-di, lastne parnike i. t. d.). In kar je še važnejše in kar je izkušnja že potrdila, v zadrugah edino bo delavski stan imel priliko pridobiti si komercialno, tehnično in moralno usposobljenost za vodstvo socializiranih podjetij. Kakor je rusko delavstvo dokazalo svojo nesposobnost, tako se angleško delavstvo pripravlja za socializacijo in bo moglo s ponosom reči v odločilnem trenutku, da je zrelo in preizkušeno za vodstvo tudi največ- jih podjetij. Kdor na socialna vprašanja gleda resno, ta ve, da je z revolucijo še zelo malo pridobljenega, ta ne veruje v revolucijo, ampak v pot socialnih reforem, pri čemer se mora delavstvo v lastni gospodarski skupnosti pripravljati tehnično in moralno za naloge, ki mu jih bo naložila socializacija. Tako so gledali na ta vprašanja k r-š č a n s k i >s o c i a 1 c i na Angleškem, ki niso bili strankarski politiki, temveč plemeniti možje, ki so vse svoje znanje in vpliv posvetili povzdigi ljudske prosvete in razširjanju zadružništva. Kingsley, eden najbolj znanih, je n. pr. pisal : »Satan šepeta človeku neprestano na uho lepe besede o koristi nenadnih radikalnih prememb, o tem, da je treba zrušiti nebo in zemljo ; zelo sc pa čuva istim ljudem govoriti o tem, da mora vsakdo najprej pri sebi začeti in sebe reformirati ; kajti dobro ve, da bi z istim trenutkom izgubil svoj vpliv na ljudi«. Na koncu še nekaj'radi ugovorov, ki jih je preveč, da bi jih mogel vse zavrniti, ker jih narekuje zelo iznajdljiva-sebičnost. Prvi in menda poglavitni bo tale : »To je vse lepo, vse idealu o. Ampak ljudje niso idealni, niso angeli !« - Z očitkom idealizma se hoče danes ubiti vse, kar je lepega in dobrega. In če hočete, ljudje so hudiči ljudje so angeli, za kar jih napravite ! Verujemo pa in to dokazuje zgodovina, da se človeštvo dviga in pada, kakor ima pač učitelje in voditelje in zato ne smatramo dela za ljudsko prosveto in ljudsko vzgojo za brezpomembno, temveč za najbolj pomembno, za najbolj važno. Kakor velja v fiziki zakon, da nobena energija ne gre v izgubo, tako trdimo, da nobeno nesebično delo za skupnost ne ostane brez vpliva na človeško družbo. In če ne vidimo takoj uspeha, nas ne sme obvladati malodušnost. Imeti moramo trdno vero v moč dobrega, v moč pošte- nja. Ce zrno ne skali takoj, če plod počasi zori, opašimo se s potrpežljivostjo in vztrajnostjo po geslu ročdalskih pionirjev : »Delaj in čakaj !« Čakaj in veruj, da bo plod tvojega dela dozorel. Drug važen ugovor proti skupnosti je ta, da se v skupnem gospodarstvu u b i j a o z. vsaj slabi privatna i n i c i a t i-va, ker manjka glavni motor — interes n a u s p e h u , kakršen je pri privatnem podjetniku. Proti temu povdarjamo, da interes na uspehu (ki daje pobudo) obstoji in sicer za vse člane dotične skupnosti. Razlika je le v tem, da ni tako evidenten kakor je pri privatnem podjetniku in da včasih ni za vse člane enak, včasih celo za nekatere člane navidezno odpade. Ravno radi tega pa zahteva taka gospod, skupnost zelo razvit socialen čut in veliko socialno d a 1 e k o v i d no s t. Delavci, ki so člani produktivne zadruge, gotovo ne čutijo tistega interesa na zadružnem podjetju kakor ga ima privatnik na svojem podjetju ; ali gotovo pa je tudi in to nam praksa potrjuje, da niso napram svojemu zadružnemu podjetju tako pasivni kakor delavci v privatnem podjetju, nasprotno, da z vzgojo in pojasnjevanjem dobijo ljubezen do zadruge, uvidevajo potrebo investicij in ne zahtevajo delitve dobička, imajo sami vest in poštenje do zadruge in isto zahtevajo od drugih članov, vidijo, da je zadruga dobrotnik ne le njim, ampak bo tudi bodočim rodovom, gledajo v njej takorekoč svoje podjetje. Z vzgojo rodov v tej smeri dobijo polagoma zavest, da je to (alikvotno seveda) njihovo podjetje in vso iz take zavesti izvirajočo pobudo. Dri trajni smeri vzgoje in izobrazbe k skupnosti bomo našli vedno manj takih, ki se bodo izgovarjali : »Zakaj pa bi moral ravno jhz delati za skupnost; zakaj pa ne drugi ?«, temveč se bodo tisti, ki so poklicani, brez izgovorov odzvali. Poklicani pa so vsi. ki imajo dobro voljo, ki imajo sile in sposobnosti. da vodijo. Zadružništvo je torej velike važnosti ne le radi gospodarskih uspehov, ki jih daje skupnost, ampak radi tega z 1 a s t i, ker daje priliko in nalaga dolžno st najsposobnejši m ,. na j m o č- n e j š i m , n a j a g i 1 n c j š i m , n a j p r e-m o ž n e j š i m , da svoje s p o s o b n o-s t i, sile in sredstva ob r a č a j o v korist skupnosti, za občo d o b r o-b i t, one sposobnosti, sile in sredstva, ki bi brez skupnosti pri sebičnosti lahko tisoče zasužnjile enemu mogotcu. Naloge živinorejskega okraja. (Predavanje g. inštruktorja Krištofa pri ustanovitvi gorenjskega pasemskega okrožja 13. februarja 1924 v Škofji Loki.) Vse živinorejske zadruge na Gorenjskem, ki rede rdečo cikasto ali pinegavsko živino, se združijo in ustanove pasemsko okrožje, da po skupno zasnovanem in dobro premišljenem načrtu izboljšujejo in -izpopolnjujejo imenovano pasmo. V dosego tega namena naj se poslužujejo sledečih sredstev : 1. Posvečajo n a j v e č j o pozornost strok o v n e m u p o u k u. Pri vseh živinorejskih zadrugah naj se prirejajo praktični živinorejski tečaji odnosno predavanja o vsem, kar se nanaša na umno živinorejo. Zlasti naj se predava o odbiri živine za pleme, o plemenski vrednosti čiste pasemske živine, ki jo je mogoče vzgojiti z izbiro najhas-novitejših živali. Nadalje naj se govori o pašništvu, travništvu, pridelovanju krme, o gnojenju, popravljanju hlevov, gnojišč itd. Poleg navadnih rednih predavanj naj se vrše v zimskem času večdnevni živinorejksi tečaji z razgovori z živinorejci. Slednjič, kadar bo to mogoče, naj se prirejajo zopet praktični živinorejski tečaji. Glede predavateljev je omeniti, da bo treba pridobiti dobre, praktično izvežbane živinorejce za sodelovanje. 2. Glavne s m e r n i c e za izboljševanje p i n c g a v s k e živine naj obstojajo : v zasledovanje najboljše inolznosti in cenene produkcije mleka, v priprosti in naravni vzgoji živine zlasti na paši, s čimer se bo dosegla tudi najcenejša vzreja prirastka. Pri izbiri naj se pazi, da bo živina lepih zunanjih oblik z močnimi, ravnimi nogami ter enotne barve. Tako bodo živali po svoji zunanjosti dobile večjo prikupljivost. ki je v trgovini plemenske živine velike važnosti. Te smernice pa sc morajo pri živini vseli članov živinorejskih zadrug dejansko strogo in stalno zasledovati, da se čimpreje doseže gotov uspeh, zlasti, da bo živina v celem okrožju po barvi, oblikah in lastnostih enotna. 3. Da bo mogoče doseči to enot n o s t živali v celem živinorejskem okrožju, bo skrbeti za enake bike plemenjake v celem okrožju. Biti pa morajo ti plemenjaki od naj-hasnovitejših krav, to je takih, ki producirajo večjo množino mleka z najmanj 3.5% tolščc pri čim manjši porabi krme. Taki odbrani plemenjaki se bodo smeli vporabljati v prvi vrsti za krave članov živinorejskih zadrug. 4. Vse zadruge, včlanjene v gorenjskem živinorejskem okrožju, se morajo obvezati, da bodo vpostavile rodovnike, ki se morajo točno voditi po navodilih in predpisih pravilnika, ki ga danes okrožje sprejme. Brez rodovnikov si sploh ne moremo misliti smo-trenega delovanja v živinoreji. Preiti moramo k resnemu treznemu tozadevnem delovanju, ki obeta največji in najhitrejši uspeh. Delo ni tako težavno. Samo da je smisel in dobra volja zato, pa bo šlo. Največ bodo pridobili člani živinorejskih zadrug pri vpisova- uju živino v rodovnikih, ker sc bodo na ta način najlažje privadili pravilno presojati kakovost živine z ozirom na plemensko vrednost, kar je v današnjem času za vsakega živinorejca potrebno. 5. Da se bodo rodovniki lažje uveljavili se mora vsako leto pri vsaki posamezni živinorejski zadrugi izvršiti krajevno zadružno r o d o v n o p r e m o v a n j c. Tukaj bodo člani zadruge najbolj očito pokazali vsakoletni napredek v živinoreji. Ob enem taka -premovanja spodbudno vplivajo na ostale živnorcjcc, ki se bodo pridružili kmalu zadrugam in sodelovali za izrejo enotne pasme. 6. Poleg rednih vsakoletnih zadružno-rodovnih premovanj, moramo misliti tudi na to, da se priredi vsaj vsaka tri leta o k r o ž n o rodo v n o p r e m o vanj e. Na teh premovanjih ali bolje rečeno živinorejskih razstavah se sme postaviti le v naprej strogo izbrana živina članov živinorejskih zadrug s točnimi podatki o hasnovitosti razstavljenih živali. Tu bi bila prilika medsebojnega tekmovanja posameznih živinorejskih zadrug v napredku in izpopolnjevanju pinegav-ske odnosno rdeče-cikaste gorenjske živine. Najlepša prilika za take razstave bi bili veliki semnji kamor pride mnogo tujcev, da si ogledajo našo plemensko živino in jo even-tuelno nakupijo. 7. V zvezi z razstavami bi se okrožje zlasti brigalo za potrebno propagando in za prodajo odvisne plemenske živine, ki naj po možnosti, ostane v zadružnih rokah. V sv rito propagande bi se od časa do časa izdajali posebni spisi o hasnovitosti rudeeo-ci-kaste živine. Nadalje bi se izdali plakati, ki bi se zlasti na obmejnih postajah razobešali in tako vabili kupec. 8. Pašništvo in naravna vzg o-j a ter reja živine se mora na vsak način pospeševati, ker brez pašništva sploh ne moremo pričakovati uspešne govedoreje. Prvo kar moremo storiti je, da preskrbimo zadrugam za planinske pašnike, kjer so taki na razpolago. Odelek za kmetijstvo naj izroči posestvo Rohež, ki je za pašo urejeno, živinorejskemu okrožju za zmerno ceno v najem. V ostalem pa mora vsaka zadruga, kakor tudi vsak posameznik skrbeti, da pride na ka-koršcnkoli način zadružna živina na pašo. 9. Poleg pašništva naj okrožje tudi skrbi za enotno in ceneno i z b o 1 j š a n j c hi c-v o v , ki naj ustrezajo, kolikor je pač mogoče, naravnim zahtevam živine glede svetlobe, zračenja in notranje uredbe. Vsporedno mora biti urejeno tudi vprašanje tlakovanja hlevov, naprave gnojišč in gnojničnih jam, da se uvede pravilno ravnanje z gnojeni in gnojnico. 10. Pridelovanje redilne jše in boljše kr m e , brez koje ni misliti na dobro molzno živino s ceneno produkcijo mleka in ceneno vzrejo plemenske živine. Krmo, ki jo pridelamo na travnikih in njivah, je smatrati kot glavno krmilo. 11. Končni cilj v živinoreji gorenjskega živinorejska okrožja mora biti, da izrejamo predvsem obilo lepe in sposobne plemenske molzne živine, ki bo prav lahko našla kupca, če se bo skrbelo pravočasno zadružnim potom za propagando naše pasme in za izvoz. 12. Živinorejskim okrožjem pripada tudi skrb, da se ne zanemarjajo ostalih panog kmetijstva. Zlasti je -potrebno obnoviti p r a š i č o r e j o s p r e s k r b o z a d o s t-n e g a števila m r j a š č k o v. Na vsak način pa se bo morala naša prašieorcja prilagoditi bodoči trgovski konjukturi. Rejo Špeharjev moramo na vsak način odsvetovati, ker se ne rentira. Obnesti se more le izreja plemiških prasccV in mesnakov (peršutarjev), ki so v starosti pol do tričetrt leta že godni in običajno ne presegajo žive teže 70 do 90 kg. Te vrste iprašiči se vedno lahko prodajo v inozemstvu, zlasti če se spravi sortirano 'blago skupaj. Da bomo mogli v inozemstvu konkurirati, da bodo naši prašiči prenesli daljše transporte, se bodo morali rediti priprosteje, enostavneje, naravneje in tudi čim ceneje. Le tedaj bodo prašiči sposobni za transport in bomo lahko z njimi konkurirali na vsakem zunanjem trgu. 13. Perutninarstvo sc bo moralo istotako v okrožju enotno organizirati, če hočemo tudi od te panoge nekaj zaslužiti. V tem oziru sedaj še ne obstoja noben enoten načrt. Prodaja jajc in zaklane perutnine v inozemstvu bi lahko donašala lepe novce. Pa tudi z ozirom na naša letovišča bi se izplačalo pečati se vsaj deloma s perutninarstvom. V perutninarstvu je postopati po enakih rejskih ciljih kot pri živinoreji. 14. Največjo skrb pa mora posvečati živinorejsko okrožje tudi zakonodaji, ki se peča s pospeševanjem naše ž i-V i n o r e j e. Zlasti bo pri osnutku novega živinorejskega zakona potrebno sodelovati, staviti primerne predloge ter poskušati uveljaviti naše potrebe. Okrožje naj skrbi, da po narodnih poslancih uveljavi svoje predloge in zahteve. Živinorejska okrožja so poklicana, da tukaj sodelujejo, da sc doseže pameten zakon, ki bo res pomagal in ki ga bo mogoče izvrševati. 15. Skrb okrožij bodi, da se v s a j a v n a sredstva za pospeševanje živinoreje, za o b n o v o p a sme v p o r a b-1 j a jo le i)1 otom živinorejskih z a-d r u g in živinorejskih o k r o ž i j. Tako bodo v te svrhe porabljena sredstva tudi najbolj plodonosno naložena. ib. Živinorejska okrožja bodo morala končno tudi izvesti zavarovanje živili e. Pravila v to svrho so že pripravljena in se bodo v kratkem izdala. a Q B VPRAŠANJA JN ODGOVORI O O O j Vprašanje 5 : Nabavna in prodajna zadruga prosi pri naši posojilnici, da bi ji zvišali kredit. Kako nam svetujete ? Ali naj ga zvišamo, pod kakšnimi pogoji, zlasti proti kakšni obrestni meri ? (lip. v L.). Odgovor : Vaše.vprašanje je premalo določeno, da bi Vam mogli dati točen odgovor, ker zlasti niste navedli, koliko kredita ima že Nabavna in prodajna zadruga pri Vas in kako je ta zavarovan, koliko prosi zvišanja in v kako svrho, ali za investicijo ali za obratni kapital. Damo Vam torej samo splošne smernice. Ni pravilno, da se nabavne in prodajne zadruge naslanjajo samo na kredit hranilnic in posojilnic ter imajo v primeri s'svojim milijonskim obratom naravnost malenkostni lastni kapital in ravno tako malenkostno jam- stvo. Dejstvo je, da nabavne in prodajne zadruge danes delajo milijonske obrate v času riskantnih konjuktur ne na svojo nevarnost, ampak na nevarnost onega, ki jim je potrebni obratni kapital posodil, to je običajno posojilnica. Vso odgovornost za posojilnico in sicer neomejeno s celim svojim premoženjem pa nosijo člani posojilnice. Kaj je posledica ? Vsa nevarnost za poslovanje nabavne zadruge vsled nezadostnega njenega jamstva pade tako na posojilnice in njene člane. Ker je nabavna zadruga kot dolžnik tudi član poso jilnice, jamčijo vsi čl a n i posojil :i i-c e n e o m e j eno kot z a d r u gb p o s o-j i 1 n i č n e čl a ne tudi z a n a b a v n o z a-drugo, dočim jamčijo člani nabavne zadruge same za isto le omejeno, z malenkostnim deležem in s parkratnim zneskom tega de- # loža. To ni .pravilno, to je nezadrnžno. Člani vsake zadruge naj delajo na svojo odgovornost in jamčijo za svojo zadrugo. Člani take nabavne zadruge pa ne jamčijo za svojo zadrugo kot bi morali ; za njihovo zadrugo jamčijo v resnici člani posojilnice, pri kateri ima nabavna zadruga visoko posojilo. Če bi bili slučajno pri obeh zadrugah, pri nabavni in pri posojilnici, isti člani, bi bilo naposled to še odpustljivo. Toda običajno to niso iste osebe. Kaj bi bilo pravilno ? Dve poti sta mogoči : ali da nabavna zadruga svoj obrat toliko skrči, da ji zadostuje poleg lastnih deležev in rezerve le toliko tujega (posojenega) denarja, kolikor znaša jamstvo članov ; ali če ni mogoče obrata skrčiti, je treba deleže in jamstvo, zlasti j a m s t v o, toliko povišati, da je z obojim krit ves kapital, ki ga nabavna zadruga za obrat potrebuje. Edino ako zadruga res krije z vsemi deleži in jamstvom članov potrebni obratni kapital, potem dela na svojo nevarnost in svojo odgovornost, kar je pošteno in zadružno. Da so se nabavne zadruge v taki meri zadolžile pri posojilnicah, ne da bi imele kritje v deležih in jamstvu svojih članov, to je ne-zadružno postopanje, to je zloraba neomejenega jamstva posojilnice, kar se bo prej ali slej maščevalo. To je bil izhod v sili, da so nabavne zadruge mogle začeti poslovati kljub temu, da jim njihovi člani niso dali na razpolago potrebnega kapitala in jamstva. Iz tega pojasnila, mislimo, Vam je jasno, da Vam povišanje kredita nabavni zadrugi odsvetujemo, izračunajte, koliko ima nabavna zadruga deležev in koliko znaša jamstvo, pa ste rta jasnem, koliko kredita morete dovoliti nabavni zadrugi. Ako ga zahteva več, ga morete dovoliti le na osebno poroštvo članov načelstva ali poleg še nadzorstva, tako da je s tem poroštvom kredit zadosti zavarovan. Obrestna mera naj bi bila načelno pri posojilnicah za vse člane enaka, torej tudi za nabavno zadrugo, ki s posojilom postane član posojilnice. Vprašanje 6 : V naredbi o oprostitvi zadrug od plačevanja taks ni ničesar navedeno, da so tudi knjige zadrug oproščene od takse. Ali moramo zadružne knjige po novem predpisu kolekovati z 1 dinarjem za vsak list? (lip. v M.). Odgovor : Prav imate, naredba o oprostitvi zadrug od taks res ne navaja posebej, da so tudi poslovne knjige zadrug od taks oproščene. Zato smo se takoj obrnili na Beograd za pojasnilo. Generalni direktor Dobiček je tajniku Glavnega zadružnega saveza izjavil, da je že iz zakona samega (čl. 95 in 98 srb. zadr. zak.) jasno, da so poslovne knjige zadrug od plačevanja taks oproščene. Naše finančne oblasti tozadevno tudi pravilno postopajo napram zadrugam, katerih pravila odgovarjajo členu 262. fin. zak. Vprašanje 7 : Člani načelstva in nadzorstva naše posojilnice vršijo svoje posle brezplačno, kakor je predpisano v pravilih. Ali velja to tudi za onega člana načelstva, ki vodi vse knjige in je ob enem v uradnih dnevih' blagajnik ? Odgovor : Po rajfajzenovem načelu imajo vsi člani načelstva in nadzorstva opravljati svojo dolžnost kot -b r e z p 1 a č n o čast n o s 1 u ž b o. Toda hranilnice in posojilnice rajfajzenovega sistema so imele za knjigovodske (deloma tudi tajniške in blagajniške) posle nameščenega s stalno plačo takozvanoga »rendanta«. Mi bi ga imenovali lahko knjigovodjo, dasi to ni točno. Ako kak član načelstva opravlja vse knjigovodske in še blagajniške posle, je jasno, da to da pri večjih posojilnicah mnogo truda in vzame mnogo časa. Za tako delo seveda se lahko zahteva in načelstvo lahko dovoli primerno mesečno ali letno nagrado. Vprašanje 8 : Kakšne obresti naj sedaj računamo dolžnikom za posojila, ko nam Zadružna zveza obrestuje navadne naložbe po 8 %, vezane pa celo po 9 in 10 % ? Saj nam več nese, ako naložimo ves denar pri Zvezi kakor pa da dajemo posojila po 6 Z! ali 7 %. In še radi teli obresti se pritožujejo kmetje, da so previsoke.. (Hp. v P.) Odgovor : Zelo prav je, da ste prišli s tem vprašanjem, ker Vam' bom pri tem pojasnil še drugo zelo važno vprašanje. Zdi se mi, da danes pozabljamo (in to se vidi iz vašega vprašanja), e e m u s o u s t a n o v 1 j e-n e lir a n i 1 n i c c i n p o s o j i 1 n i c e , k o-mu imajo služiti. Še v večji meri kot vse druge vrste zadrug so posojilnice za vzajemno pomoč malih ljudi, zlasti kmetov. Pomagati kredita vrednim in sposobnim posestnikom v potrebi s cenenim kreditom, to je bistveni namen vsake posojilnice. Iz tega pa že sledi odgovor na Vaše gornje vprašanje. V prvi vrsti morate izpolnjevati svoj bistveni namen : dajati sposobnim in vrednim posestnikom v potrebi kredit po nizkih obrestih. Pri tem pa se morate držati zelo važnega pogoja : kredite morete in smete dovoljevati le v mejah likvidnosti. Zakaj ? Pogoj, da bodo vlagatelji nosili k Vam denar (prihranke, prislužek, dedščine in dr.) je ta, ako Vam z a u p a j o , ako imajo vero, da jim vložen denar na vsakokratno zahtevo takoj izplačate. To pia boste mogli izpolniti, ako imate vedno en del (vsaj eno četrtino če ne eno tretjino) vlog ne sicer v blagajni, ker bi tu Preveč izgubljali na obrestih, ampak kot naložbo pri Zadružni zvezi. To naložbo vsak čas lahko dvignite in zahtevane vloge izplačate. Da vsak čas lahko izplačate vlagatelju na.zahtevo njegovo vlogo ah (kot pravimo) da ste likvidni, to je pogoj zaupanja vlagateljev in zaupanje vlagateljev je pogoj de- lasposobnosti in obstoja Vaše posojilnice. Skrb za likvidnost je torej ravno tako Vaša dolžnost kakor skrb za cenena posojila članom. Brez enega ni drugega. Vaše vprašanje pa ob enem kaže nekaj posebnega. Veste, da. bi več zaslužili, če enostavno vse naložite pri Zvezi in tega ne storite, temveč dajete posojila po nižjih obrestih nego jih dobite pri Zvezi, članom v potrebi. To kaže na Vašo zadružno vest in zavest. Sami dobro čutite, kaj je prva Vaša naloga : p o m a g a t i č Ta n o m v potrebi s c e-n c n i m k r e d i t o m , ne pa delat i d o-biček. Povdarjamo pa, da boste članom v resnici pomagali le tedaj, ako jim preskrbite kredit po nizki obrestni meri. Vedeti morate namreč to, kar je splošno dognano : da kmetsko gospodarstvo kredita z visokimi obrestmi sploh ne prenese, ker ni toliko ren-tabelno,.ker kmet obresti ne more prevaliti na konsumenta kot jih drugi stanovi. Naš čas pa trpi na enem velikem zlu : na nečloveško visoki obrestni meri, do katere je privedla brezobzirna konkurenca in oderuštvo bank. Kmet se bo v teh razmerah mogel vzdržati le, ako bodo njegove posojilnice ostale čim dalj od tega strašnega vrtinca in bodo kljub vsemu naporu bank znale vzdržati nizko obrestno mero. Vprašate, zakaj pa Zadružna zveza daje take visoke obresti za naložbe. Prvič, ker potom lastne Zadružne gospodarske banke pride do višjega obrestovanja svojega denarja nego prej, ko je bila vezana na razne tuje .banke. Drugič, ker hoče s to visoko obrestno mero za naložbe ravno omogočiti posojilnicam, da ohranijo za posojila kmetom nižjo obrestno mero. Tretjič ker na ta način dobijo posojilnice za naložbe pri Zvezi nekaj več obresti, da morejo tudi svojim vlagateljem primerno zvišati obresti in tako pritegniti več vlog. Naposled hoče Zveza s temi obrestmi pomagati, da lažje zmagujejo dra- go režijo in šc nekaj zbirajo v rezervni zaklad, oz. odpisujejo vojna posojila. Zgrabil sem za to vprašanje in dal primerno dolg odgovor, ker vse naše gospodarstvo trpi na visokih obrestih. Nekdo jih je imenoval »hudičevo delo«. Dr. Korošec pa je zapisal : »Želja po obogatenju s pomočjo obresti je oderuška, nekrščanska želja«. (Nar. Gosp. 1924, str. 2.) Če bo potreba, bo Nar. Gospodar o tem vprašanju prinesel članek. onnnan zadružništvo o o o d o d; Vsem zadrugam, ki še niso poslale a) prepisa zapisnika obč. zbora, na katerem so bile sklenjene spremembe pravil v smislu čl. 262 fin. zak. b) izvirnika sodnega sklepa o vpisu teh sprememb v zadružni register, še enkrat nujno naročamo, da to store. Poprej jim ne moremo izposlovati dekretov od finančne oblasti, da dobimo če ne od vseh vsaj od večine te dokumente, da bomo vse skupno predložili in se bo za vse skupno napravil razglas v Uradnem listu. Poglejte v Nar. Gosp. št. 1 str. 14 isti poziv ! Narodni Gospodar še vedno čaka odziva od velike večine zadrug, da bi ga naročile za člane načelstva in nadzorstva. Kako hočemo biti dobri zavedni zadrugarji, a ko pa o zadružništvu ničesar ne slišimo, ničesar ne beremo in tudi ničesar ne vemo ! Pred tridesetimi leti je pisal dr. Krek v črnih bukvah kmečkega stanu o organizaciji : »Najprimernejši je začetek z Raiffeisenovi-mi posojilnicami, kjer se ravno v denarnih stvareh, ki vse zanimajo in so v poslovanju zelo enostavne, po načelu popolne vzajemnosti združujejo kmetski posestniki. Denar je vse razdražil, pri denarju naj se torej začne zopet organizacija. Denarne zadruge so pa zato potrebne, ker je le v zvezi z njimi, ki lahko ‘zadoščajo potrebnemu kreditu, mogoč razvoj svobodnih gospodarskih zadrug. Te naj bodo druga stopnja na poti k rešitvi kmetskega stanu«. Katoliški shod je v 1. 1923 povdaril isto, da so posojilnice temelj vse- mu zadružništvu .in izdal geslo : »Hranilnico in posojilnico v vsako faro !« Popravek. V »naredbi o oprostitvi zadrug od plačevanja taks« (Nar. Gosp. 1924, št. 1, str. 7) pridejo mesto drugega odstavka leve kolone spodaj : »za otvorjcne in tekoče račune ... iz računskih in drugih knjig« sledeči trije odstavki : Za otvorjene in tekoče račune zadružnih zvez in zadrug, ki jih imajo pri poštni hranilnici in državni hipotekarni banki ; za prošnje državnim oblastveni zaradi intervencije v revizijskih poslih ; ' za prošnje zadrug in zadružnih zvez, namenjene državnim in samoupravnim oblast-vorn, da bi se jim izdal izpisek iz računskih in drugih knjg. Zakaj držite doma več denarja kakor je za tekoče potrebe neobhodno ? S tem kažete, da ste slabi gospodarji. Prvič izgubite na obrestih. Vsakega dne je škoda, ko denar leži mrtev. Če je v posojilnici, nosi vsak dan obresti. Drugič izpostavljate prihranke najrazličnejšim n e v a r n osti m : požar, tatvina, vlom, izguba i. t. d. Če Vam denar zgori, ga Vam nihče ne bo povrnil. Če Vam knjižica zgori, Vam bo posojilnica vseeno izplačala Vašo vlogo. Tretjič veste iz skušnje, da se denar »o m a n e«,, ako ga držite doma. Marsikaj izdate, marsikaj nepotrebnega kupite, ako denar držite doma. četrtič storite dobro delo tudi drugim, ako denar naložite v 'posojilnico. Če bi ne bilo takih, ki vlagajo svoj denar v posojilnice, bi posojilnice ne mogle dovoljevati potrebnim in sposobnim posestnikom posojil, kadar hočejo izboljšati gospodarstvo ali kadar pridejo v stisko in nesrečo. Dober zadrugar bo sam denar nalagal v posojilnico in bo tudi druge navajal k teinu. Pregled našega zadružništva. Koncem 1. 1922 je bilo vsega skupaj v naši državi 22 zadružnih zvez : 13 zvez je bilo včlanjenih v Glavnem Zadružnem Savezu v Beogradu, 9 jih je bilo izven Saveza. Po statistiki je bilo v vseh zvezah včlanjenih 4505 zadrug. Največ je hranilnic in posojilnic rajfajzeno-vega sistema, namreč 2479, potem . pa pro-' čajnih oziroma konsumnih zadrug 1553. Po prometu je bila najmočnejša Gospodarska zveza v Ljubljani s 548 milijoni dinarjev, potem Zadružna zveza v Ljubljani s 477 milijoni, nato Zadružni Savez v Splitu z 298 milijoni, na četrtem mestu pa Savez nabavljal-uih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu z 240 milijoni dinarjev. Pripomniti pa je treba, da je ta pregled nepopoln, ker n. Pr. Gospodarska zveza v Ljubljani in Zadružna zveza rstotam tvorita celoto in sc je le blagovno poslovanje koncentriralo pri Gospodarski zvezi, denarno poslovanje in pa revizijo si je pridržala Zadružna zveza. Vslcd tega je nepravilno šteti članice Gospodarske zveze posebej in Zadružne zveze posebej, kakor to dela zgoraj navedeni pregled, ker so to ene in iste zadruge. Nove knjige v zadružni literaturi. Prof. dr. V. Totomianc je izdal v posebni knjigi 'Predavanja, ki jih je imel deloma na zadružni visoki šoli v Rimu, deloma v ruskem zadružnem institutu v Pragi in na nemški praški univerzi. Knjiga ima naslov »D i c G r u ti tila g e n d e s G e n o s s e n s c h a f t s w c-s*e n s«. Kdor hoče globlje pogledati v zadružne probleme, naj jo bere. — Isti učenjak je izdal pred tem drugo zanimivo knjigo »Die genossenschaftliche Anthologie«, h kateri je profesor So m ha rt napisal sijajen dodatek. Prof. dr. H. M tihi er je spisal nekak priročnik za zadružništvo : Das Genosscnschaftshand-buch. Poleg poglavij o temeljnih zadružnih vprašanjih (zgodovina, teorija, vzgoja) podaja lep pregled o zadružništvu v Nemčiji in v drugih državah. O jugoslovanskem zadružništvu pa ima zelo malo, celih 24 vrstic, pa še to ni točno. Srbijo navaja kot vzgled, da ima dobro razvito zadružništvo, ker je prej deloma pripadalo avstrijskemu zadružništvu ! Gotovo misli Slovenijo. »Velika zadružna zveza kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, Dalmatincev, Bošnjakov v Belgradu ima i i zvez s 50—100 zadružniki in obsega vsega 3800 zadrug, priključila se ji je tudi centralna zadružna banka. Privzelo se je v delokrog tudi naseljevanje vračajočih se jugoslovanskih emigrantov«. Gotovo misli Glavni zadružni savez, katerega naslov pa vendar ni tako dolg, pač pa ima včlanjenih danes 16 zvez in zveze tudi nimajo 50—1000 zadružnikov, ampak 50—1000 zadrug. — Zadružna založba v Ljubljani je izdala Zadružni koledar za 1. 1924. Za 15-letni jubilej Konzumnega društva za Slovenijo prinaša podrobno sliko njegovega razvoja, kar je gotovo lep donesek k zgodovini slovenskega konsumnega zadružništva. »Historicus« je zbral v posebnem članku številne »doneske k zgodovini zadružnega gibanja med slovenskim delavstvom.« ♦ ; © © © © © GOSPODARSTVO. © © © © © Ratifikacija gospodarskih konvencij z Nemško Avstrijo. Narodna skupščina j c 12. decembra odobrila gospodarske konvencije z Nemško Avstrijo. Najvažnejša je konvencija o dolgovih. Za plačilo vseh obveznosti naših in avstrijskih dolžnikov (razen vojnih posojil) velja relacija 8 dinarjev za 100 starih avstrijskih k r o n. S to relacijo so. kakor smo že ponovno poročali, težko prizadete vse one hranilnice in posojilnice na Štajerskem, ki so imele svoje naložbe pri »Verbandn« v Gradcu. Za te naložbe imajo sedaj dobiti povrnjeno k o m a j t r e t jJ -n o in k temu zgubijo še obresti za ves čas po prevratu. Poslanci jugoslovanskega kluba zlasti posl. Škulj so skušali doseči, da bi sc vlada s posebnim zakonom obvezala povrniti vso škodo onim denarnim zavodom, ki vsled te konvencije po krivici trpijo, toda zaman. Vlada je to neugodno konvencijo sklenila vedoma v škodo naših zadrug, da se s tem na drugi strani odkupi od plačila odškodnine, ki bi jo morala plačati za protipravno uvedbo in nepravilno izvrševanje sekvestrov. Pna iz sklenjenih konvencij zadeva namreč tudi ukinitev vseh sekvestrov. Kar so narodni poslanci mogli doseči, j c bilo edino to, da je minister Ninčič ob zaključku debate v imenu vlade izjavil, da bo šla vlada denarni m z a v o d o m t e r h r a n i 1 n i c a m in posojilnicam na r oko in jim dala o d š k o d n i n o za škodo, katero trpe radi teh konvencij. Vlada bo zato stavila na razpolago potrebni kredit. Vprašanje je samo, kedaj se bo to zgodilo. Zakon o zaščiti vlagateljev v Češkoslovaški. češkoslovaško' finančno ministrstvo je dovršilo načrt zakona o zaščiti vlagateljev, in sicer predvideva projekt pet samostojnih zakonov. Prvi zakon se bo bavil z deponiranjem vrednostnih papirjev, drugi z vložnimi knjižicami, tretji z delniškimi bankami, četrti z revizijo bank, a peti z moratorijem v zaščito denarnih zavodov in njihovih upnikov. Tem zakonom bosta sledila še dva, in sicer šesti o zavarovalnem fondu in sedmi o koncesioniranju bančnih zavodov. Prvih pet zakonskih načrtov bo v najkrajšem času predloženih parlamentu. O varčevanju. »Ena prihranjena krona je ravno toliko vredna kot ena prislužena krona«, tako je učil dr. Krek. Mnogi ljudje znajo denar prislužiti, ne znajo ga pa držati. — Mnogi ljudje znajo trpeti za denar : mnogi pa tudi po nepotrebnem in po neumnem trpijo, ko denar zapravljajo. — Več ljudi je zapravilo zdravje vsled zapravljivosti nego vsled varčnosti. Kdor zna varčevati, zna varovati tudi najdražji zaklad ; zdravje. Zopet polom. Listi poročajo, da je prišla v plačilne težkočc Kruševačka kreditna banka v Kruševcu. To je že peta banka, ki je podlegla v tej krizi. In vidi se, da najprej pridejo v polom banke na jugu, gotovo najmanj solidne. Uradni list pa javlja o številnih tvrdkah, ki so prijavile konkurz. Nove kredite bo zopet dovoljevala Narodna banka, kakor objavlja v listih. Če bo to res, pomeni to povratek k inflaciji, k poplavi papirnatega denarja in k vsem posledicam, ki jih ima inflacija. Ali se mogoče gospodje bojijo za nesolidne banke in njih nesolidna podjetja ? Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja*. Ljubliarta, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik .Zadružne zveze,, v Ljubljani. Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za 1. 1921. Število vseh članic je znašalo 511. (V tem številu je zapopadenih tudi onih 81 zadrug, ki niso poslale računskih zaključkov). Skupno število članov v tem pregledu izkazanih zadrug je znašalo 95.932. Od teh jih odpade povprečno na posamezno zadrugo: hranilnico in posojilnico 245, nabavno in prodajno zadrugo 258, mlekarsko zadrugo 114, živinorejsko zadrugo 28, zadružno elektrarno 28, stavbinsko zadrugo 100, obrtno zadrugo 96, kmetijsko strojno zadrugo 43 in na posamezno izmed raznih zadrug 49. Celokupni promet vseh zadrug (izvz. osr. zadruge) je znašal 2.486,902.629.32 K, svota njihovih deležev pa 5,738.269.98 K. Skupni rezervni zakladi so znašali 7,556.046'51 K, skupni čisti dobiček pa 11,056.142'92 K. Poučno je razmerje med prometom in upravnimi stroški, ki znašajo pri 'hranilnicah in posojilnicah 2-45 0/oo, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 9'27%o, pri mlekarskih zadrugah 2'11%, pri obrtnih zadrugah pa 1'31% prometa.. Obrestna mera pri hranilnicah in - posojilnicah se je gibala za vloge po veliki večini med 3% in 4%, za posojila pa med 4% in 5 % %. Prirastek hranilnih vlog presega dvige za 221,128.388'59 K, dana posojila pa svoto vrnjenih posojil za 63,527.112-87 K. Najbolj redno so poslovale hranilnice in posojilnice. To se da sklepati iz prometa poedinih zadrug in pa iz razmeroma majhnega števila onih zadrug, od katerih kljub večkratni urgenci nismo dobili računskega zaključka. Za hranilnicami in posojilnicami stoje v tem pogledu najprej nabavne in prodajne ter obrtne zadruge. Za temi pa bi morali uvrstiti najprej kmetijsko-strojne in mlekarske zadruge. Vendar je treba pripomniti, da pri slednjih tudi med izkazanimi dejansko ni poslovalo 9 zadrug, ker niso imele z mlekom in mlečnimi izdelki nobenega prometa. Tu, kakor zlasti tudi pri živinorejskih zadrugah se posledice prisilnega gospodarstva za časa vojne tudi v tem letu še zelo izrazito kažejo. Poslovanje ostalih zadrug smemo označiti kot povoljno. Končno je treba pripomniti, da bo imel ta statistični pregled praktično vrednost pravzaprav šele pozneje, ko bodo izgotovljeni enaki pregledi za naslednja poslovna leta. Za dobo pred letom 1921 je namreč vsled vojnih, oziroma povojnih dogodkov nemogoče sestaviti vsaj toliko popolen pregled poslovanja takratnih članic Zadružne zveze, da bi bilo mogoče iz njega upravičeno kaj sklepati. Brez tega pa številke v enostranski tabeli seveda ne govorijo tistega, kar bi sicer lahko govorile. I. Hranilnice in posojilnice Štev. za-, drug Štev. zadruž- nikov Denarni promet Hranilne \loge Posojila Tekoči z zvezo računi n s člani Upravni stroški Gotovina Stanje posojil Naložen denar Zaostale obresti Ostala aktiva (Inventar, deleži, prehodni itd.) / Deleži članov Stanje hranilnih vlog Stanje izposojil in ostala pasiva Prcdplačane obresti Rezervni zaklad Čisti dobiček vplačane dvignjene dana vrnjena prejeto izdano Kranjska .... 127 31.632 968,790.564 64 219,365.435 67 90,304.01940 52,117.861 51 20,077.053 89 121,501940 69 210,821.559 54 3,104.862 20 7,758.369 28 58,841.974 86 183,552.986 93 658.29923 95,681.152122 271.952 02 326,574 687 23 16,187.794 18 202.673J36 2,451.080 63 804.595 10 Štajerska .... 121 29.580 686,855 425 32 149,044.599177 59,813.982 05 54,271.991 45 23,193.648 73 97,322.452|84 175,975.353 01 941.094 58 3,741.261 84 60,777.745 25 125,430.396 83 344.322:15 2V,359.964 30 313.289 71 206,748.647 64 1,755.929 13 363.809 02 1,628.585 13 843.429 74 Hrvatska .... 7 1.313 I7,32f.l96 32 4,148.145'06 1,311.790146 590.442 76 182.480 23 2,842.850|28 5,409.372 80 33.387 91 256.854 13 883.007 22 5,588.019 11 92.179 57 2,250.033174 6.792 56 8,578.730 32 167.602 33 — I— 275.814!69 41.153 87 Skupno . 255 i) 62.525 1.672,970.186|28 172,558 180|50jl51,429.79l|91 106,980.295|72|| 43,453.18^85 221,675 243|81 1392,206.285 35 4,079.344 69 11,756.485 25|l20,502,727|33 il4,571.402|87 1,094.800|95 119,291.150|26 592.034 29 541,902.065|l9 18,111 325|64 566.482|38 4,355.480|45 1,689.178|71 II. Nabavne in prodajne zadruge Štev. za- drug Štev. zadruž- nikov Denarni promet Blago Upravni stroški Kosmati dobiček Gotovina Vrednost zaloge Dolžniki zadružniki Dolžniki nezadruž- rtiki Inventar Nepreinič ninc Izguba Ostala aktiva Deleži Upniki za blago Izposojila Rezervni zaklad Čisti dobiček Ostala pasiva prejemki izdatki Kranjska 43 13.077 463,856.568 90 130,775.164|42 128,184.056)91 4,023.796 79 4,247.368 89 1,210.506 32 30,843 804 13 2,192.750 73 5,795.590 02 667.262 55 1,073.491 11 100.389 13 4,459.94lj20 1,160.560 08 6,849.676 34 26,387.113 13 1,380.527 37 8,676.597 95 1,889.260 32 Štajerska .... 19 7.271 173,216.559 94 37,273.330 25 54,027.162 59 1,993.722 88 2,388.21360 287.60857 9,094.209 41 1,765.893 26 — — 963.682 47 675.079 51 39.692 32 423.971 03 642.481 05 2,363.268 49 9,692.915 79 349.661 85 97.399 97 104 409 42 Hrvatska .... 6 1.104 9,583.315 41 4,214.791|8 1 4,239.477.67 80.042 50 437.441(65 91.530(63 480.706 15 3.547 15 1.615 — 16.807 — 16.500 — 5 82 21.240i22 53.099 45 120.593 — 384.068 36 47.594 50 9.792 19 16.804 47 Skupno . 68 21.452 616,656.444(25 172,263 286|50[ 186,450.697117 6,097.562 17 7,073.054| 14 1,589.645(52 40,418.719 691 3,962.191 14 5,797.205 02 1,647.752 02 1,765.070 62| 140.087 27 4,905.152(45 1,856.140 58 P,-333.537 83 36,464.097(28 1,777.783 72 8,783.790 11 2,010.474 21 III. Mlekarske zadruge Kranjska ... Štajerska .... 20 1 3.470 68 10,420.095 62 1,080.055 95 4,561.682 539.022 88 4.183.719 14 50 j 497.849 35 218.166 25.271 87 40 266.651 41.173 60 15 132.876 34 56 45 80.764 — 30.032 — 18.397 93 38 692 1.175 10 136.440 03 4.958 83 161 759 16.010 61 32.698 680 59 225.282 45 37.398 — 259.082 1.437 33 70 29.498 15.101 87 75 19.965 82 Skupno . 21 3) 3.538 11,500.151(57 5,100.705 38(( 4,681.568(49 243.438(27 307.824 75 132.911 01 80.764 — 30 032 — 18.397(93 39.867 10 136.44003 4.958(83 177.769 61 33.378 59 225.282 45 37.3931- 260.520(03 44.600 62 19.965(82 IV. Živinorejske zadruge Kranjska . . . . Štajerska .... 14 7 884 263 444.510 136.224 11 17 102.965 35.971 501 54.51008 —!, 13.514 — 30.800 29 021 58 90 — - 11.372 684 18 09 20.800 11.927 44 — — 4 883 7.538 62 76 90.404 23.800 49 49 9.560 1.802 75 28 23.720(30 44.654106 11.956 10.990 — — - 71.040 2.902 84 67.564 37.738 80 97 12.236(04 2.116 18 9.871(10 24.732,04 Skuptyj 21 4) 1.147 580.734 28 138.936|50|| 68.024(08 59.822(4k — _ | — 12.056 27 20 800( — 11.927 44 — — 12.422 38 114.204 11.363 03 68.374(36 22.946 — — 73.942 84 105.303 77 14.352|22| 34.603(14 V. Zadružne elektrarne Kranjska .... Štajerska . . . . 6 2 389 4.294.796 294.421 68 58 108-713 15.010 76 238.078(14 39.170(25 137.828(47 44.688(8 1 204.672 16.427 52 65 173.623 14.735 32 54 324.184 131.737 79 70 8.746 1.722 67 50 — — 611.568 65.394 54 62 1,722.379 42 55.512 81 3.503(28 415(- 934.835 78 800 — 271 20.269 75 30 1,806.672 99 850 84 41 18.322 9.891 72 71 15.902 2.869 67 92 123.513 2.324 85 02 Skupno . 8 6) 389 4,589.218 26 123.723(76 277.248(39 182.517(31 221.100(17 188.358(86 455.922 49 10.469 17 — — 676.963(16 .1,722.379(42 55.512(81 3.918(28 1,013.635 — 20.541 05 1,906.523(25 28.214 43 18.772(59 125.837 87 VI. Stavblnske zadruge Kranjska .... . Štajerska .... 5 1 538 163 1,726.798(93 578.710 78 — — - |- 220 017,08 10 445 56 . — — 28.36023 — — — — — — 6.467 4.404 — 1,373.1511— 19.4041- 33.538(17 1.630(58 99.879 49.100 54 54 87.264 -2.110— 49.993 30 1,036.781 52.822 11 65 16.442 19.606 57 47 753 13 350.161 83 Skupno 6 "j 701 2,305.509(71 |_| _ 230.462(64 — ’ I" 28.360(23 — — — — — — 10.871 1,392.555|- 35.168(75 148.980(08 89.374|— 49.993(30 1,089.603 76 36.049 04 753 13 350.161 83 VII. Obrtne zadruge Kranjska .... Štajerska .... 16 1 2.109 14 142,943.616(77 529.639(68 29,483.492 172.308 66 23,866.976 78 165 654 — 1,867.140(77 17.654 01 2,252.898 68 483.537(1 9 716(60 3,820.501 48.000 43 427.593 74 3,342-287 18 1,552.152 83 892,831 08 2.108j50 1,714.574 30 03 14 1,087.294 j52 28.000 — 2,478 169 620 28 7,161.934 20 000 32 595.246 233 88 14 193.936 8.893 09 60 719.004 83 Skupno . 17.7) 2.123 143,473.256(45 29,655.800(66(1 24,032.630(28 1,884.791(81 2,252 898(68 493.253(73 3,868.501 43 427.593 74 3,342.287 18 1,552.152 83 892 831 08 2.108(50 1,714.604(17 1,115.294(52| 2,478.789 28 '7,181.934 32 595.480(02 202.829 69 719.004 83 Vlil. Razne zadruge Kranjska .... Štajerska .... Hrvatska .... 5 4 1 280 1 497 j 10,901.070(03 2,299.434188 2,194.893(79: 582.427 0* 2,278.378(48 719.184- 424.209 98 15 060 30 264.037|66 669.392 79.924 486.808 64 67 40 113.444 6.940 50 40 25 2,668.055176 1,319.036- 1,197.629|43 367.873 7.650 64 J =1 797 651 82 201.090 40 689.295(17 Skupno . 10 8) 777 j 13,200.504(91 2,777.320|87|| 2,997.562(48 703.307(94 1,236.125 71 120.385(15 5,184.721 19 375.523 64 J 1,688.037(39 IX. Osrednje zadruge 5,182.858 10,332.709 57 765.422 30,901.236 69 17,552.136 10.205 40 — — 1 137.941 12 106.660 975.43382 2,680.470(82 35.199 93 23.75097 273.65670 121.560 — 8.000 — 31 78 55.207 14 361 889 — 138.441 — 1,133.981 38 32.150 70 13.012 86 33.100(78 1,109.187 36 28.951 40 | — 21.856(56 460.700 — 2,495.221 65 — — 43.220 - 31.10922 26.60930 1,240.952(76 36.951 40 31,(78 218.004(82 929.249 - 3,609.096(47 3,814.452(20 110.570 63 67.873(05 333.366(78 2,303.042 26 7,251.273 70 _ _ 17,037.465 25 44.784— 75,356.851 32 — 1— 213.623 54 178.13976 17.178 63 X. Kmetijsko strojne zadruge Štev. za- drug Štev. zadruž- nikov Denarni promet Prejemki za vporabo strojev Obratni stroški Upravni stroški Popravila Gotovina — — — Inventar Nepre- mičnine Zguba Ostala aktiva Deleži — Izposojila Rezervni zaklad Čisti dobiček Ostala pasiva Kranjska .... Štajerska .... 17 6 994 223 1,324.063156 302.560,05 386 303 75 77.949(93 278.159 40.185 69 46 15.00628 4.231 84 17.895)24 4'57o| — 58.371 55 1 860|07 — — — — — — 122.153 31.2.40 49 46 21.190 80 2.568 83 6.448 1.242 09 94 35.917 48.879 10 15 32.378— 9.0561- - r III.437I88 22.062(52 52.080 45 20.940 43 22.307 33.545 54 50 25.877 187 16 Skupno . 23 10) 1.217 1,626.623 61 464.253(68 318.345 15 19.238(12 22.465 24 60.231 (62 — d. — — — 153.393 951 23.759|63| 7.691 03 84.796 25 41.434 - 133.500(40 73.020(88 55.853 01 26.064 16 1) 13 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — 2) 15 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — 3) 10 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — 4) 19 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — 5) 6 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — 6) 1 zadruga ni poslala računskega zaključka. — 7) 5 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — 8) 6 zadrug ni poslalo računskega zaključka. — 9) 1 zadruga ni poslala računskega zaključka. — 10) 5 zadrug ni poslalo računskega zaključka. Občili zbor Hranilnice in posojilnice na Vinici (pri Črnomlju), v. z. z n. z., se bo vršil dne 9. marca 1924, ob pol 9. uri dop. v župnišču. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev rač. zaključka za I. 1923. 3. Dopolnilna volitev' načelstva. 4. Slučajnosti. Občni zbor Stavbinske' zadruge »Lastni dom« v Trbovljah, r. z. z. o. z„ sc bo vršil dne 2. marca 1924, ob 3. uri pop. v prostorih Društvenega doma. 1. Či-Lanje zapisnika zad. občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1923. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občili zbor Hranilnice in posojilnice v Smledniku, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. februarja 1924, ob 3. uri pop. v Izobraževalnem društvu. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1923. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorvtsa. 4. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Adlešičih, r. z. z n. z., se bo vršil dne 9. marca 1924, ob 11. uri dop. v posojilniških prostorih. 1. čitanje zapisnika o zadnjem -občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva., 3. Potrjenjc rač. zaključka za 1. 1923. 4. Slučajnosti. Občili zbor Okrajne posojilnice v Krškem, se bo vršil v nedeljo dne 24. februarja 1924, ob 11. uri dop. v svoji zadružni pisarni. 1. Računski zaključek za 1. 1923. 2. Prcmcmba pravil. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Predlogi. Občni zbor Hranilnice in posojilnice za Blejski kot na Bledu, r. z z n. z., se ho vršil dne 24. februarja 1924, ob pol 3. uri pop. v župnišču na Bledu. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1923. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Slučajnosti. Občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 11. marca 1924, ob 2. uri pop. v zadružni pisarni. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnega računa za 1. 1923. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Sprememba pravil. Ako bi občni zbor dne 11. marca ne bil sklepčen, vrši se tri tedne pozneje, t. j. dne I. aprila 1924, ob isti uri in na istem mestu nov občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Črnučah, r. z. z o. z. v likvidaciji, sc vrši dne 24. februarja 1924, ob 3. uri pop. v Društvenem domu. 1. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1923. 2. Poročilo likvidatorjev o dokončani likvidaciji. 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. 4. Sklepanje o shrambi poslovnih knjig. Občni zbor »Ljudske hranilnice in posojilnice v Moravčah«, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 16. marca zjutraj oh 7. uri v kaplaniji. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poroeio načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1923. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kostanjevici, r. z. z n. z., še bo vršil dne 24. februarja 1924, ob 15. uri v Društveni dvorani. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1923. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Občni zbor Oblačilnicc za Slovenijo, r. z. z o. z., v Ljubljani, se bo vršil dne 7. marca 1924, ob šestnajstih v zadružni feisarni v Ljubljani, Miklošičeva cesta, (Palača »Vzajemne posojilnice«), 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1923. 3. Volitve načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Braslovčah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 9. marca 1924, ob 3. uri pop. v cerkveni hiši. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1923. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Šmartnem pri Litiji, r. z, z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 9. marca 1924, ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih. 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje' rač. zaključka za 1. 1923. 4. Prememba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.- Občili zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Gor. Straži, r. z. z o. z., se bo vršil dne 27. februarja 1924. ob 10. uri dopoldne v. zadrugjni pisarni. 1. Sklepanje 'o odstavitvi petih članov načelstva in morebitna dopolnilna volitev. 2. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske zadruge v Staremtrgii pri Ložu, r. z. z o. z., se Bo vršil v nedeljo, dne 24. februarja 1924, v prostorih Kmetijske' zadruge ob 3. uri pop. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za leto 1923. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Električno strojne družbe v Mozirju, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne 9. marca 1924, ob 3. uri pop. v prostorih ljudske šole v Mozirju. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenjc rač. zaključka za leto 1923. 4. Čitanje revizijskega zapisnika. 5. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske zadruge v Makolah, r. z. z