du rmaea »obot, ta pra»ike». ^ oi bankirjem in industrij- z vladnimi subvencijami in tako rešil pred bankrotom. melt nadaljuje isto taktiko J« potrošil milijarde Ijudske- Mnarja v te namene in tako jjfcl narodni dolg na 29 mili-ird. gjttb ogromnim izdatkom, da ^a nazaj prosperiteto, so de-2»*«' mezd«. 7/|aj nižje 25% v ZV U92J)in armada brez- Mnih je ^ vedno velika. Ka- I™Tr;tako "i tudi Roose-d akcije, da se zviša T»i «ila delavcev in farmarjev Poroka t depresijo obletnic In morda Nova zmaga reakcije v kongresu Blebetanje o komunizmu VVashington, D. C., — (FP) — Nižja kongresna zbornica je s 193 proti 112 glasovom sprejela načrt glede amendiranja zakona narodne obrambe, ki daje predsedniku Združenih držav oblast, da lahko pošlje federalne čete v vsako državo v svrho razbijanja stavk. Progresivci so vodili oster boj proti sprejetju načrta, a so bili poraženi. Kongresniki Boileau, Zioncheck in Marcantonio so opozarjali na implikacije v predlogu glede razbijanja stavk po federalnih četah, toda reakcija jih je skušala osmešiti. Marcantonia, ki je dejal, da je proti vsaiki rabi oborožene sile v industrijskih sporih, je napadel kongresnik Faddie, češ, da, kakor večkrat prej, tudi v tem primeru zagovarja komuniste. Prvi Je na to obdolžitev odgovoril, da ae ne zanima za politična prepričanja stavkarjev in obsodil tiste, ki v vsaki stavki kriče o rdeči nevarnosti. "Kričanje o komunizmu je vojno geslo stavkolomcev," je dejal Marcantonio. "V očeh reakcije je vsak stavkar komunist in pod pretvezo patriotizma ta reakcija uprizarja navale v u-rade delavskih unij, meče voditelje v ječe in razbija delavske organizacije." Domače vesti Peruškov oblak Chicago. — V aredo se je nenadoma pojavil med nami naš slikarski umetnik Gregor Peru-šek. Pripeljal se je v avtu z ženo in hčerko iz Clevelanda, kjer je zadnja leta njegovo bivališče. Peruška, starega Cikažana, smo bili naravno veseli, toda poparil nas je, ko nam je povedal, da se je v Chicagu ustavil saino za en dan; njegova pot drži daleč na severozapad v Minnesoto in Kanado, kjer ramerava prebiti poletje in ustvariti več novih umotvorov na platnu. Srečno pot, Harvey 1 Spet smrtni padec po stopnicah Cleveland. — Anton lonček, star 87 let in vdovec, je zadnje dni padel po stopnicah in se tako težko pobil, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je čez tri ure umrl. Doma je bil iz Rakeka 'ahko zatr- 'bk, '^"•do. Senat sprejel jav-nonapravnizakon Roosevelt izvojeval novo zmago Waahington, D. C., 12. jun. — Višja kongresna zbornica je včeraj sprejela s 66 proti 32 glasovom Wheeler - Rayburnov zakonski osnutek, ki pomeni smrt za takozvane "holding" kompanije, katere kontrolirajo proizvodnjo in razpečavanje e-lektrične sile in finance javno-napravnih družb. Načrt je izzval ostro debato, v teku katere je senator VVheeler dejal, da osnutek predstavlja Roosevelto-vo ekonomsko filozofijo. Načrt določa, da morajo biti vse "holding" kompanije razpu-ščene do 1. 1941, nakar bodo vse javnonapravne družin- podvržene strogi federalni regulaciji, ki jo bo izvajala posebna vladna komisija. Ta bo določevala cene plinu in elektriki in imela prost dostop do vseh rekordov javnonapravnih družb. Sprejetje načrta v aenatu pomeni veliko zmago za Rooaevel-tovo administracijo v njegovi vojni proti trustu elektrike, katero vodi od časa, ko ga Je demokratska stranka nominirala za predncdniškega kandidata. O-snutek bo šel sedaj v nižjo zbornico, kjer bo nedvomno prodrl. S tem bo dana Rooaeveltu prilika, da doaeže avoj cilj, ki je javno lastništvo elektrarn in plinarn. "d*dftjk da se iztrebi vse liberalne utf-' Pr»*rs- telje iz ameriških šol," pravi di- tazadnja. jaška organizacija V svojem « ni panj i, | protestu. Ugrabitelji izgubili $106 J00 od odkupnine VVaahington, D. C. — Areta cija zakonske dvojice Harmona in Margarete Waley v Salt Lake Cityju, ki je zapletena v afero ugrabljenja devetletnega sina lesnega magnata Weyerhaeuser-ja v Tacomi, Wash., je rezultirala, da je tajna federalna policija dobila v svoje roke vsoto $106,700 od odkupnine, katero so ugrabitelji prejeli. Del te vsote — $16,000 — je prišel v roke policiji v Buttu, Mont,, kjer so dobili avto enega od u-grabiteljev, Mahana, ki je pobegnil; v avtu je bil kovčeg z omenjeno vsoto denarja. Waley je nadalje informiral policijo, da so ugrabitelji zakopali vsoto $90,700 v nekem kanjonu v bližini Salt Lake Cityja, Utah. Detektivi so šli tja in res so našli ta "zaklad", ki se je nahajal dva čevlja pod zemljo nedaleč od avtne ceste, zavit v linojevo platno. Sodišče zahteva Sweitzerjeve knjige Veleporota sumi, da je pridržal obresti Chicago, 12. jun. — Denis E. Sullivan, načelnik kriminalnega sodišča, je poaval uprave štirih čikaških bank, • katerimi je imel odstavljeni okrajni blagajnik finančne transakcije, naj predlože veleporoti vse rekorde v zvezi s temi transakcijami. Veleporota je včeraj pričela s preiskavo glede primanjkljaja $414,129 v uradu okrajnega tajnika, katerega je Sweitzer u-pravljal zadnjih 24 let. Njegov termin je potekel v preteklem decembru, ko je posta! okrajni blagajnik in lasedel urad, iz katerega je bil vržen s silo zadnji četrtek. Zahtevo, naj sodišče pozove l>anke, da izroče veleporoti zadevne rekorde, je vsebovala peticija pomožnih državnih prav-dnikov L. E. Salterja in M. V. Kearneyja. Peticija poudarja, da je Sweitzer v dobi od decembra 1. 1910 do decembra 1934' mešal avoje privatne fonde z javnim denarjem, katerega je prejemal kot okrajni tajnik. Peticija nato našteva dokumente in rekorde, katere veleporota potrebuje pri preiskavi Swei-tzerjevega slučaja. Banke, ki so bilo pozvane, naj izroče rekorde, so First National, Union Trust Co., Standard Trust and Savings ter Central Republic Bank and Truat Co. Slednja je sedaj v konkurzu. Michael J. Flynn, Svveitzer-jev naslednik v uradu okrajnega tajnika, je bil prva priča na včerajšnjem nasedanju velepo-rote. On je izpovedal, da je takoj po nastopu službe najel računske izvedence od R. L. iPearce & Co., ki so ugotovili primanjkljaj. Sweitzer je bil nato pozvan, naj plača primanjkljaj, toda on ni hotel pristati na zahtevo. Veleporota je osumila Swei-tzerja, da je spravil obresti od javnih fondov, katere je vlagal v banke, v svoj žep. Dalje se je izvedelo, da se je on vedno upiral zahtevam, da bi veščaki pregledali njegove knjige, ko je bil okrajni tajnik. FEDERACIJA ZAHTEVA NOV ZAKONOBNOVE Le v močni organizaciji je možna rešitev delavstva IZJAVA EKSE-KUTIVE Ženska organizacija za postavno porodno kontrolo Detroit, Mich. — Splošna zveza ženskih klubov v Združenih državah (General Federation of Women's Clubu) je 11. t. m. na tukajšnjem svojem glavnem zborovanju odglasovala 493 proti 17 za legalizirano kontrolo |h>-rodov. Mnenje večine delegati n j je bilo, da mora imeti vsaka žena pravico, da ni sama določi število svojih otrok. Odpor proti kom- pa ni j s ki uniji Brooklyn, N. Y. — Dokaz, da so se javnonapravni delavci pri New York & Quoens Electric Light ii Power Co. pričeli upirati kompanijski uniji, so pravkar končane volitve. Kompanijska u-nija je zmagala z neznatno večino kljub silnemu pritisku, ki so ga izvajali kompanijski uradniki. Nad trideset odstotkov delavcev se je sploh vzdržalo glasovanja, ko so uvideli, da so volitve farsa. Pred nekaj tedni so štirje u-radniki kompanijske unije resig-nlrali, med temi njen načelnik, ko jih je družba skušali« prisiliti na objavo izjave, da ta unija resnično predstavlja aentiment delavstva. V«i so j»otem vstopili v bratovščino javnonapravnih delavcev, ki Je včlanjena v A-merlški delavski federaciji. VVaahington, D. C., — (FP) — Eksekutiva Ameriške delavske federacije se je na svoji seji izrekla, da bo napela vse sile aa sprejetje njenega zakonodajnega programa v kongresu, ki naj bi nadomestil zakon gospodarske obnove, 'katerega je zvezno vrhovno sodišče proglasilo aa neustavnega. Dalje je izraaila nezadovoljstvo z ostanki zakona obnove, ki ne nudijo nobene zaščito delavstvu. Eksekutiva je poudarila, da mora Ameriška delavska federacija prevzeti vodstvo gibanja za revizijo federalne ustave. Temu vprašanju bo posvetila vso pozornost in objavila bo svoja priporočila v posebnem poročilu, nanašajočem se na proučevanje tega predmeta, na prihodnji konferenci v avgustu. Vodilni uradniki federacije co žigosali vrhovni tribunal, ker stalno uničuje delavsko zakonodajo. Tako je ta tribuna! proglasil zakon proti otroftkemu delu za neustavnega, želoznl-čarski penzijski zakon in zdaj tudi zakon obnove. Mnenje je bilo, da vrhovno »odišče je glavna ovira socialnemu in ekonomskemu napredku ln zato je treba omejiti njegovo oblaat. Eksekutiva ADF je podala značilno izjavo, v kateri nagla ša, da se delavstvo ne more zanašati na druge v boju za svoje pravice, temveč na avojo organizirano moč. "Izvršni odbor smatra za potrebno, da opomni ameriško delavstvo, da je njegova ekonomska, industrijska in socialna ro-šitev odvisna od njih lastne ekonomske sile in skupne aolidar-nosti," je rečeno v Izjavi. "Preko razvoja splošne, agresivne in militantne organizacije delavci lahko izvojujejo višje plače, krajši delovnik in izboljšanje delovnih pogojev." Poleg novega zakona obnove, za katerega se je ADF Izrekla, se lm spustila v boj, da kongres sprejme VVagnerjev zakonski načrt, osnutek glede skrajšanja delovnega tedna na 80 ur, starostno in brezposelnostno zavarovanje in Guffeyjev osnutek glede vladnega reguliranja industrije mehkega premoga. Stric Sam zaman terja Evropo za dolgove VVaahington, I). C. — Jft. Junij je plačilni dan za evropuke dolžnike, toda Anglija, Francija. Italija in CVh«mlo Finska edina, ki bo točno plaCalu svoj obrok. Konvencija HBZ pod kontrolo desnih Ljuta borba za mandate Mllwaukee, VVia. — (Izvirno poročilo Prosveti.) — Prvi dan konvencije Hrvatske bratske za-jed niče je potekel med velikim konfliktom okoli spornih delegatov. Najhujši boj je bil zaradi treh delegatov iz Pennsylvanije, in sicer zaradi Martina Robiča iz Pittsburgha in Antona Zuba-ka ter Jos. Bačiča iz Farrella. Opozicija (levo krilo) je dokazovala, da ao bili vai trije nepravilno izvoljeni, ker so za nje glasovali auapendirani člani. Gl. predsednik Ivan Rutkovič, ki je vodil bitko za potrditev teh delegatov, je pa dokazoval, da so bili dotični suspendirani člani nazaj sprejeti pred volitvami delegatov. Vodja opozicije, iki je hotela na vsak način odvrniti omenjene tri delegate, je bil Vinko Vuk, gl. blagajnik. Po dolgem prepiranju in očitkih, med katerimi so skupine druge drugim metale klikarstvo v obraz, so sporni delegatje dobili sedež. To je bila prva zmaga desničarskega bloka. Drugi dan v torek so bile volitve konvenčnih odbornikov in blok "narodnih zajedničarjev" (desničarjev) je zmagal na vsej črti. Za predsednika konvencije e bil izvoljen Mato OreŠkovič Iz Lackawanne, N. Y., prvi podpredsednik Jakov Mance iz Pittaburgha. drugi podpredsednik Luka Samardžlč Iz Eaat ChU caga; za konvenčnega tajnika Joa. Horvat iz Chicaga, drugi tajnik Ivan Kneževič iz Joliata in tretji tajnik 8tjepan IIles iz Mllwaukeeja. 8 tem Je bila konvencija organizirana. Konvencija je aprejela zelo strog |N)slovnl red. Vsi predlogi se sprejemajo le z dvotretjinsko večino. Vsak delegat, ki se hoče mod sejo odstraniti iz dvorane, mora vprašati prodsednika za dovoljenje. Zupan Hoan je v imenu mil-wauškega mesta pozdravil delegate in Jim želel obilo uspeha v interesu delavskega razreda. r him t m Slika kaže m^inerijo, ki jo rabijo pfi gradnji jeza (itund (oulee v državi VVn*hinff1 pustila diktirati od nikogar, kaj smo in čeaa ne sme početi v Afriki. MuMMolini je prvič odprto priznal, da Italija mora razširiti svoje afriške kolonije. |ltim, 12. jun. ItalijaiiMki tisk je včeraj objavil z debelimi naslovi vcat lx Alcknundrije v Egiptu, du Veliku Mrituuiju koncentrira Mhi,(hmi vojakov v svojih vzhodnoafriskih kolonijah, ki meje z Abealnljo. Poročilo Iz urubakcgu vira nt' gla ai med drugim: "Anglija nikakor iu* bo imvtrulna v slučaju, da Italija napade Alieainijo in ogrozi ozemlje z Jezerom Taa-IIa, iz katerega angleški Htnlari v južnem Egiptu dobiva Vodo; niti ne oatune nevtralna, če Imi Italija akušala ločiti ozemlje angleške Somalije od Al>esi» ulje." Italijanaki liati ao objavili to vcat bre* komentarja. Vojna v Juini Ameriki bo končana jutri Ituanoa Aire«<, Arg , 12. Jun. Vojna med Paragvajem in Bolivijo, k I Je trajala tri leta /.aradi province f j ran Chaco, bo definitivno kon/ana v |* tek o-poldne. Tako je bilo zaključe- JAPONSKA HOČE KONTROLO NAD SEVER.KITAJSKO Kompletna reorganizacija nankingike vlade je druga zahteva DIKTATOR KAISEK SE MORA UMAK-NITI Tokio, 12. jun. — Blok štirih provinc v severni Kitajski, ki mora biti neodvisen od kitajske nacionalne vlade in naklonjen Japonakl, je sedanji cilj tokijske vlade, ki je že uveljavila svoj vpliv v provinci Hopei. Tako se glasi poročilo japonske časopisne agenture Rengo, ki Je dospelo iz Peipinga v Tokio. Poročila naglaša, da ao pro-minentni Kitajci in Japonci kakor tudi prebivalatvo v severni Kitajaki podprli uata^ovitev takega bloka. Poleg province Hopel bl u blok uključeval tri nadaljnje teritorije — Santung, Sanai in Oahar. Provinca Hopel je že pod dominacijo Japonake in sedaj se je od ločila za ras-tegnitev svojega vpliva na oata-le provinco v severnem Kita Ju. V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je severna Kltajaka že sedaj pod kontrolo Japonake, ker je priallila kitajske avtoritete na umaknitev armade s tega ozemlja, čeprav u-radna JafKinska poročila govore, "da je jaiMinaka armada le la-trebila antljaponake elemente v severni Kitajaki." Mhangaj, 12. Jun. — Japonaka zahteve so dosegle točko, kl u* ključuje popolno reorgauisira-nje naukingške vlade, kateri načeluje diktator Kaišek. Diktator in drugi visoki kitajaki u-radniki, ki niso naklonjeni Japonski, morajo hiti odatranjeni. Japonski general Rensuk« Isogai, ki se je udeležil konference v Tientsinu, Ja dejal, da hoče njegova vlada vedeti, ali bo Kaišek opustikpolitiko, kl Jo je izvajal zadnjih devet let in pristal na njene zahteve, da ae japonsko-kitajsk! konflikt poravna. Poudaril je, da Jajion-ska ni zainteresirana v usodo diktatorja Kalšeka, temveč hoče reorganizirati nankingško vlado, da Imi lahko kooperlrala s tokijskim režimom, čigar cilj Je ohranitev miru ua Daljnem vzhodu. Japonaka opravičuje svoja akcije v severnf Kitajaki na podlagi jHigodb, katere je Kitajska podpiaala (hi zatrti bokaar-aki revolti I, 1900, ko ao zavezniške države umaknile avoje če« te ir. Tientalna in vrnili to mesto kitajakim avtoritetam. Ja-poiiaki uradniki pravidno molč« o pogodbi, katero Ja podpisalo devel držav, med temi tudi A merlka, v kateri ao zajamčila integiuliioat kitajskih teritorijev. Prav tako tnolče o Kellog-govem mirovnem paktu, ki ga je Japoimka podpisala. Na Španskem te vedno nemiri in poboji Miidrid, jun. Poslanec Pedro Itubio Je Ml včeraj ostre Ijen v l.u 11 m bi, provinca Hada-Joz. Morile«- je Kcgimo Valen-cia. tajnik občinskega sveta, kl se Izgovarja, du ga je Kohio na-padel v Cutnpiau zaradi neke preiskave lullstičnegu gibanja - Včeraj Je bil v Madridu s|n»-pad med fašistično in aia*ialiat|> čno mladino in dva mlada socialista sta bila ranjena. no danes na konferenci, katere ata se udeJeiila tudi zunanja ministra prizadetih republik, ki sta si prvič segla v roke med velikim navdušenjem zboroval* cev, , m. PROSVETA THR ENMCHTENMENT IIU> IN LASTNINA SLOVENSES NABODNB JEBNOTS al m/ MHUfc* kr th, IImh Na»»a«al Bm*H Sad* MtnhiM! M IdrAtt.* drUim (Imm CkU»«») to Kaa»4* MM m lata. UM m »»< M«. II M m lat* lata. m OUm« U CIm. 17.M u a.w 1171 m p* toU; a« ll.wailri 1141 ■ uk>rrt»l'ira r*U>! for U>* Unllad lUla <««»( Cklaaea) • •4 ( «i,»d« M M p-r r«'. < !)>•*«• a*»d CUaro |7.M »ar f«r.l®a counlrtaa ItN M*' Cm agiMo« p« Au«o»aru H-ufco»U4 d«*>W«r* la *e»aralaalll itoaka« a- im »rala,o MU+U lltaearaa l*rU«». pa- •Mtl. d..«-. p«M»i tU-1 aa »raaja p«*lljaU*iaa ra«* <"> •«'•" lUMaarlpU of naanl- caOan* aad jaa^lcitad arlll m* k« raUirnad OlW manuarrn U »>l«M. pu»»M. aU., wMI k« rtu rtu* U, t0t>4ef aalr • »>•« ac«*aea«.»ad Itf mati addraa«»d aad pad Nukn M »aa. kar ima aUk a llatuMI 1'KOHVKTA MIT M k l^aadaU A »a, CMttf MKNMKB Of TNK r Mit KATKO ril Glasovi iz grobov Zadnji po n del je k in torek je bilo v Spring-fleldu, III. "zgodovinsko" zborovanje. Sklica-tel ji hm mi ho krstili to zborovanje za "zgodovinsko" Hili so to voditelji burbonske republikanske stranke iz desetih držav srednjega in bližnjega zapada. Sklicatelji zborovanja so izjavili, da Amerika stoji pred tretjim zgodovinskim momentom. Prvi moment je bil ob proklamaciji ne-odvisnosti leta 177«, drugI je bil tik pred civilno vojno letu 1860 in zdaj Je tretji — pred predsedniškimi volitvami leta 1906. Zato je bilo republikansko zborovanje v Springfieldu "zgodovinsko". Koliko je bilo res zgodovinskega na tem zborovanju, ne ve še nihče; to bo povedala bodočnost. Bilo pa je precej zveze s — prošlo zgodovino. Republikanski romarji iz Kanaasa, Oklahome, !owc, Nebraske, lllinoisa, Indiane itd. so romali na Lincolnov grob, romali so k Lincolnovi hiši v Spriugfieldu in romali so k Lincolnovi bivši prodajalnici v Salemu; vae te zgodovinske točke so obroinali in dobili so, kakor sumi poročajo — "inspiracije za boj". Njih glavni govori so se sukali okoli Lin-colna in okoli razmer, ki ao bile v Združenih državah pred 75 leti, Onih razmer danes ni več, Amerika se danes nahaja v popolnoma drugačnih ekonomskih razmerah, toda romarji so na to pozabili in vsi zamaknjeni v mrtvo preteklost mi si dcklamirali Lincoln o ve besede, one Usedi*, samo one la'sede, ki ae tičejo onih razmer, katerih ni več . . . Čudovito je to! Ni pa nič čudovitega, da so romarji pozabili na one Lineolnove liesede, ki imajo še danes veljavo ta vsakega naprednega človeka! Hurboncem ne bo delec Lincolna, kolikor ga še poznajo in se z nJim kitijo, nič pomagal. Danes potrebujejo novega voditelja, živega voditelja, ki živi danes! Tega pa ni bilo v Sprlngfleld u. Nobenega novega, markantne-ga voditelja ni bilo med njimi. Zborovale so večinoma starine, ki so trosile v svet stare frazi« o ustavi, demokraciji iu svobodi privatne iniciative. Burbonske starine so trgale "nevv deal" in Roosevelta, ampak svojega programa, ki bi bil bolj j kot je Kooaeveltov — in Kooaeveletov program je Imgme zadosti slab — niso pokazale. Pokazali so, du nimajo nič novega in konstruktivnega. Okostenela ustaVa. dolarska demokracija, sludki spomini in grolaivi _ to j«* v Me, kar imajo. Pokristjanjevanje hudiča! Neki govornik je rekel na Memorial day, da ie trebu kapitalizem pokristjaniti in (aitem bo v se dobro. Čudno zares, da so si- aele danes, po dolgih desetletjih, spomnili, da je kapitalizem nekim anaki In v vseh teh dolgih desetletjih mi .kršila itak i misijonarji i/. Amerike romali |*> Afriki, Aziji in mnogih nekrščauakih otokih, do. mi so na "poganski" kapitalizem doma in v Kvropi | topni notna pozabili! /.daj imeli jo, da se zamuda še lahko |x>pra-v«; najini ni nikdar precizno. Na delu ao razni Cotighlinl, Rtioaetelti jn <|ru|f|( fcj «po. •toljšavajo" kapitaliaem in niti natikajo kr- *ean*ki značaj. Mi ne verjamemo v to "pol»o|jšavanje". 5W manj verujemo v krščanski kapitalizem. Sploh ne vemo, koliko je Se na modernem krščanstvu krš< ansk« ga. ' Prvotno krščanstvo je bilo docela drugačno od današnjega. Koomvell je hotel kapitalizem "poboljšat!" pravilniki, toda kapitalizem je ostal, kakršen J« bil Naj kapitalizem *e tako obrtjejo, po-inasilijo in mu olieaijo kupček križcev in svetinji« .»koli vratu, kapitalizem bo stari kapitalist toliko i„Ka. dokler Imi privatni profil nj«yov « nov ni motiv Ko pa ne v«s t motiva * kajiitalizinu, tedaj kapitalizem tu v«* kapitaliM^m. Nazai v fevdalizem «»*«! iti. moral b«. atopit, „am,. naprej v — m S tem k-o,«.« kapitalizma a in iiekritčanftkeifa i» 11 j«*v ai. j« ki« pitali • o pokrutjanj« v m hudi« a. ki je »trašil ti*«* letj« lliliea nI t .i<■ i Vaak i,i u tega la. ne Imi Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Zelo 4al mi je, da ntaem v Clo-velandu mogel obiskati naših rojakov in somilljenikov. Ni bilo časa. ker sva ae le isti dan vrnila domov. Šla sva pa k rojaku Louisu Erfte, ki je dobro poznan v metropoli. Mrs. Eršte nama je fino postregla, z Lojzetom sva se malo pošalila, kmalu pa Je prišel čas odhoda. Vem, da bi se lahko dobro imeli vso noč pri Erštetovih, ker so zelo prijazni. Erštetove hčerke govore lepo slovenščino, na kar so ponosne in se ne sramujejo materinega jezika, kar seveda naredi na člo- iz« kolek! krščanske Pokria toliko aa ud' ! U k ' af*aabrti •v« (t.i bo Mudi< kapib lana a ji pila mom liMn«i edini a |ain\eni' pravljičnega i«l primitivni' *(d ljii«Uni pri-• i|a kristjan •»preobrniti" v i»«» »turi hudič O razmerah in smrti Mclntyre. Pa. -Tukajšnji pre-mogorov navadno obratuje zelo slabo, toda od 15. maja naprej obratuje s polno jiaro, kar je pač znamenje, da se bo premogovna družba dobro založila s premogom do 16. junija, ko poteče rudarska pogodba. Vsi tukajšnji Slovenci delamo pri Kocheater & Pittaburgh Coal Co., katera nas pridno iz-kuriača, kajti niti eden ne zaslugi toliko, da se bi mogel preživljati kakor pošten delavec. Organizirani smo vsi v United Mine Workers of America uniji, toda ta organizacija je kakor mrtvilo. Ne rečem, organizacija bi bila dobra, kakor pač vsaka druga posame/.na, ako bi bili njeni voditelji zavedni in če se bi do udeležili prihodnje priredbe Johnstovvna, Pa., razglednico, ki tane mamice. Koliko so frančiškani in od njih "našuntane" mamice krivi nezadostne udeležbe na priredbi "Jugoslavije," je težko določiti. Trdim pa lahko, da niso krivi toliko kot se dozdeva poročevalcu, kajti težko je verjeti, da ne bi ljudstvo na ljubo frančiškanom posečalo priredb, na katerih se poje sloven- £k£"dober' vtiaT ske pesmi, ki jih vsak rad sliši. y nedeljo 9 junija ^^^ V škodo zavednega delavstva je| ^ M 2 družino obi8kat tajnl. treba priznati, da imajo fran-| co dru6tya jt. 54 SNPJ Albino čiškani tukaj precej velik vpliv' tavanja na Glenooe, ki se je toda ih> mojem mnenju ne it* U>- pCetj kratkim vrnila »iz bolnUUU-likega, da bi držali skupino lju- ce gjer 8e je podvrgla operaciji di od slov. petja. Vzemimo pa, m žolčnih kamnih. Albina se seda ima poročevalec prav, pa se daj počuti še precej dobro, ven-vpTašajmo: Ali je z nazivom dar je šibka. Upamo, da v krat-"našuntane mamice" poročeva- kem popolnoma okreva, lec pridobil prizadete, da se bo-| Na 1. junija sem prejel it zavedali avoje dolžnoati. Podrobneje ne bom o tem poročal, aaj je večini delavcev itak znano kako je. Poročati moram žalostno vest, da je nemila smrt segla po mla- "Jugoalavije"? Dvomim! Pravilno je, predno kritiziramo druge, da dobro sami sebe pogledamo in presodimo. Ce bi tako storil poročevalec, pa bi lahlfo pronašel, da imamo tudi dem življenju, moji preljubljeni na takozvani kulturni strani hčerki Stefanki Krojaeich. Umr- vodjo in našuntane mamice, ki la je na 16. aprila na posledicah pevskemu zboru "Jugoslavija" srčne hibe v Brooklynu, N. Y., mogoče več škodijo ko cerkve- kjer je bila svoječaano zaposlena. Hodila se je leta 1914 v Lorainu, O. Pogreb se je vršil dne 20. aprila na £t. Bernard pokopališče v Indiani, Pa. Kadi slabih delavskih razmer niaem mogel hčerke obdržati v društvu, zato je seveda zame še tem hujši udarec. Iskrena hvala društvu št. »61 SNPJ za izraze' aožalja in |M>darjeni venec krasnih rož pokojni moji hčerki v zadnji pozdrav. Prav lepa hvala vaem, ki so prišli od blizu in daleč, darovali vence cvetja ter nas tolažili v urah žalosti. Pokojna hčerka zapušča starše, brata ln štiri sestre. Naša preljuba hčerka naj počiva v miru in lahka naj ji bo rodna gruda! Štefan Krojačič, 361. Naše priredbe in mi Johnatown, Pa. — Prireditev društva Triglav št. 82 SNPJ na H. junija je dobro izpadla. Udeležba je bila srednja, lahko bi bila boljša, ikajti društvo Triglav Je eno največjih v tej okolici. Da udeležba ni bila večja, je bilo precej krivo slabo vreme. Program je bil dobro izvajan. Kratko igro v angleščini, "Bili Perkins' Proposin* Day." so predstavili mladi člani jako dobro. Sest dlanov mladinskega oddelka je zapelo pet kratkih slovenskih |>eami; naredili so dobro, jMisehno ako ujaištevamo njih mladost. Siedilu je slovenska "O, ta maček" burka v enem dejanju. V tej igri sem bil sam prizadet, zato je ne bom hvalil. Sodeč po izjavah drugih, ae je navzočim dopadla in naredila je precej smeha. Po programu je bil ples. Igrali ao KoprivatovI tamburaši. Ta priredit ev društva Triglav nam je prinesla par ur potrebnega razvedrila in upamo, da je pripomogla tudi društveni blagujni. V Prosveti z dne .'t, junija piše tal tukaj poročevalec o koncertu reorganiziranega pevskega zbora "Jugoslavija." Pritožuje ae nad slabo udeležbo domačinov ter zvrača krivdo za to na "vojvode v kutali'' in našun- njaki, škoda le, da se tega ne zavedajo. Kdor je zasledoval potek reorganiziran j a zbora "Jugoslavija," mi bo lahko potrdil, da se je z raznimi "kapricami" od par posameznikov ljudi tako-rekoč odbijalo stran, mesto da bi jih pritegnili k zboru. I me je obvestila, da sta ae "vzela" John Rak in Frances Langer-holc, oba znana v naših delav-! skih vrstah, oba vzor mlade slovenske generacije pri JSZ in SNPJ. Moje iskrene čestitke! Želim, da gresta »rečno naprej po potih, ki vodijo v boljšo bodočnost delavstva! Iz poročil, ki jih prejemamo, je razvideti, da bo prišlo mnogo ljudi iz raznih nasaibin na Konferenco in piknik v nedeljo 23. junija, kajti to bo obenem tudi proslava Prolfetarčeve 30-letnice. Vae to ae vrši pri nas v Bridgeportu. Obveščena so bila vsa dru4tva Prosvetne matice in KT ... , . klubi JSZ pismeno. Prav tako un^Jui!' ?? t *u Ja!" -o vabljena tudi vsa ona dru-no vabil. VSE, ki jih veseli pet- 6tva ki ntem v nedeljo 16. junija vsi na Zornovc prostore — vsi z juga, severa, vzhoda in zapada! Vem, da boste prišli, zato vam pa kličem: Na veselo svidenje! Frank Gustlnčič. Več podrahMti Sharon, Pa. — V Prosveti amo čitali, da se Je v naselbini Vin-tondale, Pa , na ž+Jeaniški progi težko ponesrečil rojak John Su-štaršič. Cenjeni čitateiji ae prosijo. da bi o tej nesreči bolj natančno poročali, da bomo vedeli, od kje Je ponesrečeni doma v starem kraju, iz katere vaai in fare. Kajti v Ameriki je mnogo rojakov Istega imena, pa ne ve-, mo, kateri je oni, ki je bil ponesrečen. Tukaj ima morda ponesrečeni v«1 znancev, zato na* | zelo skrbi in bi radi d<»bili več podatkov o prizadetem Anion /idanšek. K D. 1, Box MSI, Sharon. Pa. USTNICA CRLDNISTVA Starost sveta Pogled v nattujuuje Mvetoi ii u 1 l Opazovalec, biti podpis. Detroit. Mora Drzna je človekova zamiki ,w •vata, v pičlo odmerjenih line v ih ^^ ljenja izračunati neizmerna rLV** potekla v vsemirju in ne 2>fd *' 1 naše zemlje, marveč do n ^T V nejfilh meja. Ti računi mor^^ bolj značaj drznih špekulacij kerl^ vilnost z današnjimi priponk prav kontrolirati. * ne Preden se seznanimo s tem uJH učenjaki dognati starost sveta ',|! * prvo točno orisati pojm sveta naše sonce s svojimi planeti nekaj JL ga v prostoru, marveč da je v vJmir ko 10 milijard enakih son£ ^ skupaj nekakšen velikanski oblak žavo, ki meri stotisoč svetlobnih let ' tu^; Sredi te države plava tudi naše § a*yimi planeti. To ogromno državi, ali petnajst milijardami sonc in z vsemi dami, ki so dosegljive našim daljno, imenujemo siatem "Rimske ceste" j„ f celoto imamo v mislih, kadar govorimo« Mimo tega sveta je odkrila znanost * enake in slične svetove. Zvezdarskj gledi in fotografske plošče nam k«** oddaljenejšem vsemirakem prostoru ali«, teme Rimskih cest kot medle okrogle utd oblake, v katerih je materija večinoma rejena v spiralnih zavojih in ki so tmM dobili ime "spiralne megle". Siična sp megla je očitno tudi nasa Rimska o sta Najnovejša raziskovanja so pokazala te zvezdne države v različnem stanju r« Mnoge sestoje iz milijard zvezd, pri dru je narava šele na delu in šele ustvarja iz neorganizirane gmote. To nastajd propadanje svetovja se da pm- lepo' za vati na fotografijah, ki so bile snete p našnjimi orjaškimi daljnogledi. Na nj dimo, kako se materija spiralnih mefia kansko brzino suče v vrtincih okrog jedra. Nekatere skupine gmote dosežejo ne nekaj sto km na sekundo in vendar bujejo več miiljonov let, da enkrat obkr središče. Iz tega se vidi, kako silno rai so ta samostojna svetovja. Tudi milijarde sonc naše Rimske ct. produkt takega počasnega razvoja, o čifi teku smo še zelo slabo poučeni. Tu gre t dobja, ki si jih človek — "muha enodnev vsemirju" — niti približno ne more pr« Ijati. Za nas so to "večnosti". Ali je mogoče vsaj približno prešteti ko takih večnosti je minilo, odkar so sc v našem svetu, v sistemu Rimske ceste zvezdne gmote? Prav verjetno je, da se nes tvorijo sonca v tem vsemirskem t Med posameznimi zvezdnimi skupinami reč plavajo velikanski oblaki žarečih iz katerih se morda oblikujejo sonca. astronomi so n. pr. dognali, da bi zad<*t gmota enega največjih plinskih oblakov zvezd ju Orion naše Rimske ceste za stve petdeset tako velikih sonc, kakor je na.* Iz različnega stanja, v katerem so {xai na sonca v sistemu naše Rimske ceste, j šajo učenjaki vsaj približno izračunati, stara utegne biti ta zvezdna država. Ak< memo za primero, da imamo pred seboj dolgo svečo in z opazovanjem doženem pogori vsako uro %tri cm, potem je lahko čunati, kako dolgo bo sveča gorela. Pod z gorečimi sonci. Astrofiziki skuhajo n čen način izračunati, kako dolgo s«nr,',M't"^ nijo in jo proučevali v zadnjih «*ti aar Ilaile Selaaie pričel energa-n>■ suženjstvu. Sloviti fram-osk' ' A de Monfreid pravi, da suienjst. še vedno ekaiatira. toda v tak" nobene priaiere s suženjsi*1"1, predstavljajo fcvropa. St**''0 veliko in njih dejanski poioscsj boljši nego položaj mili|'»n°* Hood. publicist iz Ne* Verka.k hodil, pravi: "Ce vidi* bed" < selne mladine, izgubi- vv« akim suženjstvom. Ti 1 živeti in njih dek» K M'" kuhjev ter japonskih P"' jih vendar ne smatram«» ** "" podobno iro\«>r< ' ' valci. i lig govor* Vesti s Primorskega |V4\ SPOPAD s \A)\hS-1 K H » ANTON IX FASI. V GONIČI ■podhoda V Afriko ^ čas, jivt-m dogodku v Go Zalilo >e je je to ob pni* 1935.—Poročali ^burljivem dogodku v Go-hodilo se je je to ob pnli-k to morali nekateri fantje k n k^ akom iti v Afriko X ob takih prilikah r-' ■OT aTrneTtudiJei« Lasr. vsi njihovi tovariši, so-^ in vsšdsnl, tak«, da M T.bere na kolodvoru cela ljudi. Ti prizori danes, ko Jo dan za dnem fantje, ni-naših kolodvorih prav mč t- Tako se je zgodilo tudi , dni aprila, ko so moral, vpo- 1\ iz Vrtojbe in St. Petra Gorici na vlak. Počasi so se gruče iz posameznih va-Tko SO prišli v St. Peter, je /(. nekaj sto onih, ki so se | u1 livn«.i ----- di posloviti na kolodvoru od ■a» pritirali , ka pesem. — Na i'-1 moramo ugoto- '•^•.da niso bili v po- V(''v'm i. ampak da ,ril'-ili tudi goriški ' v ' veseli, da 1 nao| H fani. ( '" o o tem do-"Ji ne zadene da jn »'•<» m> 'kim dogod-' 'i naš«, fante 'k k* H|M-rli »'PuAčen I* Kot smo urednik "i»old. Kem-"an v go-1 h dneh •'"ja So yit Gorica, maja 1935. — Poročali smo že, da je šlo na javna dela okoli 4,000 delavcev v Afriko, med drugimi tudi iz Julijske Krajine. Pristavili smo vprašanje k temu, koliko Slovencev je bilo med njimi, Iz števila samega se namreč ni moglo ugotoviti ni kakega razmerja. Kakor pa doznavamo, je bilo med njimi le malo Slovencev, ker se je pri izbiranju strogo pazilo na one, ki so bili potrjeni. Oblasti, ki so izdale poziv na vse občine, da se priglase brezposelni za ta javna dela, so sicer dobile precej odziva od strani naših brezposelnih, posebno še ker žive v obupnem položaju in so jim na drugi strani obljubljali lep zaslužek. Mnogo izmed prijav-ljencev se je kmalu skesalo, posebno še ko so pričela prihajati prva poročilu, a svoje prijave niso mogli več preklicati, ker so morali podpisati pri prijavi posebno listino, da se opolnoma podvržejo nadaljnjim navodilom in ukrepom. Toda pri izbiri so oblasti strogo pazile na posameznike in so v prvi vrsti vzeli one, ki so imeli |K)trebno fašistično kvalifikacijo in so bili po rojstvu Italijani. Od naših so jih vzeli le nekaj nujboljših in najbolj "kremeni-tih značajev". Namen te akcije mini našim ljudstvom je bil pa predvsem ta, da pokažejo veliko navdušenje naših ljudi za njihove komedije jn to jim je z ozi-rom na težak gospodarski položaj, lahko rečemo, uspelo. Na ta način so izigrali marsikaterega poštenega revnega delavca, ki je pričakoval, da si bo vsaj na ta način z največjimi žrtvami prislužil za težko življenje. Največje število teh delavcev, ki so odšli v Afriko, je bilo iz Trsta, 100 iz Gorice, večina pa iz ostalih pokrajin severne Italije, kjer je položaj delavstva vsled agrarne jn industrlalne krize obupen. Molili ko zm zmago v Abesiniji Vojsko, maja 1935. — Pri mo in vseh okoliških vaseh je bilu V Biljah aretirali dva domačina Gorica, maja 1935. — Po Gorici in okolici so se pričele razširjati vesti, da so hitlerjevsko zastavo, ki je bila razobešena na dimniku MozetiČeve tovarne v Renčah, obesili Italijani sami. Ker to oblastem ni bilo popolnoma po godu, so pričele stikati za razširjevalci in početniki teh vesti. Tako so aretirali v Biljah nekega domačina in kasneje tudi njegovega sina, ki je trdil, da je v noči, ko je bila razobešena zastava, videl skupino ljudi, ki je govorila italijansko in nesla s seboj nekaj sličnega kot zastavo. ZaloHtno mIovo kraških fantov Trst, maja 1935. — Pred kratkim časom so se poslovili iz Lokve pri Divači fantje, ki so morali v Abesinijo. Bilo jih je le kakih pet, a vendar je zgledalo, | kot bi šel iz vsake hiše najmanj eden. Vsa vas je bilu na nogah in vse je zgledalo, ko da se pripravljajo na kuko pogrobščino. Ljudje so zbegani hodili od hiše do hiše in kmalu na to skupno v večji gruči na bližnji kolodvor v Divačo, ki je dobre pol ure daleč. Čeprav so skušali odhajajoči o-hraniti vesel obraz in so dajali korajžo tudi svojcem, vendar niso mogli spraviti ljudi v vsaj deloma dobro voljo. Vsak vrisk so je zgubil ob kraških skalah in odmev je žalostno odjeknil na obrazih mater in očetov. Pesem ni hotela iz ust in na kolodvoru skoro ni bilo suhega očesa. Tako so se poslovili domačini od mladih fantov kot bi slutili, da jih nikoli več ne bodo videli. Mladeniči ostalih letnikov, ki še niso bili vpoklicani, pa so vedno v strahu in dan za dnem pričakujejo poziva. Tako ni čudno, če se je v vse domove uselil strah in težko razpoloženje, ni čudno, če so vsi ljudje zgubili sploh veselje do dela. V tem napetem o-zračju in razpoloženju si iščejo rešitve Iti s! jo predstavljajo na vse mogoče in nemogoče načine. KulturonoHci V neki vasi v Brdih sta italijanski učitelj in italijanska uči-teljica. ki po svojo učita in vzgajata naše otroke. Učiteijstvu je šola deveta briga. Njih naloga je poneumniti naš inteligentni narod. Učitelj in učiteljica so v času pouka »mejeta in zabavata mod seboj. Otroci niso zaposleni. Otroci tudi ne vedo, ob kateri uri se šolu prične in prihajajo ob 8, 9 ali še poz ne j i uri v šolo. Nekega dne, ko so bili otroci sami v razredu, so le postali preglasni in sledila je kazen. Zaprti so bili čez opoldne in še delj. Matere niso vedele, kaj se je otrokom pripetilo, da jih ni domov. Skrbelo jih je in ob 3. uri se jih je precej zbralo pred šolskim po slopjem, kjer so vprašale po o-trocih in zakaj jih ne puste domov. No, matere so bile poklicane k |M>dcštatu, ki jih je ozmerjal in vpil nad njimi. Nobena ni prišlu do besede, du bi povedala, kako Je v tisti šoli. Ena jc samo vprašala, kdaj se prav za prav prične šola, ob kateri uri nam-re,\ A ni dobila odgovora. Ia> i vpitjem in zmerjanjem so bile odpuščene ood označim "steam roller". Od volilne komisije so ni manjkalo šikaniranja in bm-talnostf, kl ga je izvajala s |x>-močjo orožnikov. Vsi župani in občinski tajniki so delovali v prid Jevtiču in manipulirali glasove. rcn 4#8. Lovšin 24 in Koče 2 glasova. V Vinici je Koren dobil več glasov kakor oba nasprotnika skupaj; nu Sinjem vrhu so vsi volili Korena in v Starem trgu, na Talčem vrhu, v Semiču, Adlešičih in Gribljah ogromna veČina za Mačkovo listo. Korenov! zaupniki v volilni komisiji so poročali, kako so vladni molje potvarjali volilne .listine. V Starem trgu so vzeli Korenovim agitatorjem biclkle da se niso mogli voziti naokrog. Neki Korenov zaupnik je povedal volilcu, kako naj voli in takoj je bil aretiran in uklenjen od vlečen v zapor. Omenil aem že, da je Mačko-/ va lista v Dragatušu dobila 488 glasov, toda komisija je odbila 2B4 glasov, češ, da "kmetje niso prav volili in sploh ne vedo kaj delajo . . ." To je razburilo kmete, da so glasne protestirali. Prišli so orožniki In aretirali šest kmetov. Uklenjene v verige so zaprli v šolo. Sledeči kmetje »m bih zaprti: Matija Simec, Jure Kuzma, Izidor DraŠumerič, Fr. Radovič, Matiju Mušič in Ludvik Držaj. Drugi dun, dne C. maja, so so začeli ljudje zbirati pred .solo. Zvon v stolpu cerkve ,»e začel M-ti plut zvona, kakor da je |>ožar in gasilska tromlm se je oglasila ter kli?a'n ljudi skupaj. V poldrugi uri je bilo zbranih pred dragutušk-i rolo 1500 ljudi, ki so energično zahtevali, naj izpuste zaprte kmete. Med tem so župan in orožniki dobili že več orožnikov iz Črnomlja in Izdano je bilo povelje: Ruzterujtc množico, in če ne pojde zlepa—streljajte! Zandarjl so naskočili množico, ki se je počasi umikala. Umik je bil prepočasen in žandarji so u-strelili v zrak. Se je šlo }x>časi in spet so padli streli. Tedaj je padel, zadet od krogle v glavo tal zadaj, Mihael GorŠe Iz Sel, po domače Tratarjev. Cez nekaj minut je izdihnil. Pol ure kasneje so bili vsi orc-tiruni kmetje izpuščeni nu ukaz srezkega glavarja v Črnomlju. Dne 8. maja Se je vršil pogreb ustreljenega Goršota. Iz vseh bližnjih in tudi oddaljenih krajev so prišli ljudje h pogrebu. Cez 3000 ljudi je spremilo ubitega kmetu iz Dragutuša nu Go-lek. Tako veličastnega pogreba ni bilo še nikdar v Dragatušu. Bila je prava "seljačka bunu". Poročevalec. Don a Id It. Kichherg. k I Je odboru NItA., - K»oren. Kolikor ni storilu slunu, je storila toča, ki je tudi potolkla mnogo cvetja, Prišla je sezona lokalnih neviht, Tako smo 22 mu ju zvečer doživeli v predelu od Notranjske proti Kamniku hudo večerno nevihto. Z bliskunji m in grmenjem se je napovedoval naliv, ki je ponekod prošel v točo, k I je napravila precej škode. Od slane Je tr|M*lo tudi vinogradništvo v vsej IMI Krajini ln novomeškem o-kraju. Nižje ležeči vinogradi so 90 do IDO'; uničeni, više ležeči vinogradi so bili manj prizadeti, Kljub vsemu temu je zmagala Mačkova lista v črnomaljskem srezu. V Dragatušu Je imel Ko- New York. — (FP) — Jeklarski trust Je odstranil potrebo u-glbanja s strani delavstva, kaj sme pričakovati ša Ravnatelj nekega operetnega gledališču je slišul, da je prišlu na Dunaj gospa Lcopoldina Konstanti novo s svojim mošom, znanim dramutlkom Gazo Her-ezcgoin. Se tisti dan jlmu je posiul vstopnico zu najlepšo ložo v svojem gledulišču. "Niti v sanjali ne grem gle-dut te beduste operete," Je vzkliknil Gezu llerczeg. "Morava Iti," je menila nje-gova žena. "Ko naju je pu ruv-rtatelj tuko pri južno povabili" Iti stu šiu. Ze po prvem dejanju je Iler-ezeg zAgodrnJalj "Nič več ne vzdrži m I" ln Je hotel oditi. Ona ga je pu potolužiiu: "Gezu, ne bodi vondar tak! Ponil-isliti moraš, du svu zustonjkar-Ja, gostu; zato se no spodobi, du bi kazala svoje nezadovoljstvo." Di 'Ugo dejanje Je trujuiu pol« drugo uro. llerczeg se je bil splazil ven; zduj so Je vrnil In ponudil svoji ženi plašč. "Vslani, greva I" Je rekel krutko. "Sel sem ua blagujno in ložo plačal zato lahko brca skibl greva." ' liM triai I miHIkl |>r<4 »«.«...»..j., im.ifi i' ■O im »lili« *«# >•* » brni i»f«Mi<«, .«»», «■« »liik« ••• » •••*» 'l>.wi>. IM» >*W 111 I _ IM >$l.a:)a M.f i llf.HH, A 1'trtA Nit. »In, . tMfc < V <«>•«(• ,w mi l < lanire unije International Ladie« Car Nsroflle Mladinski list najboljši meWnlk sa slo- t i r »• ■ «>mi I it W #riers, ki mo nt \ pisale v delavsko šolo lirook h ood. j »«t.*lo mltdinol 1 L_ A V ! U A 11'f.NIM I"i »'I i* m |'r«ku l>»la « 7 dih v Jii|iwla»l}ii CONTE GKANDE il UM *, AVii in, SKPT, Ii DIHLKTNO V jrCOHLAVUO— VIIU ANI \ nov. H. 1'mIu l#rN«-tr I '* ur t Jhilo|ii. lllikMli ) I TALI AN LIKE Duri iz izbe ao se odprle in Nikolaj je dejal stoječ na pragu: — A na sredi stoje ljudje, ki ližejo roke Um, kateri bijejo po obrazu in ki sesajo kri njih žrtvam — to je na sredi. Ignacij ga je spoštljivo pogledal, molčal nekaj časa in potem dejal: — Dobro zamišljen — načrt! — Nilovna, — je dejal Nikolaj, — trudni ste, dajte, da bom .. . Fant je nemirno zacepetal z nogami . . . — Sem te gotova! — je odgovorila mati in vstala. — Ignacij, sedaj se pa umij ,.. Fant je vstal, prestopil z noge na nogo, jih postavljal trdo na tla in pripomnil: — Kakor nove! Hvala vam . . . lepa hvala vam . . . Obraz se mu je zategnil, ustni so .mu zatrepetale, oči zardele. Molčal je, gledal v posodo a črno vodo in tiho zašepetal: — Sam ne vem — kako . . , Potem ao sedeli v jedilnici in pili čaj, a Ignacij je pripovedoval s solidnim glasom: — Raznašalec sem bil, hoje sem vajen. Stric Mihajlo mi je velel: na nesi! Ce si izgubljen, tedaj si sam . . . — Ali ljudstvo mnogo člta? — je vprašal Nikolaj. — Vsi, ki znajo . . . celo nekateri bogatini čitajo ... oni ne dobivajo apiaov od nas ... hitro bi nas imeli! Dobro vedo, da je to zanjka zanje . . . Nikolaj je pogledal in vprašal: — Zakaj — zanjka? — Kaj pa drugega? — je začudeno vzkliknil Ignacij. — Kmetje si vzemo zemljo od gospoda in bogatinov, s svojo krvjo jo izpero .. . Sami si jo razdele med sabo, in sicer tako, da ne bo gospodov, ne delavcev . . . kako pal Zakaj pa naj bi ae sicer prerekali, Če ne za to! Kakor bi bil užaljen, je gledal Nikolaja ne-zaupno in vprašujoče; Nikolaj se je molče nasmejal. — A če se kmetje danes po vsem svetu upro in če zmagajo, pa bo jutri zopet — eden bogat, drugi pa siromak , . . potem, prav lepa hvala! Ali naj se zmerom tepemo? . . . Dobro vemo — bogastvo je kakor sipa, mirno ne leži, dokler živi, ae razteka na vae strani, zopet si ugrabi vao zemljo . . . Ne, zakaj pa? — Ne jezi se! — mu je dejala mati šaljivo. Nikolaj je zamišljeno vzkliknil: — Ce bi le hitro poslali tja letak o Ribinovi aretaciji! Ignacij je napel ušesa. — Danea se razgovorim t njim! — je dejala mati. — Ali je letak že gotov? — Je vprašal Ignacij. — Da. — Dajte, da jih odnesem tja! — je predlagal fant s blestečimi očmi. Vem, kaj in kako .. . le dajte! Mati se je potihoma zasmejala, ne da bi ga pogledala. — Ampak ti si vendar utrujen in Miš se, in dejal si, da'ne pajdaš nlkdir vot tir TT7— Ignacij si je pogladil s široko dlanjo kodra-ve lase na glavi in rekel mirno: — Utrujen sem, pa se odpočijem . . . Bojim se seveda tudi! ... Do krvi bijejo človeka, kakor pravite sami... nikomur ni do udarcev ... A po noči se te priplazim . . . Le dajte ... še nocoj se odpravim na pot . . . Umolknil Je, premislil in namrščil obrvi. — V gosdu se skrijem in obvestim svoje ljudi: pojdite, vzemite si! To je — najbolj- Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank KroU T""" 1 _ (Nadaljaraajo.) Ni mi kazalo drugega ko čakati na drugi vlak. Po tisti pro-Ki ao vlaki precej pogostoma vozili. Zo|>et sem legel v travo na samotnem kraju in čakal druge prilotnoati. Ko čakam te dobro uro. zasllšim ropot vlaka in pri-pravu sem se za naskok. Vozil Je bolj |MkaMi ko prvi, ker je bil precej dolg in težko naloAen s tovorom. Jaz sem se zaletel, srečno' ae prijel droga in se obdržal na vagonu. Zlezel aem na streho in •e peljal proti Kansaa Cltyju. Vlak je žarel bolj hitro voziti in jaz sem udobno sedel na »trebi v agona. Zjutraj je vlak privozil na neko večjo (Motajo, kjer ne je u-o t«v i I in jar »e niarm |»očutil več varnega; zlezel <%em z vagona in se akril pred pazniki v lepo rastočo pšenico v blitlni proge. I lam aem naletel Ae na tri druge' potnike, ki »o ae skrivali in č».' Vozili smo se ves dan predno smo doapeli do velikega industrijskega mesta Kansas City. Vožnja se nam je zdela dovolj udobna, osračje je bilo čisto in prepojeno od cvetja in drugih raatlin. ki so pokrivala polja v mesecu juniju. V mento smo do-*l*li popoldne. Ko ae je vlak približal postaji, je zmanjšal brzino in mi amo poskakali doli in *e razpršili in rasgubili po okolici. Tu sem ostal šest ur. nato pa se s|>et odpeljal proti Marcelinu, Mo., kamor nem dospel po prturni vožnji. Bilo je ob treh zjutraj, ko sem brez vse bojazni potrkal na vrata znane mi hiše. Gospodinja «e je v etrahu prebudila in šla pogledat, kdo rogovili okoli njene hi*e tako zgodaj. Ko me je opazila, sr je nasmehnila in sa-Vrla »zzpraševati o raznih stvareh. Povedal »em ji. da prlha- kab na odhod tovornega vlaka ij*1",8 'T!ij," wm Po preteku pol ure je lohomotJ ^ <#llh 2727 "" ------. . ..i K,.r mr j,rleg postaje na tatove proste vožnje. Ker me je tovariš zapustil ter se vrnil domov, sem se tudi jaz premislil in nisem odpotoval v Calumet. Namenil sem se ostati v Milvvaukeeju in si poiskati delo. Tam sem imel strica, toda nisem Imel njegovega naslova. Začel sem razmišljati, kako bi ga našel in na srečo mi je šinila dobra ideja v glavo. Odločil sem ae, da vprašam na policijski poetaji in prepričan sem bil, da bom tam izvedel za njegirv naslov. Ko s««m prišel na policijsko I KLOVN Napisal Joe Bay V kavarni zatopljen v časnik je sedel Doddy, slavni klovn. Nihče ga ni spoznal. Ni čudo! Saj ga je ves a vet poznal aamo smešno našemljenega, namazanega po obrazu, s kričečo rdečo lasuljo, s širokimi zakrpanimi hlačami in Čevlji, veliki ko čolni. Tako v vsakdanji obleki je bil čisto drugi človek. Nihče ni poznal njegovih resnih oči, njegovega izklesanega profila, nihče njegovih lepih las. In vendar: poznali so ga vsi, ki so sedeli v kavarni, toda samo takšnega, kakor so ga videvali pri "delu". Pri sosednji mizi sta sedeli dve ženski. Zdelo se je kar na pogled, da sta mati in hči. Govorili sta prisrčno in precej na glaa. Doddyja je zmotil njun pogovor v čitanju. Najbolj ga je menda motil dekletov srebrni glas. Pogledal je tja in se zagledal v aveži obraz, nežen in lepo oblikovan. Ni prisluškoval, toda slišal je vse, kar ata govorili. "Povej, mama," je nenadoma vprašala hčerka, "kako to, da nisem očeta še nikoli videla, da bi se emejal? Davi je bil spet pri zajtrku tako resen in vase zatopljen. Medve sva se poleg njega zabavale, on naju pa še za mar ni imel.' "Tako je pač, Evi. Veš, očka je doživel marsikaj trdega in neprijetnega. Pozabil je, da se lahko človek tudi smeje. Spominjam se, da sem videla poeled-njikrat nasmeh na njegovem licu, ko je tebe prvič dvignil v naročje. Takrat, veš, ko si bila še čisto drobcena. Od tistih dob se ni nikdar več nasmehnil. "Joj, kako vesela bi bila, mama, če bi videla samo enkrat, kako bi se oče smejal od vsega srca. Tako žalostno je doma, ko je očka tako reaen in čemeren. Doddy, ki je dotlej brez zanimanja sledil pogovoru, si je dejal, da je zadeva kakor nalašč zanj. Mislil je: Nekje v tem mestu je človek, ki ima tako lepo hčer, pa se ji nikoli ne nasmehne. Hudo mora biti deklici pri srcu. In on, slavni klovn, poznavalec človeških duš, sedi tukaj prav blizu tega nesrečnega dekleta in posluša, kako se toži svoji materi zaradi očetove resnosti. Bog ve, ali ni to samo slučaj. Človek nikoli ne vidi, kaj je ljudem v srcu. Dejal si je, da bi bilo prav zanimivo, če bi se vmešal v to stvar, toda končno ga tuje skr bi nič ne brigajo . . . Mati in hči sta plačali zapitek in odšli iz kavarne. Doddy je šel za njima. Žilica mu ni dala miru: vedel je, da je nekje v tem mestu človek, k se ne zna smejati. a Zvečer, ko je stal sredi odra ves ožarjen od reflektorjev, se je nenadoma spomnil molčečne-ga moža. Zasvetila se mu je imenitna misel; tako se je razveselil, da je prevrgel kar tri kozolce na enem mestu. Prihodnji dan je poslal gospe Nelsnovi pismo s prošnjo, naj porabi priloženo vstopnico in dovede vso svojo družino v kabaret. V pismu ji je povedal, da je nehote slišal v kavarni vročo željo njene hčerke, ki bi rada videla očeta vsega v smehu. Zato jima je sledil do hiše in povprašal vratarja za naslov. Gospa Nelsnova je prebrala pismo in ga izročila svoji hčeri. "Kaj misliš. Evi T Hčerka je prebrala in vsa presrečna kriknila: "Doddy! Ta slavni klovni Očka mora na vsak način z nama. Ce Doddy ne bo znal pomagati, potem ne bo pomagalo nič več na svetu!" Gospa Nelsnova je bila zadovoljna. Bala se je le tega. da ne bo mogla moža pregovoriti, da bi Ael V kabaret. In res je bilo postajo, so me vprašali kaj že- tmko- z v,M'm> štirimi se je upi- llm in odgovoril sem jim, da iščem strica, ki nekje v meatu stanuje in da nimam njegovega naslova Nekdo je takoj segrl IX) debeli knjigi in začel listati. (Dalja arUMSnftf.) Ali ate ie naročili liuaveto ali Mladlnaki Um svojemu prijatelja ali aorodniku ▼ domovino? | Ta je edini dar (ra »ne vrednontl. Iki ga va mal denar lahko p«AI)» tt stojeem f domovin* ral. "Petdeset let mi bo skoraj, in še nikoli nisem šel gledat takih neumnosti. Zdaj tudi ne grem!" Mati je izgubila pogum. Z ničimer ni mogla možu dopovedati. naj si vendar privošči to skromno zabavo. Evi je pa bil« zvita ko kozji rog. Prosila je očeta in ga rotila, h koncu *e je p« celo prav «»d srca razjokala, ker je že vse drugo odreklo. "No, naj bo, pa grem," je slednjič dejal oče. Dekle mu je padla okoli vratu in ga objemala kakor iz uma: "Prav gotovo ti ne bo žal, očka, in meni boš izpolnil največjo željo." Tisti večer je aedel Doddy v garderobi in se šminkal. S prav posebno pazljivostjo si je nadel najsmešnejšo masko. Čakal je. Končno je vendar pokukal skozi vrata režiser in dejal: "V vaši loži, gospod Doddy, sede dve dami in neki starejši gospod." "Hvala!" Doddyju se je tresel glas. Presrečen si je mel roke in ae smehljal predse: "Nocoj moram samega sebe prekositi!" • Predstava se je pričela. Vse je šlo v redu in končno je prišla vrsta na Doddyja. Med gledalci je završalo; vsi so nestrpno pričakovali umetnika, ki je znal vsakemu, še tako žalostnemu človeku pričarati smeh na obraz. Zastor se je dvignil. Godba je zaigrala poskočno pesem in Doddy je priplesal na oder. Gledalci so divje zaploskali in Evi je ploskala z njimi. "Tak je torej Doddy, ta ljubljenec gledalcev, mož,, ki bo izvabil očetu smehljaj?" Doddy se je ozrl v ložo, kjer je sedela Nelsnova družina. Evi je zardela do ušes. IZa nocoj ee je bila prav skrbno oblekla. Bila je lepa kakor še nikoli. Lahno je upognila glavo in gledala vsa zaverovana na oder v Dod-dyjeve z modro barvo zasenčene oči. Doddy je bil nocoj sijajen. Gledalci se ga niso mogli nagledati. Menda še nikoli v vsem življenju ni igral s takim veseljem kakor ta večer ... Oče NeUon je gledal na oder resno kakor zmerom. Zdaj pa zdaj si je potegnil z roko čez čelo, kakor da bi hotel pregnati žalostne misli. Evi in mati sta ga opazovali od strani in srci ata jima v pričakovanju razburjeno utripali. Bog sam si ga vedi, ali se bo umetniku posrečilo, da bo spravil očeta v smeh? Klovn je sedel na visoki lestvi, nihal je z nogo po zraku in si igral na smešni harmoniki še bolj smešno melodijo, smejal se je kakor iz uma in oči so mu žarele . . . Nenadoma je zahreščalo. Lestev, na kateri je sedel Doddy, se je razprla in Doddy je teleb-nil z onim delom telesa, ki mu ni spodobno dajati imena, na trda tla. Zdaj se je začela nje gova prava igra. Pokal je take obraze in tako prečudno vlekel svoj meh, da so se vsi gledalci držali za trebuhe. Tedaj se je kar tako samo od sebe nekaj zapotegnilo na Nels-novem obrazu. Komaj vidno mu je smehljaj zaokrožil ustni ce in nenadoma se je zasmejal na ves glas. Mora je padla z njegovih lic. Smejal se je in smejal, kakor da bi se hotel odškodovati za vsa ta leta, ko se mu niti nasmešek ni prikradel na usta. Mati in hči sta se spogledali. Smejali sta se hkratu in jokali od veselja. Tudi Doddy, ki je škilil, kolikor je pač mogel poleg svojega programa, v ložo, je videl, da ee mu je posrečilo to, kar je nameraval. Nocojšnji večer mu je dal prvič v življenju popolno zadoščenje. Odšel je z odra v garderobo in med tem, ko si je brisal z vaze-linom belo šminko z obraza, je Cetrtkk^^ « služabnik in »el posetnico. Bral je "Mnogo, mnoK0 h; arečilo se vam ie' nk!^ kmalu! VašaEvl'^ kvilt >h v asa Evi NeUraJ Dolgo, dolgo je gfcd? to majhno posestnjco * no napisane besede nanj, lo se mu je kakor da I vonja, kakor da vidi v ntj skuštrano glavico m|ad* njene lepe sinje oči pr J no Je shranil petnico r listnico. Torej « mu • dar posrečilo, da je omej di obraz Evinega očetT ve, ali se mu bo kdaj k, Posrečilo odkriti skrivaj ne Nelsnove resnosti. Prihodnji dan se je Evi vedala svojemu očetu. "No, lepo sem nasedel žugal smeje se. Prijel je edinko za roko, jo prižel | in jo ljubeče poljubil. Ko je prišel Doddy pn obisk k tem trem skromni dem, je videl, da je pri i tako toplo in prijazno, umetnik, ki je bil vajen ga življenja, ploskanja ifl dovanja, je šele takrat ču ko lepo in prijetno je tak, ki sobici med prijaznimi brimi ljudmi. Oče 'Nelsen je pomolil roko: "S svojo umetno« me vrnili življenju. Hvi lepa. Konec je more, ki tlačila." "Prav od srca me ve« se, da je le prav in lepo, klovni na svetu, kaj ne toplim stiskom roke se je lil gostitelju za prijazni jem. Kasneje, ko so med nim pomenkom pili čaj dražila Evi: "Zdaj kakšen je tak klovn v Pri teh besedah ga je U domušno ošvrknila z oči se mu je kar samo za« Šaljivo ji je odgovoril: šele zdaj vidim, kje je jetnejši dom in najbolj dekle." Oče Nelsen je pomeml mežiknil svoji ženi. Cas je minil, kakor bi Doddy se je moral kajti pozno je že bilo in so ga vsak čas pričakovi Ko je bil na cesti, no zmerom zvenele Evine tako prijetno v ušesih kmalu pridite spet!" Te so mu zdele lepše kakor ša godba. Tisti večer je prevrnil na odru kar ena in dvajl zolcev zapored. Doddy se je čudno drugič odzval prijaznem! Iu. Ponavljal je svoje tako pogosto, da je bil doma pri Nelsnovih. Lepega dne je odvedel rabljevo hčer, pred olur. Oče je dal slovo svojei klicu, Doddy se je pa a svojo mlado ženico v bodočnost. M Kavcija "Ce bi vas vzeli v to i bi morali zahtevati kav« "Oprostite ... »aj poštenjak!" "Verjamem, a če bi I kavcijo, vaša poštenoft prav nič trpela." NA PRODAJ JE 8 sobna hiša. štala. košnjak. velik vrt. >adwH Električna razsvetljava mesto. Cena $1000. v r' na obroke. Pišite ali " oglasite pri H L ant Brook, N. V. TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča M* Tiska vabila za veaelice in shode, vizitnice. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem. « češkem, nemškem, angleškem jeziku ia t ■ ■ ■ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl.AN*TV(*' TISKOVINE NAROČA V SVOJI Vsa pojasnila daj« vodstvo ti«karnr.- Orw tmernf. «« " Pilita po informac j« w T S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNPALE AtE*'1 Telefon Rockwell 4904 * CHICAGO. IIJ- . Tam m doto aa ifljo tudi na »"•fM