Poštnina plačana v g-tovini SLOVENSKA BESEDA Uredrvštvo: Dalmatinova 8 - Uprava: Selenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - ČeKovni ročon št. 17,152 Izhaja vsak petek. ŠTEVILKA 39 V LJUBLJANI, 22. OKTOBRA 1937 Posamezna i n l ki Štev Ika I UlN Dr. Dinko Puc: Proti državi? Očitek protidržavnosti nas ne plaši in trdno vemo, da bo zmagala ideja demokratizma Očitkov protidržavnosti smo bili od nekdaj vajeni. Pred vojno je bil v Avstriji vsakdo veleizdajalec, kdor je vzdrževal kake stike s Čehi, Srbi a'i, bognasvaruj, celo z Rusi, ali pa če je tudi samo z njimi simpatiziral. Pojem vseslovanske vzajemnosti je smatral vsak c. kr. dvorni svetnik za izdajstvo, naši domači listi pa so od «Rimskega katolika» pa do «Domoljuba» potrjevali to mišljenje s konkretnimi trditvami in navedbami. Friedjungov proces in besno preganjanje rusofilov in srbofilov je danes nekoliko znano tudi povojni generaciji, predvsem pa zgodovina dobro volj cev. Večina tistih pa, na katere so padali ti očitki, odnosno, ki so bili zaradi tega preganjani, si stvari ni gnala posebno k srcu. V dušah so bili prepričani, da se bore za dobro stvar in da bo naposled zmagala. Vztrajali so, trpeli so, a bili so ponosni, zavedajoč se, da prednjačijo svojemu narodu v borbi za svobodo. Svoj cilj so dosegli. Jugoslavije so se oklenili vsi bivši veleizdajalci* z vso ljubeznijo in bili so pripravljeni doprinesti zanjo vsako žrtev. Njen najmočnejši steber so postali in najkrepkejša opora, — samo, da so politične prilike cesto nanesle, da je šel razvoj mimo njih in preko njih na škodo celokupnosti. Če so bili navajeni boriti se z orožjem na krvavih frontah in v debatah z argumenti razuma, so bili na mestu; niso pa vzdržali v boju obrekovanja, intrig, denuncijacij in sp letk. Tu so podlegli'; tu so zmagali njihovi nasprotniki. Danes bi skoro mogli reči, da se zgodovina v nečem ponavlja. Vsem tistim, ki so sklenili «sporazum», se danes očita protidržavno mišljenje, vsi se označujejo za sovražnike domovine in kak posebno vnet pristaš JRZ ali JNS jim očita tudi veleizdajniške tendence. Častitljivi Aca Stanojevič, čigar življenje je za večne čase povezano z zgodovino Srbije in Jugoslavije, je p roti državen element! Ljuba Davidovi c, ki je poosebljena domovinska ljubezen: veleizdajnik! Maček, ki riskira svojo popularnost, da bi pomagal državi: rušitelj države, Pavelič pa menda rešitelj J In vsi stoti so či, ki stoje za sporazumom, tudi rušijo temelj države! Ali oni, ki iznašajo te očitke, ne vidijo, da sm e -šijo sami sebe, pa tudi lastno domovino, ko proglas šajo najodličnejše njene sinove in velik del svojega naroda za proti -državne? Ta agitacija odgovarja metodam, ki smo jih navajeni v fašistično vladanih državah, v Italiji in Nemčiji. Pri nas, kjer fašističnega mišljenja nihče ne priznava, je pa ta metoda nerazumljiva. Kajti neizpodbitna resnica, ki so jo priznale doslej vse naše vlade, je, da nismo prišli do notranjega miru zaradi pasivne resi-stence Hrvatov. Ako so zdaj Hrvatje izjavili, da so voljni sodelovati pri politični in gospodarski obnovi države proti temu, da vpelje demokratični režim, je to po našem skromnem mišljenju vsekakor napredek v konsolidaciji države. Očitek protidržavnosti nas tedaj ne more plašiti. V dobri družbi in vemo, da bo zmagala ideja d e m o k r a t i z m a. Prej ali slej! In tisti, ki bodo korakali v teh vrstah, bodo svoj čas tudi ponosni n® to, da so prednjačili v borbi za mir, človečanske pravice in državljansko svobodo! Dr. Af. Korun: Prelom s preteklostjo Blvža SLS se je končno vendarle »našla JNS na isti ideološki črti Dne 1. januarja 1933 je bivš& SLS sklenila tako imenovano •slovensko deklaracijo«, ki jo je imenoval odlični vodja bivše SLS •magna charta* Slovencev in ki naj določa smer slovenske politike — kakor je rekel — za najmanj dvesto let Ta deklaracija pravi dobesedno, da je temeljna zahteva Slovencev, da se slovenski narod, ki je zdaj razdeljen «na štiri države Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko — zedini v eno samo Mitično celino, ker mu je le tako Zaiamčen njegov obstanek in vsestranski napredek.* Zato si mora «slovenski narod v jugoslovanski državi pridobiti tako samostojnost, da bo stalno Privlačna sila za dele, živeče v drugih državah.* ^ato mora biti zajamčena «nje-KOva narodna individualnost, nje- govo ime, njegova zastava, njegova etnična kompaktnost, njegovo razpolaganje z lastnimi finančnimi sredstvi, njegova kulturna in politična svoboda.« «V ta namen je treba, da si Slo-venci, Hrvati in Srbi v svobodnem sporazumu in na podlagi demokracije uredimo jugoslovansko državo iz samoupravnih edinic, katerih ena bodi Slovenija.® Naposled ugotavlja deklaracija, da zahtevajo tudi sklepi zagrebške «seljačko-demokratske koalicije* (Maček — Pribičevič) ter radikalne stranke tako ureditev (ti bivši stranki sta namreč že poprej objavili svoje izjave o notranjepolitičnih problemih). Deklaracija konča s stavkom, da se Slo-venci navedenim sklepom «pridružujemo in želimo, da pri tem sodelujejo vse stranke in struje — doma in v državi —, ki stremijo za isto ureditvijo države.* Zahteve deklaracije so take, da bi zahtevale temeljito revizijo ustave iz leta 1931. vsaj v smeri federacije. Vsem je še v spominu, da je takratna vladajoča JNS smatrala to deklaracij za veleizdajlo in da so odlični voditelji bivše SLS morali zaradi nje v konfinacijo, dr. Maček pa je bil zaradi sklepov SDK celo obsojen. V tistih časih je dr. Kramer, kot eden voditeljev JNS, izjavljal, da septemberska ustava iz leta 1931. zadovoljuje vse državne in tudi «dravobanske» notrebe ter da je treba samo še upravo dekoncentrirati in decentralizirati, pa bo kraj vsem pritožbam. Pristašev bivše SLS g. dr. Kramer tačas ni prepričal. Bili so trdoglavi in jih tudi preganjanja niso izučila, da je dr. Kramerjeva teza pravilna. Toda politično življenje teče svojo pot; vse se razvija, politična taktika se spreminja, ž njo tudi načela. Tudi podpisniki »slovenske deklaracije* iz leta 1933. so v zadnjih letih svojo taktiko in svoja načela spremenili. Ta sprememba je tako temeljita, da znači popoln prelom s preteklostjo. Iz pisanja njihovih časnikov smo videli, da se je politika bivše SLS kot slovenskega dela JRZ začela postavljati na stališče današnje unitaristične ustave, torej na temelj narodnega in državnega edinstva in j se izrekati proti reviziji ustave. V nedeljo dne 17. oktobra 1937 pa je na shodu JRZ v Kamniku govoril o zadnjih političnih dogodkih minister g. dr. Krek, ki se je — po poročilu «Slovenca» od 18. oktobra 1937 — izjavil za realno politiko, da se sedanja ustava ne more in ne sme spremeniti; imenoval je sodelovanje hrvaških in srbskih opozicijskih strank (bivše SDS in bivše Narodne radikalne ter ostalih dveh bivših strank) «novopečeno» koalicijo ter nazadnje zahteval, da se «izgradi, izzida* naša banovina, zato naj se v banovine »dekoncentrira in decentralizira vse, kar ni proti ustavi*. Sprejel Je tore! tezo JNSi Tako se glasi izjava slovenskega ministra g. dr. Kreka. .Mi razumemo njegovo realno politiko. «Slovenec» poroča, da so jo sprejeli tudi njegovi poslušalci, ker da se je na shodu odzval «val odobravanja*, ko je govoril g. minister o samoupravah. Vprašamo: Zakaj je moralo trajati toliko let, da se je politika bivše SLS preborila do istih načel in zahtev, kot jih je že davno pro-klamirala JNS? Koliko boja z JNS bi si bila bivšla SLS lahko prihranila! Danes je z JNS naposled vendarle na isti ideološki črti. Vemo, da potrebuje vsaka stvar svojega časa, tako tudi ta, za «dravobance» brez dvoma najboljša rešitev zamotanih vprašanj notranje ureditve naše države. i tir Zidani Most — Zagreb Složen naatop hrvaških In nailh yo«podar«tvenlkov za takojšnjo zgraditev tega prepotrebnega tira O tem, perečem problemu našega gospodarskega življenja se je pri nas že ogromno pisalo in se je njegova uresničitev razpravljala že na neštetih anketah in konferencah. Zdaj so se naši slovenski akciji za zgradbo tega prepotrebnega tira pridružili zelo glasno tudi hrvaški gospodarski krogi, ki poudarjajo v svojem tisku nujnost rešitve tega vprašanja med drugim tudi z naslednjimi utemeljitvami: Med najnu jnejše in najvažnejše prometne potrebe ne le Slovenije, temveč tudi vsega severnega dela države, spada vsekakor položitev drugega tira na železniški progi od Zidanega mosta do Zagreba. V tem vprašanju je vsa naša javnost brez razlike soglasna bolj, kakor v maloka-terem drugem vprašanju. Že pri gradnji prvega tira je Južna železnica računala s tem, da bo pozneje zgradila še drugi tir in je v ta namen dokupila ob vsej progi potreben pas zemliišča za zgradbo drugega tira. Znana madžarska prometna politika je takrat uresničenje tega načrta preprečila. Z zedinjenjem se je položaj bistveno spremenil. Železnica Zagreb—Zidani most je postala zopet prvorazredna proga izredne važnosti, ker je vključena v glavni prometni žili Jugoslavije. Posrtala pa je še nekaj več: bistven činitelj v ve'iki evropski zvezi zahoda z vzhodom. Južna železnica je po prevratu takoj hotela uresničiti zamisel drugega tira, vendar jo je v tej nameri prehitelo podržavljenje njenih prog na našem državnem ozemlju. Zato ta namera do danes še ni realizirana. Edino, kar se je na tej progi doslej v vsej popre-vratni dobi naredilo, je bila izmenjava starih pragov in tirnic. Seveda to nikakor ne zadostuje neprestano naraščajočemu osebnemu in tovornemu prometu na omenjenem odseku. Velikanski pomen te proge nazorno ilustrira dejstvo, da obratuje na njej redno vsak dan štiri do pet parov mednarodnih brzovlakov, po sedem parov potniških vlakov, mednarodni Sim-plon-ekspresni vlaki in nad deset parov tovornih vlakov. Mnogokrat pa pridejo k temu številu še izredni potniški in osebni vlaki. Letos bo tovorni promet na tej progi presegel sedem in pol milijona brutto ton; kar pomeni, da se je samo od leta 1935. povečal za več, kakor tretjino. Vsaka stvar ima svoje meje, pa tudi transportna moč in sposobnost proge Zagreb—Zidani most je malone pri koncu v svojem sedanjem stanju. Strokovnjaki so dognali, da je edina rešitev za ureditev normalnega prometa na tej progi zgraditev drugega tira. Niti povečanje dosedanje brzine vlakov, tudi če bi bilo mogoče, niti skrajšanje postankov vlakov na postajah, niti povečanje tonaže na tovornih vlakih, niti kaki drugi podobni ukrepi ne bi mogli bistveno in zadostno povečati te naše transportne moči. Upoštevati pa moramo še, da se bo že itak v zadnjih treh mesecih silno narasli promet v letošnji jesenski in zimski sezoni še močno dvignil in da se bo zato stiska v ekspeditivnosti na tej progi še izdatno poslabšala. Da je prometna moč proge v resnici docela izčrpana, so krepak dokaz POLITIČNI TEDEN Uradno glasilo vlade «Samo-uprava» tudi toži nad «nesrečnim sporazumom, ki vrača hrvaško vprašanje nazaj in odlaga njegovo rešitev na poznejši čas, kar je nedvomno škoda ne le za Hrvate, temveč za vso državo. Zato je treba najprej iskati izhoda iz težkega položaja, v katerega so naše javno življenje privedli eksperimenti pisanega društva, ki se imenuje Združena opozicija.» Demokratični blok pa nadaljuje neumorno svoje delo za vrnitev svoboščin narodu in tako se je vršilo v nedeljo več javnih shodov Združene opozicije iji hrvaške SDK. Voditelji Z O pa se shajajo vsak dan v stanovanju g. Ljube Davidoviča v svrho proučevanja političnega položaja. G. Ljuba Da-vidovič je pred nekaj dnevi tudi sprejel delegate svoje stranke iz več okrožij v Srbiji ter imel nanje daljši govor, ki je, kakor javlja «Politika*, napravil globok do-jem na vse prisotne, r* Ju* J - rw* r'ut Vsi, zagovorniki svobode in pravice naročite se danes »SLOVENSKO BESEDO“! SLIKAR IN DIRKALNI KONJ Slikar Degas je dobil za neko svojo sliko 500 frankov. Nekaj let pozneje je bila ista slik? prodana za 435.000 frankov in, naravno, so prijatelji to sporočili takoj tudi slikarju, ki je na to flegmatično odvrnil: «Res krasna cena!* «Toda, ali niste, dragi mojster, užaljeni, da od te krasne vsot© ni nič odpadlo na vas?», so ga vprašali znanci. «Zakaj pa?! Veste, jaz sein vam tak, kakor dirkalni konj, ki je dosegel na dirki veliko nagrado*, ja odgovoril Degas mirno, »tudi on je vedno zadovoljen samo s svojo porcijo ovsa.» TRISTAN BERNARD IN VESOLJNI POTOP «Samo neuspeh prvega vesoljnega potopa*, je dejal Tristan Bernard v neki družbi, »preprečuje Boga pred tem, da ne pošlje na svet še drugega vesoljnega potopa.* NEWTON IN VOL Veliki angleški fizik Newton jo razlagal svojim učencem električni stroj. «Sila tega stroja zadostuje, da onesvesti vola in ubije človeka.* Govoreč tako se je preveč približal konduktorju in se nenadoma zvrnil nezavesten na tla. Dijaki so mu priskočili na pomoč in ga počasi spravili zopet k zavesti. Ko je New-ton videl, kaj se mu je pripetilo, je mirno dejal: «No bojte se, nič mi ni, padel sean samo v nezavest.* Zakonska. Mož: «Kaj boš s tolikimi češnjami na klobuku?* Žena: «Saj vendar veš, kako rada imam češnje ...» Mož: «Že prav, toda ti imaš silno rada tudi buče, pa jih vendar ne na* vežeš na klobuk!* ■tu-di stalne zamude vlakov, ki beležijo na odseku med Zidanim mostom, in Zagrebom vsak dan približno po 1300 minut zamude., to «ti pravi skoro 22 ur na dan. Če se hočemo izogniti še večjim neprijetnostim, je potrebno, da se drugi tir na omenjeni progi brez odlašanja zgradi in eimprcj izroči prometu. Zahteva vseh slovenskih in hrvaških gospodarskih krogov, kakor tudi potujočega občinstva ter ne v zadnji vrsti tudi vise naše države je, da se že v prihodnji državni proračun za leto 1938/39. vstavijo potrebni krediti za po- V. Vlahovič, Ljubljana: ložitev drugega tira med Zidanim mostom iu Zagrebom in da se z delom čimprej začne. Vsako nadaljnje odlašanje bi samo povečalo težkoče in neprijetnosti. Stroški za položitev drugega tira na tej progi so preračunani na jedva 85 milijonov dinarjev in bi se ta znesek nedvomno prav ugodno in kmalu amortiziral, o čemur ne more biti prav nobenega dvoma. S tem bo pa dobila država od Beograda do Ljubljane dvotirno, prvorazredno prometno žilo, s čimer bo tudi dejansko zgradila svojo cmagi-stralo*. Problemi bodočnosti Gospodarski zastoj nujno zahteva preureditev gospodarskega življenja in socijalnega reda Vsesplošna gospodarska depresija in z njo združeni neuspehi novih socijalnih problemov so med ljudstvom ustvarili neznosno ozračje, ki v nekaterih primerih že kaže jasno zahtevo po preustroju družabnega reda. Pri vsem tem je treba prvenstveno razmišljati o tem, kaj je nujno in kako ustvariti pogoje za nov, pravičnejši in znosnejši življenjski sistem. Socijalna dolžnost in socijalni čut organizacij in posameznikov izgubljata v širokih plasteh naroda aktualni videz in se pretvarjata v mentaliteti ljudstva samo še v neko preživeto dogmo. Pri takem razpoloženju tudi pada morala, ki je podlaga za razvoj srčne kulture in omike slehernega človeka. Ljudstvo vidi v takih neuspelih ali le napol uspelih akcijah špekulante svojega zaupanja. Zlasti je usodno za propad ljudskega zaupanja to, da ni v nobenem primeru dopuščeno takim javnim socijalnim delavcem navesti in obelodaniti prave vzroke in ovire neuspelih poskusov raznih socijalnih akcij. Zmodemizirana tehnika in s tem združena nadprodukcija vseh življenjskih potrebščin sta presenetili celo kapitalistične mogotce v njihovi zgrešeni gospodarski taktiki. Mislili so, da še dolgo dobo let ne bodo zadostili potrebam konzuma. Toda prerano so naredili take zaključke, kajti med tem časom je nepričakovano nastal zastoj denarnega obtoka, na katerem imajo največjo «zaslugo» prav oni krogi, ki bi morali stremeti za tem, da bi bil denarni obtok čim večji in živahnejši. Takoj po splošni zapori denarja je pričelo hirati vse gospodarsko življenje. In posledice tudi niso izostale. Ta zapora denarja je naravnost porazno vplivala na strukturo narodnega gospodarstva. Oni, ki so imeli denar v denarnih zavodih, ga niso mogli dvigniti, oni pa, ki so ga imeli doma, ga niso več upali izročiti odnosno naložiti v denarne zavode. Kdor je imel svoj denar v tekočem poslovanju, se je moral omejiti na razpoložljiva denarna sredstva, ako je sploh hotel obdržati svoje podjetje pri življenju. Tako so se prvi, kakor zadnji na mah znašli v enakem nemogočem položaju. Vedeti moramo, da, kar je za srce kri, to je za uspešni razvoj in napredek narodnega gospodarstva zadostni in neovirani denarni obtok. Po vsem tem je nastala nova kupčijska doba. Nastopil je čas najširšega prisilnega kredita. V tak prisilni kredit so bila nekatera, zlasti večja podjetja v danih razmerah skoro primorana, če niso hotela takoj ustaviti svojih obratov. Kot pri vseh nesrečah sličnega značaja, so se tudi ob tej priliki pojavili najrazličnejši «tolerirani špekulanti«, ki so izrabili že itak oslabljeni gospodarski položaj v državi. Marsikdo je postal njihova žrtev. Pa tudi ta oblika prisilnega kieditnega poslovanja se je držala po navadi samo do določenega časa, ker je vsak upnik moral, ako je hotel obvarovati lastno podjetje, zadušiti svojega poslovnega dolžnika potom konkurzov ali prisilnih prodaj. Popolnoma razumljivo je, da so bila vsa prizadeta podjetja rad’ tega nepričakovanega zastoja denarnega obtoka takoj prisiljena odpuščati svoje številno name-ščenstvo in delavstvo. Tudi v teh primerih je iskati enega izmed velikih vzrokov socijalnega zla. Poleg tega pa še šibka socijalna zakonodaja in z njo združena brezbrižnost vseh pristojnih činiteljev. . .j 44.A. icr Domači pomenki Zanimiva reminiscenca Jura j Demetrovič, pobom ik JNS v Zagrebu, je šel tudi med branitelje sedanje, svoj čas oktroirnne ustave. Glede na to spominja «Hr-vatski dnevnik«, da je Demetrovič leta 1929. napravil sam načrt nove ustave, v katerem je predvideval, da se država razdeli na pet delov, in sicer: 1.) Slovenija; 2.) Hrvaška-Slavo-nija-Dnlmaciju-Baranja brez Srema, Dubrovnika in Kotora, pač pa z za-padnim delom Bosne in Hercegovine do Neretve; 3.) Bosna-Črna gora-Raška; 4.) Severna Srbija z Bačko, Banatom in Sremom; 5.) Macedo-nija. Vsak teh delov ima na čelu svojega posebnega ministra, ki je šel celotne državne administracije na svojem področju. Vlada obstoji iz ministrskega sveta, ki mu načeluje predsednik, izvoljen za vso volilno dobo od skupščine senata. Hrvaška ima toliko senatorjev, kakor Srbija, in sicer 31. Ostali pre-čanski kraji bi imeli še tri senatorje. Vsak državni del bi imel svoj »sabor*, svoje finance in bi razpolagal z vsemi neposrednimi davki. Sedem ministrstev pa bi bilo skupnih. Kralja Demetrovic v svojem načrtu ni predvideval. Demetrovic je bil pozneje zaradi tega načrta napaden v skupščini. Branil se je^ da sta ta načrt napravila on in dr. Žerjav, da bi ta načrt služil za osnovo za razgovor z dr. Mačkom. O tem se svoj čas ni smelo pisati. Vsekakor je pa ta spomin danes zelo aktualen in poučen. Kritika sporazuma Vladni krogi kritizirajo sporazum zaradi tega: 1.) ker ne vsebuje nobenih določb o tem, kako naj se uredi država v bodoče, 2.) ker zahteva ukinitev sedanje oktroirane ustave. Ne kritizirajo pa glavne in tako rekoč edine zahteve v sporazumu, da je treba v državi ne 111 udom u vpeljati demokratičen režim. Kar velja za enega, ne velja za drugega! Nedavno je bil neki državni uslužbenec discipliniran, ker je nekje vprašal: «Kje pa so slovenski fantje?* To vprašanje je namreč disciplinsko sodišče že smatralo za izzivanje in vmešavanje v politiko. Nasprotno pa čitamo, da glavni direktor Poštne hranilnice prireja nemoteno po državi politične shode, na katerih napada vse navzkriž. Posebno ostro je napadal podpisnike sporazuma ter jim očital izdajstvo narodnih interesov. To seveda ni politika. Pač res: male obešajo, velike pa odlikujejo. Novi zadružni zakon Po novem zadružnem zakonu se bo ustanovila v Beogradu še Centralna zadružna banka. To pomeni seveda, da se bo centraliziral še zadružni denar. Največji udarec bo to zopet zn Slovenijo, ker je pri nas zadružništvo najbolj razvito. Zrno do zrna pogača, kamen do kainna — palača, a 11 e pri na s. Beograjsko vladno glasilo „Vreme“ poroča, da se v nedeljo zastopniki dr. Mačka iz neznanih razlogov niso udeležili odkritja spomenika hrvaškemu književniku Evgenu Kumi-čiču. Glavni govornik je bil fran-kovec dr. Lukas. Ko pa so nekateri govorniki omenili nedavno sklenjeni sporazum medi dr. Mačkom in Združeno opozicijo, je začela zbrana množica kričati: «Dol s spora-zumaši! Dol z izdajalci!« Tako uradni list, ki poroča to z očividnim veseljem. Verjetno postanejo frankovci v kratkem «državo-tvorci». Oglašujte v ,,Slovenski besedi" Kakor na Poljskem »Slovenec* piše o «Poljski pred važnimi dogodki« med drugim takole: «2ivahnost, ki jo je zadnje čase pokazala opozicija, in težnje, ki so jih pokazali nekateri prejšnji vladni somišljeniki, da krenejo v tabor opozicije, pa silijo vlado k dejanjem.« — Kako čudna so pota usode, ki ustvarja povsem podobne situacije istočasno na raznih krajih zemeljske krogle ... Tekmovanje množic V svojih ]K»lvih In vabilih na kamniški politični tabor za preteklo nedeljo je «Slovencc» preroško zapisal: «Prepričani smo, da bodo posamezne vasi tekmovale med seboj, katera bo poslala več svojih mož in fantov v naše mesto, da čim dostojneje pozdravimo prvič v naši sredi našega slovenskega ministra g. dr. M. Kreka.* Kakor poroča »Slovenski Narod», je z radovedneži vred prisostvovalo kamniškemu političnemu taboru JRZ kom n j 600 oseb obojega spola. Očividno posamezne vasi iz gole vljudnosti in skronii-nosti niso hotele tekmovati medi seboj s pošiljanjem svojih mož in fan. tov v Kamnik, da bi čim dostojneje pozdravili ... Taka skromnost je pa res lepa, Bogu in ljudem dopadljiva čednost... „Slovenec“ natika jakobinsko čepico Časi so res spremenljivi in marsikdo zvesto obrača plašč po vetru. Ljubljanski »Slovenec« v svoji znani doslednosti ostaja zvest svoji tradiciji in piše pred dnevi v uvodniku o prijateljski pogodbi s Francijo tudi tole: «Oba prijateljska naroda bosta nadaljevala svoje dosedanje delo, prepričana, da samo močna Francija na zapadu in močna Jugoslavija na jugovzhodu evropski kulturi in evropskemu miru najbolje služita, ako okrog sebe ustvarjata mirna ozračja, ki so nujen predpogoj za gospodarsko delavnost. V delu pa utonejo marsikatere skrbi, ki brezposelnega lahko poženejo v nepremišljene pustolovščine. Tako je pri posamezniku. Tako je tudi v življenju narodov.« — Mi smo to vedno trdili, pa nam takrat «Slove-nee« ni hotel verjeti in je — zdi se, da ljudje vedo, zakaj — prav iz gornjih razlogov besno napadal vse one, ki so se opirali na zapudno demokracijo ... Poglavje o snotno&ti Dosledni »Slovenec«, ki ostaja v glavnih potezah svojega pisanega značaja never jetno zvest starim spominom in občutjem izpred dvajsetih, tridesetih let nazaj, piše zelo čuteče in navdušeno, da bo«Avstrija kmalu — enotnn in da od 1. novembra dolje avstrijska domovinska fronta, ki je edina v Avstriji dovo- ljena stranka, ne bo več sprejemala novih članov.« — Pri nas je edina režimska stranka JRZ, ker so vse ostale v opoziciji. Doslej v njenem tisku še nisino brali nobenega razglasa, da ne bo več sprejemala novih članov. Kmalu bodo Vsi sveti, praznik žalostnih spominov na pokojnike. Naše ljudstvo, ki se razume na zdrave prirodne pojave, trdi, da o Vseh svetih listje v masah odpada ... Zdaj spodaj, zdaj zgoraj «Slovenčeve» smešnice so včasih tako ginljive, da izvabljajo «brav-cem» cele potoke solz (ne ve se še, ali solze pomilovanja in sočutja, ali česa drugega?...). Pred dnevi smo zopet brali eno takih: «Kako vam je?» — »Ah, tako — zdaj spodaj, zdaj zgoraj!« — «Kaj pa ste?« — «Sluga na dvigalu.« — „Voix europeennesu se spominjajo, da je 9. oktobra preteklo 25 let, odkar je izbruhnila prva balkanska vojna. V zvezi s tem pišejo: «Položaj leta 1912. in 1913. je podoben sedanjemu. Ali je morda danes Balkan varen pred intrigami agresivnih velesil? Ali ni bila pred 25 leti nemška ekspanzivnost prav tako na delu direktno in indirektno (po posredniku Avstroogrski), kot je danes? Ali se ni takrat govorilo tako, kot danes, o «Srednji Evropi*, da bi se zahtevalo za to «centralno Evropo« pol kontinenta? Ali se nemški in italijanski vplivi niso srečavali takrat, kot danes, čeprav v drugačni meri in obliki? Ali ne gre danes za isto vprašanje, namreč to, da predstavlja vključitev Avstrije in Ogrske v območje Nemčije in Italije za vso južnovzliodno Evropo grožnjo proti njeni neodvisnosti? Italija je danes prisiljena odistopati zlasti v Avstriji in Ogrski svoje pozicije Nemčiji ter s tem oslabijo ti svoje stališče, ki ga je imela še pred kratkim. Toda, ali bo to v bodočnosti izključilo nevarnost krvavih spopadov v centralni Evropi?« „Slovenčeve“ nadnaravne sposobnosti V slovenskem tisku JRZ in Katoliške akcije, od »Zamorčka* do vi-sokopolitičnega «Slovenca», smo že prepogosto imeli priložnost, da smo bruli to ali ono zabavno zgodbico ali pa tudi z najbujnejšo fantazijo spletene bajke od političnih do afriško-misijonskih. Toda take nadnaravne bistrovidnosti in nadčloveške iznajdljivosti v iskanju španskih cerkvenih zakladov, kakršne se je iznebil «Slovenec» preteklo nedeljo, že izlepa ne. Pa naj naši bralci sodijo kar sami po «Slovenčevem» originalu: «Pred nekaj časa so časopisi poročali, da so anarhistično-komuni-stične tolpe v Barceloni razdejale slavnoznani kip Matere Božje v benediktinski opatiji v Montserratu pri Barceloni. Kakor pa sedaj poročajo, komunisti takrat niso razdejali pravega kipa, marveč le njegov posnetek (v časih sam tli »pristnosti« vendarle priznanje o imitaciji imitacije! — op. ur.). Original kipa pn je shranjen nekje na skrivnem kraju, ki zanj nihče ne ve. Skrivališče je znano le trem menihom... (in pa očividno »Slovencu* — op. ur.). V svojem skrivališču je kip skrit že od leta 1933. (Saj smo vedeli, da ve zanj prav natančno le «Slovenec» — op. ur.). Kje je kip skrit, je povedano v treh verzih. Vsak menih pozna samo en verz. Nihče ne ve, kateri so tisti trije menihi, ki poznajo to skrivnost. Svojega verza 11 e s 111 e j noben menih nikomur povedati, pač pa sme v slučaju smrtne nevarnosti svojo skrivnost zaupati svojemu meniškemu sobratu, ki je že v naprej določen.^ Tako je skrivnost Marijinega kipa dobro shranjena « — Zdi se nam, da ni shranjena preveč dobro, če «Slovenec», ki jo očividno pozna, saj piše, da nihče ne ve ne za njo, ne za menihe, ki jo1 poznajo, ko je nihče ne pozna, govori o njej tako gostobesedno. Utegnil bi sc zagovoriti in bi kaj izdal o skrivnostno skriti skrivnosti skrivnostnega kipa, za čigar skrivnostno skrivnost nihče ne ve, ker tudi skrivnostnih menihov nihče ne pozna. «Slovenčevi» nadnaravni talenti so brezmejni in vsega občudovanja vredni... Zunanja politika Sredi neprestanega rožljanja z orožjem je prišla iz Amerike bla-govest, kakor jo redko slišimo v današnjem nemirnem svetu. Izpre-govoril je veliki vodja ameriške demokracije Roosevelt in zagrmel na naslov diktatur v imenu demokracije, svobode in kulture. Njegov glas je zbudil vest človečan-stva in vlil miroljubnemu svetu znova vero v pravico. Prvič je demokratična Amerika povedala jasno vsemu svetu, da bo stala v primeru napada agresivnih na miroljubne države ob slednjih z vsemi svojimi bojnimi sredstvi. Da so ta bojna sredstva ogromna, vemo vsi, ker Severni Ameriki ne bo treba niti v vojni snemati z zvonikov zvonov ali pobirati cunj po hišah, kakor morajo že danes delati diktatorske države, da se lahko oborožujejo. Ameriška demokracija je stopila iz svoje dosedanje rezerve in iz ust svojega voditelja razglasila, naj se pravilno razume v vsej ogromni domovini, da često ni dovolj enostavno izogibati se vojni, da bi se ohranil mir. Govor Roosevelta je imel močan odmev v mednarodnem svetu in je gotovo tudi podprl in ohrabril složno akcijo Anglije in Francije v borbi za ohranitev miru v Evropi. Proti temu, složnemu nastopu zapadne demokracije vidimo neprestane intrige in udarce tajnih sil, katerim evropski mir očividno ni po volji. Tako smo v zadnjem času priče novih zapletljajev, ki dobivajo svojo podporo iz tajnih virov, kar velja predvsem za dogodke v Palestini, kjer je zašel islamski svet v nevarno gibanje. Gotovo je, da pomenjajo ti dogodki atentat na britsko varnost v onem delu sveta, kjer je angleški imperij najbolj ranljiv. Podtalno ščuvanje arabskega sveta na upor proti angleškemu občestvu, pokloni in hvalisanje uporniških Arabcev Šefu italijanske vlade in neprestano zbiranje čet v Libiji tudi ne ustvarjajo ravno ugodnih odnošajev med obema velesilama, ki sta se spustili, kakor je podoba, v usodno borbo za nadoblast v Sredozemskem morju Drugo zmago je zabeležila v teh dneh demokracija v Franciji, kjer so se vršile v nedeljo okrožne volitve. Iz borbe je izšla kot zmagovalka radikalna stranka, no-siteljica francoske demokracije in dedinja velikih idealov revolucije. Navzlic ogromnim materijalnim žrtvam in neverjetni propagandi, ki jo je lahko svobodno izvajala komunistična stranka, je njena ofenziva docela propadla. Pokazala se je kot povsem neresnična trditev fašizma, da je demokracija le kal komunizma, ki mu pomaga k zmagi. Nasprotno, demokracija omogoča s silo duha in argumentov onesposobiti svojega nasprotnika, dočim ga diktatorski režimi zmorejo edino lahko s pomočjo sirove sile, katera pa vedno rodi odpor ter onega dne, ko odjenja, lahko strmoglavi državo v naj-večjo nesrečo Celo na Madžarskem so spoznali to neizpodbitno dejstvo in vse stranke so se zgrnile proti nekim skrivnostnim poskusom, katerih smoter naj bi bil uvesti na Madžarskem avtoritativni režim. V nedeljo so na shodu v Kormondu zastopniki vseh meščanskih strank zavzeli stališče proti tajnim načrtom uvajanja diktature in izjavili, da so pripravljeni boriti se tudi z vsemi sredstvi za demokracijo in očuvanje madžarske ustave. Po vzgledu raja, ki vlada v nacistični Nemčiji, sovjetski Rusiji in fašistični Italiji, si pač nihče v ostalem svetu ne želi zamenjati svobode s koncentracijskimi taborišči, če je zagrešil neodpustljiv zločin, da ne more ravno tako misliti, kakor oni, ki je na oblasti. DOMA IN NA TUJEM Na kaj dviga Francija čašo? «Voix europeennes» pišejo tudi o posetu predsednika Stojadinovica v Parizu: »Pariz sprejema Stojadinovica z vso vljudnostjo francoske tradicije, toda številne bodo napitnice, v katerih bo sedanji šef jugoslovanske vlade opozorjen, da «Francija dviga svojo čašo na zdravje jugoslovanskega ljudstva*. V Franciji smo prepričani, da, čim bo podpisan sporazum od srbsko-lirvaške opozicije, bo v gotovem času prišla nova vlada. ... i> - . i\uf- ’ Tf,*k J - -- Kaj je komunizem? Neko gorenjsko, nadvse pobožno glasilo JRZ piše o tem vprašanju takole: «Komunizcm je gibanje, v katerem je veliko ognja in sile, včasih pa tudi trohica plemenitosti.® — Ugotavljamo, da ljubljanska glasila JRZ in Katoliške akcije ne izpovedujejo istega mnenja o komunizmu in da napram njemu ne kažejo prav nič take gorenjske »plemenitosti«. Gori pod planinami je zrak pač bolj čist... * Opozarjamo vse one, ki so prejeli današnjo številko o m-,‘redila v prihod-n rili dneh veliko razstavo vsakovrstnih izdelkov iz kovaneea želeja s ciliem. da bi se čimbolj razširi1« raba domačih izdelkov. Kdo ima kredW? Finančno ministrstvo ie odobrilo zaffrpbški mf«5tni občini zonet oosoiilo nri Državni hipotekami b»nki v znpf»Vy miliionov dinar:ev. vsote bo ^aerrebška občina poraK;ifl mili ionov za razne invp,c,t;r; jp, Pomn.tiikanie vagonov. Železniški tovorni nr^met ie l^tr^* ^i|_ po nni-aor-l jr, ftr, p n še 7,plp7Tvif»e docpo-lo 7rx v mfV^Cll število t ^ ^ OO0 vn PV>- nov n.»ni' r,re»11«npkim 1^7 000 V fVcr.rKlarftV,- V rogi SO to «trati y,0 v Se^^iTr,- sf'-,0”i monolr, „„qtnnit|' ob!s„^,lrl rvrvmnn tVbtitp tovornih Qrvrlo T c,r\r»T(TPnfv^n|_ flirr»Vni'o fli*7nxrn,% fin t/* nrp^.VrVvpln 7p rp,cipp vpprp stpvi 1 ^ i r» rv*r»m el'- ’ V vno*rebščinah ranidno narašča. Srbske in bosenske suhe slive so se v trgovini na debelo še prejšnji mesec plačevale po 5 dinarjev kiloffram. danes se jih pa že prav težko dobi po 6.30 di-nariev. Vzrok tiči v tem. da se je letošnn pri de’ek sliv pretirano precenjeval. Sodilo se je. da bo znašal najmanj 700 vaconov, dočim v resnici ne bo dosegel niti 350 vagonov. Doslej smo izvozili r>o večini po Donavi, na Češkoslovaško že 100. na Dansko in Poljsko pa nekaj nad 20 vagonov suhih sHv. Zakaj se je podražil petrolej v Jugoslaviji? V zadnjih dneh se je zopet zvišala cena petroleja v naši državi, in sicer za 20 par pri litru. To zvišanje se nikakor ne sme spravljati v zvezo z zadnjimi ukrepi vlade, ker se ti tičejo le bencina, kateremu se cena mora znižati z ozirom na znižanje carinskih in trošarin-skih postavk. Za petrolej pa so ostale takse, carina in tovorni stroški nespremenjene, in vendar se je dvignila cena za 20 par pri litru, pa še to v trgovini na debelo. Po informacijah beo-graiske «Politike» opravičuje petrolejski kartel to zvišanje s tem, da je bil k temu prisiljen zaradi ogromnih zalog bencina, ki jih mora imeti stalno pripravljene in za katere je moral poprej plačati visoko trošarino, ki jo mora sedaj nadomestiti z zvišanjem cene petroleja. Obenem trdi kartel, da so se tudi dvignile cene petroleja v Rumu-ni ri, kar pa ni res. Nasprotno, Rumunija je cene petroleja celo znižala, ker je zaradi močne konkurence znatno nazadoval izvoz petroleja v tujino. Najbed-nejši morajo pač vedno polniti bogataške žepe, ki nima io dna ... Novosadska telefonska centrala bo razširjena v bližnji bodočnosti za 500 novih številk. Najsvečaneje bo v prihodnjih dneh proslavljena petindvajsetletnica osvobojen ja Južne Srbije. Ob tej priliki pride v Jugoslavijo večje število francoskih rezervnih častnikov, ki tokrat prvič po vojni stopajo na naša tla. Igralski jubilej. Te dni je slavil prvak beograjske drame Dobriča Milutinovič 40letnico svojega umetniškega delovanja. Krojaški pomočniki v Petrov-gradu so stopili v stavko, ker jim delodajalci niso hoteli zvišati mezd za 25 %. Prva izjava novega poštnega ministra Cvrkiča je prav zanimiva. Minister je dejal med drugim: «Za prosperiteto takega gospodarskega podjetja, kakor je pošta, za njegov napredek in pozitivni uspeh, je potrebno [Milno razumevanje in globoko proučevanje. Zlasti se moraio odstraniti vse ovire in nedostatki. ki onemogočajo pravilni razvoj poslovanja. V prvi vreti je potrebna elastičnost administra- cije, zadostna preskrba materi-jalnih sredstev za tehnično izpopolnjevanje službe, stroga in vseskozi pravična personalna politika, objektivnost in uvidev- nost pri zahtevah gospodarskih krogov, hitrost in ekspeditivnost povsod in na vsakem mestu. Ti principi, pravilno pojmovani, morajo roditi pozitivne rezultate.* — Zelo «elastičen> program ob najelastičnejših obljubah ... V SUZOR-ju se čisti. O raznih aferah in težkem ozračju v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu se je v jugoslovanski javnosti, predvsem pa v delavskih vrstah in delavskem tisku marsikaj govorilo in pisalo. Na zadnji seji ravnateljstva SUZOR-ja ie bil ravnatelj dr. Mudrinič odstavljen s svojega mesta in postavljen na razpoloženje. Ravnateljstvo je utemeljilo to odstavitev s tem, da je dr. Mudrinič epremeščen v glavnem zato, d« «e že naposled'pomiri kampanja, ki «e vodi proti njemu iz osebnih motivov, dočim o kakem pregrešku in disciplinskem postopku ne more biti niti govora*. — Zdi se, da v SUZOR-ju vendar ni vse pri najboljšem zdravju... Odpuščanje in kesanje. V režimsko JRZ bodo baje zopet sprejeti vsi oni poslanci, ki so glasovali proti konkordatu. Edina izjema je s’oviti dr. Janjič, o katerem ve vodstvo JRZ v svojem tisku sedaj povedati toliko strašnega in slabega, da, celo skrajno pokvarjenega in nemoralnega. Do konkordutske razprave pa ie bil dr. Janjič vodilna zvezda JRZ in so ga vsi tisti, ki danes najbolj kriče proti njemu, častili in malikovali skoro po božje. Morala je ponekod res na najvišji stopnji... Za novega francoskega poslanika na našem dvoru je imenovan odlični diplomat Brugere, ki bo v kratkem nastopil svoje mesto. Nekaj živahnosti v našem notranjem političnem življenju se nam obeta zopet v ianuarju leta 1938., ko izteče trajanje mandata vsem onim senatorjem, ki so bili izvoljeni v senat 3. januarja 1932 in pa onim, ki so bili imenovani na svoja mesta od pokojnega kralja dne 9. januarja istega leta. Značilno. Razstavo zdravstvenega zadružništva, ki je že nekaj časa odprla v Beogradu, doslej ni obiskalo še niti sto Beograjčanov. Kinematografi in razna dvom' 'iva nočna zabavišča se zaradi «slabega» obiska ne pritožujejo ... Dobri odjemalci smo. V tekočem mesecu smo kupili v pičlih 15 dneh v Italiji 1500 vagonov riža v vrednosti nad 13 milijonov lir in se je za toliko istočasno zmanjšal naš klirinški saldo. Kongres predstavnikov evropske mlinske industrije se bo vršil ob koncu tekočega meseca v Banjaluki. Pomočnik prosvetnega ministra sprejema občinstvo vsak torek in četrtek med 11. in 13. uro. Od obljub do dejanj je v naši mili domovini silno dolga pot. Io vedo zlasti monopolski delavci, ki se bore za ureditev svojega mizemega življenja že od nekdaj.. Pred dnevi je obiskala večja deputacija monopoIškega delavstva ponovno generalnega direktorja državnih monopolov' z namenom, da pospeši končno rešitev vprašanja novega pravilnika o plačnem sistemu. Delavski predstavniki so se pri odhodu iz generalne direkcije državnih monopolov kar šibili pod težo novih obljub... Anketo o delovnem času osebja v trgovskih, obrtnih in drugih obratih je sklicalo ministrstvo za socijalno politiko za 30. oktober v Zagreb. Na anketo so povabljene vse prizadete organizacije tako delodajalcev, kakor delojemalcev. Delavske in na-meščenske organizacije želijo, da bi 6e sedanja uredba o odpiranju in zapiranju obratov in o delovnem času pomožnega osebja zamenjala z novo, s katero naj bi se znižal delovni čas v trgovinskih in obrtnih obratih. Name-ščenske organizacije želijo, da bi se delovni čas v pisarnah znižal na sedem ur in bi bil tako pozimi, kakor poleti neprekinjen (enofrekvenčen). O minimalnih mezdah. V vrbaski banovini je tamkajšnja banska uprava odredila, da znaša mezda za nekvalificirane stavbne delavce, stare nad 18 let, najmanj po 2.50 din na uro oziroma 25 din na dan, za mlajše delavce pa po 2.10 din na uro oziroma 21 din na dan. Akordno delo je prepovedano. Kmetijski minister Stankovič sprejema odslej občinstvo samo vsako sredo in petek od 11. do 13. ure. Značajnost in doslednost. V JRZ sta presedlala iz poslanskega kluba JNS narodna poslanca Kosta Dimitrijevič in znani ultranacijonalist Luka Kost renčič. Velik delavski shod je bil sklican za 21. t. m. v Beogradu z namenom, da delavstvo javno razpravlja in protestira proti silni podražitvi vseh življenjskih potrebščin in da sklepa o zadostnem podpiranju brezposelnih in njihovih družin preko prihodnje zime. Jugoslovanska teniška reprezentanca je v Milanu v tekmovanju za srednjeevropski pokal premagala italijansko reprezentanco z rezultatom 4 : 2. Mednarodna konferenca za pobijanje terorizma se bo vršila 1. novembra t. 1. v Ženevi pod predsedstvom grofa Cartona de Viarta, belgijskega ministra brez portfelja. Za demokracijo. Voditelji vseh bolgarskih političnih strank, iz-vzemši komuniste, so izročili kralju Borisu najenergičnejši protest proti novemu volilnemu redu in postopku pri skupščinskih volitvah. Mednarodne trgovinske intrige. Znana dunajska poročevalska agencija «Estrop» je razširila vest, da namerava jugoslovanska tekstilna industrija omejiti svojo proizvodnjo in da bo zato skrajšala delovni čas na 36 ur tedensko. Ta vest je absolutno neresnična in ima zgolj namen, da bi zmanjšala moralni in ma-terijalni kredit naše tekstilne industrije, ki posluje povsem normalno. V Afriki se kuha. Italija je pretekle dni poslala v Libiio nad 80.000 vojakov, ki so takoj za-• sedli mejo. Samouprava Vprašanja in odgovori Vprašanje: Ali se ie mogoče pritožiti proti uredbi kraljevskega namestništva o prekomasa-ciji občine? In če je pritožba dopustna, kam jo je vložiti? Odgovor: Zoper uredbo (ali ukaz) kraljevskega namestništva v občinih zadevah je dopuščena tožba na državni svet po predpisih prvega odstavka člena 21. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Taka tožba se mora vložiti v roku dveh mesecev (v šestdesetih dneh) od dne, ko je bila uredba (ali ukaz) objavljena v «Službenih novinah* (ne «Služ-benem listu*). Tožba se vloži pri državnem svetu neposredno ali po pošti priporočeno. Vprašanje: Ali sme občinski odbornik zahtevati, da se razpravlja v seji občinskega odbora o njegovem predlogu, ki ga je stavil med dotično sejo? Odgovor: Po drugem odstavku § 59. zakona o občinah se sme normalno v seji občinskega odbora razpravljati in sklepati le o tistih predmetih, ki so bili postavljeni na dnevni red dotične seje, o drugih pa ne. To je jasno določilo zakona. Izjemno od tega določila se smejo vzeti v redni seji v razpravo po dovršenem, že ob sklicanju vsakemu odborniku sporočenem in javno razglašenem dnevnem redu predlogi, ki jih je izročil odbornik p r e d s e j o predsedniku pismeno ali priobčil ustno, vendar to le, če pristane občinski odbor z večino glasov. — Iz tega določila jasno izvira, da se o predlogih, ki jih stavi občinski odbornik m e d s e j o, o predmetih, ki niso na dnevnem redu, ne more in ne sme razpravljati in sklepati v dotični seji. O tem govori odstavek tretji § 59. zakona o občinah. Vprašanje: Pri nas je nastal spor o tem, kdaj mora biti seja občinskega odbora sklicana, da je «pravočasno» sklicana. Zakon o občinah namreč ne določa ničesar natančnejšega o tem. Prosimo pojasnila. Odgovor: Res je! Zakon o občinah nima nikakega točnega predpisa, kdaj mora biti poziv na sejo občinskega odbora dostavljen občinskim odbornikom, da je pravočasno dostavljen. Banska uprava je z neko okrožnico določila ta rok na dva dni (48 ur). Vendar ima občinski odbor pravico, da sklene ne glede na ta, od banske uprave določeni rok v zmi-slu zadnjega odstavka § 59. zakona o občinah poseben poslovnik (poslovni red) za svoje poslovanje. V tem poslovniku more biti tudi predpisan rok za pravočasno sklicevanje sej občinskega odbora. Na ta način lahko občinski odbor na popolnoma zakonit način uredi to vprašanje. Poslovnik pa se mora predložiti banski upravi v odobritev. Sele po banovi odobritvi postane takšen poslovnik veljaven, če pa takega poslovnika občina nima, naj se drži za dostavljanje pozivov na sejo roka 48 ur, ki ga je določila banska uprava za pravočasno sklicevanje sej občinskega odbora. Vse tiskarne v Nišu so sprejele predlog grafičnih delavcev in nameščencev za povišanje mezd in plač. Spominska proslava 150letnice rojstva Vuka St. Karadžiča se bo vršila od 6. do 8. novembra 1937. Norce brijejo iz vsega sveta. Posebna de’cgacija uglednih japonskih osebnosti je krenila na pot v Evropo z nalogo, da informira evropske politike in gospodarstvenike o «pravih» vzrokih sedanjih dogodkov na Daljnem vzhodu. — Zdi se, da bi si to pot prav lahko prihranili... Težave v našem turističnem prometu Z dobro voljo in nvidevnostjo se dajo odstraniti vsi nedostatki in ovi^e Letošnja turistična statistika in bilanca dokazujeta, da splošno gospodarsko izboljšanje ni prišlo do adekvatnega izraza v dvigu turističnega prometa, vsaj pri nae ne v Jugoslaviji. Naše turistične ustanove so proučile vzroke in nedostatke, ki so iz-zTali občutni padec dohodkov od tujskega prometa in so poslale na pristojna mesta razne predloge, kako bi se ti nevšečni pojavi dali odstraniti in kako bi se dalo dajiašinje slabo stanje v tem pogledu izboljšati. Predvsem bi bilo treba pošteno preurediti vsa naša kopališča, letovišča in predele za zimski šport ter jih opremiti z najpotrebnejšim komfortom, tako da bi mogla sprejemati tudi one petične tujce, ki so navajeni zigolj najrazkošnejših letovišč. Treba bi pa tudi bilo urediti vprašanje cen v naši državi in to ne le v hotelskih podjetjih, temveč sploh v vseh onih obratih, v katere prihajajo tujci v svrho nabave vseh svojih potrebščin. Naposled bi pa bilo še potrebno, z dobro premišljeno in pripravljeno propagando v medklirinških državah povečati interes za naša letovišča. Največje težave imamo prav z onimi državami, s katerimi smo sklenili klirinške pogodbe. Mesečne kvote, ki so odrejene za turiste, so zelo neznatne in nam te države prav lahko preprečujejo dotok tujcev v našo državo oziroma jih enostavno usmerjajo drugam. V turističnih odnosa jih z Nemčijo je n. pr. narasel letos v prvih mesecih dotok turistov za 15 odstotkov in se je držal na tej višini skoro do junija, nakar je takoj rapidno padel, ker so biM že vsi krediti za turiste iz- črpani. Promet z Avstrijo je padel za 30 odstotkov, s Češkoslovaško približno za prav toliko in to že v prvi polovici leta. Kako bo izglodala v tem pogledu letošnja zaključna statistika, si lahko predstavljamo. Nobenega dvoma ni, da bodo letošnje zaključne bilančne številke v tuj-skoprometni panogi našega narodnega gospodarstva zares — porazne. Letošnja tujskoprometna sezona nam je odprla oči tudi še v nekem drugem pogledu. Kakor v vsem ostalem gospodarstvu, tako je tudi v tujskoprometni politiki vsaka sentimentalnost odveč in je nespameten vsak, ki morda še izpoveduje prepričanje, da bodo hodili n. pr. Čehoslovaki k nam zgolj iz razlogov slovanskega bratoljubja. V tem oziru so bratje Čehoslovaki precej prak-tičnejši in realnejši, kakor si sploh mislimo, čeprav jih prav z gospodarske strani zelo dobro poznamo. Če jih hočemo privabiti v naše kraje, jim moramo za njihov denar tudi nekaj nuditi. Često moramo pod silo dejstev prihajati do spoznanja, da jim moramo nuditi še celo nekaj več, kakor drugim, skromnejšim turistom neslovanskih narodnosti. Letos se je dotok češkoslovaških turistov in letoviščarjev močno zmanjšal, ker so se v večjem številu usmerili v Italijo, ki jim pač nudi večje ugodnosti in pa tudi — večjo udobnost. Kolikor smo jih mi pritegnili v rtaše kraje, smo to dosegli edino s silno cenenimi kopališkimi vlaki na progi Praga—Sušak in Praga— Split. Zgodilo pa se je v premnogih primerih, da so češki gostje te ugodnosti izrabili zigolj v to, da so nato od nas tako j po najkrajši poti odšli v — Italijo. Tujski promet z Avstrijo in Madžarsko prav tako ni pokazal nobenega napredka, temveč celo nazadovanje, čeprav iz teh dveh sosednjih držav nikdar ni stal na posebno visoki stopnji. Precejšen vzrok je pač v tem, da razpolagata obe državi sami z mnogimi prvovrstnimi kopališči in letovišči, ki so glede prirodnih krasot enaka našim, glede udobnosti, ki jih nudijo tujim in domačim gostom, nas pa po večini celo nadkriljujejo. Še na nekaj ne smemo pozabiti, kar se pri nas v vseh pogodbah s tujino vse premalo upošteva. Veliko število turistov prihaja k nam z avtomobili in jasno je, da potrebujejo ti gostje znatno višje kvote, ker imajo pač z avtomobili višje izdatke. Povprečno se računa, da znašajo izdatki avtomobilista za 100 km vožnje in 20 dni bivanja pri nas okrog 2600 dinarjev in bi torej avtomobilisti morali dobivati za toliko višjo kvoto. Nekaj višje kvote bi se morale odobravati tudi lovcem in ribičem, kakor to prakticira Nemčija. V glavnem smo v prednjih izvajanjih našteli osnovne potrebe našega tujskega prometa, če hočemo peljati res pametno, koristno in napredno tujskoprometno politiko v naši lepi domovini, ki ima vendar že. od narave dane vse predpogoje za kar najuspešnejši in najživahnejši tujski promet na evropskem jugu. Na nekaj pa pri zaključku našega članka nikakor ne smemo pozabiti. To je velevažno vprašanje dobrih cestnih in železniških zvez, ki ga moramo čimprej in res solidno rešiti. S tako cestnoprometno politiko, kakršno gledamo že nekaj let pri cincanju z gorenjsko ceato do Kranja, ne bomo daleč prišli. .To nami dokazuje tudi neprestano padanje števila onih tttjih gostov, ki so sicer prejšnja leta s svojimi vozili stalno prihajali med nas. To potrjujejo tudi njihove izjave in nad vse upravičeni protestni članki v inozemskem iujskopro-metnein časopisju. Prav tako pa je treba iti na roke našim hotelirjem in vsem ostalim gospodarskim činiteljem, ki žive od tujskega prometu; priskočiti jim je treba na pomoč z zadostnimi cenenimi krediti in davčnimi olajšavami, da bodo mogli investirati čim večji del svojih dohodkov od tujskega prometa v izpopolnjevanje kom-forta in v druge udobnosti, ki bodo še bolj podprle napredek tujskega prometa v naši domovini. Za grudo in dom Kako se je sadje? Sadje spada med najbolj zdrava živila in odlično koristi vsemu organizmu. V želodcu in črevih regulira prebavo, čisti kri, osvežuje človeka in v hudi poletni vročini zmanjšuje žejo. Pa tudi redilno je sadje. V svoji lupini ima sadje obilo vitaminov in se ga zato poslužujemo tudi kot zdravila pri mnogih boleznih. Toda sadje more človeku koristiti le tedaj, če ga uživa pravilno in upošteva nekatere važne higijenske predpise. Pri uživanju sadja moramo imeti pred očmi predvsem naslednja pravila: 1) Jesti se sme le popolnoma zrelo sadje. 2) Pred zaužitjem, se mora vsako sadje temeljito oprati. 3) Če imamo zdrav želodec, sadja nikoli ni treba lupiti. Če pa imamo zelo občutljiv želodec, tedaj sadje olupimo, vendar skrajno tenko. 4) Iz vsakega sadja moramo predvsem odstraniti črve in druge zajedavce. 5) Sadje moramo vedno dobro prežvečiti, ker ga sicer želodec le s težavo in le napol prebavi. Sadja ni treba sladkati s sladkorjem, ker ima v sebi že od narave dovolj sladkobe. Sadje uživamo po možnosti v povsem svežem stanju. 6) Večjih koščic češenj, češpelj, breskev in marelic ni treba pogoltniti, ker so neprebavljive in lahko izzovejo zaprtje v črevesju. Povzroče tudi lahko kako vnetje v črevesju. Toda strah, da se more zaradi češnjeve ali češpljeve koščice dobiti vnetje slepiča, ni doslej z ničemer dokazan in upravičen. 7) Niti pred, niti po zaužitju sadja ne smemo piti vode, ker voda obenem s sadjem izziva v želodcu hudo napetost in onemogoča redno prebavo. Če se to večkrat ponavlja, lahko dobimo težak črevesni katar. Sadje v obliki konzerve, kompota in mezge je varnejše in bolj zdravo, vendar pa ni preveč redilno. Ker ni sveže, tudi nima vitaminov v sebi. Vendar je pametno, da si tudi za zimo pripravimo večje množine konzerviranega sadja, ki nam služi v zimskih mesecih zaradi svojega obilnega sladkorja kot odlična hrana. Anekdota ORIGINAL IN KOPIJA Znani poljski slikar Matejko je nekoč naslikal prizor iz poljskega parlamenta iz leta 1793., ko so stanovi sklenili in pristali na razdelitev Poljske. Eden teh poljskih voditeljev, grof Feliks Potočki, je bil na siiki, v znak svoje podkupljivosti, naslikan z roko v žepu, iz katerega pravkar izpadajo zlatniki. Ko bi morala biti ta slika prodana v tujino, so nekateri poljski rodoljubi to Matejku očitali in ga pozivali, naj že iz patri jotizma no prodaja take slike v inozemstvo. Matejko jim je odvrnil: «če je inozemstvo že nekoč moglo kupiti original, ima sedaj pravico, da kupi tudi kopijo!* Naznanilo! Prevzela P r i sva Btaroznano restavracijo ŠESTIČ 1“ 6 ff Potrudila se bova cenjene goste zadovoljiti z naj' boljšo postrežbo, tako s prvovrstno kuhinjo, kako r tudi z najboljšo pijačo. Priporočava se cenjenem11 občinstvu, ljubljanskim, podeželskim in inozemskim trgovcem za nadaljnji obisk Ana in Albin Izlinar Posvetovalnica za naročnike »SLOVENSKE BESEDE** Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi Informacije s | o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, y občino, srez, banovino in na ministrstvo; §f§ o prošnjah za vojaške oprostitve; B o vlogah na davčne oblasti; o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka B ° vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din Dopise pošljite na naslov: »SLOVENSKA BESEDA** Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11. Reven akademik brez staršev inštruira vse predmete srednjih šol, tudi stenografiji. Gre eventuelno za stanovanie ali hrano Ponudbe na upravo „ Slovenske besede" pod „K6ven akademik". OPTIK J. GOLDSTEIN Ljubljana, pod Trančo 1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d. Dovžan Ivan dipl. kro|acnici za dume in gospode Ljubljana, Sv. Petra c. 81 Izvršuje vsa v stroko spadajoča d la po najnovejši modi in po na solidnejših cenah Postrežba točna ANTON KOVAČIČ Izdelovanje glinastih peči v najmodernejših vzo cih. Postavitev vsakovrstnih štedilnik v in kaminov. Oblaganje hodnikov, kopalnic, mesnic itd. z belimi ul barvanimi inozemskimi emuil ploščami Samotne in kmečke peči. Vsa v stroko spadajoča popravila izvršu em točno. Cene solidne. Garancija za tnalerijal i . delo. L:ubl*an*, Viška ulica itev. 3 (Rožna dolina) - Telefon itev. 33*57 MR BAHOVEC Pijte samo zdravilni /j^lPLANINKA PLANINKA ZDRAVILNI ČAJ čaj * plombiranih mV«*0i po Din 20- In Din 13-- Apofeka Mr. Bahovec, Ljubljana NAJNOVE1Š! VZORCI m ZA JESENSKE PLAŠČE IN OBLEKE ravnokar DOSPELI BOGATA IZBIRA A.&E.SKABERNE LJUBLJANA JELČIČ ANGELO LJUBLJANA VII. CELOVŠKA CESTA ŠT. 65 Telefon št. 3840 pleskar* ličar, sobo- in črkoslikar za stavbe in pohištvo Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah. “ ; Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. Postrežba točna in solidna. Priporočamo to znano tvrdko vsem ! /:n tu>n/.orci j (Slovenske besede*: dr Dinko Puc, Za uredništvo: dr. Stanko J uk. Tisk Delniške tiskarne, d. d., predstavnik Ivan Ovsenik — vsi v Ljubljani.