Fizika v šoli 19
Didaktični prispevki
Uvod
T retja sezona tekmovanja iz naravoslovja Kresnička je
šesto- in sedmošolcem postregla z astronomskim posku-
som z modelom Osončja. Aktivnosti, opisane v prispev-
ku, so primerne tudi za osmo- in devetošolce pri izbirnih
astronomskih predmetih in krožkih. Navodila za izved-
bo celotnega poskusa so na spletnih straneh tekmovanja
[1], tam nekje najdete tudi naloge s tekmovanja [2] in
rešitve nalog [3]. V tem prispevku bomo navodila za iz-
vedbo poskusa povzeli strnjeno.
Astronomske vsebine so razpršene po učnih načrtih raz-
ličnih predmetov v osnovni šoli. Z osnovnimi temami,
povezanimi z letnimi časi in Luno, se učenci srečajo že
v prvi triadi pri predmetu Spoznavanje okolja. Letne čase
povežejo z gibanjem Zemlje pri predmetu Naravoslovje
in tehnika v 4. razredu in razumevanje nadgradijo pri Ge-
ografiji v 6. razredu. Uvod v astronomijo je v 8. razredu
ne preveč obsežna uvodna tema pri Fiziki. Ne nazadnje
so astronomski tudi trije izbirni predmeti: Sonce, Luna in
Zemlja, Zvezde in vesolje ter Daljnogledi in planeti.
Astronomija je v osnovni šoli reklama za fiziko. T udi
učence, ki jih naravoslovje manj zanima, privlači nočno
nebo, posuto s srebrnim zvezdnim prahom. V predsta-
vljenem poskusu sicer ni očitne romantike. Služi temu,
da postanejo določeni pojavi, v realnem svetu opazljivi
na dolgi časovni skali, razumljivi. V kratkem obdobju od
Tretji Keplerjev zakon in
elongacija Venere
dr. Barbara Rovšek
Oddelek za fiziko in tehniko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in
Andrej Guštin
Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana
Povzetek
V prispevku predstavimo astronomski »poskus« z enostavnim modelom Osončja, ki ga izdelajo učenci sami. Model
uporabijo, da spoznajo in si lažje predstavljajo pojave, povezane z gibanjem planetov okoli Sonca. Opišemo aktivnos-
ti, preko katerih učenci pridobijo polkvantitativno razumevanje tretjega Keplerjevega zakona in spoznajo pojme kon-
junkcija, opozicija, elongacija ter periodične pojave, ki se tičejo dveh planetov in Sonca. Poskus je bil del tekmovanja
Kresnička v šolskem letu 2016/2017. Navedli bomo naloge s tekmovanja, opredelili cilje, ki so jih naloge preverjale,
komentirali težavnost nalog in podali kratek statistični pregled rezultatov, ki jih je na tekmovanju doseglo več kot 2500
sodelujočih učencev.
Ključne besede: Kresnička, model osončja, Keplerjev zakon, elongacija
3rd Kepler’s Law and the Elongation of Venus
Abstract
This paper presents an astronomy »experiment« with a simple model of the Solar System, made by the pupils them-
selves. They used the model to come to know and more easily picture the phenomena connected with the motion of
planets around the Sun. The paper describes the activities through which the pupils have gained a semi-quantitative
understanding of Kepler’s 3rd law, and came to know the concepts of conjunction, opposition and elongation, and
the periodic phenomena involving two planets and the Sun. This experiment was a part of the Kresnička competition
held in the 2016/2017 school year. The paper will list the competition tasks, define the objectives tested by these tasks,
comment on the difficulty of the tasks, and give a brief statistical review of the results achieved in the competition by
more than 2500 participating pupils.
Keywords: Kresnička, model of the Solar System, Kepler’s law, elongation
20
začetka tekmovanja je to drugi astronomski poskus pri
Kresnički. Prvega, opazovanje lastne sence, smo naložili
učencem prve triade v prvi sezoni tekmovanja [4, 5].
Model Osončja
Prvi del poskusa obsega izdelavo enostavnega modela
Osončja s štirimi notranjimi planeti (Merkurjem, V ene-
ro, Zemljo in Marsom) v primernem merilu. V enostav-
nem modelu privzamemo, da so tirnice planetov krožni-
ce. Podatki o povprečnih polmerih tirnic in obhodnih
časih so podani v tabeli 1. Cilje eksperimentiranja do-
sežemo enostavneje (in se ne izgubljamo v nebistvenih
podrobnostih), če obhodne čase planetov zaokrožimo na
cela števila mesecev. Mesec je časovna enota, ki se nanaša
na Zemljo in šteje 30 (prav tako zemeljskih) dni.
Pred izdelavo fizičnega modela notranjih planetov
Osončja izberemo primerno merilo, v katerem bomo
model izdelali. V tretji stolpec tabele vpišemo izračuna-
ne polmere tirnic v modelu. V zadnji stolpec tabele vpi-
šemo izračunane mesečne kote planetov: to so koti, ki jih
planeti na svojih krožnih tirnicah okoli Sonca opravijo v
enem mesecu, pri čemer upoštevamo približne obhodne
čase planetov, podane v petem stolpcu tabele 1.
V nadaljevanju izdelamo model. Vsi koraki pri izdelavi
modela so prikazani in opisani s podrobnimi slikovnimi
in besedilnimi navodili [1]. Sonce je v sredini velikega
lista papirja, krožnice s polmeri, ki ustrezajo polmerom
tirnic planetov v izbranem merilu, narišemo s pomočjo
risalnega žebljička in vrvice. Iz točke, ki označuje lego
Sonca, potegnemo v poljubni smeri poltrak. Predposta-
vimo, da so planeti na začetku (na prvi dan prvega me-
seca) poravnani med seboj in s Soncem in da so njihove
lege v točkah, kjer poltrak seka tirnice planetov, kot kaže
slika 1. T e točke označimo s številko 1. Iz začetnih leg
planetov odmerimo vzdolž tirnic ustrezno število me-
sečnih lokov. Vsak zaključek mesečnega loka in začetek
novega označimo z zaporednimi številkami.
Poleg narisanih tirnic štirih notranjih planetov Osončja
narišemo tabelo, ki nam v nadaljevanju olajša štetje za-
ključenih obhodov okoli Sonca. Vsak planet dobi svoj
stolpec, kot kaže slika 1.
Slika 1: Model dela Osončja, ki zaobjema tirnice notranjih plane-
tov, narisan v ustreznem merilu. Na prvi dan prvega meseca so
vsi planeti poravnani na isti črti. Dvojnike figuric v razpredelnici
ob tirnicah uporabimo za štetje opravljenih celih obhodov okoli
Sonca.
Keplerjev zakon
V začetne lege (označene s številkami 1) postavimo fi-
gurice, ki predstavljajo štiri notranje planete Osončja.
Dvojnike figuric uporabimo v tabeli, kjer bomo šteli
opravljene obhode okoli Sonca. Potem se igra lahko zač-
ne. Figurice na tirnicah prestavimo najprej v lege 2, ki jih
dosežejo po enem mesecu, kot kaže slika 2 (a), potem v
lege 3 in tako naprej. Po treh mesecih se Merkur znajde
v začetni legi 1: dvojnika figurice Merkurja v tabeli pre-
stavimo v naslednjo vrstico, ki pomeni en zaključen ob-
hod Merkurja okoli Sonca. Po sedmih mesečnih korakih
zaključi svoj prvi obhod V enera; Merkur je medtem za-
Tabela 1: Podatki o polmerih tirnic in obhodnih časih planetov Osončja, ki jih učenci uporabijo pri izdelavi modela Osončja in pri
poskusu.
Planet
Oddaljenost od
Sonca [a.e.]
Polmer tirnice v
modelu [cm]
Obhodni čas
[zemeljski dan]
Obhodni čas
[zemeljski mesec]
Mesečni kot
[º/mesec]
Merkur ☿ 0,39 88,0 3 120
Venera ♀ 0,72 224,7 7
Zemlja ♁ 1 365,25 12
Mars ♂ 1,52 687,0 23
Jupiter ♃ 5,20 4333 142
Saturn ♄ 9,52 10832 354
Uran ♅ 19,1 30707 1004
Neptun ♆ 30 60328 1964
Fizika v šoli 21
Didaktični prispevki
ključil tudi svoj drugi obhod; figurico Merkurja v tabeli
smo že prestavili v tretjo vrstico, figurico V enere pa zdaj
prestavimo v drugo vrstico. Lege planetov po 15 mesecih
kaže slika 2 (b).
Slika 2: (a) Lege planetov po enem mesecu in (b) po 15 mesecih:
Merkur je opravil pet celih obhodov, Venera dva cela obhoda in
en korak, Zemlja en cel obhod in tri korake.
Prednosti te, kmalu precej dolgočasne igre, je več. Prva
je povezana prav z njeno dolgočasnostjo. Ko postane
ples planetov okoli Sonca predvidljiv, je tudi dolgočasen.
Predvidljivost po drugi strani pomeni, da smo prepozna-
li vzorce v gibanju planetov in dojeli pravila. Uvideli smo
periodičnost v gibanju planetov in njihovem srečevanju
ter znamo napovedati nadaljnje dogajanje. T o je tudi
osnovni namen tega poskusa. Druga prednost poskusa
je njegova nazornost. Lahko si v mislih predstavljamo
enostavno kroženje planetov okoli Sonca, a lažje bomo
predstavo z zanimivimi podrobnostmi, ki se tičejo ne-
trivialnih periodičnosti, obdržali v mislih, če smo videli
realni posnetek dogajanja. T retja prednost poskusa je po-
vezana s časom, ki ga preživimo ob poskusu. Če nameni-
mo več časa neki aktivnosti, si bomo tudi več zapomnili.
Če smo se ukvarjali s poskusom toliko časa, da je postal
dolgočasen, je to ravno prav. Četrta prednost poskusa je
izkušnja, ki poleg vida vključuje tip in gibanje; sami iz-
delamo model Osončja in po tirnicah premikamo figu-
rice. Informacije prihajajo do možganov po več čutnih
kanalih (če poskus opravljajo v skupinah, se o njem tudi
pogovarjajo, kar prispeva še en kanal), kar dobro vpliva
na pomnjenje in učenje, kot je splošno znano.
Zvezni prikaz dogajanja v modelu s krožnimi tirnicami
planetov in obhodnimi časi, ki se ujemajo s podatki v
četrtem stolpcu tabele 1, izdelan z orodjem GeoGebra,
je na spletni strani [6].
Elongacija Venere
Pri drugem delu poskusa se učenci najprej seznanijo s
pojmi konjunkcija (spodnja in zgornja za Merkur in V e-
nero), konjunkcija in opozicija (za planete, ki so dlje od
Sonca kot Zemlja) ter elongacija (za opis in vpeljavo teh
pojmov glej navodila za poskus na spletni strani tekmova-
nja [1]). Elongacija V enere je kot med zveznicama Zem-
lja–Sonce in Zemlja–V enera; za opazovalca na Zemlji
je to kot med smerjo proti Soncu in smerjo proti V eneri.
Slika 3: (a) Merjenje elongacije Venere za opazovalca na Zemlji
po enem mesecu in (b) situacija po dveh mesecih.
Za izvedbo poskusa potrebujemo figurici V enere in Zem-
lje. Na prvi dan prvega meseca sta planeta poravnana v
svojih začetnih legah (istih kot pri prvem delu poskusa).
Elongacija V enere je v tem trenutku enaka 0. Figurici
pomaknemo za njuna mesečna loka naprej. Narišemo
daljici Zemlja–Sonce in Zemlja–V enera v novih legah
obeh planetov ter izmerimo kot med njima, kot kaže sli-
ka 3 (a). T o je elongacija V enere na prvi dan drugega me-
seca. Meritve zabeležimo v tabelo in zaporedne mesečne
korake in meritve elongacije ponavljamo, kot kaže slika
3 (b), dokler ne opazimo periodičnosti v spreminjanju
elongacije. Ko imamo merskih podatkov dovolj, iz njih
narišemo graf, ki kaže, kako se s časom spreminja elon-
gacija V enere. Primer grafa je na sliki 4. Za podrobnejši
graf, ki prikazuje dnevno (ne le mesečno) spreminjanje
elongacije Merkurja in V enere ter kjer so upoštevani na-
tančnejši podatki o obhodnih časih planetov (iz četrtega
stolpca tabele 1), glej dinamični prikaz na spletni strani
[7], ustvarjen z orodjem GeoGebra. S pomočjo animaci-
je na strani [8] pa lahko enostavno poiščemo periodo, s
katero se ponavljajo posebne medsebojne lege notranjih
planetov; spodnja/zgornja konjunkcija ali konjunkcija/
opozicija.
Slika 4: Graf, ki kaže, kako se elongacija Venere spreminja s
časom.
22
Naloge
Na tekmovanju je sedem nalog preverjalo dosežene cilje. Prva naloga je spraševala po pravilnem zaporedju planetov,
tri naloge so bile izbirnega tipa, eno nalogo je sestavljal niz vprašanj tipa drži/ne drži, dve nalogi sta bili odprti. V
nadaljevanju bomo pri zapisanih nalogah komentirali cilje, ki jih naloga preverja, težavnost nalog in navedli osnovne
statistične podatke o tem, katere odgovore so izbirali tekmovalci.
V1.
Uredi naštete planete Osončja po trajanju njihovega obhoda okoli Sonca (dolžini njihovega leta), od planeta z
najdaljšim letom (1) do planeta z najkrajšim letom (6). Urejene začetnice planetov vpiši v razpredelnico.
(J) Jupiter (M) Mars (S) Saturn (U) Uran (V) Venera (Z) Zemlja
Planet
1 2 3 4 5 6
Cilji
Naloga preverja, ali učenci znajo urediti planete po njihovih oddaljenostih od Sonca in ali so pri branju podatkov v
tabeli 1 prepoznali povezavo med polmerom tirnice in obhodnim časom planeta. Dve okoliščini nalogo nekoliko
otežita: prva je ta, da sta prvi in zadnji od osmih planetov Osončja s seznama izpuščena, druga pa ta, da je treba planete
v razpredelnico vpisati v nasprotnem zaporedju, kot jih običajno naštevamo (ne od najbližjega do najbolj oddaljenega,
ampak nasprotno), pri čemer niti ne sprašujemo neposredno po oddaljenosti planeta od Sonca, ampak po njegovem
obhodnem času.
Rezultati
Popolnoma pravilno zaporedje planetov je napisalo 27,1 % učencev 6. razreda in 30,6 % učencev 7. razreda. Dodatnih
13,8 % učencev v 6. in 14,9 % učencev v 7. razredu je napisalo pravilno zaporedje, a v napačni smeri. Najpogostejša
napaka je zamenjava vrstnega reda Jupitra in Saturna: 3,0 % učencev v 6. razredu in 3,6 % učencev v 7. razredu je
napisalo skoraj pravilno zaporedje, samo legi teh dveh planetov so zamenjali.
Fizika v šoli 23
Didaktični prispevki
V2.
Kateri od naštetih planetov opravi v enem mesecu najdaljšo pot?
(J) Jupiter (M) Mars (S) Saturn (U) Uran (V) Venera (Z) Zemlja
Cilji
Na to vprašanje lahko pravilno odgovorijo učenci, ki so izdelali model Osončja v merilu in tirnice razdelili na ustrezno
število mesečnih lokov. Če so opravili tudi del poskusa s prestavljanjem figuric v modelu Osončja, toliko bolje. Pri tem
so lahko jasno razbrali, da je pot, ki jo v enem mesecu opravi planet, ki je bližje Soncu, daljša od poti bolj oddaljenega
planeta. Upoštevati moramo, da so naloge reševali šesto- in sedmošolci, ki ne poznajo obrazca za računanje obsega
krožnice. Pa tudi, če bi ga, samo poznavanje obsega še ni dovolj – da dobimo pot, ki jo planet opravi v enem mesecu,
moramo obseg tirnice planeta deliti s številom mesecev, ki jih planet preživi ob enem obkrožanju Sonca.
Rezultati
V tabeli so podani deleži učencev, ki so izbrali posamezni odgovor. Stolpec s pravilnim odgovorom je obarvan.
J M S U V Z X (ni odgovora)
6. R [%] 10,0 13,7 6,2 28,9 36,0 3,6 1,5
7. R [%] 5,7 12,7 6,8 25,7 45,4 2,8 0,9
Sedmošolci so odgovarjali bolje.
V3.
V Osončje se vključi nov planet XX. Njegovo leto traja pet mesecev, njegov tir je krožnica. Med katerima planetoma je
glede na oddaljenost od Sonca?
(A) (B) (C) (D) (E) (F) (G)
Merkur Venera Zemlja Mars Jupiter Saturn Uran Neptun
Cilji
Ta naloga preverja isti cilj kot prva: ali so učenci prepoznali povezavo med polmeri tirnic in obhodnimi časi planetov.
Poleg tega so si morali zapomniti približna obhodna časa Merkurja (trije meseci) in Venere (sedem mesecev); novi planet
XX z obhodnim časom pet mesecev se namesti v tirnico med Merkurjem in Venero. Obhodni čas planeta določata dva
Newtonova zakona: gravitacijski in drugi. Oba zakona upošteva dinamični prikaz kroženja planetov na spletni strani [6].
Rezultati
V tabeli so podani deleži učencev, ki so izbrali posamezni odgovor. Stolpec s pravilnim odgovorom je obarvan.
A B C D E F G X (ni odgovora)
6. R [%] 49,2 16,3 9,5 7,3 6,1 3,5 4,2
7. R [%] 58,9 14,5 7,1 6,2 5,0 2,7 3,1 2,5
Sedmošolci so odgovarjali bolje.
V4.
Ob času t = 0 je XX v spodnji konjunkciji s Soncem (za opazovalca na Zemlji). Čez koliko mesecev bo XX prvič ponovno v
spodnji konjunkciji s Soncem? Čez
(A) 2,5 meseca. (B) 3,5 meseca. (C) 5 mesecev. (D) 6 mesecev.
(E) 8,5 meseca. (F) 10 mesecev. (G) 12 mesecev. (H) 17 mesecev.
Cilji
Ta naloga je bila objektivno najzahtevnejša in na visoki taksonomski ravni, kjer do pravilne rešitve pripelje kompleksno
sklepanje. Če naj pravilno reši to nalogo, ni nujno, da učenec točno ve, katera lega je spodnja konjunkcija; mora pa vedeti,
da sta tedaj planeta poravnana s Soncem in da vsi trije ležijo na isti premici. Aktivnost s prestavljanjem planetov po
mesečnih korakih zanesljivo pripomore, da pri iskanju odgovora učenci pomislijo na pomembno dejstvo, da se v obdobju
med eno in naslednjo spodnjo konjunkcijo ne giblje le planet XX, ampak tudi opazovalec z Zemlje. Pravilni odgovor
poiščemo z izločanjem nepravilnih. Sklepanje in izračun natančne rešitve sta opisana v rešitvah [3].
Rezultati
Ni nenavadno, da je večina učencev izbrala napačni odgovor (C) s periodo pet mesecev, kar je dolžina leta planeta XX. V
tabeli so podani deleži učencev, ki so izbrali posamezni odgovor. Stolpec s pravilnim odgovorom je obarvan.
A B C D E F G H X (ni odgovora)
6. R [%] 8,0 5,5 39,9 8,3 11,3 11,0 9,4 4,0
7. R [%] 6,2 4,5 35,9 7,3 12,9 14,3 11,4 4,9 2,5
Sedmošolci so tudi tu odgovarjali za spoznanje bolje.
24
V5.
Katera med naštetimi dejstvi pomembno vplivajo na to, da je planete ugodneje opazovati, ko so v opoziciji? Obkroži DA,
če dejstvo pomembno vpliva, in NE, če ne vpliva pomembno. Planete je ugodneje opazovati, ko so v opoziciji, ker ...
Deleži učencev, ki so izbrali pravilni odgovor 6. R [%] 7. R [%]
a so takrat bližje Zemlji. DA NE 72,4 75,5
b so takrat bližje Soncu. DA NE 71,8 75,2
c jih takrat drugi planeti ne zakrivajo. DA NE 23,4 23,0
d je med opazovanjem noč (tema). DA NE 64,5 69,5
e je med opazovanjem dan (svetlo). DA NE 75,8 77,7
f je takrat Zemljina os obrnjena proti planetu. DA NE 40,0 47,2
g so vidni vso noč. DA NE 51,7 55,8
Cilji
Naloga preverja, ali si učenci predstavljajo, kdaj in kako lahko opazujejo planete na nebu. Podnevi ne gre, ker nas slepi
Sonce. Med opazovanjem mora biti tam, od koder opazujemo, noč. Če je planet v opoziciji, je nad obzorjem vso noč in
ga lahko opazujemo, če želimo. Če je planet bližje Zemlji, ga vidimo bolje. Preostala dejstva ne vplivajo ali ne vplivajo
pomembno ali celo nasprotujejo tistim, ki vplivajo na to, da je planete ugodneje opazovati, ko so v opoziciji.
Rezultati
Pri skoraj vseh podvprašanjih so sedmošolci odgovarjali nekoliko bolje. Deleži učencev, ki so odgovorili pravilno, so
zapisani v isti tabeli kot naloga (zgoraj). Zanimiv je majhen delež učencev, ki pravilno menijo, da na opazovanje planeta
ne vpliva bistveno dejstvo, da jih takrat drugi planeti ne zakrivajo. Poravnava treh planetov na isti premici je izjemno
redek dogodek; spadajo v isto kategorijo kot mrki. Tudi nagib Zemljine osi na opazovanje ne vpliva. Manj kot polovica
učencev je na to vprašanje odgovorila pravilno, kar kaže, kako zapleteno si je predstavljati sicer enostavno dogajanje,
skoraj omejeno na dve dimenziji, če vanj z vpeljavo Zemljine osi vključimo v tem primeru nepomembno tretjo dimenzijo.
V6. Kolikokrat Venera obkroži Sonce v sedmih Zemljinih letih? Zapiši odgovor.
Cilji
Naloga odprtega tipa preverja, ali učenci vedo, da Venera obkroži Sonce v sedmih mesecih in Zemlja v 12 (kar menda
vedo), in ali lahko iz teh podatkov sklepajo (ali izračunajo), da naredi Venera v sedmih letih 12 obhodov.
Rezultati
Tekmovalne pole učencev so ocenjevali in točkovali njihovi mentorji po navodilih v rešitvah in točkovalniku. Za pravilno
rešitev (zapisano številko 12) je učenec pridobil dve točki. V 6. razredu je bilo takih 15,7 % in v 7. razredu 21,9 %. Ne vemo,
ali so preostali učenci sklepali narobe ali pa naloge sploh niso reševali.
V7.
Slika prikazuje tirnici dveh planetov okoli njune zvezde (sonca). Zunanji planet je
v nekem trenutku v označeni legi. Na tirnici notranjega planeta označi tisto lego
notranjega planeta, v kateri ima, glede na označeno lego zunanjega planeta, največjo
elongacijo. Izmeri največjo elongacijo notranjega planeta. Zapiši, kolikšna je.
Cilji
Ta naloga odprtega tipa je bila poleg naloge V4 objektivno najzahtevnejša. Naloga preverja, ali učenci poznajo pojem
elongacija ter ali razumejo, zakaj je elongacija za planete, ki so bližje Soncu kot opazovalec, omejena. Naloga zahteva tudi
merjenje kota.
Rezultati
Tekmovalne pole učencev so ocenjevali in točkovali njihovi mentorji po navodilih v rešitvah in točkovalniku. Za pravilno
označeno lego notranjega planeta je učenec dobil dve točki. Pomembno je, da si je pri določanju lege pomagal s
skiciranjem tangente na tirnico notranjega planeta iz točke, v kateri je zunanji planet. Če ni bilo očitno, kako je določil
lego notranjega planeta, a je bila ta določena dovolj natančno, je dobil eno točko. Za pravilno izmerjeno elongacijo (v
mejah, določenih v rešitvah) dobi učenec še dve točki. Če elongacija ni pravilno izmerjena, je pa na skici narisana tudi
zveznica med soncem in zunanjim planetom (poleg tangente), dobi učenec za ta del naloge eno točko. Točke so bile pri
tej nalogi razdeljene tako:
Št. točk 0 1 2 3 4
6. R [%] 88,3 5,1 2,6 1,5 2,5
7. R [%] 84,6 4,9 3,5 1,7 5,3
Sedmošolci so odgovarjali bolje: vse točke pri tej nalogi (4) je dosegel en učenec od 19 učencev iz 7. razreda in en učenec
od 40 učencev iz 6. razreda.
Fizika v šoli 25
Didaktični prispevki
Sklep
Opisani astronomski poskus je bil zahteven tako za
učence kot tudi za učitelje. Poskus je bil izjemno obse-
žen, navodila dolga, z veliko novimi pojmi s področja,
ki je tuje večini učiteljev naravoslovja. T ega smo se si-
cer zavedali vnaprej in hkrati to razumeli kot dodano
vrednost poskusa, izziv in ne berglo. Na številnih šolah
potekajo eksperimentalne priprave na tekmovanje iz
znanja naravoslovja Kresnička za mlajše učence (od 1.
do 5. razreda), organizirano na šoli, kar si želimo in kar
bi radi spodbujali. Starejši učenci (iz 6. in 7. razreda) pa
so pogosto prepuščeni sami sebi, poskuse opravljajo sa-
mostojno in doma. Pri bioloških in kemijskih poskusih
še lahko za pomoč ali napotke zaprosijo svoje učitelje
naravoslovja, po večini biologe in kemike, pri fizikalno
(astronomsko) obarvanih poskusih pa jim ti dostikrat
ne zmorejo pomagati. Avtorji Kresničke si želimo, da
bi učenci lahko poskuse v čim večjem deležu opravljali
v šoli, pri čemer vidimo veliko neuresničenih možnosti
za medpredmetno sodelovanje učiteljev naravoslovnih
predmetov. Seznanjeni smo, da na posameznih šolah
Kresničkini poskusi dajejo vsebine naravoslovnim dne-
vom. Zakaj ne bi tako poskusili še vi?
Vsekakor pa upamo, da bo opisani astronomski poskus
našel svoje mesto med dejavnostmi pri (za zdaj še obsto-
ječih) astronomskih izbirnih predmetih.
Viri
[1] Navodila za poskus: http://www.kresnickadmfa.si/files/2016/07/poskus_1617_r67p1_S.pdf
[2] Tekmovalne naloge: http://www.kresnickadmfa.si/files/2017/03/naloge_1617_67.pdf
[3] Rešitve tekmovalnih nalog: http://www.kresnickadmfa.si/files/2017/03/Kresnicka1617_Resitve_
67R.pdf
[4] Arhiv poskusov in tekmovalnih nalog je na strani http://www.kresnickadmfa.si/arhiv/
[5] Rovšek, B. (2016). Phys. Teach. 54, str. 223.
[6] Model notranjih planetov Osončja: http://www.geogebr.si/astronomija/gibanje-notranjih-plane-
tov-osoncja/
[7] Elongacija: http://www.geogebr.si/astronomija/elongacija-merkurja-in-venere/
[8] Konjunkcija: http://www.geogebr.si/astronomija/konjunkcija-planetov/
Tekmovanje iz znanja naravoslovja
Kresni ka
Z veseljem dodajamo, da že potekajo priprave na 4. tekmovanje Kresni ka.
V razpisu tekmovanja, na spletnih straneh DMFA [1] in spletnih straneh
Kresni ke [2] objavljenem poleti, najdete navodila za izvedbo 12 novih
naravoslovnih poskusov. Pri poskusih raziskujemo, kaj je v rnem in drugih flomastrih, kaj v bo-
rovih in drugih storžih, spuš amo papirna plovila in opazujemo, kako padajo, preu ujemo sipanje
mivke in umerimo peš eno uro, kisamo mleko in iz njega izdelamo lepilo, merimo svoj reakcijski
as, igramo na preprosta pihala, opazujemo u inek UV svetlobe na kinin v toniku, eksperimentira-
mo z vlažnim zrakom ter opazujemo ozvezdja, asterizme in zvezde.
Tekmovanje bo potekalo so asno s šolskim tekmovanjem iz znanja fizike za osnovnošolce, v torek,
6. februarja 2018. Navodila za poskuse iz preteklih let in stare tekmovalne naloge najdete na splet-
nih straneh Kresni ke [2]. Preizkusite jih!
1 http://www.dmfa.si
2 http://www.kresnickadmfa.si