• Kočevski naravni park: N o vic E Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA julij 1993 • cena 100 SIT • št. 56 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica OBNAŠANJE SPODOBNE DAME • Črna kronika: INDIJSKA KONOPLJA VSE BOLJ RAZŠIRJENA • Zaključek šole: VSI OSNOVNOŠOLSKI ODLIČNJAKI • Turizem: PONUDBA MM 90 IN ALTER TURISTA • Anketa: • Erik Šuler: GLASBENIK, Kl ZORI V VIRTUOZA • Dvojno funkcionarstvo pod vprašajem: ŽUPAN ALI DIREKTOR? • Dan državnosti: PRAZNOVANJE NA »MEJAH« KAKO BODO DOPUSTOVALI RIBNIŠKI OBRTNIKI o RUFAC Ob Mahovniški cesti 3 - Kočevje tel. 854-042, 854-666 nvmTMTTTm AVTOCENTER RUFAC d.o.o. , RENAULT —.................umi fax: 855-444 RENAULT RENAULT 5 DOBAVA TAKOJ! V JULIJU ZA VSAKEGA KUPCA R5 RUFAC PODARJA AVTORADIO!!! // Kratki dobavni roki za CLIO, R19, R21, ŠAFRANE, EXPRESS, TRAPIC Financiranje: kredit ali leasing na 36 mesecev SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV 0/99^/^)* KOVINOTEHNA 'f WC kotliček 3.850,00 Pralni stroj Gorenje PS 606 48.500,00 Pipe ARMAL po tovarniški ceni Pralni stroj EUROTECH 4412 49.800,00 Kemična garnitura za kopalnico Pralno-sušilni stroj EUROTECH 5 kg 72.500,00 4 delna 19.900,00 Obtočna črpalka GHN 20-32 6.930,00 Tuškabina TKK 90 22.000,00 Nerjaveča posoda, 9 delna 15.200,00 Pocinkano koleno 1/2” 59,00 Kroglični ventil 1/2” 472,00 Vrtna mreža m2 160,00 Kabel PGP 3 x 1.5 44,00 Vrtna kosilnica, 4-taktna, 50 cm 32.000,00 Gorilec Libela 01K 57.200,00 PRODAJNI POGOJI: CENE S PROMETNIM DAVKOM! BELO TEHNIKO PRODAJAMO NA PET ČEKOV BREZ OBRESTI. OSTALO BLAGO NAD 7 000 SIT NA DVA ČEKA, NAD 10.000 SIT NA TRI ČEKE BREZ OBRESTI. GOTOVINSKI POPUST PRI NAKUPU NAD 12.000 SIT. KOVINAR Reška c. 23, tel. 853-621, fax. 851-613, del. čas od 8. do 12. od 16 do 18,30 ure, sobota od 8. do 12. ure. Kočevska Reka 48, tel. 800-043, del. čas: od 8h-15h, Ribnica, Opekarska ulica, tel. 861-064 S kovinar servis mobilni servis za montažo vodovodnih in ogrevalnih naprav S 851-453, h.c. 854-112 UVODNIK Ustvarjalnost je zelo pomembna kvaliteta življenja. Brez nje ni napredka, ni sprememb, ni znanosti, umetnosti, kulture... Ker so počitniški dnevi tu, vam bom navedla nekaj misli “brihtnih glav“, malo za šalo malo zares. Pravzaprav le toliko, da se bo vsak od nas ob branju teh vrstic malo zabaval, malo pa se zamislil, koliko je sam ustvarjalen v življenju, koliko je “duhovno vreden“ in prevetren. Večina raziskovalcev ustvarjalnosti navaja kot eno od glavnih lastnosti ustvarjalne osebnosti ODPRTOST DUHA ali pa značilnosti, ki z njo sovpadajo, npr. strpnost do večsmiselnosti. Za ZAPRTOST DUHA je značilna “visoka stopnja zavračanja nasprotnih verovanj in nizka stopnja povezanosti sistemov verovanja.“ Taka osebnost ni sposobna povezati novih verovanj v nov spoznavni sistem. Tako ugotavlja M. Rokeach 1.1960. “Za ZAPRTEGA DUHA so značilni čvrsti in dobro razmejeni kalupi, v katere razporeja svoje izkušnje v svetu. Zanj so ljudje dobri ali slabi, beli ali črni, ne morejo pa biti oboje hkrati ali včasih eno in včasih drugo. Tak človek ne more trpeti podatkov, ki niso vključeni v kako kategorijo. Zato jih nemudoma uvrsti vanjo,četudi nasilno in neustrezno. Za zaprtega duha je značilno nenehno presojanje okolja, ker sojenje pomeni razvrščanje. Nasprotno pa se ODPRTI DUH vzdržuje prenagljenih sodb in se zadovoljuje z opažanjem pojava. Odprti duh je pripravljen ustaljene kategorije tudi spremeniti ali pa držati podatek zunaj njih. Ena od značilnosti zaprtega duha je nestrpnost (netoleranca) do večsmiselnosti. Tako recim.o verski fanatik težko verjame, da ateist lahko stori dobro dejanje, a tudi dogmatični ateist bo kaj takega zanikal verniku.“ Tako je ugotavlja Vid Pečjak leta 1987. Na pragu vročega poletja 1993 vam želi obilo duhovnih prevetritev vaša UREDNICA PS. Naslednja, 57 številka Novih novic bo zaradi dopustov izšla v petek, 30 julija. Hvala za razumevanje. AKTUALNO Breme dvojnega funkcionarstva kočevskemu županu ni tako težko prenašati, da bi se sam razbremenil vsaj enega. Ko pa ga je želel preložiti na pleča poslancev, se le-ti niso prikazali na piano... NOVE NOVIČKE Komaj smo na svojih (občinskih) mejah proslavili en praznik, že se obetajo novi trije. Da breme praznovanj le ne bo prehudo, so vmes še dopusti in počitnice, ki so jih najbolj zaslužili odlični med odličnimi... JAVNA TRIBUNA Kočevski naravni & nacionalni & regionalni park snubi Kočevce, a se ga branijo kot spodobna dama, ki za vsak slučaj prvič reče ne. Ker se med Kočevci zanj očitno niso še ogrela srca, snubcu preostne le še to, da jih očara z doto... VAŠ INTERVJU Kdor ni slišal igrati mladega kočevskega pianista moskovske šole, mu tudi tisoč besed ne more pričarati veličine enega samega akorda. Zato pa naj bo pogovor z njim v svarilo vsem, naj ne zamudijo naslednjega koncerta! DOPUSTI Ali so tisti med nami, ki so v poslu sami svoji gospodarji, gospodarji tudi svojega časa, ki se mu običajno reče dopust? ODMEVI Sodišče zanika, da je sodni proces na slovenskem ozemlju potekal v srbohrvaškem jeziku. Ali pa se toženi stranki res že leta dogajajo hude krivice, pa tako ni bilo predmet sodne obravnave: o tem naj odloča porota bralcev... TURIZEM Ni še prepozno, da kraj in način letošnjega oddiha izberete pri okencu ene izmed obeh turističnih agencij na našem koncu... NoTicE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. NoTicE AKTUALNO Dvojno funkcionarstvo pod vprašajem ZUPAN ALI DIREKTOR? Zadnjih nekaj sej kočevske skupščine so opozicijske stranke zahtevale odgovor na vprašanje, ali je županovanje združljivo z direktorjevanjem javnega zavoda kot je to v kočevskem primeru. Z odgovorom občinske pravno-statutarne komisije niso bili zadovoljni, ko pa je prišlo iz vladne zakonodajne službe mnenje s podpisom ministra brez listnice Lojzeta Janka, je skupina strank (LDS, ND, SLS, DS, SSS in SKD) zahtevala od predsednika skupščine Mihaela Petroviča, da se mnenju prilagodi in odstopi. Vmes pa je prišlo poletje in z njim nesklepčno zasedanje skupščine, ki vprašanje županovanja ni moglo razrešiti. Občina tako župana še ima, nima pa še letošnjega proračuna, saj so opozicijske stranke pogojevale županov odstop s sprejetjem proračuna... Proračun pogojevan z odstopom Kot je znano, sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela osnutek kočevskega proračuna že sprejela, zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora na skupnem majskem zasedanju pa proračun ni bil dokončno sprejet. Ta zbor, v katerem sedijo delegati, izvoljeni izključno po strankarskem ključu, se je 24. junija ponovno sestal z namenom, da nadoknadi zamujeno, vendar se je na njem sprejem proračuna sprevrgel v drugorazredno temo. Skupina omenjenih strank je zahtevala uvrstitev razprave o združljivosti fukcij župana in direktorja zdravstvenega doma na dnevni red pred točko o proračunu. Po izglasovanju takšne razvrstitve točk dnevnega reda se je izkazalo, da bodo predlagatelji razprave o nezdružljivosti funkcij v primeru županovega odstopa proračun sprejeli brez razprave. Mihaelu Petroviču so dali torej na izbiro: ali županovanje ali proračun. Mnenje o nezdružljivosti funkcij Temeljni dokument, s katerim so v kasnejši razpravi poslanci utemeljevali zahtevo po odstopu, je dopis vladne službe za zakonodajo, pod katerim je podpisan minister Lojze Janko. Po njenem mnenju “sta funkciji predsednika občinske skupščine in direktorja javnega zavoda , katerega ustanovitelj je občina, po vsebini nezdružljivi. Menimo, da hkratno opravljanje obeh funkcij ni mogoče zaradi kolizije med pravicami in dolžnostmi ustanovitelja javnega zavoda in pravicami in dolžnostmi poslovodnega organa javnega zavoda.“ V nadaljevanju so naštete dolžnosti obeh funkcij, dopis pa vladna služba zaključuje z mnenjem, da “bi ob hkratnem opravljanju obeh funkcij posegli v njuno neodvisnost in nepristranost.“ Za odstop Eden od predlagateljev razprave, Marko Rovan, je županu zastavil vprašanje, ali bo po mnenju o nezdružljivosti funkcij, ki ga je podala tako emi-netna osebnost kot je minister Lojze Janko, le premogel toliko morale, da bo odstopil od županovanja. Franc Bartolome je dodal, da ne gre za to, da bi bil Petrovič slab župan, ampak za načelnost, zaradi katere je moral odstopiti tudi Ladislav Le-nassi. V primeru, da župan ne ostopi, naj bi po njegovem mnenju prišlo do kršenja vseh moralnih in pravnih norm v skupščini. O potrebi po celem človeku na županski funkciji se je izrekel tudi Angelo Babič. Proti odstopu Županu v bran se je postavil Dušan Zamida, ki je zahtevo po županovem odstopu ocenil za grobo izsiljevanje, vrstni red dnevnega reda pa naj bi bil pokazatelj, kako malo je mar rušiteljem župana za dobrobit občine. Vprašal se je tudi o lastnih moralnih kvalitetah tistih, ki se v zahtevah po odstopu sklicujejo na županovo moralo. Janez Konečnik ni našel konkretnih razlogov za županov odstop, sklicevanje na moralne razloge pa se mu ni zdelo umestno. Kočevje župana potrebuje in kot tak je pod nadzorom celotne skupščine. Župan ne odstopi Mihael Petrovič je kot predsednik skupščine sicer član zbora krajevnih skupnosti, vendar je na zasedanju družbenopolitičnega zbora dobil besedo na pobudo Iva Staniča. Župan je v zagovoru zatrdil, NoTicE AKTUALNO da nikdar ni zlorabil funkcije niti v svojo korist niti v korist javne institucije, ki jo vodi. V nasprotju z večino podjetij, nad katerimi ni skoraj nobene kontrole, je le-ta v javnem zavodu kot je zdravstveni dom, zelo močna. Funkcija predsednika skupščine naj bi mu ne prirastla tako močno k srcu, da ne bi odstopil, če bi za odstop videl vsebinske razloge. Da bi zavrnil očitke o svoji nemoralnosti, ker noče odstopiti, je predlagal, naj se o njegovi zaupnici glasuje na naslednji skupščini. Glede na to, da se skupščine skoraj redno udeležuje le dobra polovica vseh poslancev, je pripravljen odstopiti, če bi se za njegov odstop odločila večina teh poslancev — ne glede na to, da bi ga v tem primeru skupščinski poslovnik ne obvezoval k odstopu. Dodatni razlogi za odstop Ker torej župan na zasedanju ni odstopil in s tem ni izpolnil pričakovanj nekaterih strank, so nekateri poslanci zasedanje družbenopolitičnega zbora zapustili in z nesklepčnostjo zbora onemogočili sprejem proračuna in drugih točk dnevnega reda. Z namenom, da bi se tudi javno okrepil pritisk na župana za odstop od ene od njegovih funkcij, je bila po prekinjeni seji sklicana tiskovna konferenca. Na njej je koordinacija strank LDS, ND, SSS, SLS in DS poleg ministrovega mnenja navedla še naslednje razloge za županov odstop: - konec lanskega leta je začel izvajati dela na Zdravstvenem domu Kočevje, medtem ko nov proračun še ni bil sprejet, v starem pa tovrstna investicija ni bila predvidena. Ker je tedaj držal nad vodo politiko izvršnega sveta, je izsilil od njega in kasneje od skupščine, da je sprejela rebalans. Zaradi takih razlogov ima družbenopolitični zbor vso moralno prvico, da blokira sprejem letošnjega proračuna. — ker skupščina ni sprejela stališča do Kočevskega naravnega parka, koordinacija strank prepoveduje Mihaelu Petroviču objavljati lastna mnenja v javnih medijih v vlogi predsednika skupščine. V skupščini namreč še ni prišlo do razprave o parku, župan pa se pojavlja v vlogi predsednika iniciativnega odbora parka. Javnost je tako napačno obveščena o stališčih prebivalcev te občine do parka, ki naj bi obsegal le meje kočevske občine, kar naj bi tudi kazalo na parkovne politične dimenzije. Direktor ostane župan Nadaljevanja prekinjenega zasedanja DPZ 2. junija ni bilo možno izpeljati zaradi nesklepčnosti zbora. Če je bila tu neudeležba večine poslancev zbora zaradi neizpolnjenih zahtev po odstopu iz prejšnje seje še nekako razumljiva, pa bi bilo z obstrukcijo teže razložiti nesklepčnost celotne skupščine na skupnem zasedanju nekaj ur kasneje. Na tem zasedanju naj bi se poslanci vseh zborov po razpravi namreč opredeljevali do mnenja glede (nezdružljivosti predsednika SO in direktorja javnega zavoda, župan pa bi na podlagi opredelitve poslancev od-stavko dal ali pa tudi ne. Za sedaj je jasno predvsem to, da bo Kočevje do rešitve županske krize očitno ostalo brez letošnjega proračuna, kar pa je navajeno že iz prejšnjih let in zato proračun niti ni več aktualno sredstvo takšnega ali drugačnega izsiljevanja. Precej verjetno je tudi to,da pred jesenjo iz bojazni bred ponovno nesklepčnostjo novega sklica skupščine ne bo. Zupan se tako lahko v dilemi odstopiti ali ne vsaj neuradno sklicuje na to, da mu poslanci pač nič ne pomagajo pri odločitvi. Vprašanje je, na čigavi strani je čas, saj jesen prinaša tudi številne okrogle obletnice in z njimi zadrego, kdo in kako bo dostojno predstavljal Kočevsko navzven. Stane Hafnar rm kino Kočevje rm 9.7.-11.7. IZDAJALSKI TRENUTEK kriminalna drama RAZJARJENI HARLEM kriminalka 13.7.-14.7. VSTOP PREPOVEDAN akcijski triler SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA ameriška znanstveno-fantastična komedija 20.7.-21.7. PATRIOTSKE IGRE akcijski film 23.7.-25.7. PEKLENSKI VAL akcija 27.7.-28.7. BOTER 3 gansterska drama Novi c E NOVE NOVIČKE Dan državnosti Kočevske obletnice Praznovanja na “mejah“ Praznovanje dneva državnosti se v dveh letih še ni uspelo razviti v kako tradicionalnejšo obliko, zato je bilo tudi na našem koncu precej improviziranja. Ribniško in kočevsko proslavljanje pa je kljub temu imelo skupno točko: iz občinskih centrov se je preselilo na skrajne meje obeh občin, na Sv. Ano in Gornje Ložine. Ribniškim planincem so se dan po prazniku pridružili tako ribniški SKD kot SO Ribnica, da bi otvoritvi s prostovoljnim delom postavljene koče na Sv. Ani z mašo in kulturnim programom dali tudi širši državni pomen. Kljub oblačnemu vremenu se je na tej priljubljeni ribniški izletniški točki na Mali gori zbralo več sto pohodnikov, ki so otvoritev in praznovanje združili tudi s prijetnim družabljenjem v lepo urejeni koči in okolici. V gostišču Dallas je priprave na praznovanje na predvečer državnega praznika zmotilo slabo vreme, zato so se bili Prifarski muzikantje kljub deloma prekriti terasi prisiljeni predstaviti v notranjih prostorih. Ker je družaben način praznovanja pritegnil več stoglavo množico Kočevcev, je v sicer velikem gostišču za vse kmalu zmanjkalo prostora. Kljub temu pa so Prifarski muzikantje s pomočjo Saše Einsiedler imeli lepo priložnost za predstavitev svoje nove kasete “V sedanjem času“, gostišče za promocijo svoje ponudbe, kočevski župan kot slavnostni govornik pa za okrepitev svojega ugleda v javnosti, ki ga v zadnjem času skuša načeti opozicija na račun njegovega dvojnega funk-cionarstva. Jeseni 50,100 in 600 letnica Odbor za proslave pri občinski skupščini čaka letošnjo jesen obilica dela, zato se je priprav na razna proslavljanja lotil že v začetku poletja. Na svoji seji so konec junija govorili o treh okroglih obletnicah: I. Stoletnica kočevske železnice Najprej, 25. septembra, naj bi se praznavalo odprtje kočevske železnice. Ob tej priložnosti naj bi na lepo obnovljeno in okrašeno želzniško postajo pripeljali slovenski, madžarski, avstrijski in hrvaški muzejski vlaki, njihove potnike pa bi pozdravili najprej na postaji, potem pa bi jih s prireditvami nekaj ur zadržali še v mestu. II. Petdesetletnica zbora odposlancev slovenskega naroda Teden dni za prvo, 2. oktobra, naj bi se začelo s proslavljanjem druge obletnice - pol stoletja od Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda. Tedaj bo v dotlej preurejenem Šeškovem domu slavnostno zasedal Državni zbor republike Slovenije, sodelovali pa bodo še drugi državniki in preživeli udeleženci zasedanja. K osvetlitvi tega zgodovinskega dogodka v pravi luči naj bi prispevala izdaja dokumentarnega gradiva o Kočevskem zboru, simpozij o zgodovini slovenske državnosti in druge prireditve na to temo. III. Šeststoletnica župnije Kočevje Dobra dva tedna za prejšnjo, 17. oktobra, pa se bo kot zadnja zvrstila proslava ob 600 letnici ustanovitve kočevske župinje. Dotlej na bi preuredili cerkev, glavne verske in kulturne prireditve pa naj bi se odvijale v njej in okolici - bodočem trgu Sv. Jerneja. Za te obletnice predvideva tudi spominske znake, poštne ovojnice, žige, znamke in kočevarske spominke. Kočevje naj bi do teh obletnic polepšalo tudi svoj zunanji izgled, ni pa znano, koliko bo jesenski blišč prispeval k reševanju kočevskih razvojnih vprašanj, o čemer so se že spraševali nekateri poslanci v kočevski skupščini. MOTEL JASNICA vas vabi na DNEVE PIVA 16., 17., in 18. julija s pričetkom ob IT.uri. Zabavali vas bodo PRIFARSKI MUZIKANTI in HENČ. VSTOP PROST! N o vi c E NOVE NOVIČKE ■ iSSŠSISilSI-IŠISi-SSSSiiiiiSSi’!" Kinološko društvo Ribnica Rudniško jezero Opravljeni prvi izpiti Kinološko društvo Ribnica, ki je po nekajletnem zastoju letos zopet začelo z delovanjem, je v nedeljo, 4.julija, pokazalo že prve rezultate. Štirje štirinožci so na poligonu nogometnega igrišča na Opekarski ulici v zgodnjih jutranjih urah uspešno opravili izpit B. Sodnik Dominik Knavs iz Ljubljane je psicam Lindi (lastnica Nataša Leban), Oki (lastnik Matjaž Ponikvar) in Nesi (lastnik Vojko Štanfelj) dal vzrejno dovoljenje, ker so uspešno opravile vaje iz poslušnosti in obrambe, pes OK (lastnik Matjaž Andoljšek) pa je na dobri poti do t.i. izpita 1. V kinološkem društvu Ribnica se bodo čez poletje pripravljali na predstavitev na ribniškem sejmu, kjer imajo namen pokazati tudi veščine službenih psov ter popularno športno zvrst agility. Pestro v Rogu V Kočevskem Rogu je bila v nedeljo, 27. junija, ob 11.uri dopoldne ob množičnih grobiščih zdaj že tradicionalna spominska slovesnost, kjer je maševal ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar, domači pevci in kulturniki pa so poskrbeli za kulturni program. Teden dni kasneje, 3. julija, pa so se oranizirano v Rog odpravili ljubljanski, dolenjski in kočevski zeliščarji, ki sta jih strokovno vodila zeliščarja Stanislav Erjavec in Ivan Maršič. Pri Roški žagi so se udeleženci iz nabranih zelišč naučili delati šentjanževo olje, poskusili so Marši-čevo zeliščno kosilo in se naučili marsikaj novega o zdravilnih zeliščih in zdravi prehrani. Dodatna ponudba zasebnika Obala Rudniškega jezera ostaja tudi pred začetkom letošnje kopalne sezone še naprej deviško nedotaknjena, kar pomeni, da se bodo na peščinah še naprej greli in hladili predvsem vsega vajeni otroci in mladostniki. Tistim pa, ki bi si za nekaj uric oddiha želeli višji standard in dodatno ponudbo, se letos le ponuja tovrstna oaza le nekaj korakov nad jezerom. Že lani je pod gostilno Lovšin ob jezeru zaživelo peščeno odbojkarsko igrišče, letos pa so za otroke in mladino postavili še dva trampolina. Skakanja na elastični mreži se je v kratkem času priučilo že kar precej okoliških otrok, raznih akrobacij pa se bolj ali manj uspešno lotevajo tudi nekateri starejši gostje. Večina pa v tej poletni vročini kljub vabljivim vodnim in obalnim rekreacijam raje kar počiva ob kozarcu hladne pijače v senci oblazinjenih gugalnic, ki so tudi novost poletne ponudbe. Ideje, kako popestriti poletni jezerski utrip, so se na majhnem končku jezera že začele uresničevati in nekje bi se le morali zamisliti, koliko tovrstnih idej je blokiranih zaradi nesprejetih ureditvenih načrtov in nerešenih lastninskih odnosov v zvezi z jezerom in njegovo okolico. Kočevar - avstrijski vohun? O kočevskih dilemah se zadnje čase prav pogosto sprašuje za mnenje državne strokovne institucije, z njihovimi mnenji pa se potem okoriščajo zdaj te zdaj one domače politične ali strokovne skupine. Dolgo politično in strokovno zgodovino ima tako naziv Kočevar, ki ga je nekdanja uradna politika izrinila iz uporabe za slehernega prebivalca Kočevske in ga locirala na nekdanje nemško prebivalstvo teh krajev. Z demokratizacijo se je kot reakcija na ta ukrep začelo ponovno uveljavljati naziv Kočevar za vse sedanje in nekdanje prebivalce Kočevske. Na ta pojav pa je dal svoje mnenje Istitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU. Ta strokovno nesporna institucija ugotavlja, da se v slovenščini imena prebivalcev tvorijo na -an in -ec, oblike na -ar pa so zelo redke (Kropar). Oblika Kočevar je nastala po nemškem poimenovanju Gottscheer, obliki Kočevka in Kočevec pa sta v skladu s celotno besedno družino Kočevje, Kočevska, kočevščina... Pa še to: v gradivu za slovar slovenskega knjižnega jezika so raziskovalci iz SAZU našli pri obliki Kočevar obrazložitev, da gre za nemškega priseljenca in da je Kočevar krošnjar, ki hodi po svetu, nekdanja Avstrija pa ga je uporabljala za vohuna... Nov'icE NOVE NOVIČKE Ribnica, Kočevje OSNOVNOŠOLSKI ODLIČNJAKI Počitnice so že marsikoga zvabile na morje ali v hribe, marsikdo pa si je vzel dopust kar doma, kjer je za spremembo vsaj za nekaj dni pozabil na vsakodnevne skrbi in težave. Čeprav smo tudi pri Novih novicah že pošteno počitniško razpoloženi, pa vseeno nismo pozabili tistih osmošolcev in osmošolk, ki so bili odlični vseh osem let obveznega osnovnošolskega šolanja. Kljub kar resnim občutkom, da je znanje v zadnjih letih precej devalviralo, vsaj za naše kraje bi to lahko mirno trdili, je vzpodbudno in hvalevredno število ose-mletnih odličnjakov osnovnih šol. Preberite si po posameznih šolah naštete učence in gotovo se boste pridružili nam iz uredništva, ki jim iskreno čestitamo za nedvomno vsaj dva podviga: odličen uspeh in odlično znanje. OŠ TZO Kočevje Za osmošolce, ki so bili odlični vseh osem let, so na kočevski osnovni šoli pripravili posebna priznanja in knjižne nagrade. Prejeli so jih: - iz 8. a razreda: NATAŠA TURK JASMINA ČAJO ANDREJ JANŠA - iz 8. b razreda: MARKO KLJUN VANJA NOVAK - iz 8. c razreda: SABINA ANTIČ TEJA KORDIŠ MELITA MIKULIČ IRENA TOMAZIN — iz 8. d razreda: GAŠPER JARNI TANJA LINDIČ SAŠA MUHLIČ PETER PREMRL TINA PLOHA OŠ dr. FRANCETA PREŠERNA RIBNICA Leta 1993 so končali ribniško osnovno šolo in dobili naziv ODLIČNJAK LEVSTIKOVEC in bili pod tem imenom zapisani v ribniško ZLATO KNJIGO naslednji učenci: BARBARA ADAMIČ TADEJA C V AR ROK HENIGMAN NATAN HOJČ ANJA JAMNIK TANJA LAPAJNE ALENKA LOVŠIN TATJANA LOVŠIN URŠKA MIHELIČ TINA MIHIČ MARJANCA OSVALD NENAD STOJANOVIČ EMINA TUZOVIČ HELENA PIRC MATEJ UMEK NADJA ŽELEZNIK Izreden uspeh v šolskem letu 1992/1993 so dosegli in bili s tem tudi zapisani v ZLATO KNJIGO Še dani rokometne ekipe starejših dečkov, ki je postala državni prvak v rokometu. Člani ekipe so: SAŠO KERSNIČ, BOŽIDAR SIMONIČ, SIMON BARTOL, ROK HENIGMAN, NIKOLAJ PIRKER, FRANCI PAJNIČ, NATAN HOJČ, ROK HORČEN, MIHA ABRAHAMSBERG, TOMAŽ LESAR, NENAD STOJANOVIČ, DAMJAN KOŠMRLJ, DALIBOR TU- MORAT, MARKO ANIČ in GREGOR ILC. OŠ SODRAŽICA V sodraški osnovni šoli so prejeli priznanja za odličen uspeh v vseh osmih letih naslednji: TANJA KLUN BRIGITA ŠKULJ IRENA ZIDAR OŠ LOŠKI POTOK OŠ Loški Potok je podelila priznanja naslednjim učencem, ki so dosegli najboljši uspeh vseh osem let: LIDIJA DEBELJAK SUZANA LEVSTIK TATJANA LEVSTEK MARJETA LEVSTEK PETRA KOŠMRLJ SAŠA OSVALD OŠ STARA CERKEV Prvič letos so podelili knjižne nagrade za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole tudi v Stari cerkvi: IRENA KOŠOROG MARTINA KAJFEŽ TANJA STRUNA SANDA ŠTEMBERGER BOŠTJAN BRIŠKI DARKO BRUNEC D.D.H. MALI OGLASI * NAJAMEM enosobno stanovanje ali sobo s posebno sobo, priročno kuhinjo in kopalnico v bližini ribniške šole za daljši čas. Tel. 062-810-891 od 8. do 12. ure, Darja. * IŠČEM vseljivo starejšo hišo ali stanovanje v Ribnici ali bližnji okolici. Tel. 861-152, int. 29, dopoldne. * V sezonskem času oddajam yikend hišo na otoku Krku -Šilo, primemo tudi za večje družine. Tel. 860-080 Novic E ČRNA KRONIKA . INDIJSKA KONOPLJA VSE BOLJ RAZŠIRJENA Indijska konoplja ali “trava“ ali marihuana je kot kaže vse bolj razširjena predvsem med mladino tudi na našem koncu. Goji se po lončnicah in na obronkih gozda, pri tem pa nepoznavelec niti ne opazi, da gre za rastlino z omamnim učinkom. Kočevska policija je pred kratkim na različnih lokacijah naletela na indijsko konopljo v vseh oblikah od semen do manjših in večjih rastlin, o gojiteljih in razpečevalcih pa zbirajo obvsetila ter izdajajo kazenske ovadbe in predloge k sodniku za prekrške. Glede na to, da je v avgustu in septembru višek gojitvene sezone, oragni za notranje zadeve opozarjajo starše mladoletnikov, lovce, gozdarje in druge občane, naj bodo pozorni na rastline s suličastimi listi in naj o sadikah obveščajo policijsko postajo, da ne bi prihajalo do neljubih preiskovanj stanovanj osumljencev. Kakšna izgleda indijska konpolja je razvidno iz fotografij, ki so na ogled tudi na kočevski policijski postaji. TRČENJE PRI IZOGIBANJU 21. junija je na Griču voznica Č. H. med vožnjo proti Ljubljani dohitela vozilo, ki je nameravalo zaviti na stransko cesto. Ker je pripeljala z neprimerno hitrostjo, jo je pri zaviranju zaneslo na levo v nasproti vozeče vozilo M.Z. Pri trčenju je nastalo za 300.000 SIT škode. OBRAČUN V RET JAN 26. junija sta se v Retjah sporekla soseda zaradi domnevne tatvine delov iz motornega kolesa. B. B. je poklical policijo, ki pa je na kraju dogodka ugotovila, da je naznanitelj sam pod vplivom alkohola izzval pretep. Oba soseda B.B. in S. F. so prijavili k sodniku za prekrške. Z VZVRATNO NA CESTO 28. junija je prišlo do prometne nezgode v Dolenji vasi. K.F. je z vzvratno zapeljal z dvorišča na cesto v trenutku, ko je mimo pripeljal B.M. Pri trčenju je nastalo za 100.000 SIT škode. POŠTENI NAJDITELJ 29. junija je malo po 19. uri J. P. prinesel na ribniško policijsko postajo 1.270 SIT, ki jih je našel pred Mercatorjevo trgovino na Šeškovi. Poleg denarja ni bilo nobene denarnice ali dokumentov, ki bi izkazovali lastnika omenjene vsote, zato so denar shranili na občinskem uradu za najdene predmete. Z RAZMAJANIM AVTOM V ZID 29. junija se je nesrečno končala objestna vožja po mestu s tehnično povsem neustreznim vozilom. Neregistriran avto brez vrat in strehe je upravljal voznik brez vozniškega dovoljenja, zato je razumljivo, da se je blizu policijske postaje zaletel v zid. Voznik Č. S. je pri trčenju utrpel sled poškodbe. ZATAJENA NESREČA Konec junija se je razkrilo, da se je v bližini Rakitnice zgodila prometne nesreča s hudimi telesnimi poškod- bami že 19.6. Trčila sta voznica traktorja S.H. in voznik kolesa z motorjem S.K., ki naj bi nesečo tudi zakrivil. Kljub temu, da so ga oskrbeli v ribniškem zdravstvenem domu, od tam policije o nesreči niso obvestili. UKRADEN PES ZAŠEL NA MORJE SO.junija je nenavadno tatvino prijavil N. I. iz Kočevja: pogrešil je mladiča rotvajerja. Očitno je lastnik osumil pravega storilca, saj ga je naslednjega dne s svojim psom zalotil v Kopru. Psiček je prišel zopet v prave roke, Koprčana pa so kazensko ovadili. GROZIL Z AVTOMATOM 1. julija je B.B. s Hriba v Loškem potoku vzel v roke avtomatsko puško in z njo grozil staršem, potem pa naj bi si sodil še samemu sebi. Na kraj dogodka so v ustrezni zaščitni opremi prihiteli ribniški policisti in z vpadom v spodnje prostore hiše obvladali situacijo. B.B. je kot rezervist specialne brigade poleg avtomatske puške posedoval tudi 150 nabojev, od katerih so bili trije že v nabojniku, tako da so bile grožnje kar se da prepričljive. Rezervista so razorožili in zoper njega podali kazensko ovadbo. KOLO Z MOTORJEM IZSILILO PREDNOST 4. julija je M.Z. med vožnjo z Ravnega Dola proti Sušju v odseku proti Lipovščici ni upošteval prometnih predpisov in zato izsili prednost vozniku M. A. Voznik motornega kolesa se je pri trčenju huje poškodoval. Z rešilnim vozilom so ga prepeljali v ljubljanski klinični center, škode pa je za 500.000 SIT. SLABŠA PROMETNA VARNOST V ČASU DOPUSTOV Kočevska policija na podlagi analiz vzrokov prometnih nezgod ugotavlja, da se tako kot drugje po Sloveniji njihovo število močno poveča v času dopustov zaradi visokih temperatur in nenadnih sprememb razmer na cestah. Med najpogostejšimi vzroki nesreč so prevelika hitrost in izsiljevanje prednosti, zelo pogost povzročitelj nezgod pa je tudi divjad. Samo prejšnji mesec so srne, košute, teleta in tudi psi povzročili kar 8 nezgod z materialno škodo. BRONASTI ZNAK ZA PRISPEVEK K VARNOSTI V PROMETU Ministrstvo za notranje zadeve je odlikovalo kočevski Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu. Bronasti znak je prevzel predsednik sveta Vinko Zajc, državno priznanje pa je bilo prisluženo s strokovnim delom in uspešnim sodelovanjem z drugimi dejavniki prometne varnosti (AMD, zavarovalnice, organi za notranje zadeve...). Novic E JAVNA TRIBUNA Kočevski naravni park OBNAŠANJE SPODOBNE DAME Javna tribuna na temo Kočevski naravni park -nova podoba Kočevske, je doživela svoj vrh na predvečer državnega praznika, ko je preko 50 udeležencev dodobra napolnilo sejno dvorano Ljubljanske banke. Tribuno je organiziral odbor Kočevskega narodnega parka po dveh junijskih razpravah v ožjih strokovnih krogih, po obsežni medijski kampanji studia Marketing na območju Kočevja ter v fazi, ko se obrisi parka oblikujejo v kulturnem ministrstvu. Čeprav so besedo dobili tudi nasprotniki ali pa vsaj do parka skeptično nastrojeni udeleženci tribune, je bilo očitno, da imejo “škarje in platno“ parka kljub temu v rokah gozdarji in drugi zagovorniki posebne zaščite večine kočevskih prostranstev. V nadaljevanju skrajšano povzemamo nekaj ključnih izjav iz razprave. Jože Košir: Za park so najbolj zavzeti tisti, ki so s svojim početjem po gozdovih napravili največ škode. Nihče ne omenja komercialnega lovstva, ki z umetnim vzdrževanjem visokega staleža divjadi napravi gozdu največ škode. Zelo je škodljiva komercializacija nabiranja gozdnih sadežev, Italijani se ponje vozijo kar s hladilniki. Marko Rovan: Zahtevam eksakten odgovor na termin parka krajinski, narodni ali regijski park. Sem za park, ki za sabo ne bo potegnil nobenih pravno formalnih posledic, kot tak pa bi lahko obstajal že sedaj, če bi funkcioniral občinski aparat. Razvoj turizma in 400 delovnih mest, ki naj bi jih dal park, so demagogija. To, da se meje parka ujemajo z občinskimi mejami, je biološki fenomen, ki ima podlago le v družbeni lastnini gozdov: metliški kmetje bi predlagatelje parka na njihovih zemljiščih na njivah odnesli. Lojze Bauer: Mi ob Kolpi smo proti parku. Obkolpska in Poljanska dolina sta povsem obubožali, ker so ju zaradi zaprtih področij držali kot kakšna rezervata, kjer je bila divjad važnejša od ljudi. Zadnje čase se med ljudmi celo govori, da bodo politiki zamenjali Gornjo Kolpsko dolino za obalo pri Dragonji, saj Hrvatje potrebujejo elektriko iz Kolpe... Vinko Pintar: Pet let se je v Kočevju že govorilo o revitalizaciji, zdaj pa se odloča o parku od zgoraj navzdol. Tisto, kar je potrebno zaščititi, naj se zaščiti, če pa se odločimo, da bomo živeli od gozda, parka ne rabimo. Nehajmo že s tem, da je nenaseljenost prednost za občino... NoTicE JAVNA TRIBUNA v-v-vx'v-v-:':v'y->X'X-y Anton Prelesnik: Kaj vemo Kočevci o svoji naravi? Le redko-koga zanima, kakšen je pragozd, Nemci pa trdijo, da takega ni v Evropi. Od bivših lastnikov dobivamo same pohvale. Za nacionalni park ni realnih možnosti, tudi v mednarodnih merilih ne, v regijskem parku pa bodo pragozdovi primemo zavarovani. Oražem: Černaču dajem vse priznanje za opravljeno delo, toda ali mora projekt res obsegati celotno občino? Kaj pravi uradna kočevska oblast k parkovnim pro- jektom in zakaj o njih nič ne reče služba za razvoj Kočevja? Stane Peterlin: Ni bojazni, da bi se park delal za elite in da bi ga vam zato vsili od zgoraj. Nasprotno, poslance v republiški skupščini boste morali sami prepričati, da park potrebujete. V Nemčiji so potrebo po parkih že spoznali, saj so jih v zadnjem letu ustanovili kar pet... Borut Mencinger: Namen javne tribune je pogovoriti se o tem, ali naravni park prinaša omejitve in kakšne, kakšno vlogo ima za gozdarstvo, turizem in nova delovna mesta. Osebno menim, da bo park potrebno umestiti med nacional- nega in regijskega. Zabavišča in hoteli niso nikakršno jamstvo, da bi turizem res uspel. Opreti se je mogoče le na naravne danosti z dodatno ponudbo, na učinke pa je mogoče računati šele po 10 in več letih. Samo enkratna medijska promocija v nekaj zahodnih revijah stane 200.000 DEM... Janez Černač: Obnašamo se kot spodobna dama: za vsak slučaj rečemo ne. Park bi prinesel sklop razvojnih programov, posebno primeren pa je za javne funkcije kot sta izobraževanje in raziskovanje, na teh področjih pa ni delovnih mest za kramp in lopato. Sprememba miselnosti o Kočevski kot mrliški vežici Slovenije je vredna več kot denar, saj se lahko spremeni v evropski vrt. Gre za coniranje področja, ki na gozdnatih področjih že obstaja, domeniti se je potrebno le še za rabo drugih področij. Prepovedi so splošne civilizacijske norme, nekatere živalske vrste so v polni kondiciji. Obkolpska in Poljanska dolina sta še najbolj naseljeni v primerjavi z drugimi, zastavlja pa se vprašanje, komu in s kakšnimi cilji razdeliti gozdove. Na Kočevskem je jok in stok, ko pa pridejo ljudje s ponudbami, se obnašamo kot spodobna dama... S.H. N o vi c E VAS INTERVJU Erik Šuler GLASBENIK, Kl ZORI V VIRTUOZA Mladi pianist Erik Šuler je dopolnil komaj sedemnajst let, pa ima za seboj že kar nekaj koncertov. Tako je prvič občinstvu pokazal svoje sposobnosti in znanje na koncertu leta 1987 (takrat kot komaj enajstleten fantič), leta 1990 na koncertih v Mengšu, Trstu in Gorici, leta 1991 v Trstu, Portorožu, Ljubljani, Kočevju, Ribnici in Mariboru, leta 1992 pa v Kamniku, Mariboru, Lendavi, Izlakah na poletni klavirski šoli Valvazor ter na koncertu Mladi talenti v Ljubljani v okviru prireditev Hommage a Gallus. Letos ima za seboj koncerte v Škofji Loki, Novem mestu, Tržiču v vili Bistrica in Kočevju, kjer je pred kratkim navdušil ljubitelje te umetnosti v Kinu Kočevje. Za letos ima predvidena še dva koncerta: 28. 6. v Kulturnem domu Mengeš in 1.7. v Valvazorjevi kapeli v Izlakah. Pianist Erik Šuler že peto leto študira na odlični moskovski Centralni specialni glasbeni šoli, iz katere izhajajo pianisti svetovnega formata -omenimo le Iva Pogoreliča. Z njim smo se pogovarjali na večer po uspešnem koncertu v Kočevju. Kdaj si začel z igranjem na klavir? Erik: Pri treh letih sem po dolgotrajnem moledovanju dobil otroško harmoniko in domači so imeli kar precej težav zaradi mojega nenehnega muziciranja. Starši pa so vendarle zelo zgodaj opazili, da imam posebno nagnjenje do glasbe in s petimi leti sem dobil klavir. Prvih not me je naučil g. Dežman Vinko, takratni organist v kočevski cerkvi. Tri leta sem se potem učil klavir pri prof. Hedviki Petje in nato štiri leta na ljubljanski Glasbeni matici pri prof. Ivanu Levaniču. Prav on me je tudi pripravil za prvi samostojni koncert junija leta 1987. Kmalu po tem koncertu si odšel na študij glasbe v Moskvo. Erik: Sam sem si tega zelo želel in starši so se na podlagi moje nadarjenosti odločili, da me pošljejo na odlično moskovsko Cen- tralno specialno glasbeno šolo, kjer sem uspešno opravil sprejemni izpit pri prof. Sijavušu E. Gadžijevu. Si imel na začetku veliko težav? Erik: Decembra 1988, ko sem bil star dvanajst let, sva se z mamo odpravila v Moskvo. Mama je ostala z mano en teden in v tem času mi je uredila vse najnujnejše za moje bivanje v Moskvi. Najprej sem živel v najemniškem stanovanju pri gospodinji in sem se tam pripravljal za sprejemni izpit. Ko sem ga aprila 1989 uspešno opravil, sem se do jeseni vrnil domov. Jezik mi ni delal posebnih težav in v dveh mesecih sem govoril že njihov pogovorni jezik. Jeseni pa se je začelo zares? Erik: Jeseni je bilo že dosti lažje kot prvič, saj sem Moskvo že poznal, obvladal sem tudi jezik, skratka, vedel sem, kam grem in kaj me čaka. Lažje je bilo tudi zato, ker sem se preselil v internat, ki se nahaja v šolski stavbi. Si na moskovski šoli edini Slovenec? Erik: Res sem edini. Iz bivših jugoslovanskih republik je še nekaj študentov, precej pa jih je tudi iz drugih vzhodnih dežel. Na šoli je približno enako število deklic in fantov in vsi se med sabo zelo dobro razumemo. Zdaj si v desetem razredu. Se boš po končani šoli vrnil domov? Erik: Šola, ki jo obiskujem, ima enajst razredov. S študijem pa mislim nadaljevati, tako da bom v tujini študiral še najmanj pet let. Čeprav je moj dom v Kočevju, sploh ne razmišljam o tem, da bi se vrnil za stalno. Po končanem študiju v Moskvi si želim spoznavati tudi druge šole po svetu, tako bi naprimer rad študiral še malo v Parizu, Londonu, New Yor-ku...Pravi pianist, zares dober, postaneš po kakih dvajsetih letih trdega dela... Predvsem pa mora spoznati čimveč glasbenih šol po svetu, le potem doseže glasbeno zrelost. NoTicE VAS INTERVJU ‘....." ' "".............. ■ Ali poteka šolanje v Moskvi na podoben način kot pri nas? Erik: Precej se razlikuje. Učitelji imajo bolj prost pristop do učencev, predavanja niso obvezna, važno je, da imaš ob koncu konference ocene in da snov obvladaš. Učenci svobode ne izkoriščajo, saj je že na začetku šolanja opravljena zares dobra selekcija med tistimi, ki mislijo zares in tistimi, ki tega ne mislijo. V glavnem tako tisti, ki so sprejeti, šolanje tudi uspešno zaključijo. Zdi se mi, da imajo pri nas, v Sloveniji, prevelik pomen predmeti, ki niso važni za posameznika, da je torej prevelik poudarek na napačnih predmetih. Ti ostaja v Moskvi kaj prostega časa? Erik: Prostega časa praktično nimam. Dnevi so zapolnjeni z dopoldanskim in večernim igranjem, vmes pa je pouk... So pa Moskovčani zelo radoživi in družabni in torej prijetni za družbo. Sem pa si vzel toliko časa, da sem si dodobra ogledal Moskvo in poznam praktično vsak njen kotiček posebej, bolje kot Ljubljano.' Šolanje je verjetno strahotno drago. Imaš kakšno štipendijo? Erik: Republiška kulturna skupnost mi je dodelila štipendijo. Dobivam jo domov v Kočevje v tolarjih, potem pa mama denar zamenja in mi ga pošilja. Res pa je, da si starši na moj račun odrekajo marsikaj, saj sama štipendija ne pomeni kaj dosti. Štirikrat na leto prihajam domov in zahvaliti se moram Adrii Airvaysu za bonitete pri letalskih vozovnicah, saj običajna povratna karta do Moskve in nazaj stane 2.500 mark. Mama se na obisk k meni odpravlja z vlakom, pa je kljub temu še vedno zelo drago. Imaš tudi v Kočevju pogoje za kvalitetne vaje? Erik: Vadim v starem kočevskem nebotičniku, kamor smo postavili klavir, ker v stanovanje zaradi velikosti ne gre. Klavir je znamke Schimel in je stal kar nekaj denarja, okrog 40.000 DEM. Sam ga bom moral do oktobra odplačati približno pol. S koncerti, ki jih imam prav v tem času, želi Gallusov sklad spodbuditi sponzorje, da bi se vključili v akcijo za nakup omenjenega klavirja. Kaj pa počneš med počitnicami v Kočevju, ko odigraš vaje? Rad igram košarko in tenis, rad plavam... Šport me je tudi že od nekdaj privlačil, vendar se stvari ne lotevam polovično, tako da ima klavir prednost pred vsemi drugimi dejavnostmi. Seveda si želim počitnice preživeti ob morju, pa nimam še nič konkretnega v načrtu. Morje je postalo za našo družino skoraj predrago. No, morda bom šel s prijateljico... Sicer pa moram do jeseni naštudirati nov program, tako kaj dosti prostega časa tudi doma ne bom imel. Od česa je odvisen uspeh na koncertu? Erik: Zame je predvsem pomembno to, kako se počutim, fizično in psihično. Tako dva koncerta ne odigram popolnoma enako. Seveda odigram celoten koncert na pamet, zato je dosti odvisno tudi od dobrega spomina. Sicer je res, da marsikatere drobne napakice občinstvo niti ne opazi, sam pa jo zelo dobro zaznam in kar jezen sem nase, ker skoraj vedno mislim, da bil bil lahko boljši. Boljši vsaj zase, tako tudi na včerajšnjem koncertu v Kočevju. Imaš morda v načrtu kakšno CD ? Erik: Ne, nič takega. Za to je potrebno ogromno denarja, dobre zveze, dober manager...Na žalost tudi na mojem področju velja, da ni nujno, da uspe samo najboljši pianist. Marsikdaj je uspeh povezan, tako ali drugače, z denarjem. Seveda je nujno tudi znanje, le zadosti za uspeh ni. Za konec nam zaupaj, če imaš morda vzornika in ali ti poleg klasične glasbe ugaja tudi kakšna druga zvrst? Erik: Čeprav je brez dvoma Ivo Pogorelič najboljši in velja tudi na naši šoli za pojem dobrega igranja, vzornika kljub vsemu nimam. Ugaja pa mi tudi kakšna druga zvrst glasbe, recimo jazz in rock. Znaš zaigrati Prodajalko vijolic? Erik: Kaj pa je to? Ha, ha, ha, ne poznam, igram samo klasiko, za sprostitev pa improviziram jazz. Ob koncu “uradnega“ pogovora z Erikom je svojo bolj kot ne senčno plat sinove poti pri razvijanju svojih talentov dodala še mama Erika. Poleg reševanja eksistenčnih problemov jo namreč spremlja nenehno nerazumevanje okolice do že kar prislovično Šulerjevih pogledov na kočevsko stvarnost, vendar je to tema že za drug, morda prav tako zanimiv intervju. Darja D. Hafnar Novic E DOPUSTI | Anketa KAKO BODO DOPUSTOVALI RIBNIŠKI OBRTNIKI V petek, 2. 7. 1993, so se v dolenjevaškem lovskem domu v poznih popoldanskih urah začeli zbirati ribniški obrtniki, podjetniki in poslovneži, skratka vsi, ki tvorijo tako imenovani privatni sektor. Pri Novih novicah pa smo se prav zaradi poletnih mesecev, v katere smo že pošteno zakorakali, odločili, da jih povprašamo, kje, kdaj in kako bodo dopustovali. Kaj so nam odgovorili, si lahko preberete na tej strani. MARIJA ARKO - lastnica ŠOLARČKA Poslovni partnerji so me povabili na Rodos, pa mi žal letos delo ne dopušča takšnih izletov. Tako se bom verjetno za kak dan odpravila na Kolpo, za prav hudo vročino pa se bom pohladila kar v Bistrici. ANICA KRŽE - lastnica RETE Dopust bomo preživeli v glavnem delavno. Seveda si bomo privoščili nekaj dni morja, verjetno na slovenski obali. Nismo se še prav odločili, kam se bomo odpravili. TONE PRUS - lastnik FOTO TONIJA Z družino se odpravljamo na počitnice na slovensko obalo, za nekaj dni pa načrtujemo še izlet v hribe. Preostali dopust pa bomo izkoristili za delo okrog hiše. ANDREJA MERHAR -lastnica TIJANE V glavnem bomo preživeli dopust delavno. Sicer si bomo privoščili nakaj dni pravega dopusta. Nismo se še prav odločili, kam bomo šli, vsekakor pa tja, kjer se bomo zagotovo dobro imeli. JOŽE AMBROŽIČ - lastnik MESARSTVA AMBROŽIČ Dopust bomo preživeli na slovenski obali, sicer pa ga bomo v glavnem, tako kot večina, preživeli delavno. MARINKA VESEL - OZ PREVOZ Za kak vikend se bomo odpravili v Čatežke toplice, za nekaj dni pa bomo šli na morje v Strunjan. Nismo pa se še prav odločili, kdaj in kam gremo. NovvicE DOPUSTI % KARMEN in VLADIMIR DRAŽEM - lastnika TESARSTVA DRAŽEM Nič nimava še rezerviranega, verjetno pa si bomo privoščili dopust, največ za teden dni. Nekaj razmišljava o otoku Krku. ANA HENIGMAN - lastnica HANI V juliju se odpravljamo na dopust v Španijo. Res se sliši drago,če pa sešteješ vse stroške, ki jih imaš z dopustovanjem na naši obali, je dopustovanje v tujini ceneje. Na jesen pa se bomo podali v Moravske toplice, te so najboljše za revmo. Ostale dni bomo, kot ponavadi, preživeli delavno. TOMAŽ ŠULENTIČ - lastnik FRIZERSTVA ŠULENTIČ Dopustovali bomo v Italiji, delno pa še na hrvaškem morju. Spustili se bomo do Poreča, ne dlje. TONE TKALEC - lastnik TKALCA Dopustovali bomo v Šmarjeških toplicah, sicer pa bomo dopust preživeli doma, seveda delavno. MIJA ČEŠAREK - lastnica HUMBY-ja Z ozirom na to, da sem nov obrtnik, bom temu primerno tudi do- pustovala, seveda delavno. No, za dan ali dva bom verjetno odpeljala otroke v toplice, kaj več pa gotovo ne. ERIKA RADOSAVLJEVIČ -lastnica ŠPELE Pri nas v Sušju je tako lepo, da morja niti ne potrebujemo. No, za kak teden se bomo kljub temu odpravili proti morju, že zaradi otroka. FRANC VESEL - lastnik trgovine POD KOZOLČKOM Na otoku Krku, konkretneje na Punatu, imamo vikend, zato bomo tudi letos, sicer po obrokih, letovali tam. Važno je, da se človek na dopustu dobro zabava, ne glede na to, kje ga preživi in za koliko časa se tja odpravi. Na obrtniškem pikniku pred dolenje-vaško lovsko kočo se je zbralo kar lepo število obrtnikov in podjetnikov. Resnici na ljubo se jih je na novoletnem občnem zboru zbralo najmanj dvakrat toliko in zlobneži bi lahko pomislili, da jih je od piknika odvrnila vstopnina, ki je veljala 500 SIT na osebo. Je pa bilo zato na pikniku toliko bolj prijetno in zabavno, saj so se zbrali tam prav vsi, ki jim smeh, zabava in družabljenje še vedno, kljub težkim časom, mnogo pomenijo. Zabava, ki se je v bolj internih krogih odvijala do poznih nočnih ur, je marsikoga spravila ob kar nekaj ur spanja, saj se je jutro za marsikoga prehitro naredilo. Sobota pa je, seveda za veliko večino od njih, prav navaden delovni dan. D.D.H. N o vi c E IDEAL ZLATARSTVO KODRE ima 20-letno tradicijo v oblikovanju in izdelovanju nakita iz plemenitih kovin, dragih in poldragih kamnov. Sodelovali smo že na mnogih domačih in mednarodnih razstavah, kjer smo prejeli številna priznanja, med drugim tudi znak kakovosti ALPE-JADRAN. Nudimo: - nakit iz plemenitih kovin - unikatno oblikovanje nakita - delo po naročilu in želji stranke, iz našega ali vašega zlata - popravila in vzdrževanje nakita - odkup zlata V mesecu * Ekskluzivni znamki AESSE in AXO idem konercimni center, kolodvorska 2.