Dopisi. Iz Prage 29. marca. + QNdprstkova predavanja. Sokolska obletnica.^ Peljati moram čitatelje „Novic" zopet v žofinjsko dvorano. Gospod Naprstek, ki je več let popotoval po Angleškem, Ameriki in Azii , je oglasil, da bode 25. in 26. marca o pol enajstih dopoldne govoril o javnih zavodih človekoljubja na Angleškem , Škotskem, Ameriki, Indii in sploh povsod, kjer ima Angleška kaj upljiva. Že pol ure pred napovedanim časom sešlo se je mnogo gospode v veliki žofinjski dvorani, ki pa je bila vendar le premajhna. Pa kdo ne bi dal za tako zanimivo reč deset novih krajcarjev, ki so namenjeni češkemu obrtnijskemu muzeju. Gospa in gospodičin prišlo je še več, nego moških ; pa saj ni Čuda, žene so sploh bolj občutljivega srca, kakor moški, zato so bile tudi bolj radovedne slišati o dobrih delih človekoljubja. Na steni nasproti poslušavcem bilo je izpostavljenih čez sto prekrasnih poslopij, kakoršnih nisem vidil na Dunaji, ne v Pragi, ne v Mnihovem; na strani pa je viselo mnogo podob moških in ženskih, kterim si že na obrazu mogel brati njihovo dobro srce, ki jih je naklonilo, da so dali zidati omenjena poslopja. Z napeto pazljivostjo je občinstvo poslušalo, ko je gospod Naprstek začel s številkami dokazovati, koliko se da na Angleškem več dobrega stori kakor pri nas. Samo leta 1864 je dalo na Angleškem, kolikor je bilo po novinah naznanjeno 71 oseb čez 6,000.000 gold. a. v. za šole, bolnišnice, či-tavnice itd. Imenoval je potem več oseb, ki so dale same za take zavode po 10.000 do 6 milijonov goldinarjev; imenoval je tri „pagane" iz Indije, od kterih je eden daroval 1 milijon, drugi 3 milijone, trije pa 6 milijonov za taka dela usmiljenja. Rekel je , da imajo na Žapanezkem deset zvezkov samih životopisov mož in žen, ki so bili dobrotniki svojega naroda. O Kitajskem pa je dokazal iz potopisa „Navare", da je tam stanje šol bolje, kakor na Avstrijskem in Nemškem. Iz 110 111 ravno tega potopisa nam je cital, da so se popotniki na Kitajskem najbolj čudili neštevilnirn dobrotnim zavodom, kterih ne napravlja vlada, ampak posamezni dobrotniki. Ko je govoril o Škotskem, imel je lepo priložnost prispodabljati to deželo, ki ima le 3 milijone prebivavcev, s češko deželo. Škotska ima 5 universitet in 5242 šol, ki so večidel od dobrotnikov ustanovljene. Govoril nam je o različnih bolnišnicah in čitavnicah, ki so jih posamezni ljudje ustanovili. Mogel bi kdo reči, da Angleška je bolj bogata kakor naše zemlje, in da je pri vsem tem ondi vendar še več potreb in veča revščina , kakor pri nas. To gospod Naprstek vse priznava in tudi ne zahteva od nas tolike žrtve; al želi le , da bi te velike izglede v malem posnemali. Misli pa, da Cehi vendar še niso brez denarja, ako solarno leta 1863 za 10 milijonov gold. tobaka popili. Ce so tudi Angleži bogatejši kakor mi, vendar je lepo in veliko darovanje, ako človek od vsega svojega imetka 13 delov zapusti dobrotnim zavodom, samo en del pa svoji žlahti. Zadosti karakteristično je za evropejsko novinarstvo, daje celo leto pisarilo o ubijavcu Miillerju, o vseh 71 dobrotnikih pa, ki so čez 6 milijonov gold. darovali potrebnim, ni črhnilo ne besedice. — Res celo predavanje bilo je tako važno, da ne vem, kaj da bi bilo čitateljem „Novic" bolj zanimivo in koristno. Najraji bi vse napisal, da mi prostor dopušča. Pa saj je gosp. govornik tudi sam v zadregi, kako bi mogel v tako kratkem času o tako vredni stvari vse povedati, česar želi. Potolažil pa nas je s tem, da so ta predavanja le pregled, ter da hoče pozneje o vsaki vrsti teh dobrotnih zavodov še posebna predavanja imeti. Prvo tako predavanje bode o čitalnicah, bibliotekah, šolah in sta-novališčih, ki jih napravljajo posamezni dobrotniki rokodelcem in obrtnikom. Dobro je zavrnil g. Naprstek ugovor, zakaj da ne pove nič o žalostni strani na Angleškem. Rekel je, da imamo le dobro posnemati, od slabega se ne moremo nič naučiti. Rekel je tudi, da neČe biti zagovornik Angležev; kajti tega oni gotovo ne potrebujejo. Ali ne smem dalje pisati; vidim, da ne bi prišel h koncu. — Treba, da popišem še našemu ,,Južnemu Sokolu", kako je njegov stariši brat v Pragi praznoval 26. marca svojo četrto obletnico. Že dve uri pred začetkom jeli so se gosti zbirati v prekrasni telovadnici, ki nima para v celem cesarstvu. Kmali je bil ves prostor na galerijah in pod galerijami napolnjen z 1600 ljudmi, in le v sredini ostalo je še prostora za sokole. Zdaj sem še le razumel, zakaj da je bilo treba tolike protekcije, da je človek dobil vstopni listek. Gotovo bi se bilo še nekoliko tisoč gostov sešlo, da je bilo več prostora. Med drugimi visokimi gosti smo vidili tudi grofinjo Belkredijevo , soprugo državnega namestnika. Tudi nemški ,,turnerji" iz Prage in iz Lipska (Leipzig) in nekoliko zunanjih „Sokolov" so poslali de-putacije k slavnosti; ostali Češki „Sokoli" in pa „južni Sokol" pozdravili so društvo po telegramih. Krasni smerečji venci razprostezali so se od oboka do oboka po vsej telovadnici, z galerije pa je vihrala sokolska zastava. Ko ura šest odbije, začne se slavnost s prekrasno overturo , potem pa je eden Sokolov nagovoril goste s primernim govorom. Zdaj so se vršile proste vaje prvega oddelka, za njim pa vaje na sokolskem orodji, ki so jih izurjeni Sokoli prav umetno izpeljali. Eden Sokolov splezal je prav urno po mlaju do stropa, potem pa je s proti tlem obrnjeno glavo nazaj plezal, ne dotikaje se mlaja z rokama. Ko je prvi oddelek svoje produkcije dokončal, jela sta se dva močna Sokola po načinu starorimskih gladijatorjev metati. Zmagovalec je dobil lep rudeč sokolski pas v dar. S tem je bil prvi del končan. Sledila je prekrasna godba, dokler ne nastopi drugi oddelek, ki nam je s prostimi vajami, kakor tudi na sokolskem orodji še veče umetnosti pokazal kakor prvi oddelek. Posebno izurjenost pa so pokazali predsokoli; al prostor mi ne pripušča o tem dalje govoriti. Samo to moram še povedati, da je nekoliko bolj izurjenih Sokolov Sokol za Sokolom z galerije s tako spretnostjo na sokolišče poskakalo, kakor da z mize skačejo. Človek bi skoraj svojim očem ne verjel. H koncu nastopijo še borivci, ki so se dalj časa prav umetno borili. Na to pa nastopita dva para najbolj izurjenih borivcev, ki se jamejo med seboj prav ostro boriti. Vsaki par je imel po tri sekundante. Zmagovalec moral je nasprotnika desetkrat premagati. Poslednjič pa se skušata zmagovalca obeh parov. Strašno sta se bila; že sta imela oba na levi roki, ki je nista mogla pokriti, znamenja borenja; oba sta že po devetkrat zmogla, kar na posled eden deseti pot svojega nasprotnika zmore. Dobil je v dar dva prav lepa rapirja. Gospod Tyrš, Sokolov učitelj, je končal slavnost s prav lepim govorom, ter ga končal s trikratnim „Na zdar!" Tisočerni „Na zdar" grmi po telovadnici, jaz pa sem v imenu „južnega Sokola" s svojim slabim glasom, kolikor sem mogel, odzdravljeval ,,Na zdravje!" Prekrasna godba pritisne vmes z našim veličastnim ,,Naprej zastava slave", in slavnost je bila končana. Potem se je napijalo in razgovarjaio pri prijetni godbi prav po domače do polnoči. „Na zdravje!" V Mariboru 2. aprila. —s— Sem od novega leta imamo tudi v Mariboru kazino , to je hram, kamor se zbirajo nemška društva. Lepo poslopje je, samo da bi imelo lepšo lego a da nima takih razvešenih kariatid. Stala je stavba prek sto tisoč gold., ki so jih zložili z večine mestjani na delnice. Pri takih činih se vidi, kaj premore skupnost. Spominjam se tukaj tudi, kar je bilo brati v ,,Tagespošti" o napredovanji tukajšnjih protestantov. Ni jih do cela dve sto, če se seštejejo iz mariborskega in petujskega okraja, in že imajo svojega pastora, že imajo najeto molitvišče in kmali si mislijo zidati svoje lastno svetišče. Tudi tukaj se vidi, kaj premore skupnost. Pri naših napravah, ki imajo tudi lepe namene, pa dostikrat pogrešamo v svojem kolu svojih mož in njihove djanske delavnosti, nekterih pri „matici", nekterih pri čitavnicah. Nekteri samo sodijo in odsojajo, ki bi lahko s pametjo svojo in z upljivom svojim pozitivno delali; nekteri so neutralni, ker še ne vedo, na kteri strani da bo več časti in dobička. Pa končno polovičnik le ostane na rešetu. — Odkar so spi-ritual gosp. Košar zapustili tukajšnje seminišče, se bo-goslovcem ne pridiguje več v slovenskem jeziku. Namen preselitve škofijstva od sv. Andreja v Maribor, kakor je znano, bil je ta, da se slovenski okrog na Stirskem omeji v samostalno škofijo in da se mladi duhovniki odgojijo po domače. Rajni Slomšek so temu namenu zvesto služili; al sedanji škof trdijo, da „niso niti nemški niti slovenski škof, ampak katoliški" in za to je zdaj pri nas marsikaj drugače. Ne spuščamo se v pre-sojevanje tega načela svetlega škofa na zemlji slovenski; al to milujemo živo, da so v enem letu vrli gospodje učitelji Ramor, Košar, Janežičiz Maribora prosili za župnike — na deželo. — V tukajšnji čitavnici smo gledali zadnjo nedeljo Vilharjevo šaloigro „Zupana." Prav lepo so igrali. Posebno dopadla se nam je kot Ančika gospodičina Rezika Z., pridna do-morodkinja. Mlada lepotica v zali okusni opravi je jgrala kot da bi že kaj dolgo delala na javnem odru. Župana je delal gosp. dr. P .. Ta gospod ima zares prirojeno komiko in ,,krueiturken" smel bi igrati na vsakem velikem gledišču. Tudi gg. S. P. M. so kot Anže, Miha in Vrh dobro pritegnili. Gospodičina H. iz Ptuja, že od lanske velike besede znana umetnica na glaso« viru, in gospodje pevci so se pri besedi dobro odrezali. 112 Čitavnica je bila natlačena v pravem pomenu, toliko je bilo občništva. v "v- Iz Jelšan v Cičih 28. marca. Citateljem „Novic" je znano , da smo se tudi mi velike besede v bistriški čitavnici 19. sveč. udeležili, in to ne le kot gledavci, temuč tudi kot pevci. Srce nam je radosti kipelo o tem, kar smo slišali in vidili. Pa ta veselica nam tudi ni bila brez koristi; vsi smo enoglasno pritrdili, da je istina, kar je gosp. dopisnik z Novega grada v ^Novicah" 1. sušca o veliki besedi bistriške čitavnice pisal in sklenili smo, za naprej še bolj pridno slovenskih pesem se učiti y ker se nam lepše zdijo, kakor naša stara: ana-nina-nana; saj tudi pregovor pravi: ,,vsaka pesem je le en čas lepa." Res, da Slovenci nismo, pa slovensko beremo in govorimo, če tudi hrvaško dobro umemo; iz naše fare gre vsako zimo do 600 možakov na Hrvaško doge tesat, ne pa brusov prodajat, kakor g. dopisnik pravi. Ce nam tudi Ciči pravijo, smo vendar slovansk narod in Slovencev bližnji sosedje, zatoraj se smemo tudi od njih marsikaj učiti. Tudi v šoli se naši otroci slovenski učijo; to je prav primerno, ker ljudstvo po vseh 13 vaseh naše fare slovenski jezik razume, govori ga pa v 7 vasčh. Zatoraj ima prav g. dopisnik, ki nas spodbada k napredovanju v petji slovenskih pesem z besedami: „Fantje rojaci! le naprej" itd. Pa ni nas z radostjo samo to napolnilo, da smo bili pri veliki besedi bistriški in da smo peli in zato še celo v „Novicah" pohvaljeni bili, temuč tudi naši stariši so bili tega veseli in so si v veliko Čast šteli, kajti poprej se jim je to neverjetno zdelo. Kdor je le brati znal, je iskal „Novic" od 1. sušca, da je bral našo pohvalo. — V 12. listu ,,Novic" smo pa zopet brali dopis gosp. dopisnika iz Novega grada, v kterem med drugim zopet nas jelšanske pevce hvali z besedami: ,,Dragi mi jel-Šanski pevaci! Jako me veseli vaše postopanje", tej hvali pa dostavlja: ,,Le eno vas lepo prosim: držite, kar je domačega in ne sramujte se tega , pa varite se vsega ptujega , kar bi utegnilo vašo narodnost podko-pati." Belimo si glave , pa zastonj; pretrd nam je ta lešnik, ne zgrizemo ga, da bi znali, kaj je to ,;le naprej" , pa držite, kar je domačega, al varite se, kar je ptujega." Nekteri mislijo, da dopisnik svetuje, da se ne smemo slovenskih pesem učiti, da narodnosti ne podkopamo; drugi pa trdijo, da to ne more biti, zato ker v prvem dopisu pravi: „Fantje, le naprej" itd. in tudi v zadnjem: „Jako me veseli vaše postopanje." Spet drugi pravijo, da zadnji dopis je pisal kdo drug. Tako se pričkamo, pa prave le ne vemo. Presneta kapa! ta nam jo je pa zabelil. Pomagajte nam, drage „Novice" *) iz te zadrege; podučite nas, kako naj napredujemo pa vendar pri starem kopitu ostanemo; povejte nam, ali bi res narodnost podkopali, ako bi namesti divjega „nina - nana" slovenske in hrvaške pesmi peli, in ali je treba vedno starih šeg se držati, ako so še tako nespametne itd.? Mi smo nekdaj le opanke nosili, kar je za poleti dobro obutalo; pa sčasoma smo se prepričali, da za zimo in blato so škornje bolji in zdaj večidel škornje ali pa čižme nosimo: ali je to pregreha zoper narodnost? Naše ženske so nekdaj brez pred-prtov bile in popke kazale; zdaj pa predprte nosijo: ali je to zoper narodnost? Naša misel je, da to, kar je *) „Novice" so dopis iz Novega grada tako razumele, da o napredovanji tudi ne zabimo častitljivega starega pevskega blaga, ker to ni narodu nikdar v sramoto; nevarna mu je letuj-sčina, ktera narodnost slovansko spodkopuje. Da med slovenskimi in hrvaškimi pesmami ne dela celo nobenega razločka, to smete na besedo verjeti gosp. dopisniku, ki je Vas slovanski brat in Vam srčen prijatel. „ Varujte se ptujega" — to je po naših mislih le splošna opazka. In tako le veselo — naprej! Vred. lepo, dobro in koristno, smemo posnemati tudi od ptujih narodov, in po besedah gosp. dopisnika rečemo: Slovenci, držite, kar je domačega do bre ga in varujte se vsega ptujega slabega! Ciški pevci. v Iz Črnega vrha pri Idrii 28. sušca. A. P. — Naj drage „Novice" se tudi jez oglasim z naših hribov^ ker vem, da rade spremljete od vseh krajev glase žalostne in vesele. Letos je malo veselega slišati. Naša letina je bila prav slaba. Krompir, kakor se je predlani dobro ponesel, se je lani slabo; drugi pridelki pa še slabeje, posebno pa krma. Zdaj nas pa še tako huda zima tare, da je joj ! Od pepelnične srede sneži vedno skor vsaki dan, in hud mraz je. Toliko je snega, da je groza. 14. dan t. m. so nekod drva vozili; pri kupu> kjer so nakladali, se vdre sneg na fanta in ga popolnoma zasuje; čeravno je bil poldrugi seženj globoko pod snegom , so ga vendar še živega izkopali, pa poškodovan je sila, da bo teško še kdaj popolnoma zdrav. Stari ljudje ne pomnijo tolikega snega o tem času, in vendar ga vedno še vsaki dan doklada. Pomanjkanje je silno za ljudi in za živino; skoraj, da ni bolje, kakor v ložkem in postojnskem okraji. Ko bi bila še veča sila, si ne moremo drug drugemu pomagati zavoljo debelega snega; čuda le, da še ,,Novice" do nas pridejo. Pa one že predero debeli sneg, ker vedo, da jih s srčnim veseljem beremo, čeravno smo od njih oddaljeni hribovci. Skor da zavidamo naše sobrate v Vipavi in v Ajdovščini in vseh druzih čitavnicah, kjer se razveseljujejo z mnogimi rečmi. Tudi mi bi bili radi v njih družbi; al v letošnji zimi nam ni mogoče nikamor, posebno na vipavski kraj ne. Bog daj, da bi tudi v naši prijetni Idrii se rodila nam kmali čitavnica, da bi nam bilo mogoče okusiti srčno veselje, ktero v druzih okrajinah že davno vživajo v našem milem maternem jeziku. Drugi pot več, ako Vam je drago. *) Iz Planine 3. aprila. Ne samo domači rodoljubi^ tudi lepo število postonjske gospode je prišlo darke svojim nesrečnim sobratom studenske fare vložit preteklo nedeljo. Radovedno je vse čakalo viditi igri „Zajček" in „Filozofa, ki ste bili v čitavnici ljubljanski s toliko pohvalo sprejeti. Komaj se je igra dobro pričela, že smo vidili, da nas hočejo danes naši dile-tanti sosebno razveseliti. Le en glas je bil, da so vse osebe, ki so se iger udeležile, skozi in skozi izvrstno igrale. Prijazni nam gosp. Komovec, ki smo ga danes prvikrat vidili kot „dr. Ferkota", naj ostane zvest našemu gledišču; mojsterska njegova igra nam je porok? da ga moremo šteti med prvake naših diletantov. Iva-nico Milavčevo smo danes v veči nalogi vidili. Nismo si zastonj tega želeli; vidili smo, da prosta deklica gorko čuti kar govori; drugi pot še le je stopila na oder, pa že se je obnašala, kakor bi bila pri domačih opravilih. Gospodičina Malica Zupančičeva je res biser našega gledišča; vseh oči so bile zopet danes v njo zamaknjene. Tonica Gašpari-tova je tudi danes svojo nalogo kot izurjena igravka prav dobro dovršila. Nji pa gre še posebna hvala, da se neutrudljivo vseh iger udeležuje. Naš šaljivec je bil zopet danes komičen od nog do glave; veselja nam je že toliko napravil, da si ne moremo igre misliti brez njega. Tudi gospod France Eudež je kot „sluga Tomaž" s svojim komičnim obnašanjem obilo smeha napravil. Prisrčna hvala tedaj vam v imenu siromakov , kterim ste izdatni dohodek pridobili (60 gold.) S zlatimi črkami zapišemo radostni dan v zgodovinsko knjigo čitavnice naše, za ktero marljivi odbor tako lepo skrbi. Iz Ljubljane. — V seji mestnega odbora 1« aprila je odbornik žl. Kaltenegger predlagal, naj se vr- *) Dobro doslo ! Vr: