štev. 48.
V Ljubljani, v sredo 28. novembra 1917.
Leto IV.
Naša imagoslavna ofeniiva proti Italiji.
Da more naša armada hitreje zasledovati bežečega sovražnika, se vozi vojaštvo tudi na avtomobillti.
Marija Konopnicka:
Starka.
Bilo je opoldne. Varšavski mestni park se je utapljal v vročo tišino. V zelenkasto zlatih mrežah solnčnih žarkov, ki so prodirali skozi liste košate lipe, je plesal roj mušic In nedaleč od mene so mrgoleli belini po zeleni trati.
Pred klopico, na kateri sem sedela, se je svetilo in oslepovalo oči belo kremenje in zrak je bil nasičen od težkih in vonjivih par. In vse to po hladnem, žalostnem jutru! Kakor srebrna krogla se je naglo dvignilo solnce, stapljajoče žejno, v mukah se potečo zemljo.
Park je bil prazen ljudi. Ti, ki so bili tu dopoldne, so že davno odšli, a oni, ki bi iskali tod osveženja v poldnevni senci, še niso prišli.
A tedaj sem naenkrat zaslišala v bližini nekak šum. S kratkimi, urnimi koraki se je bližala klopici globoko sklonjena starka. Njen beli, naškrobljeni robec, platnena obleka in mali predpasnik so igrali v sončnih žarkih z najpestrejšinii barvami. V eni roki je nesla košek, z drugo pa se je opirala ob palico, ki je bila ne le opora njenim od starosti oslabelim nogam, nego tudi vodnik slabih, kalnih oči.
Bila je še precej daleč, a njeno utru-jenoi težko dihanje je segalo že do mene. Zdelo se je, da hiti h klopici, da se malo odpočije in da se vsaj za kratko dobo iz-nebi svojega bremena — koška. Uboge noge so se ji premikale z naporom, opotekajoče, koraki so postajali vedno negotovejši. Glavo je imela sklonjeno tako globoko, da so poteze njenega obraza popolnoma izginile. Zdelo se je, da me starka sploh ni opazila; šele ko je stopila na mojo senco, se je ustavila in^ dvignila glavo. Ah, kakšno omrežje gub! Življenje, ki ga je spredlo, je bilo pač zelo dolgo in menda ni poznalo počivanja; zgodaj zjutraj je pač vstajala na delo ter legala o polnoči. Trdo in enolično sivo vre-teno življenja je izpredlo pač že vsako nitko njenih oslabljenih prsi, a razpreja jih vedno iznova in iznova, vedno hiteč — brez od-počitka...
Starka se je za hipec preplašila, njene male sive oči so se dvignile, nato je pristopila bližje, postavila košek, napol napolnjen
z nekakšnimi kolači, na klopico ter opirajoča se ob njo je stežka vzdihnila.
»Vroče je danes!" sem dejala, da sploh kaj rečem.
»Kakor je božja volja 1" je odgovorila ter si otirala pot s svojih bledih, prozornih lic. »Strašna vročina, strašna vročina!"
„Ali nočete sesti I"
„Čemu, milostiva gospa? V starosti se
težko seda in vstaja. V križu pri tem poka in boli."
„Koliko ste stara?"
»Čemu bi štela leta, milostiva gospa? Bog jih šteje tudi brez mene . . . Osem-
deset .. . morda še več. Človek jih ne more prešteti kar tako na pamet, ampak naša občina .. . tam to vedo, tam imajo papirje ..."
»Torej niste odtod, mamica?"
»Kako bi mogla biti odtod, milostiva gospa? Doma sem iz Plocka — samo da
so zdaj ondi drugi ljudje kakor včasih in drugačen red kakor prej. Vendar me tam poznajo. Stari in mladi ljudje poznajo tamkaj Banašinovko."
»Vi ste se torej preselili v Varšavo?"
„Ah, kako bi se naj preselila v Varšavo, milostiva gospa? Mladi ljudje — da, mladi lahko potujejo po svetu, — ampak v mojih letih! ... Samo hčer imam tukaj omoženo z delavcem, ki dela v neki žebljarni; a ko me je sveta zemlja začela vleči vase, sem hotela umreti med svojimi otroki. Med svojimi se vendarle umira lažje. Bog obvaruj vsakogar pred žalostnim koncem — tako pa vendar posteljejo nekoliko slame in pomagajo ubogi duši iz bednega telesa."
»In godi se vam dobro pri vaših?"
»Gotovo. Starcem se godi povsod dobro, saj brez žalosti niso itak nikoli. Samo, da se mi to vendar ni tako posrečilo, kakor sem si želela."
»Kaj se vam ni posrečilo?"
»I, no, s tem umiranjem, milostiva gospa. Prišla sem k otrokom umret, a jaz živim naprej in naprej. Strašno sem slaba — kar upihniti bi se me dalo, bi človek mislil, toda trdo življenje imam, da Bog pomagaj! Spočetka je hvala Bogu še šlo: naznanili so me popolnoma pravilno na policiji, zet je hodil v tovarno, hči je gospodarila doma in jaz sem posedala okoli peči, si tu pa tam oprala kakšno svojo cunjo, dremala, molila rožni venec in čakala na svojo poslednjo uro. Čakala sem mesec — dva — nič! A tu je prišel neke nedelje k nam hišnik in je dejal:
»Slišite, Peter" — tako so namreč pri sv. krstu krstili mojega zeta — „mamici morate poskrbeti dovoljenje za tukajšnje bivanje, če misli ostati še naprej pri vas." Zet se je temu čudil in vprašal: „In to mora biti? Koliko pa stane to?" — In hišnik je odgovoril: „Da — za četrt leta stane 2 rublja." — Peter mu je dal tobaka in žganja, in hišnik je spet odšel. Jaz pa sem dejala: „Čemu mi je neki treba tistega papirja i Saj
nisem prišla živet — nego umret!" In hči je rekla: »Res je! Mamica žive itak le od danes na jutri."
Tako smo se med seboj dogovorili, in zopet je bilo vse dobro. Toda obšla me je ta/co grozna slabost, — potila sem se tako
Stran 562
TEDENSKE SLIKE
štev. 48
Cesar (prvi na levi strani) kot glavni poveljnilc naše ofenzive proti Italiji študira zemljevid v glavnem stanu. Na desni spredaj fm. baron Conrad in šef generalnega štaba baron Arz.
Cesar med ofenzivo na Tirolskem: Najvišji poveljnik čita ugodna poročila o uspehih na tirolski fronti.
strašno, da je pokala vsaka koščica v meni, in pred očmi se mi je zdelo, kakor da lete saje. Mislila sem: „Zdaj tone bo več dolgo trajalo." A kaj ve ubog grešniki Minilo je zopet pol leta ... minulo je druzega pol leta in jaz — sem živela dalje. Jedla nisem skoraj ničesar in spala sem na tleh ob peči, a — živela dalje. Mislila sem, da mi je Bog že grehe odpustil. Toda tu je prišel nekega
dne moj zet z dela, in takoj za njim hišnik.
„No torej, kaj pa je z vašo mamico? Rekli ste, da je prišla k vam umret, a zdaj sedi tu že četrti kvartal brez listka! Treba to na nekak način končati — tako ali tako! Saj je do danes že več kakor deset rubljev."
(Konec prihodnjič.)
E. G. Brat:
Beg za milijoni.
Roman Slovenca Amerikanca.
18. nadaljevanje.
Preko dvorišča pa sta korakala Dodd in ravnatelj
»Ni se izdal!« je, dejal ravnatelj. Zdaj ste menda sami prepričani, da je res popolnoma ob spomin. Če bi se pisal Jack Bell. . .«
>Saj se tudi piše!«
». . . bi se bil moral izdati, ko je začul moje klicanje. Toda zdaj veva le to: ali se naš Lohengrin sploh ne piše Jack Bell, ali pa je resnično docela pozabil, da je Jack Beli!«
»Ampak jaz ga vendarle spravim zopet k spominu,« je dejal Dodd. »Ali mi dovolite ž njim še en poizkus?«
»Prav rad. A kakšen poizkus?«
»V Plymouthu na američanski agenturi za mornarje so baš tiste dni, ko so tegale Lohengrina potegnili iz morja, oddali listnico z dokumenti in denarjem,« je pripovedoval Dodd. »Preverjen sern, da je listnica last tegale vašega jetnika. Če prizna, da je njegova, zvemo obenem^ tudi, kako se piše.«
»Sijajno ! Če vzame listnico, ga imamo ! Če pa je ne vzame, potem ... kaj potem? Potem je norec, ne?!« — Ampak denar bi vzel vsakdo! — Dokaz se mi ne zdi neoporečen.«
Ravnatelj je mislil logično in prvo navdušenje se mu je takoj spet ohladilo. Vendar
ni hotel odreči Doddu svoje pomoči, ker mu jo je že obljubil.
»Dovolite, da nastavim listnico in da ga skrivaj opazujem!« je dejal Dodd samozavestno. »Glavno ni denar niti dokumenti, ampak listnica!«
»Jo imate li s seboj?«
»Žal ne,« je odvrnil Dodd, »ampak jutri se vrnem in jo prinesem.«
Odplul je v Southampton ter je bil na slednje jutro že v Bringhtonu. Našel je Polly v pletenem stolu, ko je poslušala kopališčni orhester. Baš je sviral odlomke iz opere »Lohengrin.«
»Imam ga . . . vašega Lohengrina!« ji je dejal, ko ji je poljubil ročico ter ji izročil zavojček šokolade. Brez darilca se ni vračal nikoli, kajti Dodd ie bil res gentleman.
»Kaj se to pravi-----mojega Lohengrina?«
je vzkliknila v srečni slutnji, vzela njegovo
roko in odšla ž njim na obrežje.
Povedal ji je vso po resnici.
»Torej v ječi je? Kot tihotapec! Strašno! Rešiti ga morate, mister!«
»To hočem!« je odgovoril resno. »Treba pa je, da mi daste njegov zavitek z listnico. Vanj vtaknem potrebno orodje, da lehko uide. Vse je dogovorjeno z ravnateljem. Napišite mu pisemce, da ga pričakujete na malem parničku v luki St. Malo. Podnevi izvesimo na parničku prapor Unije, ponoči pa dve rdeči svetilki. Tja naj se zateče . . . zaiti ni mogoče.«'
»Toda na parniku ga ne daste aretirati?*
»Nikakor ne!« je izjavil Dodd. »Odpeljeva ga s seboj, — vse drugo ukreneva kasneje.«
»Moška vaša beseda, mister?«
»Tu — moja desnica!« je iztegnil roko, v katero je Pollyz veseljem udarila: »Velja!^
Nato je stekla po listnico ter je napisala pisemce, kakor ga ji je narekoval Dodd. Ko ga je podpisala z neštetimi poljubi, je Dodd položil pismo v listnico.
»Tako. Zdaj grem še nakupit fino žago in pilo, ki ju položim tudi v listnico. Medtem se pojdite v hotel obleč. Kmalu pridem po vas, da odpotujeva!«
Vesela sta se ločila.
Proti večeru sta bila že v St. Malo. Ravnatelj je naučil stražo, kako naj — ko bo dovolj tema — natakne listnico na bodalo na svoji puški ter vrže listnico skozi to in to okno v prvem nadstropju.
»Treba mu je vzbuditi domnevo, da mu je vrgla listnico v celico prijateljska roka,« je razlagal Dodd. »Potem se preverimo, kaj stori!«
»Izborno, izborno!« je pritrjeval ravnatelj. Toda takoj je dodal: >Ampak videli boste: denar spravi, listnico pa vrže proč. Mož je abnormalen slučaj!« .
Tega večera je bilo Jacku prvič zopet dolgčas. Zahrepenel je po ženi, po delu, po gibanju v svobodi . .. Hkratu pa ga je mučil dvom: je li bil tu Dodd ali ni bil? — Kako
je zvedel ravnatelj njegov naslov ? — Morda iz kakšne nove tiralnice v angleških listih ? Mučno je, če človek ne ve, kaj bi in kako bi . . . Morda bi bilo zdaj še vendarle naj-pametneje, ubogati soseda Smitha in nocoj pobegniti! Toda če bo straža streljala? Ne-
štev. 48
TEDENSKE SLIKE
Stran 563
Cesar v spremstvu barona Conrada Hotzendorfskega, poveljnika naših čet na Tirolskem, si ogleduje manipulacijo z laško revolversko puško.
Cesar na tirolski fronti si ogleduje zaplenjene revolverske puške, najnovejše morilno orožje
Lahov.
rodno bi bilo . . . zlasti če je v bližini Dodd.
Tako je ležal, se obračal tja in sem ter ni mogel usnuti. Odločiti se je treba! A kaj je pametneje in varneje: uteči ali ostati? Noč je že tu. Se par ur . . . potem bo za beg že prekasno.
In ugibal je, uvaževal, kolebal v svojih sklepih in načrtih.
Slišal je enakomerni korak straže pod
oknom, nato je vse utihnilo.
Naenkrat je začul, da je v celici nekaj padlo na tla. Padec je bil precej močan, a vendar mehak. Skočil je s postelje in iskal v temi po tleh. Ozrl se je skozi železno omrežje . . . nebo je bilo brez zvezd ... le tam v luki se je svetlikalo dvoje rdečih točk. Iskal je . . . tipal ... in zatipal. Listnica! Strela, njegova listnica! Takoj jo je spoznal.
Prva njegova misel je bila: »Morda Michel Mohr?» — toda že jo je odgnala druga: »To je Doddova past! On hoče dognati mojo identiteto!«
A obenem je tudi že slišal tihe korake po hodniku.
»Že gredo pome!« je mislil, položil listnico na tla nazaj in hitro zopet legel.
In že je nekdo odprl duri. Posvetilo se je v celici, nekdo je pristopil k njemu in ga tiho ogledoval; Jack pa je smrčal, kakor bi spal najmirnejše spanje.
Nato je neznanec zopet odšel in zaklenil
duri.
»Spi! Smrči kakor bi dreto vlekel!« je poročal strežnik. »Listnica pa leži še nedotaknjena na tleh.«
»Treba torej počakati, da se zbudi,« je dejal Dodd razočaran. »Pokličite me, prosim, predno se izdani, da ga bom mogel dobro opazovati!«
»Da, tako bo najbolje,« je pritrdil ravnatelj. »Spite lehko v moji pisarni na divanu. Dama naj ostane na parniku!«
In vsi trije so odšli spat. . .
Jack je v tem hipu že šepetal skozi luknjo v steni.
»Smith, z vami pobegnem ! Takoj začniva kopati !<
In začela sta vsak s svoje strani. V pol ure je bila odprtina že zadostno široka, da je mogel Jack zlezti v sosednjo celico. S seboj je vzel tudi listnico s tal.
Nato sta se lotila z združenimi močmi omrežnega   železja na oknu.  Ni se jima
ustavljalo, ker je bilo že skoraj docela pre-piljeno.
Smith je pomolil glavo skozi okno in posluhnil. Stražnik je bil baš na voglu kaznilnice, ko je skočil Smith na hodnik. Predno se je vojak okrenil in uganil, kje je počilo, je Smith že izginil v temi. Stražnik je zdaj hitel nazaj, a tedaj je počilo že drugič po hodniku. Videl je v temi človeka, ki se po-
hira s tal, in hotel je planiti nanj z bodalom. Tedaj ga je Smith od strani udaril po trebuhu ter ga obenem sunil z nogo, da je vojak odletel po tleh in ječaje obležal. Smith je skočil še k njemu ter mu vzel revolver ob
pasu.
Nato sta ubežnika skozi park hitela k »Maigueriti«. Nameravala sta se na barko vtihotapiti ter se ondi skriti,
Toda pri zadnji svetiljki v luki se je domislil Jack:
»Stoj! Mislim, da imam dovolj denarja. Lehko nama bo govoriti z ribiči pametno
besedo.«
»Pa še bolje!« je pritrdil Smith.
Jack je pogledal medtem v listnico ter res zagledal svoj denar, šestero finih žagic in šestero finih pilic, vrhu vsega pa še — pismo, podpisano s »Polly«. . ^ »Neverjetno dobro posneto!« seje čudil. »Čisto pisava moje žene ! Vsa čast mr. Doddu ! Mož je mnogo nevarrtejši nego sem si domišljal !«
Bilo je že blizu polnoči, ko sta stopila na barko ter zbudila lastnika. Jack mu je pomolil tisoč dolarjev pod iios.
»Vaši so, če odplujemo takoj! Ampak v smeri proti Londonu!« je dejal Jack odločno.
»A ne izdajte naju nikomur — niti svojim ljudem! Ker sicer — evo!« je dejal Smith in mu pokazal revolver.
»Velja!« je dejal lastnik barke, šel zbudit krmarja in mornarja, ugasnil vse luči ter — odrinil. Ko je vzhajalo solnce, je bila »Marguerite« že daleč od Jerseya . . .
Zjutraj ni bilo v celici št. 19 niti listnice niti Lohengrina. Luknja v steni in izlomijeno železje na oknu sosednje celice je povedalo Doddu vse. Najbolj ga je peklo, da je sam olajšal beg kar dvema zločincema, ker je bil tako nespameten, da je del v listnico žage in pile. Ker pa je storil to skrivaj, je moral molčati o tem ravnatelju, ki je bil nanj itak ves besen.
Na vse strani sta poslala brzojavke, oddelek vojakov pa je preiskoval vso okolico.
Ko je prišel Dodd povedat Polly, da je zaman čakala vso noč svojega moža, ki je izginil iz ječe v družbi vlomilca, je bila obupana, a tudi zelo huda.
»Saj sem vam rekla, da me pustite v ječo k njemu! Jaz bi ga bila rešila, — vi pa ga niste znali,« je tožila in jokala. »Že drugič vam je ušel izpred nosa. Ne, mister, posebno mi ne imponira vaša spretnost!«
Dodd je bil potrt in ljut, ker tako uničujoče kritike iz toli lepih ust še ni slišal. Najrajši bi bil odplul s parnikom iz St. Malo.
Toda moral je čakati odgovorov na brzojavke^
Že isti večer je res prišla brzojavka, da so opazili »Marguerite« v kanalu v severni smeri plovečo.
»V London!« je zaklical Dodd, ko je čital to vest. »Prav gotovo hočejo do Londona dospeti!«
Stran 564
TEDENSKE  SLIKE
štev. 48
Šolarji in šolarice z učitelji in učiteljicami v Brixenu na Tirolskem pozdravljajo cesarja.
-1
•i
Cesar se poslavja pred cerkvijo v Grodnertalu na Tirolskem od župnika.
In parniček je letel po morski gladini kakor suh listič, ki ga podi vihar.
Toda v Londonu ni bilo niti sledu po »Margueriti« in beguncih. Zaman je storil Dodd vse možno, da bi dognal, kam so izginili.
Preostalo mu ni torej nič drugega, kakor da je objavil v listih Jackov smeli ubeg iz ječe v St. Malo ter da je tiralnico ponovil.
Pred Pollyno obličje pa se ni upal stopiti več dni. Preveč ga je razžalila, a najhujše v vsej bridkosti je bila njegova zavest :
»Resnico je govorila : zopet sem se grdo blamiral!«
XIV. Sestanek.
In vendar se nil
Četrtega dne, odkar sta bila v Londonu, se je namreč Doddu posrečilo dognati, daje prenočil Jack Bell v malem hotelu Nordenda, toda samo eno noč ter da so ga videli nazadnje na Viktorijinem kolodvoru, kjer si je kupil vozni listek do Dovera. Jasno je bilo: ušel je zopet na francoska tla.
Tekom treh dni si je Polly vsaj površno ogledala ogromni London.
Dasi je poznala Newyork in Chicago,ji je vendarle imponiral London s svojo staro zgodovinsko kulturo, krasnimi parki, squari (trgi) in velikanskim prometom, ki se razvija po reki Temzi, polni parnikov in čolnov, po podzemeljskih ter nad in med hišami visečih železnicah.
Westminsterska opatija s čudovito katedralo. Angleška banka v City, Pavlova cerkev, Quildhall ter stari, nekdaj strašni Tower, Britski muzej, dve univerzi, Atenej, Kristalna palača ter še cela vrsta velikanskih, večinoma v grškem klasičnem slogu zgrajenih mramornih stavb jo je navdušilo in očaralo.
Videla je, da so Angleži ne le silno bogat, marljiv in podjeten, nego tudi visoko kulturen narod, ki ga Amerikanci pač posnemajo, kakor posnema objesten sin očeta, ne da bi ga mogel doseči v njegovi zrelosti in solidnosti.
Kakor doma v Chicagu se je počutila, veseleča se svoje materinščine, in le stežka se je odločila, da sledi . že četrtega večera Doddu v Dover.
V šiirih urah sta bila v tej najvažnejši angleški vojni in trgovski luki, a jedva pol-
drugo uro sta še potrebovala, da sta šinila preko Rokavskega zaliva ter bila že na francoskih tleh, v luki Calais.
Že na kolodvoru je imel tu Dodd srečo, da je zvedel o Jacku Belu. S svojim ameri-kanskim državljanskim listom se je legitimiral detektivu, ki mu je bil iz kdovekakšnega vzroka sumljiv. V kateri vlak je tat stopil in se odpeljal, pa detektiv ni mogel Doddu po-
vedati.
Kam sedaj ? — Dodd je predlagal, da se odpeljeta v Amsterdam, Polly je bila za Hamburg.
»Kot mornar je bil \ečkrat dalje ča^a v
Hamburgu,« je pripovedovala. »Prijatelje ima tam, mnogo znancev še iz prejšnjih let. Rad se jih je spominjal ter mi pripovedoval o njih, Skočiva tja — morda ga najdeva ondi!«
Dodd pa se ni mogel odločiti, vlak je medtem odbrzel in odšla sta v najbližnji hotel počivat.  Utrujena sta bila še iz Lon-
dona in vožnja do Calaisa ju je izčrpala.
Drugega dne pa sta se vendarle odpeljala v Hamburg.
»Bodi po vašem!« je dejal Dodd, ki se ni hotel zameriti Pol]y. »Doslej sem vas vodil jaz, ne da bi se blamiral (še vedno ni mogel pozabiti njene hude žalitve!); —prevzemite torej poslej vodstvo vi, velecenjena milostiva.«
Polly se je zasmejala.
»Aha, revanširati se hočete!« ga je zavrnila. »Sprejemam torej vodstvo in če se^ blamiram, bova vsaj — bot!«
V hotelu »Esplanade« v Hamburgu sta vzela sobi št. 23 in 24.
Polly ie še počivala, ko je Dodd že ob-letal policijsko ravnateljstvo in pristaniški urad Nato se je vrnil po Polly, ki je pravkar zajutrkovala, da si v njeni družbi ogleda po številu prebivalstva drugo največje nemško mesto in luko. Tako sta se vozila v odprti kočiji okoli Alstre po Hamburgu.
Tam pred paviljonom ob Alstri je sedel Jack.^
Že v Londonu si je dal obriti brado, toda le del pod spodnjo ustnico, vse ostalo je pustil brez škarij in britve. Imel je torej takozvano »cesarsko brado«, t. j. brado, kakoršno je nosil do svoje smrti nedavno umrli vladar evropskega državnega dvojčka.
Pri nekem starinarju si je kupil elegantno sivo obleko, belegamaše, bel slamnik in belo palčico. Ko si je še s peklenskim kamenom natrl kotlete in brke, da so mu postali čisto sivi, je bil popoln tip lehkoživnega starca, k išče pikantnih doživljajev.
Dospevši v Hamburg, se je odpeljal na ravnost na Adolfovo cesto k majčici Hansen' kjer je imel pred leti kot mornar po cen postelj in hrano. i
Seveda ga majčica Hansenova ni spoznala. Toda spomnil jo je toli različnih imen in dogodkov v preteklosti, da mu je rada verjela, da je njen star znanec. Celo zatrjevala mu je, da se ga iz množice mornarjev,
ki so zahajali za par dni v njen hotelček, zopet prav dobro spominja.
(Dalje prihodnjič.)
štev. 48
TEDENSKE  SLIKE
Stran 565
Cesar pri naših četah na južnem Tirolskem pred začetkom sedanje zmagovite ofenzive.
Cesar čestita odlikovanemu častniku saperju, ki je vodil akcijo z minami na gori Monte Sief
na tirolsko-laški fronti.
»mmt
NaroČite »Tedenske Slike!"
Revolucija in evolucija: Rusija in Nemčija.
Ruski in nemški narod sta antipoda.
Ruski narod je stopil v vojno z vso nesrečno dedščino stoletij: s carskim absolutizmom, cezaro-papizmom in vsemožnim in vsegamogočnim birokratizmom. Bil je vkovan in se ni mogel gibati, imel je zavezana usta, da ni mogel niti vzdihovati, nikar da bi ugovarjal. Kakor nema tovorna žival je molče trpel, a kadar se je skušal oprostiti (n. pr. 1905), so ga streljali, pobili. Kadar je hotel svojo bolest opisati, je bila knjiga sežgana, pisatelj zaprt ali izgan v Sibirijo. Le še rogati se je smel samemu sebi, pisati humoreske, polne solz in tihih kletvin.
A prišla je svetovna vojna: razkrila je gnilobo, nesposobnost in nezanesljivost ruskega vladnega sistema, podkupljivost birokratov, izdajstvo ali bojazljivost generalov, lehkomiselnost vojnih mistrov, topo slabost
carja, propalost birokracije in policije, skrajno zanemarjenost železnic i. t. d., i. t. d. Tatarska sužnjost, tlačanstvo in nevoljščina, ruska pravoslavna vernost in kruti absolutizem carjev so v ruskem narodu ubile skoraj vso energijo in odpornost. A strašne žrtve, ki jih je morala prinesti Rusija brez koristi za domovino 1. 1915—17 zaradi nesramne za-nikarnosti carizma in njegovega vladnega aparata, je vzbudil celo lenega dobričino, Oblomova-Rusijo. Čez noč se je zbudil iz svoje letargije ter je — vrgel carja z vsem odgovornim absolutizmom vred. Postal je svoboden! Suženj je postal gospodar. Iz teme je stopil na solnce. In to ga je upija-nilo, zbegalo, zmedlo. Zdaj se svobode ne more nasititi, od blazne radosti trepetajoče žile in mišice se ne dajo umiriti. Rus se je naenkrat prevzel.
Postavil si je vlado najboljših mož iz meščanskih slojev: monarhista Lvova, Milju-kova in druge, ki imajo svetoven sloves kot učenjaki, demokrati in odločni Slovani.
A vrgel jih je, češ da niso — pravi. Pozval je na vlado najodličnejše socijaliste: Plehanova, Kerjenskega, Tereščenka i. dr. — zmerne, prevdarne republikance.
Vrgel je* čez noč tudi te, češ da so pre-
malo radikalni in pozval na čelo anarhiste, komuniste, skozi in skozi negativne elemente: Lenjina, Trockega i. dr. žide, ljudi brez slovanskega čuta.
Rusija vre. Veličine padajo, programi se izpreminjajo kakor mesec na nebu.
A narod trpi huje in huje. Vsaka nova revolucija je krvavejša, groznejša od prejšnje. Izbruhnila je državljanska vojna. Petrograd, Moskva in razna druga mesta so postala bojišča: po ulicah se strelja s topovi in puškami, ladje z morja sipljejo ogenj in smrt na rusko meščanstvo. Ruski polki, namesto da bi se borili na meji proti Nemcem in Avstrijcem, se vojskujejo med sabo. Kerjen-skij in Ljenin se borita drug z drugim s celimi armadami: danes zmaguje ta, jutri druga, a — konca še ni videti...
Ubogi ruski narod I Prekletstvo stoletne teme ga noče zapustiti, — grehi davno zamrlih carjev se maščujejo danes, ker Rusi za srečo svobode niso bili pripravljeni in dovolj zreli.
Strašna reakcija je zavladala po stoletnem robstvu. Čez noč hočejo Rusi razrešiti
Stran 566
TEDENSKE  SLIKE
Štev 48
Dolina Can di Ferro, po kateri se vije železnica iz Vidma do Pontebe in po kateri so bežali laški voji s koroške fronte pred Kroba-tinovo armado.
v|
'>   Ti
K..
Staro laško mesto Humin (Gemona) z utrdbami, ki so jih zavzeli slovenski štajerski strelci pešpolka št. 26. Mesto je obzidano, ima 7 vrat, stari grad je razvalina z 2 stolpoma.
Vražji most v Čedadu preko reke Nadiže. Most je baj& že iz 13. stoletja. Čedad šteje nad 10.000 prebivalcev ter je živahno središče beneških Slovencev zlasti ob sobotah.
Stara, težka vprašanja: agrarno, ustavno, zunanjepolitično, vojaško, mirovno in še razna druga. Kri je tekla prej na mejah, zdaj teče v notranjosti Rusije!
Drugačen tok nosi nemški narod. Nemci napredujejo mirno, počasno, od stopnje do stopnje in —• brez velikih kriz.
Mnogo sličnih točk imata v zgodovini ruska in nemška. Pruski kralji so sorodniki ruskih carjev in mnogo ruskih caric je bilo Nemk. Birokracija je bila silna, neznosna na Pruskem kakor na Ruskem, a — rezultati so različni. Tudi pruski kralji so se upirali narodnim željam po večji svobodi, tudi pruski žandarji in policaji so preganjali duševne voditelje, zatirali tiskovno in govorno svobodo ter metali večkrat najvrlejše može v ječo.
Tudi na Pruskem, celo v Berolinu, so bile revolucije. Nerada je odnehavala krona,
še nerajša vlada, a — do skrajnosti se volji ljudstva nista upirali nikoli. V odločilnem hipu je kralj s svojo vlado vedno odnehal vsaj — nekoliko.
Nemci niso revolucionarci v toliki pre-tiranosti kakor Rusi, ker Nemec je vzgojen za razsodnost, prevdarnost, uvaževanje, za spoštovanje pred potrebno disciplino in — narodno dolžnostjo. V takem narodu se je mogel razviti militarizem do . današnjega ugleda in vpliva ter birokracija do današnje moči. "Svobodoljubna Anglež in Rus tega ne moreta razumeti.
Rusi napredujejo in se razvijajo le potom krvavih izgredov in smrtnih žrtev, na Nemškem gre vse — parlamentarno, med gromom govornikov in streljanjem s črnilom. Celo nemški radikalni socialisti in socijalni demokrati so oportunisti, ki znajo v pravem hipu umolkniti in izginiti v temo. O revo-lucijonarnosti in republikanstvu ni v nemški duši niti sence, čeprav kdo govori ali piše zelo — krvoločno in preteče.
Najsvobodoljubnejši narodi v Evropi so se otresli fevdalnih ostankov izpred 1. 1848, na Nemškem vlada še danes srednjeveški fevdalni sistem in aristokrati (junkerji) so še vedno polbogovi na odločilnih mestih.
Toda nemški napredek korači korak za korakom naprej — na važna, celo prva mesta stopajo tudi demokrati, člani meščanskih, trgovskih, parlamentarnih krogov. Dasi nerti-ški parlament nima velikega vpliva na prestol in na kancelarja, vendar ni brez vpliva ter se vsaj — upošteva. Kancelar Michaelis je padel, ker ga ni maral parlament, novi kancelar Hertling si je vzel za namestnika moža iz parlamenta ter išče opore in zveze s strankami. In to je baš tisto, kar je zahteval nemški narod kot najnujnejše. Tako je torej vse — v redu .. .
Ruski in nemški narod sta dve nasprotji: sever in jug — belo in črno. Mrzla Rusija je izbruhnila preko noči kakor vulkan, a pod lavinami in lavo leže pokopano robstvo, carstvo, absolutizem, a še marsikaj druzega, tudi dobrega. Medtem je stopila Nemčija lepo mirno korak naprej; a nazaj ne pojde več.
To pač odgovarja tudi naravi naroda in historičnim faktorjem: Nemec temeljit, marljiv, brez fantazije, če treba tudi brutalen, toda počasen, zmeren, brez patetike.
Videni (Udine), ki se je I. 1848 dvignilo proti Avstro-Ogrski ter je od I. 1866 laško mesto. Šteje nad 50.000 prebivalcev in ima lepe zgodovinske zgradbe, municipij, grad, nadškofijsko palačo in več spomenikov. V Vidmu in okolici stanuje mnogo Slovencev. L 1Q10 so ustano-¦vili bogoslovci in abiturijenti svojo ,Zvezo", ki bi naj delovala kulturno med tamošnjimi Slovenci.
štev. 48
TEDENSKE  SLIKE
Stran 567
Videm: Pred magistratom na Piazzi V. E., ki je najlepši del mesta. Nadškofijska palača in grad.
Videm: Piazza Vittorio Emanuele (trg V. E. II.) s kipom kralja na konju in s stebrom, na katerem je benečanski lev. Videm je padel 6. dan naše ofenzive, zasedli so ga Nemci.
Rus čustven, blaga široka natura kakor je široka Rusija, poln skrajnosti, trpi udano najliujše robstvo in iikratu sanjari o največji svobodi, a brez energije, ki pa — kadar izbruhne — zapada v ekscese, pogrome, kaos-Rusija je zemlja revolucije, — Nemčija zemlja počasne evolucije.
Prva obletnica.
Dne 21. novembra m. 1. je umrl v 68. letu svojega vladanja in 87. letu svojega življenja naš cesar Franc Jožef I. Istega dne je nastopil vlado sedanji cesar Karel I. Dva važna dogodka v zgodovini države in vseh avstro-ogrskih narodov, posebej Slovencev.
Prva beseda mladega cesarja je bila posvečena m iru in pravičnosti. Enakopravnost vsem narodom pa je bila njegova prva velika obljuba. S tem si je že itak popularni cesar mahoma pridobil srca in duše vseh narodov monarhije. Zavel je nov veter — svobode, demokratičnosti. Narodom se je po padcu StUrghovem odvalil kamen s srca, v vladajoči mrak pa je posijalo svetlo solnce, ko je cesar Karel pozval naš državni zbork zopetnemu zasedanju, ko je proglasil amnestijo vseh političnih obsojencev, revizijo procesov proti vsem osuranjičencem ter je odpravil težke, neznosne vezi cenzure, ki je toli kruto vklepala časopise, tiskarstvo, slikarstvo in umetnost sploh.
Tekom vladanja Karla I. se je dogodil največji zgodovinski čudež: revolucija v Rusiji, ki je vrgla carizem in absolutizem, reakcijo in največjo sramoto slovanstva. Ta revolucija je prinesla človeštvu novo in močno strujo demokratizma. svobode, napredka. Še ni za ključen revolucijonarni proces na Ruskem, še traja borba med pristaši reda in anarhije. Toda ta revolucija je iznova naglasila mirovno težnjo človeštva, ki je bila — prva beseda našega cesarja.
Že opetovano je izjavil Karel I. sam in na usta vlade, da želi miru čim preje, in Karlova zasluga je, če se mirovno vprašanje dviga vedno iznova in vedno odločneje.
V državi je nastal bujen političen razmah, in položaj državljanov se je izdatno olajšal, osvobodil.
Naši poslanci govore svobodno, odkrito
o naših tožbah in željah; dne 30. maja t. I. pa so proglasili v svoji deklaraciji, da stremimo Slovenci, Hrvatje in Srbi v državi složno vsi za združenjem jugoslovanskih dežel in rodov v enotno državo pod Karlovim žezlom.
Tekom minulega leta je naša armada, oprta na nemško pomoč, izvojevaia pod osobnim poveljevanjem cesarjevim najsijaj-
nejšo zmago nad Italijani. Naš cesar je po-mel sovražnika v štirih dneh iz vse Goriške, Primorske in Tirolske ter vdrl z zmagoslavnimi voii preko skoraj vse Benečije tja do Piave. Strašni poraz Rumunije je bil zadnji
srečni blisk, ki je posijal v dušo umirajočega cesarja Franca Jožefa, — strašni poraz Italije je triumfalni zaključek prvega leta vlada-\ine cesarja Karla.
Z radostjo, ponosom in z največjimi nadami v bodočnost praznujemo prvo obletnico. Državljani upajo, oprti na svojo po
svedočeno ljubezen in požrtvovalnost za dr žavo, da njihove nade niso gradovi zidani v oblake. Vse srčne in duševne vrline cesarjeve so nam jamstvo, da bomo praznovali prihodnjo obletnico v miru in svobodi. Bog nam ga ohrani še dolga dolga letal
Beneški Slovenci in Benečija.
v tistem hipu, ko smo preglasili vsemu svetu, da hočemo biti vsi Slovenci združenivsvobodr. oupravneenoto v naši državi, so bili tudi beneški naši rojaki, kri naše krvi, odrešeni polstoletnega spanja in umiranja. Naš cesar Karel je kakor pričakovani slovenski kralj Matjaž s svojo zmagoslavno armado osvobodil tudi beneške Slovence! In tako more tvoriti slovenska domovina s pridruženo Benečijo, z južno Koroško, Primorsko in Goriško, srednjo in južno Štajersko, Kranjsko z ogrskimi Slovenci in severno Istro veliko in močno tretjino bodoče svobodne j!ugoslovan-ske države podžezlom habsbur-škerodovine.
Italija vse narcde požre, ki jih dobi podse, a našega ni mogla. Zahodno Bovca, Tolmina in Gorice onkraj državne meje skoraj do Tilmenta prebivajo Slovenci. Vzlic vsemu laškemu barbarskemu nasilstvu se jih je po tisočletju ohranilo še nad 40.000 do 50.000, ki so zavedni Slovenci. Oelejski patrijarhi so hottli v Čedadu, središču beneških Slovencev, ustanoviti vseučilišče t Današnji Lahi, ki se bahajo s svojo 2000 letno kulturo, pa jim niso dali niti — ene ljudske šole v maternem jeziku! Niti slovenskih knjig z onstran meje jim niso dovoljevali, in knjige družbe sv. Mohora so se morale tja vtihotapljati! Slovenski beneški bogoslovci in abiturijenti nadškofijske gimnazije v Vidmu so 1. 1910 ustanovili svojo zvezo, da bi delala med tamošnjimi Slovenci kulturno in organizatorno. Imeli so
v vasi Matajur prvo zborovanje ob veliki udeležbi dijaštva in ljudstva. Laška vlada je sklicatelje zbora preganjala in zvezo takoj udušila!
Vsi uradi od spodaj navzgor so bili laški. Ker ljudstvo uradnikov ni razumelo, so morali povsod pomagati tolmači. V času
stran 568
TEDENSKE   SLlKE
^tev 48
Iz dobe laške invanzije v Gorici: V kapelico izpremenjena klet v uršulinsketn samostanu v Gorici — kjer so bile nune varne pred bombami in granatami.
Goriške uršulinke s sirotami v samostanski kleti, kjer je bilo varno pred bombami in kroglami.
beneške republike so imeli beneški Slovenci svoje domače župane in sodnik;. V zadnjem stoletju je bila vsa uprava in kultura izključno laška ali nemška. Otrokom s silo vlivajo po šolah laščino. Seveda jo hitro pozabijo, ker doma govore in molijo le slovenski. Toda po cerkvah se je s pridigami in molitvami ohranila slovenščina. Vendar se je delavstvo izgubljalo v laški reki in se je inteligenca naglo potujčevala. Zvest je ostal narod, kmet, poljedelec duhovščina. Župniki in kapelani so nam ondi ohranili slovenski narod. V
Št. Petru Slovenskem je laško žensko učiteljišče. To je zahtevalo, da bodi maša ob dtsetih v nedeljo vselej le z laško pridigo. Župnik Gajon, naroden mož, pa se je uprl, in deseta maša je ostala kakor poprej s slovensko pridigo. In naš odlični pesnik Trinko Zamejski je duhovnik v Vidmu ter je storil za Slovenstvo v Benečiji kar je le mogel. Župnik Podreka. zdaj že pokojnik, le zapel priprosto pesem iz srca svojih rojakov o Benečiji:
„Jaz nisem Taljanka
pa tudi ne bom,
sem zvesta Slovenka,
ki ljubim svoj dom!" Takih vrlih duhovnikov so imeli beneški Slovenci doslej. Duhovniki so poznali dušo naroda, zato so vedno zahtevali, da se naj beneška Slovenija, ki je »ponižna dekla", reši „keten" (verig) laških. Zdaj se je to zgodilo: ponižna slovenska dekla Benečija je svobodna. Ali je ne postavijo za gospodinjo na lastnem domu? Ali še nebo smela imeti za svoje otroke slovenskih šol ? Ali bo moral slovenski Benečan še laški parlirati, kadar gre plačat davke, služit vojake, iskat pravice pred zakonom? Ali jo vrnejo — laškemu barbarstvu, ne da bi ji dali svobodo v zvezi z goriškimi rojaki?
(Dalje prihodnjič)
Razne vesti.
„Slovan". Izšli sta 8. in 9. številka v skupnem zvezku ter imata sledečo vsebino: Franu IVlaslju v spomin. Milan Pugelj. Kresna noč. Juš Kozak. Ubranost. Janko Glaser. V bohotnem cvetju. Matjaž. V mislih. Horikava. Češka literatura za časa vojne. Štefan Jež. Ali čuješ? Ivan Albreht. Gospodična Mlci. Franc Milčinski. Volkodlak. Fran Govekar. Misli o osnovah južnoslo-vanske zgodovine. Anton Loboda. Bridka zgodba iz Levstikovega življenja. A. Žigon. Igra. Ivan Albreht. Slovo. Fran Roš. Listek.
Ladislav P.: Fran Maselj Podlimbarski. Juš Kozak: Dialog ob treh povestih. Anton Loboda: Die na-tionale Abgrenzung itn Siiden. Anton Loboda: Za kulturno zedinjenje Jugoslovanov. Anton Loboda: Dr. Zober, Slovensko in tuje slovstvo. Juš Kozak: Impresija gledaliških večerov. G. A.: XIV. umetniška razstava. J. K.: Narodni dar Ivi Vojnoviču. J. K.: Vladislav Petkovid Dis. A. L.: f Dr. Janez Ev. Krek. Igralec Otokar Boleška je umrl. Avgust Zigon: Levstikovo delo za Prešerna do leta 1870. Avgust Žigon: Čopova biblioteka. — Naše slike: Ivan Vavpotič: Tolminke. (Umetniška priloga.) Quido Mailes: Študent. (Umetniška priloga.)
Opozarjamo posebno na članek „M i s 1 i o osnovah južnoslovanske zgodovine" in na listek.
Naročite „Slovana". Celoletna naročnina znaša 12 K. Novi naročniki dobe še vse letos že izišle številke.
Številke 10., 11. in 12. izidejo v skupnem zvezku pred božičem.
Za Miklavža najlepše darilo mladini je povest slovenskega dečka iz sedanje vojne „DORE", ki jo je spisal dr. Ivan Lah, lepo ilustriral Maksim Gaspafi, izdala in založila pa »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Cena vezani knjigi je 2*50 K ter se dobiva po knjigarnah in v našem upravništvu.
Številke. Madjarski statistik Feliner B. je izračunal, da znaša narodno imetje Cis-lajtanije okolo 84 milijard 730 milijonov K. Do 25. maja 1917 so narasli državni dolgovi na 54V2 milijard in utegnejo narasti do konca julija 1918 na 72V2 milijard.
Odbor Carnegijeve mirovne ustanove, ki jo je ustanovil bogati Amerikanec in pro-pagator svetovnega miru, je izjavil, da je po njegovem mnenju najuspešnejši pomoček za dosego trajnega mednarodnega miru nadaljevanje vojne proti cesarski nemški vladi do končne zmage demokracije.
štev. 48
TEDENSKE SLIKE
Stran 569
Kako so živeli v je
Gorici: Marsikatera rodbina je morala med vojno živeti v kleti, kjer edino bila varna pred topovi in letali. Tam so imeli tudi pohištvo.
Zmes.
Med skopuhi. Mali Ruben zagleda kresnico, pa reče očetu: „Oče. glej no svetle muhe s svetiljko!" — Oče: „0h, ko bi imele stenice tako luč, bi si lahko prihranili razsvetljavo."
V kmetijski šoli. Učitelj: „Kako se najlaglje ohrani goveje meso sveže?" — „Če je vol živ," se odreže učenec.
Prihranek. Polde priskače iz šole pa pravi očetu: „Oče, danes sem vam pa eno krono, prihranil." — „Lepo, lepo. Kako si jo pa prihranil?" — Polde: „Ste rekli, da mi boste dali vselej kronico, kadar bom nalogo za „1" spisal, jaz sem pa dobil v na logi 5."
Vaba. — Ona: „Čemu pa delaš tako veliko skrinjo?"
On: „Imava 3 hčere omožiti. Snubec naj misli, da dobi dotična toliko blaga."  r
Ohladilo. — Gospod: »Gospodična, vi imate tako lepe bele nežne roke, da .. .
Afra (nejevoljna): „Boste pa spet otresali svoje neslane poklone."
Gospod (resno) ... da ne morete biti dobra gospodinja." r
Resničen odgovor. — Nadzornik: „Črno-sivec! Kje je Bog postavil sv. zakon?"
Učenec: „V raju."
Nadzornik: ,,ln s kterimi besedami? Učenec: »Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo." r
stran 570
TEDENSKE SLIKE
štev. 48
Mladenič, vojaščine prost, poštenih starišev, ki se je že 22 mesecev učil krojaške obrti, ter moral radi vojskinih razmer izstopiti iz pouka, želi
zopet mesta kot MailšaBft^iP P*^' kakem dobrem   VaJ^ll^ffe kro
jaškem mojstru. Naslov: Jurij Kastelc, Deskova vas 18, pošta Stari trg p, Kočevju.
»••I
>«•«
Podpisuit^ VII. vojno po-¦ sojilo!_
Rabljene stroje, slTezn^S^::
peljni, mlini za roko, šivalni stroji, bencin motori, elektromotori, dinamo itd. Klinje zaslamoreznice, srednje 20 K, velike 25 K, dobi se najboljše pri
FRAN ZEMANU. Selo-Moste štev. 29
kjer se tudi najbolj zanesljivo, na zahtevo tudi na domu, vsakovrstni poljedelski stroji strokovno-popravljajo.
9
500 kron
Vam plačam, ako moj odstranjevalec korenin .Ria balzam" ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic in žuljev v treh-dneh.   Cena za jeden lonček z janstvenim listom K 2'75, 3 lončki K 5'50, 6 lončkov K 8'50. Na stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Kemeny, Kaschau (Kassa) 1. poštni predal 12/661 (Ogrsko).
i
i
1
Vabilo na subskripcijo deležev .Zvezne tiskarne'
resistrovane zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani.
p. n.
Tiskarne, ki so opremljene z modernimi stroji, s popolnim materijalom in veščim osoLjem, so za vsak narod največjega pomena.
Strankam, bankam, podjetjem in časopisom, ki imajo za sabo moderno tiskarno, zaleže več kot cela armada agitatorjev, agentov, akviziterjev ali zastopnikov. Tiskarne dajejo posameznikom in skupinam socijalno moč, vpliv in donašajo gotov uspeh, kajti tiskarne so pri političnem, gospodarskem in kulturnem delovanju najsilnejši stebri.
Zato se zbirajo po vsem svetu okoli tiskarn stranke, industrijalci, kulturna društva, zavodi i. dr. Drug je navezan na drugega in v vzajemnosti jim je zajamčen razvoj in napredek.
Tudi »Zvezna tiskarna" v Ljubljani r. z. z o. z. ima kot lastnica dobro urejene in založene bivše Drag. Hribarjeve tiskarne jako velik in lep delokrog. Tiskarna napreduje z deli in naročili od dne do dne. Ne le da tiska in izdaja »Slovana" in »Tedenske Slike", ima od raznih zasebnikov, trgovcev in obrtnikov ter državnih in avtonomnih uradov toliko naročil, da jih komaj zmaguje in je neobhodno potrebno, da se razširi.
Kljub neugodnim vojnim razmeram sta se lista »Slovan", mesečnik za književnost, umetnost in pro-sveto in »Tedenske Slike", ilustriran tednik, ne le ohranila, temveč sta zlasti letošnje leto celo lepo napredovala. Letos je pričel svež pokret za povzdigo slovenskega prosvetnega dela. Kot pomladansko solnce oživlja vse naše narodno stremljenje in delovanje jugoslovanska ideja, ideja o našem narodnem ujedinjenju. — Tudi »Slovan" in „Tedenske Slike" sodelujeta pri našem narodnem prerojenju in da se njima omogoči še uspešnejše delovanje in da se njima razširi delokrog, se je osnovala zadruga »Zvezna tiskarna", reg. z. z o. z. v Ljubljani.
Delokrog »Zvezne tiskarne", ki ima resno trgovsko vtdstvo, se širi kar vidno od meseca do meseca tako, da postaja za njo vedno bolj pereča nujnost, da si nabavi še več strojev ter večjih lokalov.
Da je zadrugi »Zvezna tiskarna" v Ljubljani zagotovljen uspeh, je najlepši dokaz, da ima že doslej vplačanih deležev za 62.000 K; potrebno pa je, da se tiskarna razširi in izpopolni, da bo zmogla velike zahteve, ki se stavijo na njo in še večje, ki jo čakajo.
Uljudno torej vabimo k pristopu k „Zvezni tiskarni" v Ljubljani reg. z. z o. z., da se zagotovi potrebni kapital. Deleži so po 200 K in se vplačajo enkrat ali v štirih četrtletnih obrokih po 50 K, ter se obrestujejo po obrestni meri, ki jo določi vsakoletni občni zbor. Za deleže vplačani denar torej ni mrtev, temveč je plodonosno naložen.
Komur je pri srcu razvoj naše industrije, trgovine in kulture, naj pristopi k zadrugi »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Pojasnila daje in priglase sprejema točasno načelstvo »Zvezne tiskarne" v Ljubljani, Dunajska cesta 9, kakor tudi »Jadranska banka" in »Kmetska posojilnica" ljubljanske okolice v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1917.
Anton Pesek,
t. č. predsednik.
štev. 48
TEDENSKE  SLIKE
Stran 571
Vizitke
elegantne in poceni natisne „Zvezna tiskarna" vLiubl]anl, Dunalska cesta št 9.
STAVCE
sprejme „ZVEZNA TISKARNA" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9.
Vinogradniki pozor!
na suho cepljene trte so naprodaj
in sicer za i. 1918.
Kdor si želi za svoj vinograd, lepo, močno, dobrovkoreninjeno, zdravo in sortirano cepljeno trsje najboljših vrst? Cepljene trte se dobijo dveletne posebno močne enoletne. Dobi se tudi lepo vkoreninjena bela šmarnica. Cena trtam po dogovoru. Cepljene trte prodaja:
Franc Slodnjak, trtnar, pri Sv. Lovrencu
v Slov. goricah, p. Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
Album razrušene Gorice
in različne razglednice od podrte Gorice. Velika zaloga umetniških kart za 15—18 in 20 K za 100 kom. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PERTOT, GRADEC, Roseggerhaus.
Nov kažipot
bolnikom!
Sestavil sem spis, da ž njim pokažem milijonom trpečih edino pravo pot k ozdravljenju. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakemu, kdor se čuti bolnega, slabotnega in malodušnega pošlje zastonj. Moj spis je sad 50-letnega temeljitega premišljevanja in obsega veliko število praktičnih izkušenj in dokazov najodličnejših znanstvenikov.
Kdor se hoče oteti,
naj se posluži mojega poduka, ki je že tisočerim pomagal. Naj si je že zbolel vsled skrbi, prenapornosti ali
lehkomiselnosti in nezmernosti
vsem trpečim, omahljivcem in ljudem brez veselja do dela pokažem znanstveno in naravno pot k oprostitvi živčnih bolezni, nespečnosti, nevolje do dela, duševni in telesni slabotnosti, trganja po udih, glavobola, ne-prebavnosti in želodčnih bolečin ter mnogih drugih bolezni.
Pišite še danes dopisnico ter zahtevajte zastonj in poštnine prosto
moj kažipoti
Naslovite dopisnico na:
E. P a s t e rn a ic, Berlin, N.O.,
Michaelklrchplatz 13, Abt. 499.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih  zamaškov
JELAČIN & KO. LJUBLJANA
Kislo vodo, vino = in sadjevec
razpošilja
A. OSET, pošta Guštanj, Koroško.
Kupim vse vrste zamaške, steklenice in sode.
KONJAK
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težko.čah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 4 pollitrske steklenice fran-ko po pošti za 60 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot boi lajšajoče vribalno sredstvo pritrganju po udih, Francovo žganje, 4 pollitrske steklenice za 48 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgundec po K 4-60 liter.
Benedikt Hertl.
graščak, grad Golice, Konjice, Štajersko.
Josip 3us
pleskarski In llkarski mojster
Ljubljana, Rimska c. 16.
se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem.
Solidna in točna postrežba.
F. BATJEL'
UUBUANA, Stari trg 28
MoSka in ženska dvokolesa Se s staro pnevmatiko Šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke.
Najboljše baterije.
Posebno nizke cene za preprodajalce.
=  Mehanična delavnica ^=
na Starem trgu SI. 11.
Zavod za masiranje
Poljanskacesta   7 negovanje obraza, prsi, las in rok.
Zaloga Schroder-Schenkejevih preparatov.
I
je sredstvo z» pomlajenje
Framydol
las ki rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temne barva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 270.
Rydyol ^^^t
vo p»rdeči bleda lica. Učinek je čud»vit. 1 steklenica s pcštnin« vred K 2-45. Povzetje 55 vi-Naslov za
narjev več. narečila:|
t
i
IJan Grolich,
drogerija pri angelju v BRNU --št. r ¦- ¦¦
, 645, IVl«ravsk9.
lOOI
leel
BLAZ JANČAR
pleskarski mojster
več let pri tvrdki BRATA EBERL, se priporočam slavnemu občinstvu kot invalid za stavbena in pohištvena dela.
Delavnica: Oražem, Breg št. 6.
Zaloga pohištva
VIDO BRATOVŽ
Stari trs 5
L3U5UANA
Največja slovenska hranilnica:
Mestna hranilnica ljubljansica
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
je imela koncem leta 1916 vlog...................K 55,000.000—,
hipttečnih in občinskih posojil..................... 30,600.000—,
rezervnega zaklada.........................„   1,500.000-—.
Sprejema vloge vsak delavnik M oi  večje in nestalne vloge in jih obrestuje najvišie po h      pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°/o, izven Kranjske pa proti S^liPjo obrestim in proti najmanj lo/o oziroma ^/jo/o odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo.
i
stran 572
TEDENSKE SLIKE
štev. 48
\ SANATORIUM -ENONA /I
^1 ZA-NOTRAN.JE-IN-KIRURGICNE-BOLEZNI, L? ¦PORODNIŠNICA.
fLtJLJBLtJANA-KOMENSKEGA-ULICA-^1 U
SEF-zDfWNiK:pRiMARij.DR-FR.DERGANC |
Dobro
>IKO<
uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstrsko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem
krasnem ceniku^
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosiu.
:: Vse m so natančno preizkušene ::
Lastna znamka .IKO' svetovnoznana.
Št. 99410 Kovinasta anker Roskopf ura........... • • • K 1240
št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova...........K 18-60
št. 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča............K 16-20
št. 99865 Kovinasta verižica K   1-60
št. 99645 Uhani amerikanski double zlato  • •...........K  3-40
št. 99022 Srebr. rožni venec K   9-50
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Svetovna razpošiljalnica
H. Suttner r Ljubljani št. 5
Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice.
Vsaka gospa
naj čita mojo zanimivo navodilo O modernem
i^egovaniu prsi.
Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! — Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg   (Ogrsko)   Schanzstrasse   2, Abt. 95. — Ne stane nič.
Slav.   občinstvu in gosp.  trgovcem   priporočam
slamnate čevlje (solne)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsakdo poskusi!
FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.
Priporoča se
umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIG
LJUBLJANA.
Mazilo za lase
varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški St. 222 pri Ljubijani. Dobi se v KoiodvorskI ulici 200 aii pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Steklenica po 4 In 5 K. Pošilja se tUdI po pošti, izborno sredstvo za rast las. — Za gotovost se jamčL — Zado-stule steklenica. — Spričevala na razpolago.
^^^^Sl    LJUBLJHNSKH KREDITNA BflNKH V LJUBLJANI
» Delniška glavnica 10,000.000 kron. » STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,500.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 4% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Naročnina za list .Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: V« leta K 3-80, '/2 leta K 750, celo leto K 15-—; za Nemčijo: V* leta K 5—, '/2 leta K 10-— celo leto K 20—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 24—. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar.
Tisk „Zvezne tiskarne" v Ljubljani.