Št. 52(1742) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 30. decembra 1982 Cena: 12 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
jPepca Kardelj | | med šolarji j |na Bizeljskem |
*Solsko knjižnico je * ★obogatila z več izvodi $ ★Kardeljevih del za { j ★__ mladino______________*
’ L Srečanje učencev COS Edvard * ! 3Kardelj na Bizeljskem je bilo * }iariie ter za udeležence krajevne J »skupnosti m občine nadvse pri- * ♦Jetno doživetje. Življenjsko * ★spremljevalko misleca in revolu- J »cionarja Edvarda Kardelja, ki je *
Znanje tudi uporabiti
.Ugotovitve
medobčinskega
okolica
sveta ZK Ljubljana-
★£*VH IN SOL ZA DOBRO- * JPOSLICO - Pepca Kardelj 5 ye minuli četrtek obiskala * »celodnevno osnovno šolo J »Ldvard Kardelj na Bizelj- * vkem. Pripravili so ji pri- * Srčr~	—	- -
Z idejnopolitičnim usposabljanjem na območju medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica ne moremo biti zadovoljni. To so ugotovili na seji tega organa, ki je bila 24. decembra v Ljubljani.
Vpis v razne oblike idejnopolitičnega izobraževanja je bil slab in nenačrten, osip slušateljev pa izredno velik, saj je znašal kar tretjino vpisanih. Večina slušateljev pridobljenega znanja ne zna uporabiti za razreševanje problemov, na katere nalete v vsakdanjem življenju.
Več razpravljalcev iz občin je poudarjalo, da je treba programe izobraževanja komunistov sproti posodabljati in prilagajati novim razmeram in potrebam.
Direktor politične šole CK ZK Slovenije Roman Ogrin se s takimi
Kako do denarja za bolnišnico?
Splošni bolnici Novo mesto manjka letos najmanj 16 milijonov za poslovanje
Delegati medobčinske zdravstvene skupnosti za Dolenjsko so na petkovi skupščini namenili največ pozornosti problemu poslovanja v zdravstvenih delovnih organizacijah
snreiem	(Foto- Jožica	*	zdravstvenih delovnih organizacija!)
*Tennp i jem	r oto.	*	medobčinskega pomena, predvsem v
★ "P yJ	i	Splošni bolnišnici Novo mesto, ki bi
Fkvrtti •	...	..	ii mnraln	nfit	občinskih	zdrav-
★j °Je_ideje vgradil v temelje naše J ★oanašnje družbene ureditve, so * JP°vabili medse že ob poimeno- * »vanju šole pred štirimi leti. Za- * ★držala jo je bolezen, zdaj pa je »Pepca Kardelj izpolnila svojo lobljubo. Učencem je prinesla v ★ddr nekaj izvodov ..Potovanja jskezi čas." Učenci in varovanci »otroškega vrtca so svoji gostji v »telovadnici pripravili prikupen ★nastop in ji predstavili bogato »interesno dejavnost na soli. »Končno so ji lahko osebno izrojeni tapiseiijo „Kmečki punt". »Kot darilo so ji namenili na ♦slovesnosti 10. novembra 1978, »° si je šola nadela Kardeljevo
Jntie.	J
*
S ★ * ★ ★ * ★ * ★ ★ ♦ ★ ★ ★ ★ * * * ★ ★ * ★ ★ * ★ * ■k
i i ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ * ♦ * ★ lir
i
★ Nekdanji učenec bizeljske J°snovne šole dr. Adolf Bibič, »‘daj profesor na ljubljanski uni-
* erzi, ki je tovarišico Kardeljevo ».Premljal na tem obisku, je njej »[d šoli poklonil knjižico .,Moč VJddskjh množic.” V nagovoru je ^Povedal, da je že kot dijak in *,ddent rad prebiral Kardeljeva Jd®la. V Kardelju je videl človc-J***' ki vidi dlje kot do jutri in do ♦^jutrišnjem, in je danes pono-★rn-. da nosi tudi univerža njego-».° ime. Tovarišici Kardeljevi je Jnifkel dobrodošlico še predsed-★JJJk brežiške občinske skupščine ★JJuiko Kambič in ji izročil zlato ♦Plaketo občine Brežice.
*****
ji moralo vseh pet občinskih zdravstvenih skupnosti zagotoviti letos dodatno še najmanj 16 milijonov. Niti s tem problem pokrivanja stroškov v bolnišnici ne bi bil rešen v celoti, saj bi ostal problem likvidnosti, je pa to najmanjša vsota, ki jo bolnišnica potrebuje za izhod iz velikih težav. Kako zagotoviti dodatna sredstva, bo še velik problem, saj sta le novomeška in črnomaljska zdravstvena skupnost zagotovili, da bi jih lahko nekako zbrali v okviru letnega načrta, krška, trebanjska in metliška skupnost pa teh dodatnih sredstev nimajo. Za rešitev problema bo nujna širša družbena akcija, saj zdravstva ne gre pustiti na cedilu, v prihodnjem letu pa se resno obeta poostreno koriščenje pravic iz zdravstvenega varstva.
Z. L. D.
mnenji ni v celoti strinjal. Menil je, da so programi izobraževanja prilagojeni potrebam in da sojih tisti, ki jih kritizirajo, preveč površno pregledali. Poudaril je tudi, da je v vrstah ZK čutiti veliko duševno lenobo.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da je bilo izobraževanje komunistov v Kočevju še pred nekaj leti na zelo visoki ravni in za vzor vsej regiji, medtem ko so bili v letu 1982 prav v tej občini doseženi najslabši rezultati v regiji. Prav nasprotno je v ribniški občini, kjer pred nekaj leti izobraževanja skoraj ni bilo, v letu 1982 pa so dosegli nadpovprečne rezultate.
J. PRIMC
ČEMU NAJ SLUŽITA RUDNIŠKO ZEMLJIŠČE IN JEZERO?
Odkar so v kočevskem rudniku prenehali kopati premog, je bilo že mnogo razprav, kako čimbolj smotrno izkoristiti zemljišče pa tudi t. i. rudniško jezero, katerega nivo vode je čedalje višji. Vsi dosedanji predlogi še niso dovolj proučeni. Območna vodna skupnost je že naročila študijo, ki naj bi predvidoma v naslednjih treh mesecih podrobneje nakazala možnosti, kako urediti odtok vode iz jezera. Na rudniških zemljiščih želijo trije posamezniki začeti z vzrejo ovac in konjerejo, vendar njihovemu predlogu nasprotuje krajevna skupnost Rudnik Sal-ka vas. Dokončno se bo moral o tem izreči izvršni svet kočevske občinske skupščine.
vd
PO 20 LETIH SPET SPREVOD - Medtem ko se odrasli bolj s skrbjo kot ne ozirajo v dneve, ki prihajajo z novim letom, pa so zadnji dnevi starega leta najmlajšim obsijani s samo radostjo in izpolnjenimi pričakovanji. Vsepovsod potuje dobri dedek Mraz, belobradi prijatelj otrok, in vsepovsod ga pričakajo od vznemirjenja in čudenja široko razprte otroške oči. Dolenjska metropola je po dveh desetletjih zmogla toliko prirediteljskih moči in sredstev i menda jih ni bilo potrebnih veliko, ker so se prireditelji marsičesa lotili zastonj), da je pripravila praznične večere s sprevodom dedka Mraza. Od ponedeljka naprej se je po novomeških ulicah vil sprevod, v katerem je sodelovalo več kot 200 otrok, napravljenih v snežinke in živali, kočijo dedka Mraza pa so spremljali tudi trije okrašeni vozovi, Snežna kraljica ipd. V programu pred rotovžem so vsak večer nastopili še otroci osnovnih šol Grm in „Katja Rupena“ ter mladi plesalci Plesnega kluba. (Foto: J. Pavlin)
Bo res več ljudi brez dela?
Čeprav brezposelnost na Dolenjskem še ni kričeča, so člani medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko sprejeli več izhodišč za akcijo, ki naj bi omilila morebitne težave
Možnosti zaposlovanja v luči 622 brezposelnih, kolikor so jih konec novembra beležili v štirih dolenjskih občinah, pa vloga
sindikata na tem občutljivem področju — okoli tega se je pred tednom dni v Novem mestu sukala razprava na medobčinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije za Dolenjsko.
Brazposelnost na Dolenjskem resda še ni pereča v tolikšni meri, da bi
Delež najmlajših aktivistov
osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah posvetovanje pionirjev Dolenjskih in belokranjskih osnovnih šol — Še bodo zapisovali in spoznavali zgodovino NOB
40-letnici I. kongresa L ?J’ štirideseti obletnici de-vanja pionirske organizacije . Dolenjskem in Beli krajini 40-letnici ZPMJ je bilo v °knjskih Toplicah posvetova-Je o prenašanju in ohranjeva-borbenih tradicij delovanja P*°nirsko organizacije med /j*rJKlnoosvobodilno vojno, ki g8.je pripravil Pionirski odred I. IjUiade vojske državne varnosti t(?jenjske Toplice pod pokrovi-H?jstvom Pionirskega lista in ►^občinskega sveta SZDL °lenjske.
^svetovanja so se udeležili pio-ju® in njihovi mentorji iz vseh ^*0vnih šol Dolenjske in Bele kraji-' Sklenili so, da bodo še naprej jjT^navali, raziskovali in zapisovali j*°dovino NOB. V vsakem večjem y aJU na Dolenjskem naj bi ustanovi-pPionirski odred, ki bi imel več U^ebnih nalog, kot so čiščenje spo-«MUkov, pomoč ostarelim in 'dtovanje družin medvojnih pio-» 5*v. Na posvetu so pionirji pri-tudi dosedanje skupno delo k izgradnji Doma pionirjev pod
partizanskim Rogom. Dogovorili so se, da bo proslava 40-tetnice pionirskih odredov na Mirni maja 1983; na njej bo tudi posvetovanje vseh nosilcev in zbora v Dolenjskih Toplicah.
Na proslavi, ki so jo skupaj pripravili belokranjski in topliški pionirji, je zbranim spregovoril predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Mirko Jelenič.
J. P.
• Na delo čaka veliko prodajalcev, gimnazijskih maturantov, različnih tehnikov in drugih. Posebno nevšečno je to, da je med iskalci dela veliko mladih, precej pa takih, ki iščejo prvo zaposlitev. Med brezposelnimi je malo zdomcev, zato pa toliko več tistih, ki so že bili v delovnem razmerju, pa so ga prekinili po lastni volji ali krivdi. Stvarnejšo podobo o brezposelnosti na Dolenjskem daje podatek, da je med 622 brez dela skoraj tri četrtine t.i. težje zaposljivih ljudi, npr. Romov, invalidov, alkoholikov idr.
kazalo biti plat zvona, nikakor pa je ne gre zapostavljati, saj zagatne gospodarske razmere tudi pri zapo-
gi
ZAHVALNA LISTINA TOPLIŠK1M PIONIRJEM — Na proslavi in posvetovanju dolenjskih in belokranjskih pionirjev v Dolenjskih Toplicah je predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Franc Šali izročil pionirskemu odredu I. brigade VDV posebno zahvalno listino za delo sekcije „Mali partizan", ki so jo v Dolenjskih Toplicah ustanovili že leta 1979 in je živa vez med sedanjimi in medvojnimi pionirji. (Foto: J. Pavlin)
slovanju ne obetajo rožnatih časov. Nekatere naložbe so namreč zmanjšane ali celo ustavljene, možnosti za nove je vse manj - to pa se bo hočeš nočeš poznalo tudi pri zaposlovanju. Že zdaj si po tovarnah belijo glave, kako ob pomanjkanju dela, materiala itd. zaposliti že zapo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nagradna anketa
Za praznične dni zanimivo branje, nagradna križanka in nagradna anketa t
Za praznične dni smo vam pripravili poleg običajnega vsakotedenskega branja se praznično Prilogo, veliko nagradno križanko in nagradno anketo tako, da vam ne bo treba preždeti praznikov zgolj pri polni mizi in prižganem televizorju. Pozabavajte se s križanko, izpolnite anketo in vse skupaj pošljite na naslov uredništva, kjer bo žreb odločil, komu bo pripadla katera od lepih denarnih, knjižnih in drugih nagrad, seveda za križanko in za izpolnjeno anketo posebej. Vaša zabava bo tako koristna pomoč pri naših naporih, da bi, upoštevajoč vaše želje, pripravljali boljši in vam bližji Dolenjski list. Torej le pogumno pisalo v roke!
V Prilogi pa boste našli nekaj zanimivega branja. Med drugim boste lahko zvedeli, ali so dolenjski družbenopolitični delavci stari ali mladi, oziroma če imajo mladi dovolj možnosti pokazati svoje sposobnosti in tako neposredno vplivati' na naš vsakdanjik. Zanimiv je tudi sestavek, ki ga povzemamo po Vjesniku in govori o tem, kaj mislijo Hrvatje o slovenskem razvoju in o vlogi Slovenije v skupnih jugoslovanskih prizadevanjih za premagovanje težavnega položaja. Dvome o tem, ali so kongresi prava in potrebna delovna srečanja ali zgolj formalne manifestacije, brez katerih bi življenje prav tako teklo naprej, prihranjen pa bi bil prenekateri dinar, vam bo razpršil daljši sestavek na to temo.
Kasna napoved jutrišnjega dne
Gospodarstvo še ne ve, s čim naj računa v letu odlo-_____________čitve_____________
Jugoslovanski gospodarstveniki so šele sredi decembra dobili zagotovilo,' da bodo do konca leta vendarle znani pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu; ki naj bi bilo za našo ekonomijo nekakšno leto odločitve. Zamuda veliko pove o naši zmožnosti za odločanje in seveda tudi o kakovosti odločanja. Ko so bile (v torek) pisane te vrstice, je namreč še vse viselo v zraku, jasno je bilo le, da bo prihodnje-leto predvsem zaradi velikanskih dolgov veliko težje kot letošnje, da moramo povečati izvoz na konvertibilno območje in se opreti na lastne sile. Zelo znani stavki, mar ne?
Žal si gospodarstvo s tako splošnimi dejstvi in željami ne more veliko pomagati. Če se spomnimo poleg tega vseh tistih potez, ki so jih letos v gospodarski politiki vlekle administracije, dobimo kaj nenavadno podobo o tem, kako je bilo naše gospodarstvo nenehno tako ali drugače sukano in prevračano. Danes se nikoli ni natančno vedelo, kaj bo jutri, cene so bile zamrznjene, odmrznjene pa spet zamrznji ne, kompenzacije so bile in spet . e, deviz je bilo enkrat toliko, drugič toliko, tretjič nič — delili so jih tako in drugače. Ves čas pa je najširša javnost od gospodarstva zahtevala, naj čimveč proizvaja, naj bo čimbolj učinkovito in produktivno in naj na svetovnem tržišču kot nekakšen David užene in užuga mednarodne Golijate. Kot da bi svetovno gospodarstvo trepetalo pred potezami peresa naših zveznih uradnikov.
Tipičen primer takšnega poenostavljenega razmišljanja je poznojesenska odločitev, po kateri naj bi v zadnjih dveh mesecih tega leta izvozili še za dodatno milijardo dolarjev blaga in izdelkov. Seveda so bili takoj narejeni novi izračuni in bilance, izvoz pa je ostal na mestu ali pa se je celo malo zmanjšal. V gospodarstvu in gospodarjenju se da malo stvari narediti čez noč, predvsem ne v trgovini s svetom.
In tako je treba zdaj, tako rekoč na samo Silvestrovo, sprejeti nov zvezni proračun, resolucijo in sveženj kar 173 ukrepov. Ko je že en sam samcat devizni zakon več kot preveč za dolgotrajne in nadvse burne razprave.
Na koncu bo vsega krivo gospodarstvo, ki ga zdaj nihče ne vpraša, ali ima repromaterial ali ne, mora pa izvažati za vsako ceno tisto gosjv darstvo, ki mu ne dovolijo --Vo, tržnih zakonitosti, da o -aVo, trgu niti ne govorimo, gospoc. vs* ki je večinoma slabo prilagodil. x nizke storilnosti in nekonkurenčno. Gospodarstvo se tega zaveda, začenja spoznavati samega sebe, v njegovih načrtih je vse več trpke resničnosti, saj mu z ukrepi in zakoni hočejo nadomestiti tudi tiste samoupravne povezave, ki so uspešne in izraz hotenja in interesa neposrednih delavcev.
Minuto pred polnočjo torej čakamo sveženj ukrepov, ki bodo uravnavali naše bitje in žitje v letu 1983.
M. BAUER
SKUPNA ANALIZA VAJE „POSAVJE 82”
V ponedeljek so v Krškem predstavniki pokrajinskega odbora za Posavje skupaj s predstavniki štabov civilne zaščite Slovenije in Hrvaške, obeh republiških konferenc SZDL ter vodstvi vaje NNNP „Posavje 82“ dopolnili že izdelane analize v posameznih okoljih. Ugotovili so, da je kljub manjšim pomanjkljivostim sama vaja pokazala visoko stopnjo zavesti ljudi in precejšnjo usposobljenost. To pa pomeni, da bi lahko učinkovito ukrepali tudi ob morebitni nezgodi v krški jedrski elektrarni. Za uspešno sodelovanje v vaji so podelili preko 100 priznanj.
rjR ft iTBTTa
Do konca tedna bo suho vreme, v Primorju bo pretež-no jasno, v notranjosti pa se bo po nižinah pojavljala megla ali nizka oblačnost.
Ljubljansko
pismo
Bo res ,eč- Rudnik, ki ne pozna izgube
(Nadaljevanje s 1. strani)	*	fl	w
Podcenjevanje premoga se zdaj maščuje
Kako do energije?
Izkop premoga v Sloveniji je nekaj večji od načrtovanega. Za to gre zasluga le požrtvovalnosti rudarjev, ki so delali ob sobotah in se jim tudi nedelj in praznikov ni zdelo škoda.
Za malenkost pod načrti je pridobljena električna energija, vključno z dobavo iz drugih republik in izmenjavo z Italijo ter Avstrijo. Lendavska rafinerija zaradi znanih zadreg z dobavo nafte obratuje le z dvotretjinsko močjo. Doslej niso načrpali niti polovice načrtovane količine nafte in naftovod, ki bi moral biti izkoriščen 100-odstotno, doseže le 4-odstotno (!>zmoglji-vost, posledica tega pa je po! milijarde dinarjev izgube.
Tak je torej kratek opis razmer v slovenski energetiki. Dodajmo še, da ta dejavnost ne more izvažati, tare pa jo precejšnja odvisnost od uvoza opreme in rezervnih delov. Posredno imajo težave še z domačimi dobavitelji, ki so tudi vezani na uvoz, zato prihaja celo do zahtev po devizni udeležbi premogovnikov? !
V svetu so spoznali, da človeštvo lahko iz energetske krize v prihodnjih dvajsetih letih rešuje samo premog. Nam, kot vse kaže, tudi premog ne more veliko pomagati. Čeprav je premoga za več kot tri četrtine našega celotnega energetskega bogastva in se lahko pohvalimo z znatnimi zalogami - več kot dvajsetimi milijardami ton ga moramo celo uvažati. V času energetske blaginje na račun nafte se nam ni zdelo vredno misliti na premog in na naložbe v premogovnike. Cena nafte je v zadnjih desetih letih silno poskočila, vendar nas tudi to ni zbudilo iz dremeža. Razmišljanje, v čigavi pristojnosti je sprejemanje ukrepov, je imelo prednost pred tuhtanjem, kako bi zamenjali drago nafto z domačim premogom in oživili rudnike. Analize zveznega komiteja za energetiko in industrijo kažejo, da samo zato, ker nismo pravočasno ukrepali ob podražitvah nafte, plačujemo zdaj za uvoz nafte ISO milijard dinarjev več kot bi bilo treba. Ugibarye, kaj bi bik), če bi ta denar pravočasno vložili v rudnike, je odveč, ni pa odveč opozoriti na dejstvo, da je naftna industrija razvila zmogljivosti, ki |o dvakrat večje od naših po-
\ 2 "'s je primanjkovalo od 1,5 ' ^'ujjona ton premoga. Ru-
.je smo zato prosili, naj „nap-no vse sile“, porabnike, ki so se lotili preurejanja kotlovnic, da bi se lahko greli z domačim premogom, pa opozorili na nove težave, kijih čakajo - tokrat zaradi pomanjkanja premoga. Kratek konec bo potegnila predvsem široka poraba - zanjo bo zmanjkalo okrog milijon ton „čmega zlata." Rudarji v času, ko je zima tu, sicer obljubljajo, da bodo izpolnili obveznosti in zagotovili za široko porabo načrtovanih 6 milijonov ton, toda tudi če bodo obljube izpolnili, premoga ne bo dovolj.
Zakaj zaostaja proizvodnja v naših premogovnikih? Zato, ker v rudnike in njihovo razširitev v minulih letih kratko malo nismo nič investirali. Tako bodo v sedanjem srednjeročnem obdobju razvoja, ki naj bi minilo v znamenju prehajanja oskrbovanja z energijo z nafte na premog, smo v bosanskohercegovskcm bazenu zaprli osem rudnikov. Nadomestiti jih nimamo s čim (odpiranje novega rudnika traja najmanj pet let). V srednjeročnem načrtu je bilo sicer zapisano, naj bi vsako leto povečali izkop premoga za 11 %, s tem pa ni bilo nič, ker tudi naložbe v rudnike ne potekajo tako. kot bi morale. Do konca sedanjega srednjeročnega obdobja razvoja bi morali vlagati v premogovnike 14 milijard dinarjev letno, vendar smo vložili le 4,9 milijarde dinarjev, letos pa približno prav
toliko. VINKO BLATNIK
slene, ponekod bi seveda potrebovali tudi svežih moči, a teh v omenjenem številu brezposelnih v glavnem ni.
Večje brezposelnosti si kajpak ne želi nihče, a tudi s to nebodijetreba kaže računati in iskati načine, kako omiliti težave pri zaposlovanju. Zato so člani medobčinskega sveta sprejeli več izhodišč za akcijo sindikata na tem področju. Družno z drugimi naprednimi silami bodo morali sindikalni delavci delovati na naslednjih toriščih:
Korenito je treoa zmanjšati pogodbeno in nadurno delo (kričeč je podatek, da je bilo v letošnjem prvem polletju na Dolenjskem opravljenih blizu 800 tisoč nadur, se pravi toliko, da bi lahko na novo zaposlili okoli 600 delavcev); upokojiti bi se morali vsi, ki za to izpolnjujejo pogoje, pa tudi zaposlovanje upokojencev je treba zmanjšati; kjer se le da, velja odpirati nova delovna mesta, velike možnosti za to so še v kmetijstvu in drobnem gospodarstvu (kazalo bi iti v akcijo, da bi se tisti zaposleni, ki imajo popoldansko obrt, prelevili v samostojne obrtnike, tako sprostili delovna mesta in še sami zaposlili druge), ne nazadnje bo veliko možnosti za zaposlitev, ako bo uspešno stekla sanacija IM V; v kali je treba zatirati poskuse zaposlovanja po sorodstvenih in drugih zvezah; še več načrtnosti in smotrnosti kaže doseči pri štipendiranju, saj ni prav, da upada število kadrovskih štipendij, ponekod pa kadrov, ki so jih štipendirali, nočgo vzeti niti na priprav-ifištvo; občuten je tudi razkorak med kadrovskimi potrebami združenega dela ih tistimi kadri, ki prihajajo iz šol, kratkoročno načrtovanje na tem področju ne vodi nikamor, zato bo treba v bodoče dolgoročneje izkazovati potrebe po kadrih in temu prilagoditi mrežo usmerjenega izobraževanja.
Člani medobčinskega sveta so zadnji četrtek razrešili tudi nekaj kadrovskih zadev, še prej pa so sprejeli smernice, kako naj bo pripravljeno gradivo za bližnje zaključke račune, oz. kako naj teče razprava o njih, pri čemer še zdaleč ni najmanj važno to, da bodo delavci ob (ne)uspehih gospodarjenja ocenili tudi delo vodilnih delavcev in po potrebi sprejeli program ukrepov za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu in poslovanju z družbenimi sredstvi.
D. RUSTJA
FOLKLORISTI
UPOKOJENCEM
V nedeljo popoldne je folklorna skupina KUD Anton Umek Okiški iz Boštanja brezplačno zaplesala v sevniškem domu upokojencev. Varovancem doma so tako po svoje zaželeli srečno Novo leto. Preneka-teri je ob poslušanju pesmi in naših narodnih plesih obudil spomine na mlada leta in tako vsaj za trenutek odložil skrbi in težave. Vodstvo doma se zahvaljuje boštanjskemu društvu, še posebej njegovemu predsedniku Petru Simončiču, za to humano gesto.
Kako posluje Senovo — Naložba mu bo podaljšala življenje do leta 1995
Senovski rudarji bodo do konca leta presegli načrtovano količino 120.150 ton za približno 2 odst. 2e v letošnjem tričetrtletju so 5.118 ton premoga nakopali predvsem ob dela prostih dnevih. Prostovoljcev za delo ob sobotah in nedeljah je bilo vedno dovolj vsaj za eno izmeno.
Knapovska solidarnost ni nikoli odpovedala, niti zdaj, ko je treba ublažiti težak energetski položaj. Šestdeset odstotkov premoga namenjajo za energetiko, v glavnem za ljubljansko Toplarno, ostalo pa si s pogodbami zagotovijo Kurivopio-daja Ljubljana, Dom-smreka Maribor, kranjski Merkur. „Za Posavje
■ S srednjeročnim planom predvidene letne proizvodnje — okrog 120.000 ton premoga -ta 455-čIanski kolektiv rudnika ne bo smel bistveno povečati količine v letu 1983. Načrtujejo namreč, da bodo ob taki letni tonaži izčrpali zaloge v letu 1985, ko naj bi končali investicijska dela pri odpiranju novih zalog. Doslej raziskanih 671.500 ton čistih zalog bi podaljšalo življenje rudnika do približno leta 1995. Transport v jami že posodobljajo s trakovnim sistemom. Drugi del naložbe (gre za okrog 450 milijonov dinarjev) pa je v marsičem odvisen od sisa za elektrogospodarstvo in plansko poslovne skupnosti za premog Slovenije.
preko lastne maloprodaje in trgovinskih podjetij pokrivamo vse potrebe; letos je bilo to okrog 20.000 ton
ku in trgovskih podjetjih, so pokazali, da je bilo večje povpraševanje tudi umetno povzročeno, kajti veliko ljudi je bilo na več seznamih. Invalidi, socialno ogrožene družine in nekatere ustanove, kot na primer zadrvstveni domovi, so imeli prednost pri dobavah.
„Zakon o porabi tekočih goriv je prizadel nas in potrošnike, saj ima-
mo svoj vozni park, porabiti pa moramo 15 odst. manj goriva. Da bi čimveč prihranili, smo predelali tovornjake, tako da pripeljemo po dve toni premoga, kolikor je dovoljeno, kar dvema kupcema hkrati. Toda navkljub temu prihranku so težave vse večje," razlaga Zoran Soln, kije po nekaj letih poklicnega dela pri republiški konferenci SZDL, „pxe-sedlal" s politike na gospodarstvo.
Čeprav poslujejo z manjšimi motnjami, se senovski rudarji lahko pohvalijo, da so eden redkih rudnikov, ki nima izgube niti je ne pričakujejo ob koncu tega leta.
P. PERC
Čas terja drugačen način
Na seji občinske konference ZK Trebnje so ostro krizitirali njeno dosedanje delo — Delo najvišjega telesa ZK v občini je preveč forumsko - Komunisti so preslabo _________________________ informirani_____________________________
povabiti tudi ostale komuniste. Zlasti pa naj bi dosledneje obravnavali vse napake in tovariše, ki niso uresničili naiog, tudi poklicali na odgovor. Nerazumljivo je namreč, da se na konferenci leta in ieta zastavljajo enaka vprašanja, pravega odgovora nanje pa ni.
Najhujše obsdobe pa je vredno ravnanje osnovnih organizacij ZK v tistih delovnih okoljih, kjer se že leta in leta otepajo z izgubami Konkretni primeri za tako ravnanje niso daleč. Taki sta osnovni organizaciji ZK v IMV na Mirni in v Industriji gradbene keramike v Račjem selu.
Predsednik občinske konference ZK Janez Zajc je v odgovoru na razpravo, v kateri so člani kritizirali delo konference, navedel med drugim, da konferenca deluje po programu, ki so ga sprejeli na začetku
Zoran Šoln: ,,Plan smo presegli ob izvajanju naložbe v jami. Naši elektrikarji in strojniki so veliko sami naredili." premoga," pove predsednik kolektivnega poslovodnega organa Rudnika rjavega premoga Zoran Soln. Evidenčni seznami, narejeni v rudni-
NAD PET TISOČ DELOVNIH UR
Učenci višjih razredov celodnevne osnovne šole na Bizeljskem so v zadnjem letu zaslužili precej denarja za končne izlete po 8. razredu. Pomagali so delati v Slovinovih vinogradih, zasajali so drevesa za Gozdno gospodarstvo, delali so v šolski zadrugi in obirali jagode v zasebnih nasadih.
»Občinska konlerenca ZK Trebnje ne izvaja nalog, kakor jih je sprejela v svojem programu, ko pa deluje, je to delovanje medlo, zvodenelo in niti najmanj operativno. Samo sprejema poročila in jih posreduje naprej. Podobno deluje tudi komite, ki se je šele ob koitcu leta .spomnil1 in začel obravnavati nedelavne osnovne organizacije, namesto da bi to storil že med letom. Potemtakem ni čudno, da se celo na krajevnih konferencah SZDL obravnava slabokrvno delovanje osnovnih organizacij. Vse to pa meče slabo luč na celotno Zvezo komunistov, ki zaradi tega izgublja ugled," je dejal Dušan Mežnaršič na zadnji seji občinske konference ZK v Trebnjem.
Sekretar osnovne organizacije občinskih upravnih organov Dušan Mežnaršič je kritiziral tudi preveč forumsko delo komiteja občinske konference in kadrovsko politiko, ki se vse prepogosto poteka za »zaprtimi vrati", čeprav so na konferenci že spomladi letos kritično obravnavali takšno politiko. Precej kritičnih pripomb je bilo slišati tudi na račun informiranja, saj različne »zaupne informacije" prihajajo z najvišjih partijskih teles, ko se o določenih problemih razpišejo vsa javna občila. Med drugim je bilo na seji konference, katere glavna točka so bile metode delovanja zveze komunistov na občinski ravni, slišati tudi o tem, da so na Hrvaškem opazili pojave nacionalklerikalizma, a o tem komunisti niso dobili nobene informacije. Glede na razmere, v kakršnih živimo, je tudi nedopustno, da v občini še ni izdelana varnostno politična ocena. Zlasti pa komunisti s terena zamerijo občinski organizaciji ZK, da se premalo ukvarja z vprašanji ki občane tako ali drugače prizadevajo; na primer o VIO, o veliki zadolženosti občinske izobraževalne skupnosti itd.
Razprava o metodah dela je pokazala, da je bilo narejenih precej napak, prav tako pa tudi upravičenost take kritike. Zato se je prvič v zgodovini občinske konference ZK zgodilo, da poročilo ni bilo sprejeto in gre ponovno v razpravo.
Občinska konferenca ZK bi morala biti kot najvišje partijsko telo v občini bolj odprta do vprašanj in problemov iz vsakdanjega življenja, zato bi morali na seje konferenc
0 pomanjkljivostih
V delu občinske organizacije ZK v Brežicah sc problemske konference uspešno uveljavljajo. Po dvakratni obravnavi kmetijstva so prišli v ponedeljek, 27. decembra, na vrsto samoupravni družbenoekonomski odnosi stanovanjske skupnosti. Delovna skupina je o tem pripravila obširno in temeljito gradivo, za kar so ji na konferenci izrekli priznanje. Stanovanjska problematika v brežiški občini mora biti poslej deležna večje družbene pozornosti saj se samouprava prav na tem področju prepočasi uveljavlja. Na papirju je sicer 84 hišnih svetov, to pa je tudi vse. Ni ne zbora stanovalcev ne drugih oblik samoupravnih organov. V brežiški občini so tudi predolgo čakali z zvišanjem stanarin. Zdaj kaže, da jih bodo morali že prihodnje leto povečat^ za 100 odstotkov, kar bo zelo hudo-Delavci ne plačujejo soudeležbe za vzajemna in solidarnostna stanovanja, stanovanj mladih družin pa po preteku petletne^ roka nihče ne vrača. Družbena gradnja je še vedno zapostavljena in kar 55 odstotkov sredstev je namenjeno zasebni graditvi V prihodnje bodo morali graditi družbena stanovanja tudi v dru-
fih krajih, ne samo v Brežicah-otreba po tem se kaže zlasti v Dobovi, ki se razvija v industrijsko središče.	'
leta, ta program pa pomagajo sestavljati vsi člani konference. Opozoril je tudi na to, da je lahko kritizirati delo drugih, premalo pa je kritike in samokritike v samih osnovnih organizacijah.
Na konferenci so temeljiteje obravnavali tudi sklepe s prejšnje seje OK ZKS Trebnje in samoupravno organiziranost v tozdih, katerih matične delovne organizacije so iz-venobčine.	,	-
J. SIMČIČ
SEVNICA:
NOV KOMANDIR
Na seji vseh treh zborov občinsk! skupščine v Sevnici v ponedeljek s® razrešili sedanjega komandirja po^f je milice v tem mestu, Vikto*) Copija. S 1. januarjem bo nastop na tej dolžnosti novi komandir A®-ton Derstvenšek. Tovariš Dersff®®’ šek je pričel z delom v organih ** notranje zadeve leta 1971. Nemuo®' ma se je vključil v nadaljnje šolah) na tacenski kadetnici Končal joj®' odličnim uspehom. Zaradi vestne? in odgovornega odnosa do dela Zasavju je bil nato napoten na vi*), šolo za notranje zadeve v Ljubija®1' Po diplomi je prevzel delo in nalog® pomočnika komndirja PM v gorju, že naslednje leto pa je postal komandir postaje milice v Litiii.
Več želja, toda manj denarja
Zmanjšan srednjeročni razvojni plan tudi v PTT na Dolenjskem — Prednost v letu 1983 oprema za radiorelejno postajo na Gorjancih, novo pa: prispevek za nov telefon je
21.500 din!
24. decembra so na skupščini območne sis za PTT v Novem mestu obravnavali za marsikateri kraj in občana življenjsko važna vprašanja, a se delegatom uporabnikov ni zdelo vredno zagotoviti potrebne udeležbe. Šele na telefonske pozive so spravili skupaj potrebno število delegatov za sklepčnost.
Na tej skupščini so obravnavali spremembe samoupravnega sporazuma u temeljnih razvojnih načrtih .PTT v tem srednjeročnem obdobju, določili so razvojne smernice (z naložbami vred!) v prihodnjem letu in obravnavali razvojne usmeritve PTT za območje vse republike do leta 2000. Pri tem je šlo za vrsto pomembnih odločitev. Naj omenimo le nekatere, ki pa najbolj zadevajo krajane posameznih območij: koliko bo v prihodnjem letu in še v naslednjih in v katerih krajih novih telefonskih priključkov, koliko postavitev novih ah večjih telefonskih central in podobno. V bistvu so zajadi spremenjenih razmer precej črtali iz prvotnega plana, pri čemer so naložbe dica omrežij nju storitev.
Med prednostne naložbe v prihodnjem letu so v spremenjenem pianu ostale: zagotavljanje sredstev za opremo radiorelejne postaje na Trdinovem vrhu; vlaganja v povezave avtomatskih central; razširitev zgradbe PTT na Novem trgu v No-
vem mestu in nabava opreme; zagotavljanje sredstev za širitev vo-zliščnih telefonskih central v Krškem in Trebnjem, sovlaganja v magistralne zmogljivosti in vlaganja na nerazvita območja.
7. novimi zahtevami in pripombami so se oglasili iz Sevnice, Črnomlja. Podbočja, Mokronoga in Mirne peči, kjer bi v glavnem radi več telefonskih priključkov. Dogovorjeno je bilo. da številk v planu sicer ne bodo spreminjali, da pa povsod obstaja možnost za ugoditev želja krajanov, če se izkažejo 7. znatnim sovlaganjem in je za vsako posamično akcijo stvar dogovora med PTT in prizadeto krajevno skupnostjo.
la mrve in bodoče telefonske naročnike pa je vsekakor na tei
DOMAČE TRNJE
Paragrafi in stabilizacijski ukrepi so podobni pajkovi mreži veliki se lahko izmuznejo, majhni pa se ujamejo.
L
skupščini zelo pomembna sprejeta odločitev, da prispevek ne znaša več 9.000 dinarjev, ampak od novega leta dalje 21.500 din. Za tako povišanje so se odločili ne le zaradi pomanjkanja sredstev, ampak tudi zaradi uskladitve višine tovrstnega prispevka v Sloveniji. Po 21.500 dinarjev prispevka je novi telefonski naročnik že lani plačal na območju Ljubljane, Rrunja, Ma ribora in drugod, v Novem mestu, pa je bil znatno nižji Prav triko je bilo sklenjeno, da je potrebno prispevek plačati v.enkratnem znesku, razeh v izjemnih primerih v obročnem odplačevanju, če ga odobri izvršni odbor.
Skupščina je med drugim osvojila tudi predlog za spremembo delovnega časa na poštah celotnega območja. Vse pošte, razen uradov na Globokem, v Kapelah in Koprivnici bodo začele delati ob 8. uri zjutraj, omenjene tri pa ob sedmih zaradi krajevnih potreb. Povsod, kjer je na postnem uradu zaposlen en sam. bo delovni čas prekinjen med 9.30 in 10. uro, sicer pa so bili zoper novi delavnik tehtni pomisleki. Kako naj občan, ki začne delati ob isti uri, opravi svoje na pošti? Ne more drugače kot ob sobotah. Sklenjeno je bilo. da bo novi delavnik v veljavi od 1. junuarja 1983 dalje. 1. junija pa se bodo o tem vnovič odločale R. BAČKR
Raketni dežnik proti toči
V letu 1983 obrambni sistem na ožjem delu osrednje Slovenije — Zamuda pri delih na Lisci
Kako se je mogoče s sodobnim raketnim obrambnim sistemom ubraniti tako katastrofalnih ujm, kot je toča, smo že večkrat obširno pisali na straneh naše Priloge. 21. decembra je bil zanimiv posvet o teh vprašanjih v Sevnici.
Znano je, da postaja gora Lisca pomemben center naše protitočne obrambe. Nanjo naj bi prenesli sodobni meteorološki radar z Žikaric na Štajerskem, ki naj bi bil z računalniškimi terminali in sodobnimi UKV zvezami povezan z vsemi zainteresiranimi. V Sevnici so pri skupnih službah samoupravnih interesnih skupnosti že zaposlili tajnika za ta vprašanja, znanega raketnega amaterja in družbenega delavca Marjana Zidariča.
Na posvetu v Sevnici so sodelovali številni vidni strokovnjaki našega osrednjega meteorološkega zavoda in ta čas edino delujočega sistema v Sloveniji, iz Štajerske. Nerazumljivo je bilo, zakaj so izostali predstavniki republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Žal je od sprejema ustreznega zakona, ki jasno nalaga obveznosti vsem prizadetim, po Savi steklo že mnogo vode. Pri dose-
danjih pripravah so tudi v Sevnici že marsikaj zamudili. Vse preveč se je zatikalo že pri lokacijski dokumentaciji za center na Lisci. Sedaj so sprejeli pravcati vozni red, da bi nekako vsaj do maja (takvat pa lahko že pade tudi prva toča!) ustanovili interesno skupnost za obrambo pred točo v tako imenovani osrednji Sloveniji. Če bo šlo vse po sreči bo raketni dežnik po vsej verjetnosti v letu 1983 najprej pokril le širše celjsko območje? ! V prvi fazi, kjer tudi, kot že ome* njeno, dosti zamujamo, ne bosta zajeti niti Posavje niti Dolenjska. Da bi bilo vendarle drugače, j® odvisno od vseh. Ne bi bilo prav, če bi zato gledali postrani redke entuziaste pri iniciativnem odboru, ki ga vodi inž. Albin Ješelnik, direktor sevniškega Kmetijskega kombinata (Mercator). Štajerski kolegi so vedeli iz svojih izkušenj povedati, da takšna protitočna obramba zasebne kmete ne stane na leto več kot liter vina. Do tega vprašanja se nekateri še vedno obnašajo neodgovorno-Interventno sprejemamo ukrepe, denimo, o delovnem času, o toči pa jadikujemo večinoma šele po toči...!
A. ŽELEZNIK
r
KAKO PREPREČITI TOČO - ,Noben obrambni sistei« proti toči ni 100-odstotno zanesljiv, vendar je takse®. Kakršnega vpeljujemo pri nas, izredno učinkovit. Če pri W obrambi ne odpove noben člen," je na posvetu v SevH,c' dejal inž. Janez Kranjc.
PRAZNIK JLA — Ob dnevu JLA so vojaki ribniške vojašnice pripravili zanimiv in pester Kulturni program, s katerim so nastopili po vseh osnovnih šolah ribniške in kočevske občine, o vso d so poželi burno navdušenje šolarjev, (foto: F. Brus)
DEDEK MRAZ V NAMI — Trgovska hiša Nama je letos v Kočevju prvikrat organizirala uro pravljic z dedkom Mrazom, ki je privabila v restavracijo kočevske Name vse polno malčkov. Dedek Mraz jih je navdušil. V Nami so sklenili, da bodo ure pravljic tradicionalne. (Foto: F. Brus)
ORJAK IZ DŽUNGLE - Pri Novolesu v Straži imajo večkrat take lesne velikane kot je tale na sliki: V premeru ima 1.80 m, v Stražo pa je prišel iz džungle v afriški državici Gabon. Iz tega lesa delajo sedeže za gugalnike, ki jih izvažajo v Ameriko. (Foto: R. Bačer)
LIVARJI PRESEGLI PLAN
Beltova temeljna organizacija Livarna je že 22. decembra do-segla svoj letni plan, do konca jeta pa računajo, da bodo skupaj Izdelali 15.350 ton ulitkov; tako so za skoraj 7 odstotkov presegli lansko proizvodnjo in za 2,4 °dst. letni plan. Tako je letos v Primerjavi z lanskim letom celot-n' prihodek Livarne večji za 36 °dst., dohodek za 45 in osebni dohodki za 33 odstotkov, indeks Pokrivanja uvoza z izvozom pa Je okoli 150.
A •	»	v-	v
Sej m/s ca
BREŽICE - Rejci so prignali na .°B°tni sejem 206 prašičev, od tega ® 6 živali, starejših od treh mesecev, jskov so prodali 178 po 200 din dogram žive teže, starejših živali pa Po 110 din kilogram žive teže. NOVO MESTO - V ponedeljek j* Bilo na sejmišču kar živahno. ®Jci so ponujali v prodajo 345 dih in 18 starejših prašičkov, v Promet pa je šlo vsega skupaj 236 ras*dkov. Cene so ostale nespre-ku I'^rle °d zadnjega sejma, torej so . Pci iztržili za prašiče, stare 6 do J tednov, 3.400 do 4.400 din, edletn ko so šli prašiči, stari 3 do ^mesecev, po 4.500 do 5.400 di-. Jev- Kupci so bili zvečine iz u8'h občin.
IMV: za kanček svetlejši časi
Izguba se zlagoma zmanjšuje, celo bolj kot so predvidevali — Ciril Pevec postal, pomočnik predsednika začasnega poslovodnega organa na ravni delovne organizacije IMV
ZAPOLNJEN PROSTI ČAS - Do konca tedna bo v avli Doma učencev v Brežicah na ogled razstava ročnodelskega krožka stanovalcev internata. Dokler izdelkov niso pokazali javnosti, večina ljudi ni vedela zanje. Vzbudili so precej zanimanja in so jih nekaj tudi že prodali. (Foto: J. T.)
Član kolektivnega začasnega poslovodnega organa tovarne IMV Matija Škof je 22. decembra delegatom zbora združenega dela novomeške občinske skupščine predstavil ne le trenutno stanje, marveč tudi okvir že nekajkrat spremenjenega, vendar, kaže, dokončnega sanacijskega programa.
Medtem ko je po besedah Matije Škofa vrednostni obseg proizvodnje ob tričetrtletju potekal po planu in so se iznebili cele vrste hudih obveznosti do kupcev iz prejšnjih let, so zaustavili tudi naraščanje izgube. Še več: ob tričctrtletnem obračunu je bila ta celo za kanček manjša kot ob polletju. Še razveseljivejša je napoved za končni obračun leta 1982: izguba bo znatno manjša, kot so jo predvideli z letnim planom, in naj bi znašala 2 milijardi dinarjev.
Tudi sanacijski program je zdaj po nekajkratnih popravkih in spremembah zastavljen tako, da je bilo možno ob njem izdelati prve okvirne predračune. Zdaj je v proizvodnji avtomobilov sanacijski program zastavljen tako, da bi do leta 1986 izdelali po 42.000 „katrc“ na leto ter še 5.000 avtomobilov R-9 in R 18, po 3.000 gospodarskih vozil in leta 1985 in 1986 tudi že 14.000 novih vozil.
Leta 1987 računa Renault, z njim vred pa tudi IMV, ukiniti proizvodnjo R-4 in vpeljati proizvodnjo R X. Do leta 1989 pa naj bi izdelali v IMV že 80.000 takih vozil na leto,
od tega bo šla polovica Renaultu v izvoz.	f
Drugi program obsega velikoserij-sko proizvodnjo delov za avtomobile, med drugim nekatere ključne mehanske dele za avtoriiobile R-9 in R-X. Renault je pripravljen prispevati v obliki sovlaganja in kreditov. Okvirna pogodba naj ,bi bila podpisana v januarju 1983. Tretji program pa zajema proizvodnjo homogenetičnih zglobov, za kar tečejo pogovori o sodelovanju s slovenskimi železarnami. Potrebna je namreč znatna nova investicija, medtem ko ima IMV že vso uvoženo opremo doma.
Prikoličarska proizvodnja zahteva v sanaciji nujno novo tehnologijo ali pa umik iz konkurenčne borbe na svetovnem tigu. Realizacija načrta 30.000 prikolic letno zahteva nova vlaganja, in sicer 1,9 milijarde dinarjev v treh letih.
(Milan Alasevič)
Kmetijski
Zakaj pokopuje traktor? 5
Predzadnji letošnji dan je danes. Čas prijetnejših obračunov, p vencjar se vseen0 pomudimo pri letošnji traktorski bilanci nidi. Živim v opomin.
“ilanca je bila tudi letos nadvse tragična. Samo v prvih 11 V?esecih je (po podatkih Dela) traktor, ki se je v neodgovornih 0veških rokah prelevil iz hlapca v gospodaija, pogazil 46 °veških življenj. Perspektivne, s stroji opremljene kmetije so ,^ale brez gospodaijev, otroci brez staršev, žene brez mož. In Jdiko je bilo še poškodovanih, pohabljenih, (invalidsko nezava-v*nih), tega statistika ne pove niti ne more natančno P° ved ati, saj nekatere nesreče ostanejo tudi zamolčane.
vemo že dalj časa, ne da bi kaj korenitega ukrenili: davek ,a8li mehanizaciji kmetijstva je v Sloveniji mnogo bolj krvav kot ru8je. če upoštevamo število traktorjev, se zgodi pri nas tri- do , Rikrat več nesreč kot v zahodnoevropskih deželah, pa vsega ni A‘vo hribovito kmetijsko in gozdno zemljišče, ki je-v sosednji st striji ali Švici še izrazitejše. Krivo je podcenjevanje nevarno-v'f. ^izkušenost, neznanje, lahkomiselnost, včasih alkohol, I ‘kokrat pa varčevanje na nepravem mestu, ko je denar za vse, ia Varnostno kabino ga zmanjka.
, 'faktorjev imajo naši kmetje več, kot jih potrebujejo, vendar šte t0^ev *>rez vamostn*h kabin, pa tudi brez dovolj velikega p(,vda delovnih priključkov. V preteklosti smo se odpovedali nJ ’. Kie* bi jo morali uporabiti. Šele v prihodnjem letu bodo v fali biti po zakonu na novo registrirani traktorji opremljeni z jjj^stnimi kabinami, v treh letih pa še vsi preostali (če je tej «vi sploh še mogoče ugoditi? ).
^Koliko ljudi je moralo plačati z življenjem to dolgoletno p^°tav]janje! Samo na Dolenjskem letos devet. Zanje ni več Pravnega izpita, narediti ga moramo drugi, če v resnici najbolj "Ro življenje.
Inž. M. L.
S
*
*
S
I
*
*
*
*
*
*
*
*
J
S
s
S
*
t
1
Osnutki tako zastavljenih sanacijskih programov bodo nared za javno razpravo januaija 1983, kar bo sprožilo potrebno kolesje za sprejem teh aktov. Hkrati pripravljajo v IMV spremembo organiziranosti, naravnano tako, da bi bila avtomobilska proizvodnja posebej, prikoličarska posebej, vendar z močno povezavo v okviru sozd.
Trenutno je za IMV pomemben tudi na seji zbora združenega dela 22. decembra sprejeti dopolnjeni sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v Tovarni avtomobilov IMV, ki pomeni novo kadrovsko okrepitev. Za pomočnika predsednika začasnega poslovodnega odbora na ravni delovne organizacije je bil imenovan Ciril Pevec, direktor Donita-tozda Tesnila, iz Vel. Loke.
R. BACER
Cena hi rešila?
Elektrogospodarstvo zahteva večje podražitve
Rudarske, proizvodne, prenosne in distribucijske organizacije sloven-
skega elektrogospodarstva bodo letošnje leto končale z dvema milijardama in pol dinarjev izgub, hkrati pa bo manjkalo tudi precej denarja za sklade. Ob sedanjih neekonomskih cenah električne energije se lahko zgodi, da se bo izguba povečala tudi prihodnje leto, vsak mesec za okoli 700 milijonov dinarjev.
Kakšna cena bo veljala za električno energijo v prihodnjem letu, je zdaj težko govoriti, saj bodo o tem odločali- šele na temelju končne bilance, svoje pa bodo morali reči tudi v jugoslovanskem elektrogospodarstvu. V Sloveniji računamo, da bomo prihodnje leto prodali nekaj čez 8 milijard kilovatnih ur; ob sedanjih veljavnih cenah bi zanjo iztržili nekaj čez 18 milijard dinarjev, za pokrivanje izdatkov v okviru enostavne reprodukcije pa bi jih potrebovali kar 28.
Kot pravijo v Informativnem biltenu slovenskega elektrogospodarstva, bo kar precej težav, če bodo hoteli pokriti pomanjkanje denarja. Prav gotovo pa bi bile te težave veliko manjše, če bi bila podražitev sprejeta že prej in če ne bi obtičala le pri 15 odst. Znano je namreč, da je zbor uporabnikov električne energije v interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije soglašal s 27,7-odstotno podražitve jo, ki pa bi morala veljati od 1. januarja letošnjega leta. Prav kasno in neustrezno povišanje cen električne energije pa je vzrok za takšno finančno stisko, v kateri seje znašlo slovensko elektrogospodarstvo. Ta kriza je v primerjavi z drugimi republiki toliko hujša, ker so drugje hitreje in bolj poviševali cene električne energije. Medtem ko je v Sloveniji znašalo povišanje v celoti le blizu 40 odst., so te podražitve znašale v drugih republikah več kot 50 odst.	J.	S.
RUDNIK NI VABLJIV?
V Rudniku rjavega premoga na Senovem so očitno lahko nezadovoljni z zanimanjem mladih za rudarski poklic, kajti imajo le dva učenca štipendista, kar 13 štipendij pa je za to šolsko leto nezasedenih. Pravijo, da si želijo pravih „knapov“ in da bi ob tolikih osnovnih šolah v krški občini vendarle pričakovali, da bo poklicno usmerjanje dalo več rudarjev.
EN
HRIBČEK ; BOM KUPIL...
1
J l^Jreia:Tit Doberšek
I *
Kaj vse bo \ delalo društvo
I
i
I
Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je na seji 20. 12. 1982 sprejel delovni program za ožje vinogradniške okoliše Društva vinogradnikov Dolenjske, in to za: OVO Cerklje ob Krki, Podbojče, Šentjernej, Škocjan-Šmaijeta, Novo mesto-Trška gora, Novo mesto —Podgoije, Trebnje, Šentrupert, Malkovec, Sevnica-Boštanj. Na navedenem območju je preko 1000 članov društva, vinogradnikov, ljubiteljev in kmetov, ki berejo Dolenjski list, ki je v okviru naše stalne rubrike „En hribček bom kupil" obenem glasilo Društva vinogradnikov. Zato je upravni odbor društva zadolžil tajnika društva, ki odgovarja za vinogradniško rubriko v Dolenjskem listu, da delovni program objavi v stalni rubriki.
Delovni program zajema naslednje naloge:
1. V času do 20. 1. 1983 morajo vsi ožji vinograški okoliši sklicati zbore vinogradnikov, na katerih je treba:
- zbrati interesente za oceno vina članov okoliša. Ocenjevali bomo poleg cvička še dolenjsko črnino in belo dolenjsko vino;
- zbrati interesente za oceno vina (degustacijo) na glavnem ocenjevanju vin v Novem mestu, kjer bodo ocenjevana ista vina kot na ocenah po OVO;
- zbrati interesente za oceno vina, ki potrebujejo potrdilo, da je vino primerno za promet. Te vzroce mora v kleti vinogradnika odvzeti iz soda komisija (najmanj 2 člana sveta OVO), vzorce zapečatiti in izpolniti poseben obrazec o odvzetem vzorcu, ki ga ima na voljo od Kmetijskega inštituta tajnik društva. O tej analizi, ki naj bi se pocenila, tečejo razgovori med Društvom vinogradnikov in Kmetijskim inštitutom;
- pobrati članarino (za leto
1982 je 100 din) in sestaviti točen seznam članstva s podatki: kje ima član vinograd, velikost vinograda, skupni pridelek vina in količina vina za prodajo, ter podatek, ali ima član stalnega ali le začasnega kupca vina, in če želi, da so podatki o vinogradniku objavljeni v Biltenu;
- določiti sodelovanje na glavni prireditvi „Teden dolenjskega cvička" v Novem mestu, ki bo po sklepu upravnega odbora od 17. 3. do vključno 20. 3.
1983 v Novem mestu;
2. V času od 20. 1. do 20. 2. 1983 je treba opraviti oceno vina članov po OVO. Pogoji za to oceno so:
- vzorec za oceno vina da
lahkef le član društva, ki je plačal članarino za leto 1982. Nečlanom vzorcev ne bomo ocenjevali. Svet OVO naj določi minimalno količino vina za to oceno, na pr. 100 1;
— ocenjevali se bodo le vzorci vina lastnega pridelka. Če je kdo grozdje kupil in iz kupljenega grozdja pridobil vino, tega vina ne bomo ocenjevali;
— ocenjevali bomo vzorce vina le tistim članom društva, ki so registrirani kot pridelovalci vina pri pristojnem organu občinske skupščine. Ta zahteva je bila potrjena kot obveza tudi na zadnji seji upravnega odbora društva;
— člani, ki imajo v vinogradu poleg žlahtne trte še samorodnice, pa čeprav le nekaj trt, ne morejo dati svojega vina v oceno, ker je to nezakonito;
Svet ožjega vinograškega okoliša mora izmed članov imenovati najmanj 5 članov komisije za oceno vina, in t(r izmed najboljših pokuševalcev in poznavalcev vina, ter jih seznaniti z navodili o ocenah vina, ki jih je zastopnik OVO prejel od tajnika.
3. Na zboru vinogradnikov je treba določiti čas lokalne prireditve pokušnje vina članov društva OVO. Ta prireditev naj bi bila združena še z dopolnilnim programom. Primeren čas bi bil spomladi ali poleti.
4. Na zboru vinogradnikov se je treba dogovoriti o krajših enodnevnih strokovnih ekskurzijah, o strokovnih posvetih, ki naj bodo pri kaki zidanici v vinogradih na več krajih. Ta način dela je za vinogradnike bolj zanimiv in zaželen.
Teden dolenjskega cvička
bodo vinogradniki priredili tudi v letu 1983, in to od 17. 3. (otvoritev) do vključno 20. 3. (nedelja). O tem je sklepal upravni odbor Društva vinogradnikov. Pred tem bo konec februarja glavna ocena vina v Novem mestu, in to poleg cvička tudi dolenjske črnine in belega dolenjskega vina, medtem ko bomo na prireditvi pili le dolenjski cviček. Pogoji za sprejem vzorcev vina za glavno oceno (degustacijo v Novem mestu) so poleg naštetih še:
- vzorec mora biti predhodno ocenjen na oceni vina OVO;
- lastnik vzorca mora imeti za prodajo najmanj 500 1 cvička;
- vzorec mora na oceni OVO doseči 15 ali več točk.
Tajnik UO TIT DOBERSEK
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
obvešča varčevalce in občane,
da bodo enote na območju banke dne 31. 12. 1982
poslovale za stranke do 13. ure in
enota Kettejev drevored 1 v Novem mestu do 16. ure.
/Q ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Turistično društvo Krško
želi vsem bralcem Dolenjskega lista in ostalim občanom Posavja in Dolenjske
srečno 1983.
in mirno leto
Sporočamo javnosti, da bomo tudi letos, že dvain-dvajsetič, izdali „Pustne novice". Številne dopisnike prosimo, da nam pošljejo svoje prispevke najkasneje do 20. januarja 1983, ki pa naj ne bodo osebno žaljivi.
Priporoča se urednik
POKLICNA GASILSKA ENOTA KRŠKO
Tovarniška 19	*
objavlja po sklepu sveta enote PGE Krško prosta dela in naloge:
1. KV GASILEC 1 mesto
delo v izmenah Pogoji:
— KV gasilec s predhodno izobrazbo KV avtoelektričarja ali KV avtoelektričar, ki pristane na 6-mesečno šolanje za KV gasilca
— odslužen vojaški rok
— vozniško dovoljenje B kategorije - prednost C kat.
— psihofizične sposobnosti
— moralno-politične vrline
— poizkusno delo 3 mesece
2. KV GASILEC ZA DOPOLNJEVANJE IZMEN-1 mesto
delo na različnih izmenah in na različnih nalogah Pogoji:
- KV gasilec s predizobrazbo KV električar, ključavničar, avtomehanik, avtoelektričar, avtoklepar in vodni inštalater alf prej omenjeni poklici s pristankom na 6-mesečno došolanje z KV gasilca
- ostali pogoji kot pod točko 1
Kandidati naj pošljejo pismene vloge s fotokopijami dokumentov o kvalifikaciji v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi razpisa.
835/52-82
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA IN RAZPISNA KOMISIJA VZGOJ-NOVARSTVENEGA ZAVODA NOVO MESTO Ragovska 18, 68000 NOVO MESTO
RAZPISUJETA:
I. dela in naloge s pooblastili in odgovornostmi:
1. pedagoške vodje — 1 izvajalec
kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti:
— izobrazbo za vzgojitelja ali strokovnega delavca, določeno z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok
— najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu
— aktiven in pozitiven odnos do socialističnih, samoupravnih odnosov in biti družbenopolitično aktivni
— organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smotrov in nalog VVZ
— mandat traja 4 leta
II. ZA NEDOLOČEN ČAS PA DELA IN NALOGE:
2. čistilke — 1 izvajalec
POGOJ: končana osnovna šola
3. čistilke — 2 izvajalca
s polovičnim delovnim časom (4 ure)
POGOJ: končana osnovna šola
4. kuharice — 1 izvajalec
POGOJ: KV kuharica, eno leto prakse pri pripravi prehrane za predšolske otroke
Svoje prijave pošljite na gornji naslov v osmih dneh po dnevu objave, pod točko I. z oznako „Za razpisno komisijo".
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po dnevu sprejema sklepa.
839/52-82
GOZDNO GOSPODARSTVO BR EZl CE
TOZD TRGOVINA BREŽICE
OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
- baraka nadstrešnica — velikost 74 m2
izklicna cena 32.000 din
- baraka nadstrešnica — velikost 111 m2
izklicna cena 27.000 din
- pisarniška baraka - velikost 54 m2
izklicna cena 68.700 din
- drvarnica
izklicna cena 2.500 din
Javne licitacije, ki bo 10. 1. 1983 ob 9. uri v TOZD TRGOVINA Brežice, se lahko udeieži vsak, kdor pred pričetkom licitacije vplača 10% od izklicne cene pri blagajni TOZD.
V ceno ni vključen prometni davek.
—'s
»SLOVENIJALES—STILLES"
Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Stilno pohištvo
razpisuje dela in naloge:
VODJE PRODAJE TOZD STILNO POHIŠTVO
Poleg splošnih zakonskih in moralnopolitičnih pogojev in kvalitet morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
imeti morajo višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri in 5—6 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili v stroki.
Imenovani kandidat bo imenovan za dobo, 4Jet, delovno razmerje.pa bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
842/52-82
LETNA KONFERENCA OSH
10. decembra smo imeli tabornih odreda Samotni hrast iz Šentjerneja redno letno konferenco, na katen smo pregledali dosedanje delo.spK' jeli delovni plan za prihodnje leto, izvolili nove člane v svet odreda m nadzorni odbor ter novo vodstv® OSH. Za načelnico odreda smo izv°' lili A. Homan, za načelnico TT M-Sintič in za načelnico MČ S. Kuhelj Teden dni kasneje smo izvedli akcj)0 zbiranja steklenic. Zbrani denar b® mo porabili za novoletno čajank0' MATEJA C EK UTA
DELOVNA PRAKSA
Učenci družboslovne in ekonom’ ske srednje šole v Novem mestu sin imeli 14-dnevno delovno prakso bankah, SDK in drugih delovni-organizacijah. Letos smo se seznan jali z razno dokumentacijo, z insthj.
9™ Jfc
tJtoM(/T\jL5bwr
PRIPRAVILI SMO IGRICO
Dramski krožek na naši šoli je začel delati konec oktobra in pripravil za novo leto igrico »Novoletno darilo", s katero se bomo 26. decembra predstavili starejšim krajanom naše krajevne skupnosti. To bo naše darilo starostnikom. Potem bomo igrico zaigrali še učencem naše šole. Člani likovnega krožka nam bodo pomagali pri izdelavi scene.-
Člani dramskega krožka OŠ Krmelj
Hišo gradimo le enkrat
Gradnjo spremlja vrsta težav, ki se prično že z nabavo in izbiro gradbenih materialov.
Zaupajte nam svoje želje!
Pomagali vam bomo s strokovnimi nasveti in z dobavo vseh vrst gradbenih materialov iz našega prodajnega programa. Našim kupcem nudimo brezplačen izračun količin, potrebnih posameznih materialov.
Organiziramo dostavo na gradbišče.
jUii L. juziiu	j:
menti plačilnega prometa itd. Tu® letos so nas uslužbenci lepo sprep in nam pojasnili prenekatero neja* nnst. Za nas so takšni dnevi ZW
K:i1s::iTE
.cit
BEfMHiJJlCiK:
Vse od temeljev do strehe v prodajalni gradbenega materiala
OPEKARNE ZALOG
NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22 - 291
Naročila za leto 1983 z zagotovljenim datumom dobave opečnih
izdelkov lastnega proizvodnega programa sprejemamo že v decembru ter do konca januarja 1983.
VSEM GRADITELJEM, KUPCEM NAŠIH IZDELKOV IN OSTALIM OBČANOM TER VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO V NOVEM LETU VELIKO POSLOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČEI
nost. Za koristni
nas so takšni dnevi
DARJA JORDAN DESŠ Novo mesl°
PRAZNIK JLA -NAŠ PRAZNIK
22. december, dan JLA, 90 proslavili učenci na vseh šolan arom po naši domovini. Učenci sc obiskali vojašnice, gostili pH’ padnike JLA v svoji sredi, pogovarjali z vojaki in se tak° seznanjali z vsakdanjim vojaškim življenjem, z nalogami in pom«; nom, ki ga ima armada v na* družbi. Nemogoče je objaviti vsa pisemca, ki so prišla na na* uredništvo, zato zapišimo le im0' na mladih dopisnikov, ki nam poročajo o teh dogodkih: Franci Zupančič in Bogdan Brcar i? Šentruperta, Alenka Flajs & Krmelja, Vesna Gosenca iz Me*' like, Janja Močan iz Novega mesta, Alenka Fliser in Marjan9 Žužek iz Mokronoga ter Monik9 Jalovec iz Šmarjete.
Akumulatorska
delavnica
TASEV BLAŽO
Partizanska 11, Novo mesto tel.: 23-826
želi vsem strankam, P?” slovnim prijateljem in ostalim občanom
SREČNO 1983 in se priporoča!
Tudi v letu 1983 vam želi LOTERIJA SLOVENIJE obilo sreče na srečkah EKSPRESNE LOTERIJE
pisma
in
odmevi
Medvedja usluga nam, delavcem
V Jutranjki nismo prav nič slabši samoupravljalci, pa tudi uspešno poslujemo
raz™*1 vesteh 0 Jutranjki bi Zanima me, zakaj se v javnosti » Kdo lahko celo pomislil, da smo pojavljajo dohodki in nagrade prav elavci te sevniške tovarne v slepi Jutranjkinih delavk in direktorjev,
'uici in da ne bbvladamo toka dogodkov, ki se kar vrstijo.
V resnici ni tako. Večina nas je veselih, da imamo v teh težkih
gospodarskih razmerah delo. Še več: skupno z našim vodstom dobro gospodarimo, ne le nam, tudi vsej pOžbi v korist. Moti nas predvsem o> da se v naše delo vedno vpleta kdo drug.
PROSLAVA ZA ARTIČANE
Ob prazniku JLA je artiško prosvetno društvo priredilo slovesno Proslavo v domu JLA v Brežicah. Na Proslavi je zapel moški pevski zbor, rolklorna skupina je zaplesala, učen-® P* so se predstavili z recitalom. Oo tej priložnosti je artiška KS Prejela republiško priznanje za ob-jjrobne priprave v akciji Posavje 82, sterilni pripadniki CZ, SLO pa so Prejeli pohvale, priznanja, knjižne nagrade in nova imenovanja z na-Prodovanji. Škoda le. da je bila Proslava tako slabo obiskana.
MATEJA BOGOVIČ OŠ Artiče
ŠE: SO BILI KMETJE »MRHOVINARJI44?
Pod tem naslovom sem v 50. •®riUa Dolenjskega lista dvakrat Probral opis dogodka, ki govori o "Otreseni koruzi pri Trebnjem in o riianju tamkajšnjih kmetov. Se ne-dni kasneje sem na tistem mestu _ . * zrnje, zato si dovolim nekaj PnP0mb. Po mojem mnenju kmetje ^ zagrešili kaznivega dejanja, pač P* podjetje in odgovorni, ki niso Poskrbeli, da bi rešili, kar se je rešiti , al°. Kako radi .se znesemo nad roeta, medtem ko drugi ne pridejo časopis za mnogo večje nepravil-0st! predvsem v vodenju našega
«°spodarstva.
STANE ŽELJKO Suhor
ne pa tudi naših funkcionarjev. Menim tudi, da je vsak direktor v Jutranjki stalno v stiku z nami delavci, da pa se funkcionarji premalo vključujejo v takoimenovano bazo. Ce že pridejo na obisk, so to večinoma le slavnostni trenutki Ne vem, zakaj tovariš Franc Šali vsaj z enako mero, kot ga skrbi samoupravljanje v Jutranjki, ne ošvrkne tega, da je nam samoupravljanem v združenem delu ravno to samoupravljanje zaradi vse hujšega državnega omejevanja iz dneva v dan vse bolj okrnjeno. Upam, da bo tudi to prebral tovariš Šali: mnogo, vse preveč, je direktorjev, ki so kolektive, v katerih so delali, pripeljali v izgube. Se je tem direktorjem tudi kaj zgodilo? Beremo in poslušamo, da so prenekateri odšli celo še na
V kočevski občini te dni na različnih sestankih ocenjujejo akcijo NNNP-82. Osnovna ugotovitev je, da je potekala uspešno. Žal pa je začetna aktivnost postopoma pešala, nato pa spet oživela v zaključni akciji ob občinskem prazniku, ko so izvedli mobilizacijo štabov civilne zaščite, gasilskih enot in trojk prve medicinske pomoči
V tej zaključni vaji je sodelovalo 7 OZD z enotami in štabi občinski štab za civilno zaščito in prostovoljna gasilska društva. Skupno je bilo zajetih z vajo"320 ljudi
V vsem letu je bilo storjenega veliko za boljšo prometno varnost. Organiziranih je bilo veliko predavanj, predvsem za mladino, pa tudi i za odrasle.
boljše položaje! Na tistih, ki dobro gospodarimo, pa dlakocepite in iščete napake! Pustite to nam, ki smo v neposrednem delovnem procesu, saj naši samoupravni organi in delegati delajo v polni meri! Ce ne bi delali tako, Jutranjka ob vseh teh ujmah ne bi ostala enoten in uspešen kolektiv, kot navsezadnje vendarle je.
DELAVKA JUTRANJKE (naslov je v uredništvu Dolenjskega lista)
NOVA VODSTVA KS
Te dni potekajo v kočevski občini volitve novih vodstev krajevnih skupnosti V večini KS so volitve že zaključili. V krajevni skupnosti Kočevje-mesto bodo volitve v januarju. Novo vodstvo te KS bo vodilo nato tudi nadaljnje delo pri preoblikovanju te KS.
Tudi gasilci so dali poudarek na izobraževanje in usposabljanje gasilcev, mladine in občanov, v vsem letu so opravili preko 2.000 preventivnih pregledov objektov itd.
• Do novembra je bilo v občini Kočevje 26 požarov (ali 10 odst. več kot leto prej), pri gašenju katerih je sodelovalo 306 gasilcev - prostovoljcev, ki so pri gašenju opravili skupno 1.099 prostovoljnih delovnih ur.
Letos je bil poudarek še na usposabljanju narodne zaščite in učinkovitejšem delovanju civilne zaščite.
J. P.
Zapisane besede, ki jih jaz nisem izrekel
Odgovor k pripombam o uredništvu v gosteh na Blanci
V zadnji številki Dolenjskega lista se je s pripombami k pisanju z Uredništva v gosteh na Blanci (objavljeno je bilo 11. novembra) oglasil Marjan Gracar z Blance. Malce zapoznelo se pritožuje, dani izrekel kritične besede na račun slabe založenosti tigovine na Blanci in da sem mu obljubil popravek. Ker sem Gracatjevo izjavo zapisal jaz, sem pobrskal po rokopisu in ugotovil, da
se povsem ujema z objavljenim besedilom. Gracar me je pred časom obiskal na domu in me je vprašal, če se ne bi dalo malce „polakirati“ izjave, češ da namerava pač živeti na Blanci, pa ne bi imel rad težav s trgovcem. Mimogrede: zanimivo, da se je ravno med najinim pogovorom pred hišo pripeljal mimo poslovodja blanške trgovine in nisem se mogel znebiti vtisa, kot da je prišel Gracar k meni zavoljo pritiska. Obljubil sem mu le to, da bom kolega, komunskega urednika sevniške strani vprašal, če se mu zdi, da bi lahko po izjavah drugih krajanov vendarle omilili Gracarjevo pripoved, toda odvrnil mi je, da so bile pripombe drugih podobne ali celo bolj »pikre". Tale besedica pa je v resnici najina, od kolega Železnika in moja, ki sva pripravila zapis z Blance. Ni prav, še najmanj pa pošteno potemtakem očitati novinarju niti ne časopisu, stvari, ki je ni zakrivil, pisec pripomb pa bi jih moral rešiti v domačem kraju.
PAVEL PERC Sevnik
SPOSOJENO TRNJE
— Naj nas ne skrbijo boni. Skrbi naj nas, kaj bo za njimi!
(Iz Svijeta)
Niso pozabljeni
Livoldčani so se spomnili svojih ostarelih
Čeprav je tak čas, da je treba vsepovsod varčevati, smo na sestanku delegacije SIS za socialno skrbstvo v krajevni skupnosti »Ivan Omerza” Livold pri Kočevju sklenili, da bomo pred novim letom obiskali naše krajane, ki bivajo v domovih za starejše občane po raznih krajih Slovenije.
Obiske bodo opravile mladinke in članice RK iz Dolge vasi, ki obiskujejo v teh krajih šolo. Ob tej priložnosti jim bodo izročile tudi naša skromna darila. Vsem bomo poslali tudi glasilo naše krajevne skupnosti, ki bo izšlo te dni. Starejši občani, ki so v domovih, naj vedo, da nismo pozabili nanje.
Naši ostareli krajani, ki žive v domovih za starejše občane, so daleč od nas, zato jih prijatelji, sorodniki in znanci ne morejo pogosteje obiskovati. Mi vsi zato upamo z njimi, da bodo končno le začeli v Kočevju graditi dom za starejše občane že v letu 1983. Gradnja tega doma je v načrtu že vrsto let in zanj zbiramo sredstva s samoprispevkom in na druge načine.
Menimo, da bi bilo prav, če bi se svojih starejših krajanov podobno spomnili tudi v drugih krajevnih skupnostih. Ce ne zmorejo za darila, pa bi jim lahko poslali vsaj skromno čestitko.
IRENA GORNIK LIVOLD PRI KOČEVJU
CELJANI BODO GOSTOVALI V BREŽICAH
Celjski gledališčniki bodo v četrtek, 6. januarja, ob-19.30 v Prosvetnem domu v Brežicah uprizorili Schnitzlerjevo komedijo Rajanje. Gostovanje Celjanov bo v letošnji skopi gledališki sezoni prijetno doži-vetje za vse ljubitelje odrskih predstav.
EKSKURZIJA V ZAGREB
Nekaj učencev osnovnih šol brežiške občine nas je obiskalo vojno gimnazijo v Zagrebu. Na ekskurzijo smo odšli tisti, ki čutimo resejje do tega poklica. Razkazali so nam šolo in nam povedali, za katere vojaške poklice se lahko odločimo. Učilnice na vojaški gimnaziji so bolj podobne delavnicam, laboratorijem in kabinetom kot običajnim učilnicam. Ob vsem, kar smo videli, smo kar onemeli, saj se nam niti sanjalo ni, daje šola tako sodobno opremljena. Večina nas si zdaj želi, da bi kdgj sedeli v klopeh te šole.
SAMO PETELINC OŠ Bratov Ribarjev Brežice
RAZISKUJEMO
Na pobudo razpisa revije Pionir smo se lotili naloge poiskati najstarejšo knjigo v domačem kraju. Na podstrešjih in v starih kovčkih smo našli marsikaj zanimivega in dragocenega. Zbrali smo okrog 25 knjig, ki so izšle pred letom 1900. Vse bomo natančno pregledali in popisali. Najzanimivejša je najdba 5. zvezka Erjavčevih Živali v podobah. Gre za prvotno ohranjeno izdajo.
ALENKA CIZL OŠ Artiče
GOSTJE JLA
Pionirji, delegati osnovnih šol v Posavju, smo se 21. decembra zbrali v domu JLA v Brežicah kot gostje pripadnikov JLA iz vojašnice v Cerkljah. Zabaval nas je ansambel Pia-; ptice, zavrteli pa so nam tudi film letalstvu. Olj srečanja ji bila podeli tev nagrad za literarne prispevke z naslovom „22. december - dan Titove armade". Med nagrajenci je bila tudi učenka naše šole.
SABINA KUKOVIČA OŠ Artiče
NNNP uspešno izpeljali
čeprav vse leto ni manjkalo presenečenj in nalog v zvezi s stabilizacijo, preskrbo, ukrepi družbenega varstva, volitvami, kadri, da o kongresih niti ne govorimo
Vest je slaba, če govori sprevrnjeno
__ Obširnejša	obrazložitev stališč in odgovor Franca Salija na prispevek s tem nas!ovom,objavljen v prejšnji številki DL
Odgovor Iva Kuljaja na moj čla-o sprevrnjenih političnih vesteh J:e je, moram povedati iskreno, ‘TOdostil, a hkrati tudi globoko P stresel, saj je v njem načel vpraša-S.Politične kulture komunistov v Solistični samoupravni praksi.
151 ja m se z njim, da v življenju s~tstkdo odpove. Kaj takega se 3?^ ne pripeti samo komunistom, c f®k tudi drugim aktivistom. Res , 2v*JUdska sodba ostrejša, če člani komunistov ne opravljajo n/*?vorno svoje politične . vloge “ljudmi. In prav je tako, saj gre ^ Pripadnike organizacije, ki je bila p.,.Paj bi bila še naprej vodilna jj-uticna sila delavskega razreda. v«eJ je znala slabosti v lastnih tO" odpravljati in uspešno z rie-(jCjjroimi napori opravljati svojo ^“zbeno zgodovinsko vlogo v boju (U^oboditev človeka in njegovega j. Pripravljala je ljudske množice j. v«lika dejanja: pod njenim vod-tev i ie k>tla izvedena socialistična oiucije. z njeno pobudo se je in še poteka velika bitka za ^upravljanje. Ljudje to vedo in ceniti. Seveda, vsak, kdor ko pozna protislovno naravo 2»'•lenega in političnega življenja, videno duševnost slehernega člo-Itom’ Z*asti P8 °dn°se v Zvezi u ""tnistov, ve, da zagotavljanje ^ JUo-politične in moralno-politič-i k. kakovosti članstva še zdaleč ni .prosta stvar, stjepričan J4mj zVeza komuni-dj tako kot v preteklosti tudi Mm i *n v prihodnje ne bo mirno d, T* v lastnih vrstah članov, ki bi alj kovali v skladu z njeno politiko ?0 Pa bi se kakorkoli pregrešili ^ Pet dolgoročne življenjske intere-jUelavnih ljudi. Kako razčiščuje v stJ ta vprašanja, je seveda njena ^ ar' Na to vpliva veliko dejavnikov Dov N**1 ne roklim to pot govoriti, cji.roij je, če zapišem, da v organiza-to^uajemo velik poudarek pogovo-W, 8 tistimi člani, ki se s svojimi ijjjkdi ali ravnanji oddaljujejo od UPra 'n rtjihovih socialističnih samotnih teženj. Osebno menim, da ^jTOorali v Zvezi komunistov veli-ti, j"*4 hitreje in odločnejše reagira-gre za tovrstne slabosti v ■ iu Posamezn'b članov ali OffUizacjj oziroma njenih organov. tsUvi ’ kritična beseda lahko k toya veliko prispeva in zanjo sem ^k!. Kuljaju v resnici hvaležen. Ha^ležnejši pa bi mu bil, če bi kar dUl>st poimenoval tiste moje htjjkcionarske kolege", ki so se i kapeli v .jazbino ‘. Ce bo to I 'k.'1 Potem mu bom zares verjel, > kar pričakuje od drugih, terja W,°d sebe: odkrito in konkretno v pravem trenutku in na
pravem mestu. Zavračam pa njegovo neoprijemljivo kritiko nekakšnih mojih funkcionarskih kolegov, ki so se zavlekli v luknjo. Jaz ne ločujem članov Zveze komunistov na funkcionarje ter ostale, zame obstajajo samo komunisti s svojimi obveznostmi in odgovornostmi, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, se pravi zame obstajajo ljudje, ne pa kot nekakšni nadzemski ideali. Če tovariš Kuljaj meni, da kaže komu od komunistov zdaj, v tem trenutku reči, da razmere terjajo njegovo drugačno politično ravnanje zoper nekaj ali nekoga, naj to brez zavijanja in prekrivanja pove tako, da se bo vedelo^ za koga gre. Ne vem, če mi bo verjel, toda jaz se dokaj dobro držim tega pravila, to tovariši komunisti vedo, čeprav pri takšni konkretni kritiki prav nič ne uživam. Kadar sam napravim napako v političnem delu, me zelo boli, še bolj pa me boli, kadar moram biti kritičen do napak ali zmot drugih, a to me ne odvrača od odkrite kritične tovariške besede ali pa samokritike.
KJE SEM BIL TEDAJ?
Tovariš Kuljaj me ostro prijemlje v zvezi z mojimi pripombami nt. poročilo novinarja B. Budje o problemski konferenci komunistov v IMV, še bolj pa zaradi moje nejasne razprave na njej, o kateri si je ustvaril sodbo na podlagi kratke^ delčka, ki sem ga objavil kot dokazno gradivo, kaj sem v resnici rekel na tej konferenci o samoupravljanju, kaj mi zveni kot moralni očitek, češ kje da sem bil doslej oziroma tedaj, ko bi bilo še mogoče pomagati danes socialno ogroženemu domala 6000-članskemu kolektivu. Kuljaj meni, če že nisem mogel storiti nič drugega, bi se vsaj oglasil v Dolenjskem listu, zakaj po bitki so lahko vsi generali pametni. Naj tovarišu Ivu odgovorim po vrsti, brez jeze v srcu ali generalskih našitkov na ramenih. Nikjer ne govorim o tem, da bi novinar »grobo skazil" mojo misel, niti mu ne pojem „levitov ‘, pač pa mu izražam priznanje za njegovo korektno poročanje, hkrati pa sam popravim tisto, kar se je njemu drugače zapisalo o samoupravljanju, kakor pa sem v resnici rekel. Menda imam pravico do lastne besede, mar ne? Mislim, da je zelo daleč od resnice misliti, da o „krizi samoupravljanja v IMV danes ne moremo več govoriti. V zvezi s tem ne gre za nekakšno ,.življenjsko sol", niti za spopad s »posplošenimi političnimi članki, ki nič ne povedo", ampak za idejno politično zmoto, tovariš Kuljaj!
Maj pojasnim! Politekonomske in idejno-politične ter etične analize kažejo, da ni v krizi samoupravljanje, ampak etatizem in tehnokrati-zem, se pravi državnolastninski in grupnolastninski koncepti, zlasti pa taksna praksa odnosov v družbi, posameznih družbenopolitičnih skupnostih, organizacijah združenega dela pa tudi krajevnih skupnostih, zakaj ta dva nista sposobna reševati družbenih vprašanj v korist delavnih ljudi, ta dva sta najbolj ovirala, včasih pa tudi idejno in politično nasprotovala in še nasprotujeta uveljavljanju samoupravne prakse, ki je v naših družbeni!, razmerah edina pozitivna rešitev in pot iz zaostrenih razrednih, ekonomskih, socialnih in moralnih razmer. Novinarjevo poročilo v zvezi s samoupravljanjem, kakor smo o njem govorili na konferenci, gre mimo tega izredno pomembnega idejnega vprašanja vrednotenja današnje družbene stvarnosti, hkrati pa ustvarja vtis, da bo v IMV čez noč drugače, saj je povedano javnosti, kakor da je zdaj v tem velikem kolektivu samoupravljanje tako rekoč premagalo vse ovire.
Nič novega ne bom zapisal, če izrazim osebno mnenje ali pa navedem politično oceno, da v tej delovni organizaciji praktično samoupravljanja skorajda ni bilo, zato tudi ni mogoče govoriti o njegovi krizi, pač pa o krizi nesamoupravnih in kvazi samoupravnih odnosov in o strahotnih materialnih in socialnih ter moralnih posledicah v zvezi s tem Rečemo lahko le, da je samouprav ljanje zelo slabo razvito in da bode imeli v IMV vsi, prav vsi bolne roke izredno zahtevnega in odgovornega dela. To bomo morali ne le razumeti, ampak tudi po svojih močeh še naprej pomagati na raznih mestih v obcirti in v širši družbeno-politični skupnosti. Se zlasti pa m rešeno vprašanje proizvodnega koncepta IMV. Se vedno so nepresežene dileme. Se zlasti zato, ker so razlike v interesih, kako razvijati sodelovanje v mednarodni delitvi dela oziroma v proizvodnji osebnih avtomobilov. Eno je želeti si enakopravne odnose, ki edini omogočajo zdrav tehnološk. in ekonomski razvoj, drugo pa je z ustreznimi partnerji v tujini doseči skladnost interesov z obojestransko, dolgoročno, enakopravno, razvojno in proizvodno soodvisnostjo in vsestransko koristjo. Torej prihodnost IMV in s tem tudi delavcev še zdaleč ni rešeno vprašanje.
iovariš Kuljaj je kritičen tudi do moje razprave na omenjeni konferenci, češ da je nerazumljiva. Govoril sem komunistom, ki vendaife
imajo precej idejno teoretičnega znanja in političnih izkustev, vendar ne izključujem možnosti, da nisem vsega dovolj razumljivo in po domače povedal. V IMV bodo vse razprave objavili v svojem glasilu, pa naj namesto naju o tem presodijo delavci sami, izključujem pa možnosti, da komunistom na konferenci ne bi smel tako govoriti, kakor sem, in da zaradi tega, ker sem tako govoril, nimam moralne pravice razmišljati o dobrih in slabih straneh v pisanih političnih vesteh in poročilih. Sam se nimam za popolnega, to pa še ne pomeni, da moram biti tiho, da ne bi smel prijeti za pero ali pa da bi moral gniti v kakšni mišji luknji.
NESMISELNO KAZATI LE NA LEVICNIKA
Zdaj pa še nekaj besed k pretkanemu in nepoštenemu izzivu, zakaj sem šele sedaj stegnil jezik, ko je že močno socialno ogroženih 6000 delavcev! Tovariš Kuljaj, niso vsi ogroženi, mislim, da o tem zdajle ne kaže razpravljati, in še več jih je v težavah, saj gre za družine, za otro-- ke in tako naprej, a prepričan sem, da bo tako kot vedno tudi to pot življenje zmagalo, čeprav ne bo lahko in se tudi še ne ve, kako, kar najbolj občutijo sami delavcu Moram ti reči, da živiš v veliki zmoti ali pa si zelo naiven, morda tudi kaj drugega, o tem ne morem soditi. Ne samo jaz, ampak še veliko drugih, deset in več let, in to še bolj odločno kakor moja malenkost, se je zoperstavljalo takšni razvojni politiki IMV, kakor jo poznamo, prav tako pa so jo nekateri podpuali, predvsem pa jo je na neki način podpiral kolektiv, oziroma se večina v njem ni izrekla za drugačno politiko. Najbolj nesmiselno je zdaj s prstom kazati na enega človeka v IMV, češ on je kriv pa morda še neki tovariš Sali, ki ni pravočasno storil, kar bi storiti mora! Levičnik je veliko storil, še sanja se nam ne, koliko (o tem ne mislim debatirati, vsa stvar bi bila podcenjena), vsekakor pa več kot sedanje vodstvo, ki bo šele moralo pokazati, kaj zmore, saj doslej še ni imelo zadosti priložnosti. Tisto, kar bi kritično pripomnil, je misel, da z raznimi metodami reprezentančnega razsipništva, čeprav drobnega, ob tiskovnih nferencah ali pa z osebnimi privilegiji, ne bo šlo, slo bo samo s trdim in poštenim delom brez bonitet, naj gre za kogarkoli. Res .pa je, da si prejšnji direktor ni dal skoraj nič dopovedati, in v tem je naša skupna tragedija, ki se ne sme ponoviti, pozabiti pa tudi ne smemo, da je šlo in da Je gre za splet domačih in
mednarodnih družbenoekonomskih okoliščin, še posebej na področju avtomobilske industrije, pa ne proizvodne tradicije, da se znanju, raziskovalnemu delu, kadrom v kolektivu nikoli ni posvečala prava pozornost, in tako naprej. Vidiš, jaz ne morem soditi, vsakogar zdaj tako ali drugače dovolj sodi življenje samo, ta neizprosni sodnik, ki prej ali slej potiplje vsakogar. Meni je ljubši boj kakor pa iskanje krivcev in klicanje na odgovor in na zatožno klop. Ce pa si me že postavil tja kot nekdanjega sekretarja občinskega komiteja in družbenopolitičnega delavca, poteni ti moram povedati tole: Ze kot mlad strokovno-politični delavec sem z analizami opozarjal politične in oblastne forume, da je z odnosi v IMV hudo narobe in da v tem kolektivu ni samoupravljanja.
LE Z ZVIJAČO V IMV
Od takrat do danes nisem zamudil z mnogimi drugimi komunist, nobene priložnosti, da ne bi politično opozarjal na nesamoupravne odnose, na slab odnos do znanja in do človeka v tem velikem kolektivu. O tem je dovolj dokazov in ljudi, ki to dobro vedo, tudi Levičnik to dobro ve, saj sem mu večkrat dejal, da ga bo to pokopalo in da bo zašel kolektiv v hude težave. Tudi drugi so ga na marsikaj opozarjali na javnih sestankih. Pa ne samo njega, ampak ves kolektiv in njegove politične sile. Za občinskega sekretarja me niso vsi marali, zlasti ne nekateri komunisti v IMV. Na partijski sesta-* nek sem lahko prišel le z zvijačo, ob neki priliki, ko je na komite prišel Miha Marinko z željo, da bi obiskal kakšno partijsko organizacijo. Takrat sem se domislil in predlaga! da greva v IMV. In sva sla, pa sem izkoristil to priložnost in sem jim povedal vse, kar mi je mesece in mesece ležalo na duši in kar sem čutil tudi kot svojo človeško in politično dolžnost. Po tem dogodku so se odnosi vsaj malo uredili, ampak prav prisrčni pa nikoli niso bili. Z zadnje konference, tik pred zlomom prejšnje politike, sem po razpravi, ko sem videl, da se ne da nič pametnega storiti, celo zapustil konferenco, na kar je o vsem objektivno poročal radijski novinar Rihard Soper, seveda ne da bi navajal tudi moje demonstrativno dejanje, in prav je bilo tako. Ne zdi se mi potrebno navajati raznih sej, na katerih sem se tolkel za samoupravljanja v IMV skupaj sprenekaterimi drugimi komunisti. To se v Zvezi
komunistov ve, vedo pa tudi mnogi delavci v IMV. Tudi na predsedstvu CK ZKS nisem »špara! jezika". Iz arhiva sem potegnil zapis svoje razprave iz leta 1980, v kateri sem zalo hudo, skoraj prehudo obdelal nevzdržne odnose do znanja, raziskovalnega dela in samoupravljanja v tej delovni organizaciji. Govoril sem o razmerah, v katerih »kreativnost ni zaželena, kjer ni posluha za znanje, za raziskovalno delo, kjer je namesto kreativnosti cenjen dril, kjer ljudje, ki bi radi mislili s svojo glavo in bili samostojni pri svojem delu, zelo težko vzdrže in mnogi zato raje gredo, kjer namesto spoštovanja znanja, iskanja odgovorov na številna tehnološka, organizacijska, samoupravna in druga razvojna vprašanja, cvete ekshibicionizem pragmatizma, avtoriteta samovolje, ki se spretno skriva za hitro skonstruiranimi pojasnil! ki lahko zadovoljijo laike, ne pa razmišljujoče ljudi ali pa strokovnjake". Nato sem govoril o krivdi subjektivnega faktorja za takšne razmere, pa ne gre pri tem za „delo posameznika ali pa za delo družbenopolitičnih organizacij oziroma samoupravnih in drugih organov".
VENDARLE SE PREMIKA
Tako, tovariš Kuljaj, končati moram, saj sem se že tako preveč razpisa! še sam ne vem, zakaj, a vem, da mi je zdaj lažje pri srcu. Ob koncu pa ti moram reči v imenu vseh tistih, ki smo po svojih močeh vsa ta dolga leta tako »rovarili proti IMV“, kakor se je marsikdaj slišalo, da vse to ni bilo zaman in da je prijetno živeti z občutkom, da bo počasi tudi v tem kolektivu zmagal m živel ter delal Človek z veliko začetnico. Da, Človek z veliko začetnico! Vidiš, tako je politično delo.
Ni lahko niti ne enostavno, terja veliko znanja, človečnosti, predvsem pa odločnosti in potrpežljivost!.zakaj življenje je strašno občutljiv pojav in za vsakogar enkratna možnost. Mar misliš, da je odnose med ljudmi tako enostavno spreminjati, mar misliš, da je lahko živeti, v večnem spopadu z neustreznimi razmerami, z različnimi intere-s! v nenehnem spopadu s samim seboj, z lastnimi osebnimi in zasebnimi ali grupnimi interesi?, Ne, ni lahko in včasih si človek res zaželi, da bi bila kje kakšna »jazbina". Jaz to razumem, čeprav se seveda tako kot ti upiram begu iz arene življenja, zato bodimo stvarni in realni v presojanju političnega dela in ne etiketirajmo ljudi! Ce komu hočemo dobro, še posebej pa, če želimo prispevati k materialni, socialni in moralni rasti družbe, potem ne zamudimo priložnosti in naravnost povejmo vsakomur njegove grehe, in to tako, da ne bo obtožujoče, da mu bo naša kritična pozornost v morebitno pomoč.
franc Sali
lesni kombinat Novo mesto, Straža
■H
ŽELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, INVESTITORJEM IN VSEM ORČANOM MNOGO SREČE IN POSLOVNIH OSPEHOV V LETU 1983!
ki poslujejo na meji rentabilnosti, še vedno dosega nadpovprečne rezultate gospodarjenja v panogi.
V obdobju do leta 1984 načrtujejo pri Dolenjki le obnavljanje obstoječih prodajnih kapacitet in trgovske opreme, šele potem naj bi se lotili izgradnje Blagovnice v Novem mestu, ki je v načrtu že od leta 1978. Ta investicija je za kolektiv življenjskega pomena, saj le z njeno realizacijo lahko zagotavlja potrošnikom v Novem mestu in okolici zadovoljivo oskrbo.
V preteklosti je bil dan tudi velik poudarek na vzgoji in izobraževanju kadrov v trgovini. Od leta 1972 do 1980 se je praktično usposabljalo za poklic prodajalca 348 učencev, ob delu pa se je izobraževalo 81 delavcev. Na srednjih in višjih šoiah so štipendirali 11 učencev in študentov. S tako politiko izobraževanja si Dolenjka za-
gotavlja boljšo izobrazbeno strukturo svojih kadrov, ki bodo tako v bodočnosti lahko uspešneje kos svojim nalogam.
Posebno skrb posvečajo reševanju stanovanjske problematike, predvsem s podpiranjem individualnih gradenj, kjer delavci v precejšnji meri sodelujejo z lastnimi sredstvi. Za kreditiranje je bilo tako namenjenih milijardo in 350 milijonov dinarjev, s čimer so rešili preko 100 stanovanjskih potreb svojih delavcev. Iz sredstev sklada skupne porabe pa je bil kupljen počitniški dom v Crikvenici s kapaciteto 20 ležišč.
Iz te kratke predstavitve DO Emona Dolenjka Novo mesto je mogoče razbrati, da so bili vsi doseženi rezultati plod izrednih naporov in odrekanja kolektiva, ki pa danes z doseženim še
Direktor Lojze Urbanč — 20 let za krmilom
vedno ni zadovoljen. Velika prizadevnost in delovna zavest vseh delavcev ter poglobljeni samoupravni odnosi pa bodo tudi v bodoče prispevali k uspešnemu razvoju, kar je v interesu kolektiva in v interesu širše družbene skupnosti.
Blagovnica Trebnje
V obdobju reorganizacije se je podjetje preimenovalo v Trgovsko podjetje Dolenjka, Novo mesto. Že v naslednjem ietu so adaptirali prodajalno pri mostu; preuredili so jo v samo postrežbo, ki je bila obenem prva tovrstna prodajalna na Dolenjskem. Preuredili so tudi ostale poslovne prostore na
Pred tridesetimi leti, natančneje 12. aprila 1952, je mestni Uudski odbor Novo mesto ustanovil trgovsko podjetje Izbira, čigar skromnih začetkov jev treh desetletjih zraslo današnje *rgovsko podjetje DOLENJKA, i 'edanjo „lzbsro" je na začetku Predstavljalo sedem prodajaln, so imele 86 starih milijonov Prorneta in za 8 milijonov skladov. Razdrobljena trgovina, zaleteli in tehnično slabo opremljeni poslovni prostori, ki so bili Povrhu še v celoti najeti, vse to ie bila slaba osnova za razvoj trgovine v Novem mestu. Zaradi družbene usmeritve, ki je dajala Prednost in podporo predvsem 'ndustrijski proizvodnji, pa se bgovina s svojo dediščino iz revne preteklosti sama ni bila sf>os«bna razvijati vzporedno z ®staiimi dejavnostmi. Takšno *'votarjenje je trajalo ceiih de-Set let, vse do leta 1962, ko je žaradi širših družbenih intere-*°* vznikla pobuda za reorgani-2ac'jo takratne razdrobljene trgovske mreže v novomeški ob-c'Pi. Tako sta se Izbiri pridružila trgovsko podjetje Prehrana Novo mesto_ in trgovsko P°djetje Gorjanci Šentjernej ter nekaj samostojnih trgovin. V n°vi organizaciji je tako poslo-Val° že 32 trgovin s 108 za-P°slenimi, ustvarili pa so že m'lijardo starih dinarjev prosta in 22 milijonov presežka uohodka. Že sam podatek o teviiu zaposlenih na število prodajaln pa pove, da so bili v ^ki prodajalni povprečno zakleni trije delavci, zato je bila jtujna notranja razporeditev ®drov, saj je bila produktivni zelo majhna.
Kolektiv, ki pri svojem na-v 'injem razvoju ni mogel ra-unati na občutnejšo družbeno pfoč, se je moral opreti na stne sile. Z novimi integracija-' to okrepili materialno moč /Sovine, vse bolj občutna pa je a tudi potreba po organizaciji j T®***tične dejavnosti, pred-| |®fn za dobavo živilskega blaga |	^ m prodajalnam. Veliko te-
v° je predstavljalo tudi pomanjkanje skladiščnih prosto-V’ ki so jih bili primorani 'dobivati celo z ukinitvijo °dajalne. Toda kljub težaki*. ki so spremljale trgovino, kolektiv s svojo visoko mo-^no zavestjo začel ubirati no-P°t nadaljnjega razvoja.
organiziram leta 1974, ter DSSS, ki opravlja za temeljni organizaciji	vsa	strokovno
KOLEKTIV DELOVNE ORGANIZACIJE EMONA - DOLENJKA NOVO MESTO SE OB SVOJEM JUBILEJU, 30-LETNICI OBSTOJA, ISKRENO ZAHVALJUJE SVOJIM ODJEMALCEM ZA DOLGOLETNO ZAUPANJE TER JIM NA PRAGU NOVEGA LETA ZELI MNOGO SREČE IN USPEHOV, POSLOVNIM PRIJATELJEM PA SE PRIPOROČA ZA ŠE USPEŠNEJŠE SODELOVANJE!
administrativna in tehnična ter druga opravila. V Dolenjki je danes v 57 prodajalnah en gros skladišču in DSSS skupaj 420 delavcev, ki bodo v letošnjem letu ustvarili 126 milijard starih dinarjev celotnega prihodka in 4 milijarde dinarjev za razširjeno reprodukcijo. Poslovni sklad pa je ob koncu lanskega leta znašal 26,5 milijard dinarjev. Kolektiv Dolenjke se je vse obdobje svojega obstoja obnašal gospodarno, zato mu ni bilo težko sprejeti in izvajati program stabilizacijskih ukrepov. Ze v preteklem obdobju je bil dan velik poudarek na formiranje lastnih obratnih sredstev. Zato delovna organizacija že nekaj let posluje izključno z lastnimi viri obratnih sredstev, program stabilizacijskih ukrepov pa med drugim predvideva tudi povečanje produktivnosti dela in zmanjševanje vseh oblik porabe. Tako danes Dolenjka kljub nekaterim prodajalnam.
Glavnem trgu, leta 1967 pa sta bila zgrajena prva marketa, na Ljubljanski cesti in na Ces^i herojev. V naslednjem letu se je Dolenjki pripojilo Splošno trgovsko podjetje Potrošnik iz Črnomlja, kar je ob raznih reor-ganizacijskih spremembah pripomoglo k povečani rentabilnosti in ekonomičnosti. V naslednjih letih je Dolenjka vsako leto zgradila enega do dva nova trgovska objekta, tako je v obdobju 1969 do 1977 pretežno iz lastnih sredstev pridobila 11 trgovskih objektov s kapaciteto
8.000 kvadratnih metrov, odkupila skladiščne prostore s 1.800 m2 ter adaptirala in modernizirala 8 prodajaln s preko
2.000 m2 površin.
Kljub dinamičnemu razvoju trgovina ni dosegala takega razvoja, da bi lahko zadovoljevala potrebe potrošnikov, kar je bil osnovni razlog za nadaljnje povezovanje v višje oblike združenega dela, kjer nai bi bila dana večja gotovost za hitrejši razvoj trgovine. Zaradi uspešnega poslovnega sodelovanja s takratno DO Emona se je kolektiv Dolenjke ob reorganizaciji Emone povezal v SOZD Emona. Temeljni cilji tega povezovanja so bili predvsem doseganje boljših gospodarskih učinkov, hitrejši razvoj in učinkovitejša organizacija dela. V sestavi delovne organizacije Dolenjka poslujeta danes dve TOZD: tozd Engro — detajl Novo mesto in tozd Detajl Črnomelj, ki sta bili
Blagovnica Črnomelj
•Novejufl/nestu.
Novomeški Glavni Irg — v znamenju Dolenjke
(TELEVIZIJSKI SPORED
31. XII.
petek
10.00 POROČILA
10.05 TV ^V SOLI:	Samoupravljanje, Ko dežuje, Risanka, Zemlja, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža. Zadnje minute
14.00 SUNCOKRILI, otroška oddaja
14.15	ŠKATLICA Z GODBO
14.30 ZVEZDE CIRKUSA, odd^a za otroke
15.30 PESMI ZA NOVO LETO
15.45	KAKO NAJ VEM, DA TO NISO SANJE, oddaja za otroke
16.14	in 16.30 ODDAJA ZA OTROKE
17.00 POROČILA
17.05 GLASBA ZA CICIBANE: NASE IGRAČE
17.25 SNEŽAKI, češkoslovaška oddaja za otroke
17.50 ANSAMBEL LOJZETA SLAKA
18.25 OBZORNIK
18.40	DEDEK MRAZ, IZPOLNI NAM ŽELJO, oddaja za otroke
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
V večernem sporedu na Silvestra se bodo zvrstile naslednje oddaje:
20.00	JUTRI JE NOVO LETO
11-minutno slovensko risanko z gornjim naslovom je za Vibo izdelal slikar in animator Bojan Jurc. Zgodbo, namenjeno otrokom, je spisala Polonca Kovač, glasbo pa je prispeval Urban Koder.
20.11 DOBER VEČER
Ta glasbena oddaja bo nekakšen uvod v televizijsko pričakovanje novega leta. Zvrstilo sč bo več melodij iz operet in muzikalov, nastopilo bo veliko slovenskih popevkarjev in glasbenih skupin, plesali bodo člani ljubljanske Opere, z besedili Slavka Pregla pa bo posamezne točke povezoval igralec Zlatko Šugman.
21.25	SMEH IN PLES
Tako bo naslovljena glavna silves-trovska oddaja, ki bo po vzoru lanskoletne vsebovala devet družabnih iger, za razvedrilo bodo skrbeli Janez Hočevar, Vinko Šimek in Tone Fomezzi-Tof, igrala bosta plesni orkester RTV Ljubljana (pod vodstvom Jožeta Privška) in ansambel Avsenik, sodelovali bodo še plesna skupina Tine Rožanc, igralca Dare Ulaga in Mojca Gorjanc pa Gledališče pod kozolcem, da ne naštevamo tudi pevke in pevce.
00.30 OD TRIGLAVA DO GEVGE-LIJE
Splet narodnih in ponarodelih pe-*šmi jugoslovanskih narodov in narodnosti bo v kletni restavraciji ljubljanske Emone izvedla vrsta ansamblov in pevcev.
01.25	ŠKORPIJON UBIJA, ameriški film
Tisti, ki bodo po veseljačenju še koliko -toliko bistre glave, si bodo sredi noči lahko ogledali film, ki je poln mrtvecev, napetih akcij in podobnega, kar gledalce drži v napetosti. Režiserske posle je opravil Don Siegel, igrajo pa Clint Eastvvood, Harry Guardino, John Larch, John Mitchum, Mae Mercerin drugi.
16.45	Test - 17.00 Coppelia (baletna oddaja) - 18.00 Dot in kenguru (avstralski otroški film) - 19.30 Dnevnik - 20.00 F. Milčinski - V. Arhar: Butalci (televizijska priredba predstave SNG Maribor) — 21.05 Vince rumeno (pesmi o vinu) -
21.30	Zaljubljeni Blume (ameriški film) - 23.20 Novoletni disko (zabavnoglasbena oddaja) - 00.40 Glasba, glasba ... - 01.25 Še enkrat (zabavnoglasbena oddaja) -
01.55	Sodnik za obešanje (ameriški film)
1.1.
sobota
1
8.25 POROČILA
8.30 RISANKE ZA NOVOLETNO DOBRO JUTRO
8.40 JAN IN AMANDA, švedski film za otroke
9.55 J. Jurčič - S. Makarovič: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana
10.45 NENAVADNI PES ČUVAJ, ameriški film Glavni junak je kuže Chomps, to ni navaden, ampak umeten pes, Id v rokah dobrosrčnega gospodarja prepreči marsikatero lumparijo. Film je posnel Don Chaffey, igrajo pa Brian Foster, Casey Norton, Ralph Norton in drugi.
12.15 NOVOLETNI KONCERT, prenos z Dunaja
13.30 SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Garmisch-Partenkirchna
15.40 POROČILA
15.45 MEDNARODNO SREČANJE
Čarovnikov v lipici
16.30 G. Verdi: TRAVIATA
V filmski inačici znane opere bodo nastopili Anna Moffo, Gino Bechi, Franco Bonisolli, Mafalda Micheluzzi, Afro Poli in še kdo, režiserske posle pa je opravil Anglež Mario Lanfranchi.
18.20 I. Tavčar - M. Klopčič: CVETJE V JESENI
Na sporedu bo prva od treh oddaj slovenske nadaljevanke, kije nastala iz gradiva, posnetega za istonaslovni celovečerni film. Film smo lahko že nekajkrat gledali na malih zaslonih, nadaljevanka bo le malce bolj razvlekla dogajanje. Nosilci glavnih vlog
so Milena Zupančič, Polde Bibič, Duša Počkaj, Štefka Drolc, Iva Zupančič, Bert Sotlar in drugi, po scenariju Mitje Mejaka pa je delo zrežiral Matjaž Klopčič.
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 GIGI, ameriški film Naslovna junakinja je kurtizana v visoki družbi, vanjo se zaljubi bogataš .. . Nima smisla še naprej razpredati nepomembno zgodbo muzikala, ki ga je posnel Vincente Mine-Ui, nastopajo pa L*slie Caron, Lujs Jourdan, Maurice Chevalier in še kdo.
21.55 YVES MONTAND VOLYM-PIJI, glasbena oddaja
23.25 POROČILA Opomba: Za spored na drugem programu televizijci niso poslali podatkov.
2.1.
nedelja
8.25 POROČILA 8.30 ŽIVŽAV, otroška matineja 9.20 F. Levstik: MARTIN KRPAN, predstava Mladinskega gledališča Ljubljana
10.35 VINCE RUMENO, ponovitev silvestrovske oddaje 11.00 SMEH IN PLES, ponovitev silvestrovske oddaje 14.10 POROČILA 14.15 KRIK DIVJINE, kanadski poljudnoznanstveni film
Bill Mason je bil pogumen možak, saj se je sam odpravil v divjino proti Arktiki. Proučeval je življenje volkov, s kamero posnel posebnosti volčjega življenja, njihovo raz-
množevanje, skrb za mladiče ipd. Film je izvrstna balada o divjini, Mason pa je dokazal, da se človeku ni treba bati volkov, saj še zdaleč niso tako kruti, kot ljudje mislimo o pjih.
15.40 GOSTJE IZ GALAKSIJE, jugoslovanski film
Na sporedu bo eno redkih znanstvenofantastičnih del jugoslovanske kinematografije. Zgodbe ne - bomo povzemali, povejmo le, da si film splača ogledati, saj ga je posnel Dušan Vukotič, pomemben član t. i. zagrebške šole animiranega filma. Igrajo Ljubiša Samardžič, Žarko Potočnjak, Lucia Žulova, Ksenija Pro-haska in drugi.
17.05 ŠPORT V LETU 1982
18.05 CVETJE V JESENI 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 STREL V TEMO, ameriški film
Malce neroden, a po naključju vselej uspešen inšpektor raziskuje primer uboja, neko žensko namreč obtožijo, da je pokončala .svojega ljubimca. Pa gaje res? Glavno vlogo igra Peter Sellers.
21.40 DOBER VEČER, ponovitev silvestrovske oddaje
22.55 POROČILA
15.00 Zlato iz globin (dokumentarna oddaja) - 16.00 Iz novoletnega sporeda - 19.30 Dnevnik - 20.00 Obarvana svetloba - 22.00 Zabava vas Shpressa Gashi - 22.30 Super-moški (angleški film)
3.1.
ponedeljek
8.00 POROČILA
8.05 LOSKITIK IN OBLAK, sovjetska risanka
"8.20 ARABELA, češkoslovaška oddaja za otroke
8.50 POVEZAVE, poljudnoznanstvena oddaja
9.40 NERED V NEBEŠKI PALACl, kitajska risanka
11.25 K. Cipci: PIKA NOGAVIČKA, baletna oddaja 12.10 POROČILA
12.15 OD TRIGLAVA DO GEVGE-LIJE, ponovitev silvestrovske oddaje 13.10 NOVOLETNI DISKO, ponovitev silvestrovske oddaje
14.30 SOVJETSKI CIKRUS
15.30 JEZDECI IZ ZAHODA, ameriški film
Mlad in pogumen zdravnik se trudi, da bi spoprijateljil belce z Indijanci iz plemena Kiowa. O tem bo govoril film, ki sodi v gornjo kakovostno polovico vesternov. Zrežiral ga je Phil Carlson, glavne vloge pa igrajo Robert Francis, Donna Reed, Ma Wynn in še kdo.
16.50 MOJSTRI MOCl
17.20 SVET V LETU 1982: ŠTIRI MILIJARDE V VESOLJU
18.20 CVETJE V JESENI
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 S. Makarovič - D. Rocco: SMRAD OPERA, predstava Mladinskega gledališča Ljubljana
21.25 KULTURNE DIAGONALE: INVENTURA 1982
22.25 POROČILA
15.00 Iz novoletnega sporeda -
17.00 Nobelovci (dokumentarna oddaja) - 17.45 Iz novoletnega sporeda - 19.30 Dnevnik -- 20.00 Yves Montand v 01yinpiji - 21.35 Poročila - 21.40 Romska glasba
4.1.
torek
1
*.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Parpana
12.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Parpana 16.35 POROČILA
16.40 LOSKITIK IN OBLAK, sovjetska risanka
17.05 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Parpana
18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
18.40 PISANI SVET: CRN! MRAV
Oddaja bo govorila o raznovrstnih dejavnostih taborniškega odreda iz ljubljanskih Most.
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 D. H. Lavvrence: SINOVI IN LJUBIMCI, oddaja iz angleške nadaljevanke
20.55 AKTUALNA ODDAJA 21.35 V ZNAMENJU
15.50 Dnevnik 16.10 Suncokrili (otroška oddaja) - 16.40 Jugo-plastika: Cibona (prenos košarkarske tekmel 18.15 Branje 18.45
Telestart 81 (zabavnoglasbena oddaja) 19.30 Dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.35 Dvoje neustrašnih (dokumentarna oddaja) -21.20 Zagrebška panorama 21.35 En avtor, en film
5.1.
sreda 1
10.00	POROČILA
10.05	TV V ŠOLI
17.35	POROČILA
17.40 CICIBAN, DOBER DAN: ZIMA PLEŠE
17.55	NIŠKE ZBOROVSKE SLOVESNOSTI
18.25	CELJSKI OBZORNIK
18.40 MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: NEDELJA IN ŠIBILA, francoski film
Šibila je dvanajstletno dekletce. Nima pravega doma, oče jo odda v samostansko šolo zunaj Pariza in na hčer pozabi. Pojavi se neki mladenič, čigar življenje je prazno. Izgubil je spomin in se začne izdajati za dekletovega očeta. Med mladima se razvije nenavadna navezanost, v Šibili se začne prebujati ženska narava, fant pa postaja čedalje bolj sproščen, kar dotlej ni bil. Ta film, poln tankočutnega pronicanja v
psiho junakov, je posnel Serge Bo-uguignon, in sicer po istonaslovne« romanu Bernarda Eschasserlauxa, igrajo pa Hardy Kruger, Patricia Gozzi, Nicole Courcel in še kdo.
21.45	V ZNAMENJU
17.25	Dnevnik - 17.45 Gusarji kapitana Cooka (otroška oddaja) -
18.15	Izobraževalna oddaja - 18-45 Praznični dnevi slovenske folklore: Pesem današnjega dne — 19.30 Dnevnik - 20.00 Življenje je množični pojav
6.1.
četrtek
10.00	POROČILA
10.05 TV V ŠOLI
16.05 POROČILA
16.10	VESOLJE: OBALE VESOLJSKEGA MORJA, angleška poljudnoznanstvena oddaja
17.15	SMUČARSKI SKOKI, posnetek iz Bischofshofna
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	CAS, KI ŽIVI: MOST ČLOVEČNOSTI, dokumentarna oddaja
19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 TEDNIK
V tem letu bodo ljubljanski televizijci ob četrtkih predvajali oddajo z gornjim naslovom, ki bo skušala kritično razčleniti dogajanja pri nas in po svetu. Običajno se bodo zvrstili po štirje tematski prispevki z raznovrstnih področij, od politike in gospodarstva prek kulture do športa.
21.00 ZVOKI GODAL
' Na sporedu bo prva iz niza oddaj, s katerimi bodo ljubljanski televizijci predstavili godalne inštrumente in njihove akustične in izrazne moči. Govor bo o violini, violi, violončelu in kontrabasu. Posamezne oddaje bo
vodil znani slovenski violinist i» pedagod Rok Klopčič.
21.20 MINIATURE: MLINI OB KRKI
21.35	V ZNAMENJU
17.45	Učitelj (otroška oddaja) '
18.15 Prehrana v naravi (dokumentarna oddaja) - 18.45 Veliki mali svet (zabavnoglasbena oddaja) '
19.30	Dnevnik - 20.00 Sofokle*1 Filoktet (predstava HNK Split) '
21.15 Ali se med seboj dovolj p®' znamo (oddaja o kulturi) - 22.00 Zagrebška panorama
Pomembno je biti pomemben, a pomembneje je biti prijazen
Z računi, denarjem in vsemi drugimi denarnimi posli imam toliko dfela in preglavic, da vse le z največjo težavo postorim.
Rešitev je tu. Ljudje so v svoji dolgi zgodovini razvili ustanovo, ki ji pravimo banka, da zanje opravi kopico, večkrat tudi nadležnih ali morda celo nerešljivih denarnih problemov.
Že, a vendar imam pri tem težave. Vse banke so si tako podobne, vse imajo enako tehnologijo in skoraj enake, pogosto zelo muhaste elektronske pripomočke.
Res je, vsakomur med nami kdaj pa kdaj spodleti. Toda tisto, kar je najbolj pomembno, so stiki, odnosi med ljudmi. V Jugobanki to vemo in za to storimo kar največ. S strankami govorimo kot s sebi enakimi, kar ni težko, saj prihajajo k nam ljudje, ki so nam zelo podobni. Tudi oni so prijazni.
Vsi skupaj vemo, da je sicer pomembno biti pomemben. a da je še mnogo pomembneje biti prijazen. V takšnem ozračju zagotovo ni nikoli težko rešiti tudi najtežjih denarnih problemov.
BANKA PRIJAZNIH LJUDI
JUGOBANKA
»Slon” je postal ime
Z razstavo barvnih foto-, grafij (ženskih aktov) zagrebškega avtorja Željka Borčiča, ki je še vedno odprta, se v novomeškem razstavišču Pri slonu v gosteh izteka letošnja izredno bogata prireditvena sezona. V dobrem letu dni, kar je razstavišče „stopilo“ v novomeško kulturno življenje, se je v njem zvrstilo nič manj kot sedemnajst razstav, samo letos pa petnajst ali povprečno več kot vsak mesec ena. V glavnem so bili predstavljeni slovenski avtorji, nekaj jih je bilo iz drugih republik, trije pa iz tujine.
Dejavnost v tem novomeškem razstavišču je že od
Jovo Grobo všek
začetka izrazito usmerjena v razstavljanje fotografskih del različnih slogov, izrazov in velikosti. Od prvih dni poteka v njej vse delo brezplačno, kar za razstavljalce tudi pomeni, da za svoja dela ne dobivajo nikakršnih odškodnin ali nadomestil. Kljub temu da to ni preveč vabljivo, so se fotografi množično odzivali kot interesenti za razstave, tako da so morali marsikoga vljudno zavrniti. To pomeni, da je razstavišče v glavnem doseglo svoj namen. Seveda je treba vedeti, da je bilo zanimanje zanj še večje tudi zaradi tega, ker je bilo in
J
tudi ostalo edino tovrstno oziroma specializirano, razstavišče v Sloveniji.
„Zame je najbolj pomembno, da samo razstavišče ni vsiljeno ali vsiljivo in da ima sleherni obiskovalec možnost, da se seznani s samo fotografijo kot tudi z izrazno možnostjo na področju likovnega sporočanja in z razvojem fotografije, ki je nedvomno zelo napredovala. Seveda bi lahko računali še na boljši odziv obiskovalcev in odmevnost razstavne dejavnosti Pri slonu v gosteh, če bi se posrečilo zagotoviti nekoliko boljše, pravzaprav vsaj minimalno obveščanje,” meni Jovo Grobovšek, organizator razstav. Pravi tudi, da bi kazalo začeti s -fotografsko zbirko umetniških fotografij, gradivo pa bi zbrali ali z odkupi ali z darili samih razstavljal-cev.
Za leto 1983 ima razstavišče v načrtu, da pripelje v goste več hrvaških, še posebej zagrebških fotografov. Med drugim naj bi bila na ogled dela danes že pokojnega, sicer pa znanega fotografa Toše Dabca. Iz Zagreba naj bi prišlo v Novo mesto tudi več inozemskih razstav. Omeniti kaže še, da načrtuje razstavišče tudi ■ tako imenovane primerjalne razstave o fotografiji nekdaj in danes. Sicer pa bodo dobili možnost razstavljati svoje kolekcije predvsem slovenski fotografi.
Razstavišče Pri slonu v gosteh bo vpeljalo stalna sodelovanja z nekaterimi znanimi razstavišči v Sloveniji in drugih republikah. Tako si bo izmenjevalo razstave z Obalnimi galerijami v Piranu, sodelovalo z Arhivom TD (Toše Dabca) in galerijo foto-kino kluba v Splitu.
I.Z.
Če kultura postane „stiskaška”
Novomeški kulturni skupnosti se za zaključni račun »napoveduje" primanjkljaj
Enajstmesečno
poslovanje
zuje več kot 3 milijone ainariev primanjkljaja. To je skoraj 10 odstotkov vseh letošnjih prihodkov te skupnosti. Čeprav pričakujejo decembra večji pritok sredstev, ni upati, da bo ob zaključnem računu kaj bistveno manj primanjkljaja. Tako bo nujno več plačil za že opravljene naloge prenesti v leto 1983, ki pa po predvidevanjih in nekaterih okvirnih pokazateljih ne bo rožnato.
Od vseh, ki jih financira ob-	Hudo pesti poklicne ustano-
činska kulturna skupnost, bo	ve tudi amortizacija. Ustanove
je novomeške kulturne skupnosti izka-
bržkone najbolj prizadeto varstvo kulturne in naravne dediščine, ki je v programu sicer opredeljeno kot prednostna naloga, a zanj že do zdaj ni bilo dovolj denarja. Varstva naravne dediščine se do zdaj sploh niso lotevali in kaže, da na tem področju vse do konca srednjeročnega obdobja ne bo sprememb, saj ni bilo dovolj sredstev niti za najnujnejše posege pri kulturni dediščini. Ker Novo mesto za te naloge ni moglo zagotavljati ustreznega deleža, je ostajal neporabljen tudi del, ki ga zagotavlja republiška kulturna skupnost.
Finančne težave so prevevale vse sestanke organov občinske kulturne skupnosti, ki so se zvrstili letos. Nerazrešene so ostale tudi potem, ko je bil program za leto 1982 prevrednoten (revaloriziran), saj nič ne kaže, da na ta način povečana sredstva tudi bodo. Zato se boje, da bo prišlo zlasti v poklicnih kulturnih ustanovah do motenj v gospodarjenju. Najtežje stanje pričakujejo v Študijski knjižnici Mirana Jarca, kjer je kljub finančnim stiskam ohranila program, namenjen neposredni uporabi občanov.
so se hotele rešiti tako, da so sklenile samoupravni sporazum o združevanju denarja za amortizacijo. Ker so ta sredstva razmeroma majhna, še ni pravega učinka, čeprav bi bilo samo za popravilo ostrešja stavbe, v kateri je Študijska knjižnica, potrebno imeti nekajkrat večje vsote, kot jih je moč združiti na podlagi omenjenega dokumenta.
Kot rečeno, si od leta 1983 ne gre obetati boljših razmer,
kot so prevladovale letos. Najprej zato, ker je pričakovati za kakih 8 odstotkov vrednostno manjša sredstva. Občinska kulturna skupnost sicer že pripravlja delovno gradivo za program v prihodnjem letu, vendar ima še vse premalo otipljivih podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, na kakšno gospodarjenje je sploh moč računati.
Vsekakor ni moč računati, da bi s sredstvi, kijih gotovo ne bo več kot letos, lahko ohranili dosedanji obseg in kakovost programa. Menijo, da si bo spričo manjšega števila prireditev potrebno prizadevati za njihovo kakovost. Torej če bo že vsega manj, naj bo to, kar le bo, boljše.
I. Z.
Raven, ki jo velja ohraniti
V trebanjski občini se s kulturo ukvarja 450 ljudi — Naložbe v knjižnice, kulturne domove in galerijo
Ko so delegati vseh treh zborov občinske skupščine Trebnje in delegati skupščine občinske kulturne skupnosti sprejeli poročilo o stanju kulture v občini, so se lahko seznanili s tem, da je kulturno življenje v občini na precej visoki ravni. Trebanjsko kulturo odlikujejo raznolikost, množičnost in kvaliteta, vse to pa je iz poročila na neki način premalo razvidno, zato ne bo odveč še nekaj dodatnih besed.
82 - krat za lepši jezik
Jezikovno razsodišče že dve leti opozarja na lepšo slovenščino — 600 opozoril — Prihodnje leto zbirka izjav
Jezikovno razsodišče si že dve leti prizadeva za lepšo, pravilno slovenščino v javni rabi. Njegova vloga je dvojna: odgovoriti na vprašanja, ki „žu-
Kaj „vidi” kulturni program „Krke”?
Kjjlturno društvo novomeške tovarne zdravil daje še večji poudarek na knjigo in Kov°st likovnih prireditev - »Krkin" klub se odpira Novemu mestu; poslej mladinski ____________________________________________________klub?________________________________ __________________
. ■ novomeški tovarni zdravil kuuura ni desetnica, pri mizi, na *®teri so „škaije in platno”, ima svoj sedež in treba je reči, daje ta
)j8lv<UJC 111 pidlllU y mid stuj dcuc/, lil IlCUd JC rctlt Ud Jv id
j™®* vedno zaseden. Pravijo, da je to znamenje sožitja med kulturo naJP^izvodnim delom, sožitja, kakršnega bi zaman iskali daleč
•v3* kulturno življenje novomeških j^jh»cevtov „uradno“ skrbi tovariš*0 Kultumo-umetniško društvo vani®' Za smeri in področja deto-slJ']a * dogovarjajo na program-jgj”1 svetu, v okviru katerega delu-- sveti za posamezne dejavnosti, gojili in za kaj se bodo semali v letu 1983, so določili na ^ svnem društvenem občnem zbo-
je dejala Staša Vovk, doseda-p P^dsednica „Krkinega“ društva, . 'videva delovni program za novo Precejšnjo vsebinsko razširitev
tf. sveti ;
J* bodo *avze
Virf'
V A?1, Leskovec: S PRAZNO •*A, lipa (50 x 23).
nekaterih nalog, ki so jih že do zdaj izvajali. Tako so za svet knjige zapisali, da bo moral še več narediti za širjenje dobrih knjig med zaposlene. Svet bo še posebej skrbel za to, da bodo v tovarni zdravil na tekočem s knjižnimi novostmi, pri čemer jim bosta pomagali študijska knjižnica Mirana Jarca in poslovalnica Mladinske knjige. Vse novosti naj bi bile dostopne tudi tistim bralcem, ki hočejo imeti knjige na domači polici. Zato bodo prodajne razstave knjig še prirejali, gendar tako, da bo naprodaj res najboljša literatura. Tudi potujoča knjižnica bo še naprej obiskovala delavce „Krke‘\ tovarna pa bo delovanje te knjižnice podprla z 20 tisoč dinarji. Na občnem zboru so sklenili, da bo društvo v letu 1983 spet organiziralo dolenjski knjižni sejem, saj bi bilo škoda opustiti prireditev, ki ima za seboj že pet uspešnih let.
Likovna dejavnost bo pomembna sestavina kulturnega programa tudi prihodnje leto, vendar predvideva „Krkin“ galerijski svet nekoliko manj razstav, kot se jih je do zdaj zvrstilo na leto. Svet bo skrbel, da bodo razstave bolj kakovostne. Svobodna slikarska akademija bo še ostala, bo pa precej drugačna od dosedanjih petih. Galerijskemu svetu so naložili, naj razmisli o novi zasnovi in vsebini te likovne prireditve, ki je vsaj v strokovnih krogih postala precej odmevna. Naj dodamo, da razmišljajo v „Krki“ o pregledni razstavi, ki naj bi opozorila na dosežke dosedanjih delovnih srečanj slovenskih likovnikov pod okriljem te delovne organizacije. Po enakih merilih kot v Novem mestu bodo pripravljali tudi razstave v „Krkinem“ razstavišču v Ljubljani in v „Krkinem“ tozdu v Ljutomeru, kjer s to dejavnostjo šele začenjajo.
Ljubiteljsko poustvarjalno dejav-
nost predstavlja mešani pevski zbor ,JCrke“, ki sodi med najboljše na Dolenjskem. Zbor, ki je tvorno vključen v kulturno življenje same tovarne in Novega mesta, nastopa pa tudi drugod, bo še izboljšal repertoar.
Potrebe po gledališkem življenju uresničujejo delavci „Krke“ z vključevanjem v abonmaje in z obiski tovrstnih prireditev v večjih središčih. Med drugim so predvideli dva tako imenovana kulturna izleta: enega v Cankarjev dom v Ljubljani in enega v dvorano Vatroslava Lisin-skega v Zagrebu, kjer si bodo ogledali zanimive predstave.
Seveda bi mogli o kulturnem življenju, ki ga razvija novomeška ,JCrka," zapisati še kakšno posebnost, čeprav smo glavne reči omenili. Naj končamo z željo „Krkinega“ Kultumo-umetniškega društva, da se kulturni klub „Krke“ (v hiši ob Cesti komandanta Staneta) odpre Novemu mestu. Tega bodo bržas veseli mladinci, ki že dolgo pričakujejo prostor, kjer bi razvijali najrazličnejše oblike kulturnega dela.
I.Z.
lijo“ Slovence glede materinega jezika, ter da vpliva na moralno stališče do slovenskega jezika.
Pred kratkim se je oblikovalo novo razsodišče, ki ima tako kot prejšnje osem članov. Njegovo delo bo ostalo takšno kot doslej, to pa pomeni, da bo obravnavalo šolski jezik in jezik mladih, industrijsko-komercialni, umetnostni, družboslovni in filozofski jezik ter vprašanja slovstva.
Delo razsodišča je javno. Vse pobude prihajajo od dopisnikov, največ pisem pa se tiče problemov prevajanja iz srbohrvaščine v slovenščino. Kot so povedali razsodniki na tiskovni konferenci, ki je bila pre-tekliteden, je odziv na njihovo delo zelo velik, vendar so žal, premalo spremljali drobne odzive. Za ta spodrsljaj se bodo poskušali vsaj delno oddolžiti v knjigi, v kateri bodo izdali vse doslej objavljene izjave (do danes že 82). Komentar tega dela bo zajel tudi širšo, neevidc-ntirano problematiko, ki se je nabrala v 600 dopisih, kolikor jih je prispelo na jezikovno razsodišče v dveh letih. Izid pričakujejo spomladi prihodnje leto.
• Predsednik novega jezikovnega razsodišča, ki je začelo s svojim delom novembra, je dr. Frane Jerman, njegovi člani pa Martin Ahlin, Drago Bajt, Boža Krakar-Vogel, Savin Jogan, Lidija Kuhar ter Janko Moder in dr. Jože Toporišič, ki sta bila razsodnika že v prejšnji sestavi.
M. BEZEK
PIRNAT RAZSTAVLJA V KRKI — V avli upravne stavbe tovarne zdravil Krke v Ločni so v četrtek, 23. decembra odprli razstavo kiparskih in slikarskih del Janeza Pimata. Kot je zapisal kritik Janez Mesesnel, se v Prinatovih razmeroma majhnih kamnih zliva v žlahtno intimno izpoved in dialog več sestavin, ki so rezultat umetnikove zmage nad tvarjo, nad naravo. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili umetnikova žena, hči in sin, harmonikarski trio Glasbene šole Marjana Kozine pa je prispeval kulturni del programa. (Foto: J. Pavlin)
Da je kultura v tej občini v resnici doma, govori že podatek o 450 aktivnih članih kulturno-umefniških društev, vrsta kulturnih prireditev republiškega in medrepubliškega, celo mednarodnega pomena- Med njimi nikakor ni moč iti mimo Tabora likovnih samorastnikov, na katerem je poleg domačih likovnih ustvarjalcev sodelovalo tudi precej tujih iz 15 držav. V okviru te prireditve je tudi likovni salon, y Mokronogu prirejajo srečanje folkloristov, y občini često gostujejo znani umetniki in ansambli od drugod. Nemalo pozornosti so deležni tudi pišoči ustvarjalci, ki lahko objavljajo v Samorastniški besedi, malo mlajši pisci pa v Srečanjih. Skratka, v trebanjski občini ne manjka ne prireditev ne ljudi, ki se hočejo ukvarjati s kulturo.
A v preteklem srednjeročnem obdobju niso bile deležne pozornosti samo tiste zvrsti kulture, ki se lahko predstavijo na prireditvah, posebne skrbi je bila deležna tudi knjiga. Matična občinska knjižnica v Trebnjem je dopolnila svoje oblike dela in poskrbela, da je knjiga še bliže bralcem, hkrati pa so bile obnovljene tudi knjižnice v večjih krajih po občini. Tako imajo zdaj podružnice v Mokronogu, na Mirni in v Šentrupertu. Veliko denarja - a samo v relativnem smislu - je bilo vloženega tudi v obnovo kulturnih domov v večjih in manjših krajih ter v obnovo Galerije likovnih samorastnikov.
Vse te naložbe so se bogato obrestovale, saj so se razmere za kulturno delovanje, zlasti v večjih krajih, precej izboljšale, kar spodbuja tudi vse večje zanimanje za delo v kultur-no-umetniških društvih, pevskih" zborih, dramskih in recitatorskih družinah.
Vsa ta dejstva nikakor ne zbujajo dvomov o prihodnosti kulture v občini, a čisto brez kritičnih pripomb - vsaj enkrat smo lahko tiho o denarju, ki ga manjka povsod, kakor vemo - na račun krajevnih skupnosti, ki društva „vidijo” samo takrat, ko je treba pripraviti proslavo, da ne govorimo o slabih povezavah s Socialistično zvezo - tudi ne gre. Najbolj pereče vprašanje, s katerim se ta čas ubadajo trebanjski kulturniki, pa je pomanjkanje strokovnih kadrov, saj manjka pevovodij, režiserjev, sploh ljudi, ki bi navdušence za kulturo, tudi česa naučili in jih spodbudili k še višji ravni kulturnega delovanja.
J.SIMCIČ
Magyarova
monografija
Viktor Magyar, slovenski slikar naivne smeri in eden od pobudnikov trebanjskega tabora likovnih samorastnikov, danes mednarodne slikarsko - kiparske manifestacije s petnajstletno tradicijo, ni dočakal izida monografije o sebi. Ta je izšla šele letos, dve leti po njegovi tragični smrti, in sicer v angleščini. Knjigo z esejem kritika Aleksandra Bassina in sestavkom, v katerem je Branko Šoemen svojega prijatelja Magyara opisal s človeške strani, so za angleški oz. ameriški trg pripravili v Mladinski knjigi v Ljubljani. Ker jo je moč dobiti tudi pri nas, lahko slo ve n-
VIKTOR MAGVAR
ski bralec obžaluje le to, da besedilo ni prevedeno tudi slovenščino.
Magyar se kot slikar ni lahko prebil, o čemer govori dejstvo, da seje začel uveljavljati šele, ko je postal član hrvaškega društva naivcev. Ustvarjanja v slogu, ki ni imel nič skupnega z uveljavljenimi smermi, na Slovenskem tedaj niso jemali resno. Vendar je samorastniški slikar vztrajal, dokler se mu naposled niso odprla glavna vrata slovenskih razstavišč. To se je zgodilo, ko je že vrsto let učitelje val na Čatežu pri Veliki Loki in je Trebnje postalo zbirališče nepriznanih nešolanih slikarjev in kiparjev, ki pa so to bili po notranjem klicu. Iz Trebnjega je Magyar lahko stopil še kam drugam. Tako so se začele vrstiti njegove samostojne razstave v domovini in tujini.
Kopasti dolenjski griči, posejani s hišami in drevesi, pa ljudje, ki trmasto vztrajajo na tej zemlji in doživljajo različne usode, vse to se je odslikavalo v barvah, ki jih je Magyar nanašal na deske kot svojo priljubljeno „podlago“. Magyarov slikarski svet se zdi na prvi pogled pravljičen, izmišljen, ko pa se Človek bolj zazre v njegove slike, bo ugotovil, da je ta svet še kako zemeljski, zdaj krut, zdaj ves prijazen. Seveda ne gre za realistične odslikave, pač pa za svet, ki se je v Magyarovi zavesti presnovil in preoblikoval tako, da ga je lahko upodobil, oziroma izpovedal v zanj značilnem magvarovskem slogu. V monografiji so barvne reprodukcije vseh njegovih barvnih obdobij -rdečega, zelenega in modrega. To so cikli, ki mu jih je narekovalo razpoloženje, razpoznavni po izbrani barvi, ki je na sliki prevladujoča in poudarjena. S tem se je Magyar dokončno potrdil kot slikar.	j.	Z.
NOVOMEŠKE RISBE V NOVEM SADU - V počastitev 1504etnice rojstva Djura Jakšiča, srbskega pesnika in slikarja, so v novosadskem Centru za likovno vzgojo priredili veliko razstavo risb in grafik jugoslovanskih otrok. Na njej sodeluje s po eno risbo ali grafiko tudi pet učencev bršljinske osnovne šole, kjer je likovni pedagog Ljubo Žagar. Kot se je dalo zvedeti, so se Novomeščani edini od Dolenjcev udeležili te prireditve.
GASILCI NAGRAJUJEJO -Pred kratkim so v novomeškem gasilskem domu podelili nagrade za najboljše literarne spise in najboljša likovna dela, prispela na natečaj, ki ga je občinska gasilska zveza v Novem mestu razpisala ob letošnjem
tednu požarne varnosti. Med nagrajenci so bili predvsem osnovnošolci iz novomeške občine, ki so se pretežno udeležili natečaja. Ob prejemu denarnih nagrad so nagrajeni likovniki ročno pokazali svoja dela, medtem ko so nagrajeni mladi literati svoja dela prebrali.
SPET IZOBRAŽEVALNI DAN UČITELJEV - Na pobudo komisije za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti pri občinski konferenci ZKS v Novem mestu bodo v novomeški občini tudi v tem šolskem letu pripravili celodnevno družbenopolitično izobraževanje prosvetnih delavcev. To bo v novomeškem Domu JLA, in sicer zadnji dan zimskih počitnic v januarju.
D0LEHJSKI LIST
POTA Ii\ ST
dežnim
poročajo
KOKOŠI IZGINILE - V noči na 21. december je kuqi tat obiskal Vinjo gorico. Škodovim je iz kur-nika odnesel 7 kokodajsk. Za bližnje praznike ima mesnine dovolj.
VLOMILI V GASILSKI DOM V zadnjih dneh je nekdo vlomil v gasilski dom na Občinah. Storilec je iz gasilskega kombija iztočil 35 litrov bencina.
RAZGRAJAL NA VELIKO -Novomeški miličniki so v petek zvečer pridržali do iztreznitve 42-letnega Leona Špelka z Broda. Možakar se je najprej pretepal v gostilni Jakše, nato pa še rogovilil po domači hiši in grozil sosedom.
OBISKAL GRADBENO BARAKO - Pred dnevi je neznan vlomilec obiskal barako Tregrada v kamnolomu pod Pričo. Storilec je vdrl skozi vrata in odnesel ročno žago, kramp, lopato in kladivo..
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Parkljevi iz Prečne so konec minulega tedna presenečeni opazili, da si mokroto iz njihove zidanice lasti še nekdo drug. Po opravljeni inventuri so ugotovili, da jim je zmanjkalo 50 litrov vina in 5 litrov žganja.
4 Z že dokaj negotovim korakom je prejšnji teden stopil v trebanjsko slaščičarno domačin Alojz Lamut in naročil mrzel čaj. Kazalo jc, da hoče možakar, na ta način malo razbistriti glavo, zato je bilo začudenje tolikanj večje, ko mu z zahtevano pijačo niso hoteli postreči. Odgovor, da vinjenim osebam ne strežejo z alkoholnimi pijačami, je vso zadevo hitro pojasnil: da ima namreč mrzli čaj s pravim kaj malo zveze, predvsem pa se od njega loči po stopnji alkohola. Lamut seveda z odgovorom ni bil zadovoljen in je pričel razgrajati ter razbijati steklenino. Ali ne bi kazalo v prihodnje naročiti raje skodelico navadnega čaja, je imel potem priložnost razmišljati na trebanjski postaji milice domala celo noč.
• S podobnim neučakancem so imel' 23. decembra opraviti črnomaljski miličniki. Jože Hu-tar iz Dobličke gore je bes nad osebjem, ki mu ni hotelo več streŠ z alkoholom, znesel v bifeju kmetijske zadruge. Tudi predpraznično veseljačenja ima namreč svoje meje.
Se res bojimo prestopnikov?
Zakaj raste število gospodarskih prestopkov — Za pregon potreben tudi pogum — Le malo velikih rib ujetih — Premagati klimo neodgovornosti
Čeprav letos na Dolenjskem nismo zabeležili kake razvpite afere gospodarskega kriminala (kar pa še zdaleč ne pomeni, da jih tudi ni bilo), število gospodarskih prestopkov vendarle narašča. Prav nobenega vzroka nimamo, da bi se postavljali med izjeme v trditvi, ki sta jo pred časom na pogovoru z novinarji izrekla zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc in zvezni sekretar za pravosodje Branislav Krajina: da se namreč zadnja leta veča število gospodarskih prekrškov, napadov na družbeno lastnino in zlorab službenih dolžnosti.
Resnici na ljubo je treba dodati,	so s precejšnjo mero ironije rie-
da nekateri takšnim podatkom da-	dolgo tega dejali na posvetovanju
nes oporekajo objektivnost, ker	v Arandjelovcu, bolj splača kot
pač vsa poročila o razsežnostih gospodarskega kriminala zajemajo tudi drobne prestopke (kraje v trgovinah, gozdne tatvine itd.), vendar tudi takšni očitki ob nekaterih podatkih izgubijo trdna tla. Tako se je v prvem polletju tega leta pri nas povečalo število obtoženih za kazniva dejanja v gospodarstvu za preko 21 odst., obtoženih za napade na družbeno lastnino za skoraj 11 odst., število zlorab službenih dolžnosti pa za 2,5 odst. Je pa še nekaj, kar govori v prid porastu tovrstnega kriminala. Pot od zločina do kazni v gospodarstvu je namreč tako dolga in negotova, da se zločin, kot
loterija: dobitek je lahko velik, veijetnost, da boš odkrit, majhna, in da boš obsojen, še manjša. V mislih imamo seveda velike gospodarske špekulacije. Poglejmo statistiko, ki govori, da je bilo v letih 1978 — 1981 v Jugoslaviji samo 6 oseb obsojenih zaradi kaznivega dejanja izzivanja motenj v proizvodnji in na tržišču, zaradi sklenitve nezakonitih pogodb 13; zaradi utajitve davka obsodimo poprečno letno le manj kot 100 ljudi, zaradi dajanja podkupnin od 80 do 150 itd. Težko je reči, s kolikšno številko bi morali pomnožiti te podatke, da bi prišli do vsaj približnega realnega stanja, ki
smo mu vsakodnevno priča. Gospodarski kriminal se torej nedvoumno širi, le stopiti mu ne znamo (ne moremo? ) na prste.
Konec koncev je zanimiv še en podatek: vsako leto zabeležimo .v Jugoslaviji kakih 62 tisoč prijav zaradi najrazličnejših oblik prelivanja družbenih sredstev v zasebne žepe. Od teh jih pride na sodišče le polovica, od te polovice pa jih je le kakih 70 odst. obsojenih. Še zmeraj pa to pomeni 23 tisoč obsojencev zaradi gospodarskega prestopništva ali enega na tisoč prebivalcev. Kakšne bi šele bile številke, če bi nam uspelo premagati „občo klimo neodgovornosti", kot je bilo nekje moč prebrati, ali pa imuniteto funkcionarjev in vplivnih občinskih ter poslovnih mož!?
Za preganjanje gospodarskega kriminala niso torej dovolj le odprte oči, pač pa je potreben tudi pogum in doslednost. Posebno drezanje v srenjo lokalističnih oblastnikov je običajno hudo neprijetna stvar.
B. BUD JA
Mimo rdeče luči na tir
V nezgodi na železniškem prehodu v Dol. Medvedjenn selu ob življenje Ladislav Zupan
Zares huda neprevidnost je bila prejšnji teden vzrok nezgodi na železniškem prehodu v Dolnjem Medvedjem selu, kjer je bil ob življenje 58-letni Ladislav Zupan iz Podboršta.
Zupan se je 20. decembra popoldne peljal z osebnim avtom od
PLAZ NA ŽELEZNIŠKI PROGI
Na železniško progo med Trebnjim in Sevnico se je 22. decembra ob 1.25 pri Gaberju usul plaz kakih 50 kubičnih metrov zemlje in kamenja. Prav v tistem času je iz novomeške smeri pripeljal tovorni vlak, ki je „prodrl” skozi plaz, ne da bi se iztiril, vendar se je pri tem lokomotiva močno poškodovala. Škodo bodo še ocenili.
ODKRILI SKUPINO BENCINSKIH TATOV
Brežiški miličniki so v petek odkrili skupino mladoletnikov, ki so utemeljeno osumljeni številnih kraj bencina iz osebnih avtomobilov, ki so se pojavljale zadnje čase. Kaznivih dejanj so osumljeni J. K., J. A., F. K. in B. P. iz okolice Brežic in Krškega.
Patrulja
izsledila vlomilsko
trojko
Pobegli avto razkril mnoge podrobnosti
Patrulja oddelka milice iz Kostanjevice je v petek okoli polnoči na cesti med Kostanjevico in Brežicami ustavljala osebni avto R-4. Voznik se pozivu miličnikov ni hotel odzvati in je odbrzel mimo, zato. so mu miličniki sledili vse do Krške vasi, kjer je katrci zmanjkalo bencina. Kot se j.e pokazalo, je za krmilom sedel 20-letni Alfonz Barbič iz Cerkelj, ob njem pa Franc Volčanjšek iz Okljukove gore. Pri pregledu vozila so miličniki v njem našli več ukradenih predmetov in
vlomilskega orodja. Nadaljnja pre-iskava.je ugotovila, da je lastnik avta 25-letni Roman Žun iz Kranja, kije vozilo mladeničema posodil. Tudi Žun je namreč znanec miličnikov, saj je postopek pokazal, da je na območju Krškega in Brežic zagrešil več kaznivih dejanj vlomov in tatvin.
O ostalih podrobnostih in podvigih dobro organizirane vlomilske trojke se poizvedbe še nadaljujejo.
ODNESEL DENAR IN DRAGOCENOSTI
Neznan vlomilec je v noči na 20. december vlomil skozi okno shrambe v stanovanje Ivana Doberška iz Sevnice. Vlomilec je odnesel 10.700 din, ročno uro znamke Omega, srebrno verižico in nalivno pero, s čimer je Doberška oškodoval za 30.000 din.
NOVA ŽRTEV NEPREVIDNOSTI - V četrtek je prišlo na magistralki pri Lešnici do nove hude nesreče, ki jo je zakrivilo neprevidno prehitevanje tovornjaka. V razbitinah na posnetku je bila ob življenje sopotnica, oba voznika in sopotnik pa so hudo poškodovani. Na pločevini je bilo za 650.000 dinaijev škode. (Foto: B. B.)
Pešca bo varovala »kresnička”
V Saturnusu že izdelali prva odsevna telesa za večjo varnost pešcev — „ Kresnička" za šolarje že obvezna — 20. februarja 1984 jo bodo pričeli nositi tudi odrasli
Novi zakon o varnosti cestnega prometa prinaša poleg nekaj že znanih novosti tudi 52. člen, ki pravi, da morajo otroci ponoči in kadar je vidljivost zmanjšana, med hojo po cesti nositi ustrezno odsevno telo. Za odrasle naj bi to določilo pričelo veljati 20. februarja 1984. Takšna odločitev se zdi veliko bolj tehtna in razumejša, ko preberemo podatek, da je, denimo, v lanskem letu od skupnega števila 565 mrtvih kar 142 pešcev, med 8.597 poškodovanimi pa je bilo pešcev 1.416.
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je zato te dni pričel akcijo, ki naj bi pešcem zagotovila večjo varnost v prometu. Prav zaradi uvodoma zapisanih novosti zakonodaje je svet dal pobudo za izdelavo ustreznega odsevnega telesa, ki bi ob slabši vidljivosti na cesti vendarle dovolj
označilo pešca. Pozivu se je odzvala tovarna Saturnus iz Ljubljane in izdelava poseben odsevni obesek, ki se ga je prijel vzdevek ,.kresnička". Ta ima to lastnost, da se del svetlobe, s katero jo osvetlimo, pod določenim kotom vrača proti izvoru svetlobe in tako voznike motornih vozil opozarja, da je na cesti pešec. Zc pri zasenčenih
• Letos bo Saturnus izdelal tolikšno število kresničk , da bodo z njimi opremljeni vsi učenci malih ter osnovnih šol, preostala količina pa bo prišla iz tovarne prihodnje leto.
lučeh zagleda voznik pešca s kresničko na razdaljo 130 metrov, ob uporabi dolgih luči pa celo 300 metrov daleč. V ilustracijo, da je sicer pešec pri zasenčenih lučeh viden šele na razdaljo 30 metrov, ob dolgih lučeh pa ga voznik opazi na 130 metrov. Naj še povemo, da je Satumusova kresnička izdelana v skladu z norma-
tivi, ki so enotni za vso Evropo, in da odseva 4-krat več svetlobe, kot je najmanjša zahteva po JUS.
Po ugotovitvah raziskav v nekaterih evropskih državah je kresnička najbolj učinkovita, če prosta niha na vrvici v višini kolena. Po republiškem zakonu o varnosti cestnega prometa mora pešec zunaj naselja hoditi ob skrajnem levem robu cestišča, zaradi česar je po mnenju naših strokovnjakov desni žep na oblačilu najprimernejše mesto za pripenjanje obeska. Nekolikanj drugače je pri otrocih. Tistim, ki nosijo torbico na hrbtu, pripnemo kresničko na spodnji del desnega jermena ali desni vogal torbice, vendar seveda s pogojem, da odsevno telo prosto niha, ker jo avtomobilski žarometi tako veliko laže in bolj zanesljivo osvetlijo.
Za meglene in temačne zimske dni vsekakor dobrodošla novost. Predvsem od nas pa je odvisno, ali bo dosegla pričakovane učinke.
B. B.
Preživeti s 6 tisoč dinarji
Obračunske liste delavk novomeškega Krojača kažejo izredno nizke osebne dohodke
Čeprav med delovnimi organizacijami z najnižjimi osebnimi dohodki delavcev v novomeški regiji največkrat omenjamo Industrijo motornih vozil, postaja vse bolj na dlani, da IMV m tej listi še zdaleč ni osamljena. Resda je o nizkih prejemkih delavcev slišati tudi iz delovnih organizacij tekstilne stroke, vendar to hkrati ne more biti opravičilo podatkom in številkam, ki so jih delavke novomeškega krojaškega podjetja Krojač podkrepile z vpogledom v obračunske izplačilne liste.
Znano je, da je bilo podjetje Krojač že pred leti opozorjeno zaradi izredno nizkih izplačanih osebnih dohodkov delavkam, vendar se do danes, tako vsaj kaže, ni kaj prida spremenilo. Vzemimo za primer obračunski list neke delavke, ki je v novembru ob treh prazničnih dneh in celo ob nekaj nadurah zaslužila borih 6 tisoč dinarjev neto osebnega dohodka, ob odbitju vseli stroškov (malica, sindikalna članarina itd.) pa jc bila ta številka seveda še precej nižja. Vprašanj, ki se ob tem zastavljajo, je ogromno, mimo enega pa le ne moremo: ali je znesek 7.390 din, ki predstavlja zajamčeni osebni dohodek slehernega delavca v Sloveniji, res le številka, s katero mahamo, ko govorimo o skrbi za delavski razred?
Če lahko v teh podatkih iščemo kakšno svetlo točko, je to nedvomno spoznanje, da tudi delavke, pa najsi bo njihova izobrazbena struktura takšna ali drugačna„ niso več pripravljene molče prenašati vseh nepravilnosti Teh so v Krojaču naštele še nekaj. Od tega, da dobijo obračunske plačilne liste ob izplačilih osebnih dohodkov le na posebno zahtevo, do pičle samouprave p podjetju.
Naj ob koncu primeru iz novomeškega Krojača postavimo ob bok drugo skrajnost. Medtem ko nekje delavke za poln delovni čas prejemajo nižji osebni dohodek od zajamčenega, si na drugem koncu mesta uslužbenci v nekem sisu (več o tem smo pisali v prejšnji številki) ob ne ravno visoki izobrazbeni in kvalifikacijski strukturi zaposlenih ob poprečnem osebnem dohodku 17.818 din izplačujejo še dodatke.
B. BUDJA
ZAGOREL TELEVIZOR
22. decembra okori 18. ure je prišlo do požara v stanovanju T. D. na Ragovski ulici v Novem mestu. Kake pol ure pred požarom jc lastnica vključila barvni televizor.
KRADEL KOLESA
Zaenkrat še neznan storilec je v noči na 20. december odvil z osebnega avta Vlaste Lipovšek iz Sevnice dvoje koles, s čimer je lastnico oškodoval za 4.000 din. V isti noči je verjetno isti tat ukradel še kolo iz osebnega avta Milana Kajiča. Ker je šlo v obeh primerih za avto znamke Fiat 126, gre verjetno tudi storilca iskati med lastniki takšnih avtomobilov.
BENCINSKI TAT HITRO ODKRIT
Novomeščan Željko Varga iz Žlice Danila Bučarja je 21. decembra zvečer pregnal vlomilca, ki si je s krajami iz osebnih avtomiblov delal zaloge bencina. Miličniki, ki so si ogledali mesta kraj, so ugotovili, da je bilo vlomljeno v avto Antona Bukovca in Antona Medjimurca, medtem ko je Varga svoje vozilo rešil. Nadaljnje zbiranje sledov pa je miličnike pripeljalo do avtomobila tatu, ki je vozilo in posodo z bencinom pustil v bližini. Tako ni bilo težker osumiti storilca; to naj bi bil 23-letni M. R., ki dejanja tudi ne zanika.
PODLEGEL V BOLNIŠNICI
Na magistralni cesti Ljubljana ^Zagreb se je 18. decembra pri Dragi pripetila pfometna nesreča, v kateri se je kot potnik v kombiju poškodoval tudi 33-let-ni Josip Bacalo.
Trebnjega proti Mimi. Ko je pripeljal do Medvedjega sela, je pred železniškim prehodom rdeča luč opozarjala na prihod vlaka. Očitno se Zupan za to hi zmenil in j® zapelji na tire, ko je po njih pripeljal vlak. Lokomotiva je avtomo-^ bil zadela in ga porivala nekaj metrov pred seboj, nato pa ga izrinila s tirov. Zupan je bil- pri nesreči tako hudo poškodovan, da je ranam podlegel že na mestu nezgode. Tud1 materialna škoda'nemajhna: ocenili sojo na preko 300.000 dinaijev.
Z AVTOBUSOM POVOZIL PEŠCA
Gabrčan Anton Moharje 20. decembra dopoldne peljal gor-janški avtobus po lokalni cesti iz Novega mesta v Gabrje. Tam je na končni postaji ustavil in počakal, da so izstopili potniki, potem pa avtobus zapeljal vzvratno, da bi ga obrnil. Pri tem je z zadnjim delom vozila zadel pešca, 53-letnega Antona Čeče-liča iz Suhadola. Čečelič je med prevozom v bolnišnico hudim poškodbam podlegel.
MOTOR UGASNIL PRAV NA TIRIH
Jože Kralj iz Potočne vasi se je v nedeljo dopoldne peljal z osebnim avtom od Muhabera proti domu-Imel pa je smolo, da mu je m°t0 ugasnil prav v času, ko je zapeljal na železniške tire. Ker ga nikakor n* mogel spraviti v tek, je izstopil m avto skušal poriniti. Prav v (isteJD času pa je iz ljubljanske smeri pri peljal vlak. Kralj se je seveda uma" nil, zato pa jo je v trčenju slab® odnesla pločevina. Škode na nje) J bilo za 40 tisočakov.
PREHITEVAL V SMRT
Sarajevčan Šaban Mustafič, sicer zdomec v ZRN, je 23. de cembra opoldne peljal osebni avto proti domu."Pri Lešnici j® prehiteval tovornjak, ko mu j® nasproti z osebnim avtom PrI' peljal Grk Dimitros Karassiotis-Voznika sta sicer močno zavirala, vendar je vseeno prišlo do silovitega čelnega trčenja. Pri tem sta se huje poškodovala oba voznika, Mustafičeva sopotnica. 49-letna Ruža Knežcvič iz llidže-pa je poškodbam podlegla na kraju nezgode. Oba voznika m sopotnika so prepeljali v v°f ° meško bolnišnico. Gmotne ško deje bilo kar za 650.000 din.
POVOZIL STEKLO LISICO
Da je steklina še vedno prisotna
SV
mnogih krajih ribniške občine,
kaV
nedavni primer iz Ortneka. ^ePje sredno pred dnevom republik® E bila na cesti med Ribnico^ in Ort kom povožena lisica, za* katero bilo kasneje z analizo dokazano, je bila stekla. Čeprav je malo v®0 no, da bi imel še kakšen voznik ta srečo kot jo je imel Jože Kova ki je lisico povozil, je treba venda reči, da morajo biti vsi občani posebej oprezni. Opreznost naj y ■ še posebej v primerih, ko ob opazijo Živah, ki se sumljivo o® šajo, prav tako pa naj krajani P magajo lovcem in veterinarjem zatiranju bolezni.
PADEL Z MOTORJEM - V petek popoldne se je Janez Kovačič ii Drame peljal na kolesu z motorjem proti domu. Vozil pa je prehitro, poleg tega je imel na krmilu še plastično posodo, tako da je izgubil oblast nad motorjem in padel. Poškodovanega so odpeljali v novomeško bolnišnico.
TRČIL V SKALO - Metličan Albin Kotar je v petek zvečer med vožnjo kombija od Krvavčjega vrha proti domu trčil v obcestno skalo pri Poštnem hribu. Voznik je bil laže ranjen, škode pa je bilo za 40.000 din.
' ZAPRL MU JE POT - Vinko But iz Sevnice se je v četrtek zvečer peljal z osebnim avtom po Kotarjevi ulici na Trdinovo v Novem mestu. Ko jc zapeljal na prednostno cesto, pa je zaprl pot novomeščanu Jožetu Novaku. Pri trčenju se je Novak poškodoval, škode na pločevini pa ie bilo za 70.000 din.
PO SNEŽNI BROZGI V LEVO -Slavko Medič, zdomec iz Švice,
doma iz Orahovicc, je 22. dec .tj med vožnjo z osebnim avtomi k Zagrebu pri Medvedjeku zapej tC0j snežno brozgo. Vozilo j® P prizaneslo na levo v osebni 3 brovčana Izidorja Arčanina- „ no škodo so ocenili na 13041
TRČIL V TOVORNJAK. ' g j* decembra zvečer je Mile P®r* yoZi-Čepina zdrknil na zasneženerr ^ šču z osebnim avtom na • -jaK; treščil v nasproti vozeči to	nri
V nezgodi - pripetila s® \AeCfli Dolnjem Podborštu - s® J® k del tovornjaka prevrnil naO“^
VOZIL PO LEVI
■ v net®
Stopičan Alojz Brulc se je	^ od
popoldne peljal z osebnim a	pri
Mačkovca proti Novemu m® Mačkovcu je vozil kar po 1®	. je
in tako trčil v osebni avto,	. y
nasproti pripeljal Jože Zupa Podlipe pri Raki.
Zmaga za prihodnje leto
2 letos razčiščenimi odnosi povrniti v prihodnjem letu zaupanje občanov — Obračun uspehov in padcev
Težko je v teh nekaj vrsticah uokviriti vse zgode in nezgode dolenjske telesne kulturne v letu 1982, našteti športne uspehe in padce. Vsega bi bilo verjetno kar za zajeten spis, zato ostanimo le pri najpomembnejšem.
Prej ko slej je družbena akcija za odkrivanje nepravilnosti v naši telesni kulturi prispevala svoj delež k temu, da v leto 1983 stopamo z mnogo bolj razčiščenimi odnosi in da imamo vendarle moralno podlago za to, da skušamo povrniti močno omajano zaupanje občanov v telesno kulturo in vse, kar se v njej in ob njej dogaja. Zagotovo je to najmočnejša zmaga leta, od katerega se jutri poslavljamo.
Kar zadeva tekmovalne dosežke, smo bili Dolenjci na pragu dveh velikih uspehov, saj je le malo športne sreče manjkalo za uvrstitev dveh ekip v prvoligaško druščino. Rokometaši ribniškega Inlesa so klonili šele v fmišu drugoligaških nastopov, vendar jih ta neuspeh ni Potrl. Letošnjo sezono so namreč na najboljši poti, da Popravijo zamujeno, saj so Po jesenskem delu prvenstva na čelu drugoligaške lestvice. Nekolikanj drugače je z odbojkarji novomeškega Pio-
nirja, ki so bili letos spomladi tako rekoč že z obema nogama v I. B ligi, d jih je poraz doma z Mežico oddaljil od velike zmage. Vse to pa je, kot kaže, pustilo precej posledic v igri ekipe, ki je letos v družbi nasprotnikov, ki jih je še lani in letos spomladi z lahkoto premagovala, na koncu lestvice. Za stopnico niže so tudi novomeški košarkarji, ki pa so na dobri poti, da se vrnejo v drugoligaško društvo.
Poglavje zase so novomeški atleti. V res nemogočih razmerah za delo so dosegli nekaj dobrih rezultatov, škoda le, da nad njimi visi senca še vedno nerešenega spora med novomeškimi in atleti iz Dolenjskih Toplic. Seveda v tem kratkem pregledu ne smemo prezreti kolesarjev, ki so letos dokazali, da imajo daleč najobetavnejšo mlado vrsto v državi. Prelomno zanje bo prav prihodnje leto, ko bodo morali svojo obetavnost potrditi že tudi v članski konkurenci, še posebej pomembno pa bo za Sandija Papeža, ki mora v predolimpijskem letu dokazati zrelost in kvaliteto, ki edini vodita v Los Angeles.
B.B.
_ Je denar edina ovira?
V trebanjski občini vse večje zanimanje za rekreacijo — Sicer pa se športu ne piše dobro — Vzrok je pomanjkanje ._____________________denarja______________________
Ker bo manj denarja za vso skupno porabo, ga bo manj tudi 13 šport. To seveda tudi za trebanjsko telesnokulturao skupnost pomeni, da bo morala o bčutno skrčiti programe, vpra-Ssnje pa je, kako bo z uresničenem teh načrtov.
omanjkanje denarja ne-bo priza-®®*o samo razvoja športnih panog, jo »majo prednost tako v občinskem republiškem merilu - med njimi posebno mesto zavzema zlasti aueti-I > ki se v trebanjski občini ne more ® ne more prav razmahniti - am-P*k tudi za „postranske“ dejavnosti, •jot sta taborništvo, planinstvo. To-r3. Pri razvoju teh se bo dalo še ”ejcaj narediti z več amaterskega ?*«» medtem ko bo to težje, kadar o treba zagotoviti denar za tekmo-J?nja, za vzdrževanje telesnokultur-r31 objektov in naprav, kadar bo •reta priskrbeti denar za usposablja-™ JPortnih vaditeljev.
Medtem ko v tej občini ni prave-zanimanja za atletiko - dokaz je ‘ ( 0. drugim tudi to, da še zdaj
S majo atletskega kluba, čeprav bi ue na razvito tovrstno dejavnost v skih športnih društvih še kako Potrebovali - se vse bolj veča zani-manje za športno rekreitanje. V ‘ne oblike telesnokuiturnega delo-
Ekipi Bršljina in Vavte vasi občinska prvaka
i košarkarji in košarke nared za področno   tekmovanje
» Telovadnica novomeške osnovne pti Y BrŠljinu je bila v soboto ?“torišče finalnega tekmovanja za siov občinskega prvaka v košarki pionirje in pionirke. Pri fcle 50 Prepričljivo zmagali koki, n j' . Bršljin, pri dekletih pa SPalk,. OŠ Vavta vas.
Qr.y Predtekmovanju so bili pri pi-doseženi naslei'
t
P:25;
»vta vas
vanja v vzgojnovarstvenih ustanovah, šolskih Športnih društvih, občinski nogometni ligi, pohodništvu, planinarjenju in drugih oblikah je vključenih več kot 13 odst. vseh trebanjskih občanov.
Toda tako aktivni tekmovalci, kot tisti, ki se ne ukvarjajo s tekmovalnim športom, za svojo delavnost potrebujejo primerne objekte in naprave. Resnici na ljubo je treba povedati, da teh objektov v občini ne manjka. V zadnjih letih je bilo zgrajenih na novo precej igrišč in telovadnic, največja pridobitev pa je av gotovo nova telovadnica v Trenjem, ki se lahko meri s športnimi dvoranami. Zaradi pomanjkanja denarja pa se prav lahko zgodi, da bodo ti objekti in naprave ostali neizkoriščeni. Vendar utegne biti škoda zaradi neizkoriščenosti športnih objektov in zastoja športnih organizacij večja, kot se zdi zdaj. Det te škode je opaziti že v tem, da se delegati ne zanimajo za delo v skupščini TKS tudi zaradi pomanjkanja denarja. Letos je namreč bilo nekaj skupšč in TKS nesklepčnih, kar tudi kaže na odnos do športa.
J. S.
V nasprotju z večino prejšnjih skupščin novomeške telesno-kultume skupnosti, ko je bila velikokrat negotova sklepčnost seje, so bili prejšnji četrtek zasedeni skoraj vsi stoli v malem prostoru novomeške športne dvorane. In še nekaj, kar lahko zapišemo že uvodoma: 4. seja obeh zborov skupščine je bila dobro pripravljena, delegati pa so zapuščali športno dvorano z zaupanjem v delo in prizadevanje novomeške TKS.
Sicer obsežni dnevni red skupščine je še največ besed in razprave namenil predlogu programa in finančnega plana za prihodnje leto. Delegati so namreč brez večjih pripomb potrdili rebalans plana za letošnje leto, sprejeli informacijo o porabi sredstev za investicijsko vzdrževanje doma športov na Loki, z nekaj pripombami potrdili tudi predlog dogovora o nagrajevanju strokovnih kadrov in kriterije nagrajevanja ter sprejeli tudi dopolnitve statuta in poslovnika.
Kar zadeva prihodnje leto, je vse že bolj ali manj jasno na področju
VODIJO
MLADINCI
PIONIRJA
V nedeljo je bil v športni dvorani v Novem mestu drugi območni odbojkarski turnir, na katerem so mladinci Pionirja premagali oba tekmeca, Kamnik in Črnuče, z 2 : O ter s tem prevzeli vodstvo na lestvici. Na prvem turnirju, ki ie bil v Karmniku, so premagali Črnuče z enakim rezultatom, s Kamnikom pa so izgubili z 1 : 2. Naslednji, zadnji turnir bo 8. januarja prihodnje leto v Črnučah. >
MARLJIVI ŠAHISTI »SVOBODE” -
Sahisti delavsko-kulturnega društva „Svoboda” s Senovega sodelujejo na večjih turnirjih v Posavju, še raje pa se izkažejo kot dobri organizatorji brzopoteznih turnirjev v domačem kraju. Vsak mesec pripravijo vsaj en tumir.Za priprave in manjše prireditve jim je v gostilni Senica vselej na voljo salon, če je tekmovanje večje, pa se seljjo v Dom XIV. divizije.
kar
ic
SJjk Rupena : Bršljin j
29:67; Katja Rupena : Grm
: 54; Grm :
naslednji rezultati: 114:5 šupei
ifi.ZT’ Vavta vas : DoL Toplice y '25; DoL Toplice : Šmihel 32:17; ^a vas : Šmihel 40:30. Pionirke 0 ** v predtekmovanju pomerile v v /•Toplicah, za prvo mesto pa sta j, soboto igrali ekipi Vavte vasi in 2j ;je Rupene; zmagala je prva z
k •
za naslov občinskega prvaka han^lH. Topličane s 84:41. Daleč Roh° K i8raIec P3 tud» strelec je bil boa ovaL zmagovalni ekipi pa J3 novomeško občino zastopali Področnem tekmovanju.
Pionirka, ki igra tudi med mladinkami
Obetaven rod mladih namiznotenisark v So-__________dražici___________
Mlade namiznoteniške igralke Sodražice dosegajo v zadnjih letih vse vidnejše uspehe na številnih tekmovanjih po republiki. Res nadarjena generacija mladih deklet je pričela svojo pot pred štirimi leti, na čelu tega rodu sodraških igralk pa je zagotovo 13-letna učenka domače osnovne šole Nataša Gašperič, sicer še pionirka, vendar po znanju daleč spredaj.
„Mnenja sem, da je ženski namizni tenis v našem mestu naredil zadnja leta velik korak naprej in gre največje rezultate pravzaprav šele pričakovati," pravi Gašperičeva. „Poleg mene so tudi sestre Zavodnikove pa Novakova, Trdanova, Kiglejeva, Zupanova in druge, ki vse bolj pogumno korakajo k republiškem vrhu.”
Gašperičeva se je že lani uvrstila v prvo skupino slovenskih ko je
pač tako, da lahko vsak vsakega premaga,” pravi
Nataša pa nastopa tudi na pozivnih turnirjih mladink, kjer prav tako dosega dobre rezultate. V drugi skupini mladink je bila, denimo, na nedavnem turnirju v Novi Gorici druga. „Veli-ko bolj kot tekmovanja na izpadanje mi odgovarjajo selekcijski turnirji.' Tukaj je namreč kak spodrsljaj moč tudi popraviti” Njen oče Stane, ki danes skupaj z Antonom Jorasom vodi mlado obetavno vrsto, je še povedal, da bo Nataša prihodnje leto najverjetneje zaigrala v ekipnem delu prvenstva za kranjski Triglav, kar bo napredku mlade igralke vsekakor veliko koristilo.
M. GLAVONJIC
potem
bila dva-
pionirk,
krat zapored zmagovalka druge skupine, letos je v najmočnejši skupini že odigrala dva turnirja in je s 5 zmagami in 4 porazi na sredi lestvice. „V tej skupini je
VELIKO OBETA - Nataša Gašperič, mlada namiznoteniška igralka iz Sodražice.
tekmovalnega in množičnega športa, kjer bodo šle akcije pač v izboljšanje dosedanjih rezultatov. Mogoče pomembnejše kot to pa so naloge, ki
• Iz KS Gabije je bila dana pobuda, da bi v letu 1983 pripravili športno-zabavno prireditev pod naslovom „Igre pod dedovo lipo’*. Prireditev naj bi obsegala stare pastirske igre, igre v času svatbe, mlačve, ličkanja, kresovanja itd. Zagotovo bi bila to prijetna poživitev v športnem sodelovanju krajevnih skupnosti.
predvidevajo v prihodnjem letu večji poudarek na šolanju in izpopolnje-
NAMIZNI TENIS: PREPRIČLJIVO SLAVJE NOVOMEŠCANOV
V soboto je bil v novomeški športni dvorani drugi krog tekmo-v anja v I. B republiški namizno teniski ligi-zahod. Novomeški igralci so tokrat zabeležili velik uspeh, saj so prepričljivo zmagali in tako po dveh kolih prevzeli vodstvo.
Rezultati: Novo mesto-Ljubljana 5:1, Novo mesto-Izola 5:4, Novo mesto-Piran 5:1, Ljubljana-Izola 0:5, Ljubljana-Piran 3:5 in Izola -Piran 5:4.
Po dveh kolih so vodili Novo-meščani z 8 točkami pred Izolo in Ljubljano 6 in Piranom 4 točke. V .10vo meški vrsti je bil najboljši Guštin, ki je utrpel vsega en poraz, Kočevar je izgubil dvakrat, Hribar pa trikrat.
Pol
jih
am za polovico manj kot
znamk. Oboje zamenjujem s prijatelji in bratrancem. Zelo sem ponosen na svoji zbirki. Moja žep je, da bi bili čim večji.
JOŽE ŽNIDAR OS Slavo Kladnik Sevnica
MESEC P02ARNE VARNOSTI
Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Gasilci hodijo od niše do hiše in prepričujejo ljudi, naj zavarujejo poslopja pred požarom. Ob tej priložnosti nas je v gasilskem domu na Križah sp silsk Slatnlk
gasilcev. Gasilec mora biti hiter, spreten, požrtvovalen. Za uspehe na tekmovanjih prejema diplome, priznanja in odlikovanja.
LILUANA BANIC
Z zmago potrdili vodstvo
Novomeški košarkarji na gostovanju v Cerknici zabeležili 7. zaporedno zmago — Tudi Košarkarice niso več zadnje
V soboto je bilo odigrano 7. kolo v republiški moški ko-
ŠAHISTI KOPITARNE PRVI
Zmagovalci delavskih športnih iger sevniške občine v šahu so tekmovalci Merkatorja, Kopitarne iz Sevnice, ki so zbrali 9 točk. Za njimi so se uvrstili šahisti Lisce s 7,5 točke, Stillesa, ki je zbral 5,5 točke, itd.
J. B.
PIONIRJEVI MLADINCI PRVI
V novomeški športni dvorani so se v drugem kolu območnega mladinskega odbojkarskega prvenstva pomerile ekipe domačega Pionirja, Kamnika in Partizana iz Črnuč. Novomeški odbojkarji so, kot je bilo pričakovati brez težav ugnali oba nasprotnika: Kamnik in Partizana z 2:0. Vrstni red po dveh turnirjih je takšen: Pionir 6 (7:2), Kamnik 6 (6:3), Črnuče 0(0:8).
NARODNI DOM PRED KOCEVKAMI
V drugem krogu ženskega odbojkarskega prvenstva ljubljanske regije so v Kočevju nastopile vrste domačink, Narodnega doma in Logatca. Rezultati: Kočevje - Narodni dom 1:2, Narodni dom - Logatec 2:0, Kočevje - Logatec 2:0. Zmaga je tako pripadla ekipi Narodnega doma. 2. domačinke, 3. Logatčan-ke.
šarkarski ligi. Novomeščam so gostovali pri zadnjeuvrščeni ekipi Cerknice in dosegji pričakovani novi točki.
CERKNICA - NOVULES 76:95 (35:37) - Tudi tokrat so Novo-meščani v prvem polčasu povsem odpovedali, saj so proti zadnjeuvrščeni ekipi letošnjega prvenstva vodili ob polčasu le s košem prednosti. Povsem drugačna podoba pa je bila, kot že tolikokrat doslej, v drugem delu srečanja. Takrat so košarkarji novomeškega Novolesa s hitro in agresivno igro povsem spremenili tok dogajanj in iz nasprotnih napadov od minute do minute večali prednost.
Novo les: Rihar 19, Cerkovnik 2, Munih 10, Bajc 22, Lalič 30, Balažič 8, Seničar 8, Kramar 1, Pintar 2.
Vidimo torej, da so tokrat glavno breme srečanja prevzeli mlajši igralci, ki so v celoti izpolnili zaupanje trenerja.
Lestvica po 7. kolu: Novoles 14 točk, Helios 12, Zagorje 10, Jeklo-tehna 9, Triglav, Comet in Litija 6, itd.
V prihodnjem kolu, ki bo na sporedu 8. januarja, igrajo Novo-meščani doma s Kovinarjem.
PRI DEKLETIH BEG Z ZAČELJA - V ženski konkurenci so Novomeščanke po 8. kolu na predzadnjem mestu m so začelje lestvice prepustile ljubljanskemu Slovanu. Ze v naslednjem srečanju, ki je bilo včeraj, so imele Dolenjke lepo priložnost, da se z zmago nad Mariborom doma še bolj odlepijo z dna lestvice.
I
šilili
PODELJENA PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM — V malem prostoru novomeške športne dvorane je bilo prejšnji četrtek slavnostno vzdušje. Ob koncu leta so namreč najzaslužnejšim in najboljšim športnikov (imena nagrajencev smo objavili prejšnji teden) v letošnjem letu podelili priznanja in nagrade. Na posnteku (levo) vidimo Borisa Vovka, ki podeljuje nagrade najboljšim letošnjih sindikalnih delavskih iger, v sredini prejema Darko Cujnik priznanje novomeške ZTKO, ki mu ga izroča Matevž Aš, povsem desno pa predsednik skupščine TKS Novo mesto Slavko Vidmar podeljuje najvišja občinska Bloudkova priznanja. (Foto: B. Budja)
Poravnani računi preteklosti?
Obetajoča skupščina TKS Novo mesto — V prihodnje leto z jasnimi načrti — Poudarek na šolanju in nagrajevanju kadrov — Investicijska sredstva po zmožnostih
ZAKONCI KEGLJAJO
Kulturno-športno društvo ..Ciril Dekval” iz Mozlja pri Kočevju že četrto leto zapored organizira v okviru KS „Ivan Omerza trim ligo zakonskih parov v kegljanju. Tokrat tekmuje 13 parov. Po tretjem kolu, se pravi po prvem delu tekmovanja, vodi par Majda in Slavko Časar s 523 podrtimi keglji, 2. Stanka in Franci Salamon 508, 3. Vlado in Anka Hajdinjak 506, 4. Lilijana in Branko Kotnjek 490 itd.
M. KUZMA
vanju strokovnih kadrov, raziskovalnem delu itd. V letu 1983 se pripravlja tudi poseben sporazum, s katerim bo TKS najemala telovadnice in dvorane za rekreativno in tekmovalno dejavnost povsod, kjer so ti prostori na voljo. Se poseben poudarek pa bo prihodnje leto na nagrajevanju strokovnih kadrov, kar je bilo doslej velik kamen spotike v novomeškem športu.
Se beseda, dve o prihodnosti investicijskih sredstev. Ta so v letu 1983 namenjena nekaterim najnujnejšim posegom na Stadionu bratstva in enotnosti, predvideno je tudi združevanje sredstev za graditev smučišč v Crinošnjicah ali na Gorjancih, že danel pa je jasno, da se bo TKS v programe Crmošnjic, Gabrja, Krvavega kamna in Javorovice vključevala le ha podlagi obstoječih de-lamih možnost).
B. BUDJA
MOJI ZBIRKI
Že nekq let zbiram znamke. Danes jih imam že 232 iz 21 držav. Največ jih je seveda iz Jugoslavije, tega zbiram tudi značke, ki pa
po:
luc
IZBOLJŠANI TRENINGI -Novomeški kolesarji so pred dnevi iz kluba Bohumil v ČSSR dobili argo meter, pripravo, ki meni v naših razmerah revolucionarno novost pri vadbi kolesarjev. Na posnetku vidii 'o Branka Novaka med vadbo *.« argo metru, ki ga je z nekaj domislicami trener novomeške vrste Jože Majes še izboljšaL (Foto: B. B.)
VODITA GOLES IN FUSARJEVA
Pred zadnjim nastopom na klubskem tekmovanju trebar\jskih kegljačev sta v vodstvu pri moških Niko Goleš in pri ženskah Rozi Flisar. Vrstni red - moški: Goleš 2.554, Tratar 2.503, Bartoli 2.480 itd.; ženske:	Flisar	1.165,	Bukovec
1.118, Mezgec 997 itd.
N. G.
Novo mesto: na Loki odprli dom športov
Velika pridobitev za novomeški šport
Že pred časom smo na kratko poročali, da je Novo mesto dobilo nov športni objekt na Loki Pridobitev je še toliko bolj pomembna, ker je bila dosedanja podrtija ob Krki že prava sramota za mesto.
Obnova tega doma je stala novomeško telesnokulturao skupnost 4.810.000 din, v njem pa je dobilo prostore za delo in skladišč enje dvanajst športnih društev, poleg njih pa še TKS in ZTKO Novo mesto. V obnovljeni stavbi je danes skupaj 388 kvadratnih metrov uporabne površine, zagotovo pa pomeni na); večjo pridobitev za novomeški šport novo knjigovodstvo, prostor za arhiv in predavalnica, ki bo služila občnim zborom društev, televizijskim ogledom prenosov raznih tekmovanj itd.
Y ->-‘
Po tem dogodku čaka rekreacijski center na Loki še zunanja ureditev, obnovitev nekdanje čolnarne za potrebe novomeških kolesarjev, obnovitev splava na Krki, ureditev mrežnatih ograj in razsvetljave. Naj omenimo še eno novost na Loki: na košarkarskem ' igrišču so obnovili asfaltni plašč, ki omogoča polivanje z vodo in s tem pripravo drsališča, ki bo zaživelo ob prvi hujši in daljši ohladitvi.
SVETU OKOLI
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
dolenjski list ored 20 leti
se na dan z resnico
Tito ni zamolčal nobene napake — Nekateri ukrepi — S Ne dobivajo dela deviz — Primeri brezvestnosti
KO SE NA pragu novega leta vračamo v duhu nazaj v staro ^ leto, ne smemo prezreti Titovega govora v Splitu. Sicer pa: kdo J bi mogel pozabiti Titove besede, zlasti še, ker so se tikale nas ^ vseh? Njegovih besed smo vedno veseli, ker so odkrite. Ničesar J ne zamolči, ničesar ne olepša. Vse nam razkrije, kakor je v s resnici. Po njem bi se morali zgledovati nekateri vodilni tovariši ^ v podjetjih in na terenu, ki se včasih boje na dan z resnico, češ: ^ Ne smemo razkriti vseh napak, da ne bodo mislili, daje pri nas ^ slabo! Tovariš Tito ne zamolči nobene napake, ker ve, da bomo * taki, odkriti in pogumni v odkrivanju lastnih slabosti, še ^ močnejši, še uspešnejši pri gradnji napredka.
LETOS SMO uveljavili nekatere ukrepe, pa ne zato, da bi ^ odstopili od poti, ki smo si jo začrtali s spremembami v J gospodarskem sistemu, ampak zato, da bi prišle te spremembe ^ še bolj do izraza.	J
PRI NAS NA Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je življenje ^ steklo iz nekdanjih ozkih kolesnic na široko, svetlo cesto, na J cesto, kije vsak dan vse svetlejša in širša.
OBRATI lesnopredelovalne industrije dobivajo del deviznih ^ sredstev, ki so jih ustvarili z izvozom, za svoje potrebe po J reprodukcijskem materialu. V ostalih strokah to še ni rešeno, ^ ker večina podjetij izvaža s pomočjo posrednikov. Ti se branijo J odstopiti del deviznih sredstev proizvajalcu.	(
POROČILO O VARNOSTI v gospodarstvu se je zelo J podrobno pomudilo ob pojavih, ki jih že dlje časa ugotavljajo in % nanje zelo pogosto, pa žal v največ primerih brezuspešno J opozarjajo. Požarna varnost objektov, čuvajska in vratarska ^ služba, sistem zavarovanja so nekaj, kar v podjetju vse preveč J ocenjujejo kot malenkosti. Na seji so našteli mnogo primerov * ravcate brezvestnosti, kakršne so ugotovili ob nedavni ^
°ntr0li'	(Iz	DOLENJSKEGA	LISTA	J
29. decembra 1962 s
£
Zima bo huda
Ameriški meteorolog napoveduje mrzlo zimo
Nekateri meteorologi napovedujejo, da bo letošnja zima bolj ostra, kot so bUe dosedanje. Najhujši mraz naj bi zajel Severno Ameriko, za katero napovedujejo tri do štiri stopinje nižjo povprečno dnevno temperaturo. Takšen padec povzroči vrsto ekonomskih in drugih težav, zato Američani neradi verjamejo v črnoglede meteorološke napovedi.
Do takšnih zaključkov je prišel profesor meteorologije Reid Bryson na osnovi podatkov o vulkanskem delovanju, katerim je pridružil še podatke o močnejših izbruhih na Soncu in izmerjene temperature Tihega oceana, ki so letos že ves čas nižje od običajnih. Bryson navaja, da je bilo letos 22 vulkanskih izbruhov, med njimi dva zelo močna. Ognjenika El Chichon in Galunggung sta v ozračje izbruhala ogromno pepeia, ki je delno preprečil prodor sončnim žarkom, tako da se je v vodah in v zemlji akumuliralo manj toplote. Zima bo zato neobičajno huda.
Vsi se ne strinjajo z Brysonom in menijo, da je njegov model napovedovanja nepreskušen in da ne velja za zanesljivega. No, to bomo še videli.
Največje ptice na svetu, noje, radi gojijo tudi v živalskih vrtovih. Rade imajo veliko prostora, da se kolikor toliko svobodno sprehajajo, in pa toplo podnebje. (Foto: M. Markelj) -, -
Strupeni strup modernih razmer
Grozna smrt brezbožnega Voltaira — Krvoločni Turki še dalje razgrajajo v Macedoniji — Presvitli cesar boljšega zdravja — Strehe morajo imeti žlebove
v. ' o 11 a i r e ),oče vseh novodobnih brez-božnežev, naj se že tako ali tako imenujejo, ta strupeni strup modernih razmer: tudi temu je bila enkrat smrtna ura. In bila je grozna smrtna ura, grozna zanj, grozna za druge. Strahu in bolečin se je zavijal po postelji, zdaj Boga preklinjajoč, zdaj zopet ga proseč pomoči. Zvijal se je kakor pohojen črv in z lastnimi
nohti si je trgal globoke rane v meso ... Tako je umrl. Ali je to toli hvalisanj mir brezbožnežev v
najhujšem trenutku, ko človeku treba miru, kakor sicer nikoli? Ne, dragi moj brezbožnež, ta mir imej sam, če hočeš. Jaz ga ne maram in noben pameten človek ne.*
(V Macedoniji) krvoločni Turki še dalje razgrajajo, pustošijo, more in uganjajo druge grozovitosti. Starci, žene in otroci beže pred njimi na Bolgarsko, a možje in mladeniči se branijo ljute sile, kar le moč. Rusija in Avstrija sta se nekoliko zganili in poslali turški
I
I
vladi hudo pisanje, češ da to ne gre. A Turek se za tako pisanje malo briga, obljubi vse, kar hočejo od njega, ne stori pa nič, da, še bolj divja. Turka ne bodo ukrotili s popisanim papirjem, marveč le z orožjem.
(P r e s v i 11 e m u) cesarju se je zdravje popolnoma zboljšalo. Revmatizem ga je pustil do cela. Povrnil se je že v svojo dvorno palačo na
Dunaju in spet daje avdijence.
( Usmilite) se naših malih krilatih pev-
cev v tej hudi zimi in potresajte jim živeža.
(V s e) strehe poslopij na javne ceste, ulice ii prostore morajo imeti žlebove, kateri morajo biti izpeljani v javne podzemeljske kanale, ako niso isti oddaljeni čez tri metre od poslopja. Kdor bi se temu ne pokoril, ima občina pravico, na stroške dotičnega posestnika sama to
upeljavo izvršiti in eksekutivnim potom iztirjati.
 TNJ ......................
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1902)
Aluminij je lahko nevaren
Raziskovalci so našli v možganih nekaterih bolnik°v neobičajno velike količine aluminija	^
V industriji na veliko uporabljajo aluminij, saj služi ta kovina
za izdelavo najrazličnejših stvari, od pločevinke do potniškega letala. Manj znano pa je, da se nahaja aluminij skoraj v vsem tistem, kar človek popije in
poje. Količine aluminija v živilih so
so sicer zelo majhne, vendar pa se v zadnjem času strokovnjaki z vse večjo skrbjo zanimajo za te neznatne količine.
Do pred nekaj leti so imeli aluminij v hrani za nenevaren, zdaj pa so nekateri raziskovalci opozorili, da je morda ta kovina kriva za prezgodnjo senilnost. V možganih senilnih ljudi so namreč našli več aluminija kot v možganih normalnih ljudi.
Prav pred kratKim pa je patolog Daniel Perl objavil raziskave svoje znanstvene skupine, ki je
— ■■■■	Agfl
ugotovila, da je aluminij * od razlogov za Gehrigovo b zen, vrsto amiotrofije. P1^ ,e. so možgansko tkivo osmih bivalcev tihomorskega °e0bi-Gaum, kjer so zasledili n ^ čajno veliko primerov teja k. ni in zgodnje senilnosti. V j ganih so našli več aluminij"’ o, ga je mogoče najti v mozg .g zdravnih ljudi. Izkazalo s.eJ ljji je v pitni vodi in v plodni z tega otoka precej a*um\*io Ugotovili so tudi da so naj ^ količino aluminija imeli v jci ganih tisti prebivalci Guanl Lja jih je med življenjem 01 Gehrigova bolezen.	eVa-
Aluminij je torej lahko t ren za zdravje, vendar pa odkritja najbrž ne pomejnj bomo morali iz , ^jo-pometati vse aluminijaste r le.
PRAV Sl IMELA. TISTO, KAR SEM VRGEL SKOZ OKNO, NI BIL STAR PLASC, AMPAK TAŠČA.
foto slišal: Milan Markelj
VSE VEČ PIJANCEV - Prihajajo dnevi, ko se bo pozornost vrtela okoli dobre jedače in pijače; najbrž bo kar precej okajenih glav pričakalo novo leto. Pa vendar vseh pijanih Slovencev na Silvestrovo ne bo toliko, kot je z alkoholom zasvojenih Francozov. Zdravniki so letos javnost seznanili s strahotnim podatkom, daje v Franciji že 4 milijone alkoholikov, med njimi kar 800.000 žensk. Sociologi pravijo, daje razvada zavzela tolikšne razsežnosti, ker ljudje v osebnih stiskah iščejo tolažbe v kozarčku. In še nekaj so zdravniki glasno opozarjali. Trdili so, da nimajo prav pijančki, ki zagotavljajo, da je povprečna starost francoskega pijanca višja kot povprečna starost francoskega zdravnika.
MATI - REKORDERKA -
Rojevanje in vzgajanje otrok je, kot kaže, posebno pri srcu Janini Boulanger. Ženska je prejela zlato medaljo organizacije Francoska družina. In pravi so jo dali v roke, saj je mati Boulanger rodila 17 otrok v 33 letih srečnega zakona. Vsi so še živi.
• ••
NEZADOVOLJNE BRITANKE — Raziskava je pokazala, da več kot polovica Britank ne doživlja vrhunca spolne slasti. In ve se tudi, kdo je kriv. Podložnice britanske kraljice trdijo, da njihovi možje ne vedo, kaj jim ugaja, da so suhoparni, da premalo poljubljajo, božajo, šepetajo in da v glavnem poznajo samo „misijonar-ski“ položaj, med kraji primernimi, za ljubezen pa le posteljo. Obtoženi niso imeli možnosti zagovora.
• ••
HIPNOZA ZA UŽITKE -
Angleški zdravnik C. Slater ne sme več opravljati svojega poklica. Dovoljenje so mu vzeli, ker je neko svojo pacientko hipnotiziral in jo nato spolno izkoristil. Ženska je prišla pod njegov vpliv do take mere, da se je začela slačiti že, ko je prestopila vrata ordinacije. In niti tega ni vedela, ali spada med tisto polovico Britank, o katerih pišemo zgoraj.
Za fižolček pameti, a se ne da
Nojevstvo je stvar ljudi, ne pa največjih ptic na svetu — O noju z dragulji_
Kadar je govor o afriških divjih živalih, je vedno slišati turoben prizvok, kako je njih število vse manjše in da ni več daleč dan, ko jih bo mogoče videti samo še v živalskih vrtovih in na slikah. Žal za prene-katero to res velja. Ena med njimi pa je, ki ji izginotje ne grozi. To je noj, največja živeča ptica na svetu. Že 80 milijonov let se klati po obličju zemlje in tako rudi ta dolga doba priča, da je velika zmagovalka v trdi borbi za preživetje, čeprav ji pri tem ne pomaga pamet, saj ima ta velika ptica možganov komaj za malo večji fižolček,
Res pamet ni njena odlika, a tudi strahopetno bitje ni. Izročilo krivo slika to ptico; nojev-stva, skrivanja glave v pesek pred nevarnostjo, ne pozna. Zadevo je skuhal rimski naravoslovec Plinij starejši in od njega dalje noj uživa dvomljivi sloves nojevske narave, čeravno je nojevstvo predvsem osebnostna črta ljudi. Drži pa, da je noj mojster v kamuflaži. Kadar čuva gnezdo z jajci, se splošči in stegne po tleh, da ga m mogoče opaziti. Če pa kakega vsiljivca le prižene preblizu gnezda, začne noj sikati kot kača, kar je za vsakogar dovolj strogo opozorilo, da se umakne.
Tudi sicer ni noj nedolžna ptica. Odrasel samec tehta lahko do 145 kilogramov, z vzravnanim vratom pa doseže višino poltretjega metra. Letati ne more, vendar ga zato dvoje zelo močnih nog nosi po afriških planjavah z zavidljivo hitrostjo. Za nekaj trenutkov lahko doseže luuost blizu 100 kilometrov na uro in je druga najhitrejša kopenska žival; zaostaja le za slovitim šprinterjem
gepardom. Tudi kot dolgoprogaš je noj odličen. S 40 kilometri na uro hitro lahko teče tudi deset ur, če je potreba.
Odlikuje ga odličen vid, tako na desetkilometrsko razdaljo opazi leva ali kakšnega drugega sovražnika in se mu lepo umakne. Kadar pa nima možnosti umika, pokaže svoje karatejske sposobnosti. Z dobro namerjenimi brcami hitro ohladi vročekrvneže. Proučevalci divjih živa-li so opazovali noja, ki je z brcami napodil lačno levinjo. Znano pa je tudi, da je noj z brcami ubil odraslega človeka.
Danes žive jate nojev, v katerih je običajno en samec in največ dve desetini samic, le še v podsaharskem delu Afrike. Nekdaj so živeli vse od južne Evrope pa do kitajskih meja. Stari Egipčani so jih častili po božje. Nojevo perje je simboliziralo resnico in pravico in le faraoni so lahko imeli ta okras na glavi.
Veliko stoletij kasneje se je začel z nojevim perjem kititi ženski rod in takrat se je bivanjska tehtnica nevarno nagnila. .Cele jate so šle rakom žvižgat. Sredi 19. stoletja pa so južnoafriški kmetje ugotovili, da se da noj udomačiti, in nastale so prve farme nojev. Ker se je izkazalo, da niso nič smešnega in neumenga, kot so sprva zatrjevali za novosti manj navdušeni, so farme nojev vzniknile tudi v Avstraliji in Ameriki, kamor so ptice prepeljali.
Dandanes je v Južni Afriki 350 farm, na katerih gojijo okrog 100.000 nojev. To je kar 97 odstotkov vseh udomačenih nojev na svetu. Denar, ki se obrača v kupčiji z noji, je lani dosegel že 13 milijonov angleških funtov in več kot polovica te vsote je v deželo pritekla iz izvoza.
Noj se je izkazal za izjemno koristno ptico, saj le borna dva odstotka ptice gre v smeti, vse ostalo pa je uporabno. V prvi vrsti je iskano nojevo perje, od metrskih peres, ki jih morajo obvezno nositi plesalke slovitega pariškega Folies Bergera, do manjših peresc, ki jih modni kreatorji všivajo na zarobke, rokave, ovratnike in še kam. Vsakih osem mesecev čaka far-marskega noja kar temeljito puljenje peres. Menda je šopa-.
nje živih ptic povsem neboleče. A četudi ni, se noji v petnajstih letih — toliko časa jim redno pulijo perje — temu početju navadijo. Seveda so poglavitne žrtve samci, ker je perje samic slabše in drugačne barve.
Precej pozornosti so deležna tudi nojeva jajca, nekaj kot sredstvo za razplod teh ptic> nekaj pa kot kulinarična specialiteta. Nojevo jajce po količini odtehta 12 kokošjih, hranih no vrednost pa ima večjo od ducata kokošjih. Le priprava je malce bolj nerodna, saj se v mehko kuha 40 minut, v trdo pa mora vreti poldrugo uro.
Tudi nojevo meso je za nekatere dobra poslastica, naj ho pečeno kot zrezek ali posušeno kot biltong, specialiteta iz p°su' šenega nojevega mesa. Vsako leto pošljejo farmarji na tržišč okoli 800 ton nojevine, po kateri radi posegajo Švicarji, Ffan' cozi in Nemci, precej mesa pa gre v predelavo za pasjo ut mačjo hrano.	.
V zadnjem času je po zaslugi sodobnih načinov strojenja ut obdelave postala zelo zanimiva nojeva koža. Ustrojena in Prl' merno obdelana je dolgo C as služila le za vreče, čevlje ut športno opremo, zdaj pa z dodatno obdelavo prodira v visoko modo, ker je strokovnjakom uspelo nojevo usnje tako zmehčati, da je primerno tudi za elegantne obleke, hlače in suknjiče. V pariških trgovinah J® mogoče kupiti moder večeru* suknjič iz nojevega usnja, ven dar je treba za to modno novos odšteti 2.000 funtov, to je s* raj 20 milijonov starih dinarje -Cenejši je obtežilnik za paP ’ mala drobnjarija, ki jo izdeluj jo iz nojevega kremplja.
Noj je torej zares vsestrans ptica in nič ne kaže, da ga , človek iztrebil. Le enkrat je pohlep in neumnost kriva množično pobijanje nojev, h* kdo je v ubiti ptici velikan* našel 53 draguljev. Ker noj « za požrešno ptico, ki rada ^ bije kamenje, svetleče pa posebno, je na tisoče ptic P čalo z življenjem ..dragmJ sko“ nagnjenost ene sam^ , Jasno je, da razen peska, 'kamenja v nojevskih ^ A.<n niso našli nič dragim rU“ podobnega.	.	^
(Vir: Reader’s Dige^
Rešitev prejšnje križanke
DEL a. ROK/V- IT. MOTOR- SKIPRE TERMI JA LIV
VISOKA
PLANO
TA
EG.
STVAR
NIK
TATIN-
SKA
PTICA
STARA
PRESTO
REKA V
SKLEP-
NABE-
SEDA
prgišče
misli
ŠAHIST
PIRC
MLEČNI
SIDRO
AFR.KO'
gim.
STARI
Ljudi ne smemo ocenjevati po tistem, kar govorijo.
M. ILIČ
Lažje se je boriti s sovražnikom kot s človeško bolečino.
2. ČINGO
Porabniška družba je družba užitka, plehkih predstav, spektaklov, petja o ljubezni brez ljubezni.
F. ČERNE
JANJE
EGBOC
SONCA
HLOD
PREBI-
VALKA
RAČ
LEAN
pma.
NAŠ
IZUMI-
TELJ
VMESN/
STENA
UDAV
SULTA-
NOV
UKAZ
MAKE D. KOLO
Čeljust, ki buri znanost
Velikansko oko iz sončnih ogledal sredi puščave.
Energetska očesa puščave
katerem se tvori para, ki potem goni generator. Prva sončna deluje skoraj 12 ur na dan, se pravi še nekaj ur potem, ko sonce zatone. To so dosegli tako, da se del.toplote akumulira v hranilnih tankih.
Na osnovi zbranih izkušenj že pripravljajo načrt za večjo sončno elektrarno, ki naj bi proizvajala 100 megavatov električne energije. To je tudi največ, kolikor je mogoče doseči s takšnim sistemom. Če ne bo prišlo kaj narobe, bo 100-megavatna sončna elektrarna začela delovati leta 1988.
Res je, da so stroški za postavitev takšne elektrarne veliki, vendar se že zdaj, ko še ni. izdelana zadosti cenena tehnologija obdelave sončnih zrcal, lahko kosa s stroški termoelektrarn, ki jih poganja premog ali mazut.
Ko se nad puščavo Mojave prebudi dan, se dvigne na 36 ha površine nekaj stotin mehaniziranih velikih ogledal proti sončni obli in ji potem skozi ves dan slede tako, da sončne 231 ke zbirajo v kovinski cilinder na Vrhu stometrskega stolpa. Ze po nekaj urah cilinder zasije belo od ^očince kot gigantska svetilka. Zvečer se velikansko oko, sestavljeno iz ogledal, zapre.
To ni prizor iz kakšnega fantastičnega filma, temveč živa resničnost. V kalifornijski puščavi Mojave namreč deluje sončna elektrarna So-™ One (Prva sončna), ki proizvaja električno energijo za 6.000 domov. Elektrarno so zgradili, da bi v praksi Poizkusili tehnološke in energetske ntožnosti pridobivanja energije iz ^nca. Od letošnjega avgusta, ko je **Čela poskusno delati, je Prva sonč-08 prestala številne preizkušnje. Si-*tem 1.818 ogledal, kijih natančno "Smerja računalnik, se je dobro iz-Uspešno ogreva cilinder, v
Janez Trdina
PTIČJI SVAT
31 je rep za življenje, izgubil "a družbeni položaj.
'	Drugi
i i otroci bodo lahko doma kaj delali, se ne bodo pohujševali in , učili lenobe na paši. Česprejmo za govedarja vrlega Marka, se jim ne bo treba bati nič za živino. Čuval jo bo bolje kakor 1 domači. Deček je sicer še prav mlad, skoraj otrok, ali je jako , i močan in spreten, obenem pa skrben in zvest, da si boljšega pastirja ne morejo želeti. V bukovju je dokazal, da ga ni strah volka, ali je tudi dokazal, da je kos tudi zveri, ki je desetkrat 1 hujša od volka — vinski zmotnjavi. Soseščani privolijo v nasvet i ' Balasov brez obilnega ugovarjanja; njegove besede so se jim i zdele popolnoma pametne in neovržne. Službeno pogodbo naredi sam Balas in srenjčani in Marko jo sprejmo.
' Glavna določila so bila tale: Ker bo služil vsem, mu bodo i 1 skrbeli za hrano vsi, vsak dan druga hiša po vrsti. Ob nedeljah ( i in praznikih bo hodil k Balasu. Pri njem bo imel shranjeno tudi svojo skrinjo. Obleko mu bo napravljala soseska: možje 1 bodo zvrgli, kar pride na vsakega, in prinesli denar Balasu, iz i 1 njegovih rok bosta prejemala plačo čevljar in krojač. V ! , denarju mu bo dajala vsaka hiša na leto dve stari petici. Jed in stanovanje bo imel po vseh hišah tudi pozimi in sploh vse tiste dni, ko se ne bo gnala živina na pašo, ali s tem pogojem, da bo 1 moral pomagati delati. Za poboljšek bo dobival vsak dan, i poleti in pozimi, merico vina. Kadar ne bo pasel in bi rad ostal pri enem gospodarju po več dni zaporedoma, mu ne sme nihče braniti, ali za te dni drugi gospodarji niso zavezani in 1 dolžni, dajati mu hrano.
i S to originalno, staroočakovsko pogodbo se je Marko na t svoje veliko veselje znebil dosedanje podložnosti; dosegel je svoje prve pravice, postal sam svoj, gospodar vsega časa, ki mu 1 je preostajal po dovršenju prevzetih dolžnosti. Če bi mu bil i dal kdo graščino, ne bi ga bila tako veselila, kakor ta nova svobodica, ta pohlevna srenjska službica. Imel bo, velela mu je domišljija, zadosti vsega, karkoli potrebuje, zraven pa še 1 gotovo plačilo v svetlih srebrnih peticah! Pastirski posli so se mu zdeli tako prijetni in lahki, da bi se jih bil lotil rad brez \ plače za najbornejšo hrano in dve, tri cape. Kar srce mu je poskakovalo in se smejalo od radosti, ko je pomislil na 1 velikansko čredo, katero bo pasel, več ko štirideset krav in 1 volovi
Za pastirskega tovariša si je Marko zdaj izbral svojega starega prijatelja, Balasovega Čuvaja. S tem močnim in
od delegatovi za delegate
Tudi obrt je v škripcih
S skupščine in zbora obrtnega združenja Novo mesto Hitrejši razvoj obrti le ob skupni akciji obrtnikov
Kljub vse pogostejšim besedam o velikem pomenu drobnega gospodarstva se tudi obrtniki v novomeški občini srečujejo s prenekatero težavo pri opravljanju svoje dejavnosti, še posebno sedaj, ko tudi njih niso obšle težke gospodarske razmere. Da pa bi dosegli hitrejši razvoj obrti in še boljše sodelovanje s pristojnimi organi in organizacijami v občini, bodo morali narediti več tudi sami obrtniki s skupno aktivnostjo.
T6 je poudaril eden od razprav-ljaloev na zboru obrtnega združenja Novo mesto preteklo sredo, kije bil obračun dela združenja od ustanovitve leta 1979 do danes, na njem pa so obrtniki izvolili tudi nove delgate v skupščino združenja. Prav tako so udeleženci zbora posvetili precej pozornosti mnogim problemom, ki jih tarejo, od plačevanja davkov (ne zdi se jim prav, da morajo akontacije plačevati vnaprej), priznavanja osebnega dohodka nosilcem obrti, do oskrbe z gorivom in repromateriali, ki je v zadnjem času seveda vse težja.
NAMESTO ČESTITK ZA INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali namesto novoletnih čestitk: DITC, tozd Grafika, tozd Časopis in tozd Tiskarna Novo mesto po 1.000 din; Stane Klobučar, Pod Trško goro 88, 10.000 din; TGP Metlika - tozd Komunalno gospodarstvo 2.000 din; TGP Metlika DSSS 1.000 din; Jože Papež, Pod Trško goro 65 2.000 din, in Breda Bučar, Otočec 10, Bife, 3.000 din.
Obrtno združenje Novo mesto, ki združuje danes 359 obrtnikov, 70 gostincev in 151 avtoprevoznikov, je z dosedanjim delovanjem precej prispevalo k uveljavljanju in pospeševanju obrti kot samostojne gospodarske dejavnosti. Razvijalo je sodelovanje z vsemi odgovornimi organi in organizacijami v občini, bilo aktivno pri sprejemanju kolektivne pogodbe, letos pripravilo razstavo malega gospodarstva v Novem mestu, razvijalo športno aktivnost itd. Naredili in dosegli pa bi lahko še bistveno več, če bi bilo med člani združenja več zanimanja za skupno delo, če bi našli pot za medsebojno pomoč in enoten nastop.
Sedaj bo potrebnega predvsem veliko sodelovanja obrtnikov pri uresdničevanju novega zakona o davkih občanov in pri nastajanju tovrstnega občinskega odloka. Po tem zakonu je zasebna obrtna dejavnost le izenačena z združenim delom pri ugotavljanju dohodka, za dejavnosti, ki delajo za izvoz, energetiko ali nadomeščajo uvoz, pa predvideva olajšave. Prav tako ne bi smel mimo obrtnikov dogovor o razvoju malega gospodarstva (v novomeški občini je v razpravi že eno leto) ter novi družbeni dogovor o merilih za določanje osebnih dohodkov obrtnikov, saj s sedanjim niso zadovoljni, ker priznava nosilcem obrti razmeroma nizke osebne dohodke (od 8 do 12 tisočakov).
Aktivno sodelovanje na vseh teh področjih obsega tudi program dela obrtnega združenja za leto 1983, poleg tega pa npr. tudi spodbujanje obrtnikov za kooperacijo z delovnimi organizacijami, sodelovanje pri oblikovanju cen in izdaji obrtnih dovoljenj, pomoč obrtnikom pri preskrbi z repromateriali in gori-na področju izobraže-
1
Socialna skrb ima mejo
Za socialno skrbstvo je v novomeški občini dovolj razumevanja, a so sredstva tudi za to področje omejena
DEDEK JE OBISKAL VSO KRAJEVNO SKUPNOST - Člani Društva prijateljev mladine krajevne skupnosti Straža-Vavta vas so pripravili minulo nedeljo v Domu svobode sprejem dedka Mraza in obdaritev otrok. Ker je teh veliko, je dedek pripravil kar štiri obiske, še prej pa je na vozu obiskal sleherno vas v krajevni skupnosti. Posebej so se potrudili mladinci v Rumanji vasi, ki so pripravili program in obdaritev za otroke svoje vasi. (Foto; J. Pariin)
Področje socialnega skrbstva v novomeški občini ni zapostavljeno. Delovni ljudje kažejo za vso to problematiko dovolj razumevanja preko delegatov v skupščini skupnosti socialnega skrbstva, seveda v mejah razpoložljivih sredstev, katerih rastje tudi za to področje kot del skupne porabe omejena.
Na skupščini pretekli petek so delegati sprejeli predlog spremembe letošnjega finančnega načrta. Skupnost bo za pokrivanje vseh nalog iz programa letos pridobila skupaj 53,6 milijona dinarjev ali okrog 3 milijarde nad prvotnim načrtom. Sredstva seveda ne bodo ostala neporabljena. Več jih bo šlo za družbeno denarne pomoči kot edini in dopolnilni vir preživljanja (oboje prejema v občini 480 upravičencev), ker so se le-te med letom zvišale, 242 socialno najbolj ogroženim uživalcem pa
Skrb za ceste pod eno streho
Ustanovljena novomeška skupnost za ceste — Cestno podjetje poslej gospodar nad vso cestno mrežo v občini — Najti sredstva za podporo dela krajevnih skupnosti pri
posodabljanju
Koliko bo nova organiziranost cestnega gospodarstva, do katere smo s skoraj polletno zamudo prišli tik pred koncem leta tudi v novomeški občini, pripomogla k večji skrbi in boljšemu stanju na cestah, je težko reči. Skoraj gotovo pa ne bo pomenila več sredstev za vzdrževanje in modernizacijo cest, kar bi bilo v tem trenutku še najbolj dobrodošlo.
vom, delo vanja itd.
Z. LINDIC-DRAGAŠ
Skupnosti za ceste bi morali v vseh občinah ustanoviti po lani sprejetem zakonu o cestah že do konca junija. V novomeški občini je vsa aktivnost sprva tekla po načrtih, zaustavili pa so jo pomisleki predsedstva občinske konference SZDL o smotrnosti ustanavljanja nove sis. Tako je bila ustanovna skupščina
DEŽURNE PRODAJALNE MED PRAZNIKI
dolenjka
Mercator
EMONA - DOLENJKA, MERCATOR - STANDARD in KMETIJSKA ZADRUGA Novo mesto obveščajo svoje cenjene potrošnike, da bodo prodajalne v času novoletnih praznikov obratovale po naslednjem razporedu;
— v petek, dne 31. 12. 1982, bodo prodajalne odprte do 16*1
— v soboto, dne 1.1. 1983, in nedeljo,dne 2. 1. 1983,bodo vse prodajalne zaprte
— v ponedeljek, dne 3. 1. 1983, bodo v času od 7.30 do 10.30 dežurne naslednje prodajalne:
DOLENJKINE
V Novem mestu
Samopostrežba pri mostu Market v Bršljinu Market Cesta herojev Market Drska Prodaj, kruha Gl. trg Market Kristanova Market Ragovska
V ostalih krajih Market Šentjernej Market Straža Samopostrežba Črnomelj Samopostrežba Mokronog
MERCATORJEVE
Potr. center Zagrebška Prodajalna Šmihel Potr. center Ločna
KZ KRKE
Prod. mesa na Cesti kom. Staneta 15 Blagovnica Žabja vas
Prodajalna v Žužemberku
Prodajalna Dvor Prodajalna Mirna peč Prodajalna Škocjan Prodajalna Dol. Toplice Prodajalna Šmarjeta Poslovalnica 2 Trebnje Samopostrežba Mirna
VSEM NAŠIM POTROŠNIKOM SE PRIPOROČAMO ZA OBISK IN NAKUP V NAŠIH PRODAJALNAH TER JIM VOŠČIMO SREČNO IN USPESNO NOVO LETO!
novomeške skupnosti za ceste, na kateri so sprejeli vse potrebne akte in izvolili vodstvo ter vse odbore, šele 21. decembra.
Skupščina je v glavnem sprejela sklepe, ki pomenijo ureditev upravljanja in vzdrževanja cest v prehodnem obdobju, dokler ne bo v celoti narejena razmejitev dela in sredstev med komunalno skupnostjo, skupnostjo za ceste, Cestnim podjetjem in Komunalo. Nova organizacija namreč nc sme vplivati na vzdrževanje cest, zato bosta Komunala in Cestno podjetje do zaključnega računa delali še po starem.
Skupnost za ceste je prevzela od komunalne skupnosti vse pravice in obveznosti, ki zadevajo lokalne ceste in mestne ulice v občini (po lani sprejetem občinskem odloku je 509 kilometrov lokalnih cest in 46 kilometrov mestnih ulic, s sredstvi iz komunalne skupnosti pa jih je doslej vzdrževala Komunala ali same krajevne skupnosti) in skrb zanje prenesla na tozd za vzdrževanje cest novomeškega Cestnega podjetja. Poslej so vse ceste v občini osnovno sredstvo Cestnega podjetja, ki nosi polno odgovornost za stanje na cestah, za gospodarjenje s cestno mrežo. Sredstva za vzdrževanje bo ta tozd pridobival s svobodno menjavo dela, nujna pa bo stalna javna kontrola.
Spreminja sc tudi položaj krajevnih skupnosti, ki bodo poslej skrbele le za javne poti, določene z občinskim odlokom. Njihove iniciative in lastno delo pri posodabljanju posameznih lokalnih cest (tega bo tudi v prihodnje verjetno veliko) pa bi morala podpirati in najti določena sredstva za to tudi cestna skupnost, čeprav bo verjetno primanjkovalo sredstev celo za vzdrževanje in bodo razvojni programi usmerjeni predvsem v primarno cestno mrežo.
Skupščina je sprejela tudi sporazum o ustanovitvi republiške skup-
VIŠJF TFNF OSKRBNIN V VRTCIH
Na ponedeljkovi skupščini novomeške skupnosti otroškega varstva je še največ pozornosti zbudil predlog zvišanja prispevka staršev k oskrbnim stroškom za otroke v vrtcih. Sprejeto je bilo 11-odstotno zvišanje soudeležbe staršev po sedaj veljavni lestvici, ki je niso valorizirali, ker republiška usmeritev jasno zahteva čimprejšnjo uvedbo drugačnega plačevanja varstva. Tako naj bi že z majem 1983 tudi v novomeški občini starši, ki imajo otroke v vrtcih, otroškega dodatka ne dobivali več ob osebnem dohodku, temveč jih bo skupnost nakazovala neposredno vrtcem. Poleg tega bo za tiste, ki imajo povprečni dohodek na člana družine med 4.700 in 7.390 din, še določena subvencija pri plačilu oskrbnine (lestvica bo določena), vsi ostali z dohodkom nad 7.390 din pa bodo plačali 70 odstotkov ekonomske cene oskrbni-
nosti za ceste. Opozorjeno je bilo tudi na kritično stanje na magistral ki Ljubljana-Zagreb. Za razreševanje te problematike naj bi zagoto vili večjo enotnost delegacij vsel dolenjskih občin pri nastopu v republiški skupnosti za ceste, posebna delovna skupina pa bo v ta namen pripravila strokovna stališča na podlagi že izdelanih gradiv.
Z. LINDIC-DRAGAŠ
so dali tudi enkratno pomoč za nakup ozimnice in kurjave. Več sredstev bo šlo tudi za zavodsko varstvo, saj so vsi socialni zavodi v Sloveniji med letom zvišali cene (novomeška skupnost plačuje v celoti ali delno oskrbnino 117 občanom), pa tudi za usposabljanje 148 otrok v zavodih. Znižujejo pa se potrebna sredstva za rejništvo otrok, ker se je število rejencev med letom zmanjšalo iz 59 na 47, ter za dodatek za pomoč in postrežbo, ker je število prejemkov manjše od predvidenega.
Ker so šli presežki, ugotovljeni v skupnosti ob polletju, za pospeševanje izvoza, še ni znano, če bodo do konca leta prihodniki doseženi v predvideni višini. Prav zaradi presežkov je bila v drugem polletju namreč nižja prispevna stopnja. A če bodo, jih bo skupnost namenila za enkratno pomoč še preostalim 235 uživalcem družbeno denarnih pomoči ter za letovanje socialno šibkih otrok-
Skupščina je sprejela tudi predlog zvišanja cen v Domu starejših občanov še za letos in prihodnje leto (glede na možno resolucijsko rast) ter na osnovi poročila o skrbništvu mladoletnikov in odraslih oseb v občim sklep, da je treba temu področju posvetiti Je več pozornosti, skrbnike pa izbirati v tesnem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi.
OGLAŠUJTE V DL!
Čas zahteva zaokret
Ivan llijanič o kongresu ZSMJ — Kritičnost iz dela komisij na koncu zbledela —Konkretizirati programe
jemo se z razvrednotenjem socialističnih vrednot, s karierizmom, grupno lastniškim obnašanjem, netovarištvom itd. Zastavlja se vprašanje, kako delati v teh razmerah, kje je mesto mladinske organizacije, ki bi morala že po naravi takšnim izkrivljanjem nasprotovati in jih radikalno spreminjati. Prav tako so tudi izkrivljanja v gospodarstvu (zavožene investicije, kriminal itd.). A kako se spopasti z vsem tem? 0 tem je bilo veliko govora. Mladinska organizacija taka kot je niti organizacijsko niti idejnopolitično ni kos vlogi, ki naj tu jo imela v usmerjanju In uvajanju mlade generacije v družbene tokove. Kako to preseči? Rešitev vidimo v odpravi forumskega dela in drugih odklonov v ZSM, zaradi katerih mlada generacija nima zaupanja v to organizacijo« v odprtosti ZSM do vseh mladih-Široko vključevanje mladih bomo dosegli s pravo vsebino dela, z dejavnostjo na tistih področjih, ki mlade zanimajo - pa ne le
18. in 19. decembra je bil v Beogradu 11. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Mladino iz novomeške občine je na njem kot delegat zastopal Ivan llijanič, referent za samoupravljanje v SGP Pionir. Kako ocenjuje kongres?
„Prvič je zanimivo, daje bila povprečna starost 959 delegatov 25 let in da je bilo 98,2 odst. članov ZK! Koliko je kongres upravičil pričakovanja? Že priprave so bile slabe. Gradivo smo dobili le delegati 9 dni pred kongresom, tako da ni bilo možno-pripraviti širših razprav. Kongres pa je bil kot vsak kongres splošen, dekorativen. Temu je vzrok sama oblika dela, ki v osnovi preprečuje demokratično razpravo. Prebirala so se poročila iz posameznih okolij, prave razprave in polemike pa ni bilo. Ponavadi od kongresov veliko pričakujemo, a smo potem razočarani. Kritiziramo delegate, da niso izkoristili možnosti javnega
z načelnim obravnavanjem.
To
Ivan llijanič
nastopa. A če pride na dan kak radikalnejši predlog, pride do konflikta. Po komisijah je bilo veliko kritičnega, kar pa je v končnih poročilih in sklepih nekako zbledelo."
- Kako je potekalo delo komisije, v kateri ste sodelovali? Kateri problemi so na kongresu najbolj odmevali?
„Delo v 'moji' komisiji za organizacijski razvoj, idejnopolitično graditev in uveljavljanje kadrovske politike je bilo mogoče še najbolj analitično. A tudi tu je bilo veliko poročil, ponavljanja, razprave pa premalo. Pa še tisto, kar je bilo povedano, smo komaj ..spravili" v končno poročilo. Izpostavljena so bila vsa področja iz imena komisije. Vse to so protislovja današnjega družbenoekonomskega položaja. Sreču-
je izobraževanje, štipendijska politika, standard študentov, učencev, zaposlovanje, saj je nezaposlenost v Jugoslaviji že vznemirjujoča. ker je od 850 tisoč nezaposlenih večina mladih; P* tudi pravih perspektiv, da bi bilo drugače, ni. Trenutek zahtev3 hitre strukturalne spremembe-Enako je z zelo perečo stanovanjsko problematiko. Kaj J hujšega, kot da pustimo mladega človeka na cesti brez možno* > da si zasluži za življenje, da pri® do stanovanja! Vse to vpliva n oblikovanje mladega človek3'" njegov odnos do družbe- n* kongresu je bilo precej govo. tudi o socialnih razlikah; daj ob velikem številu pravih m“b. narjev parola, naj stabilizacij3 prizadene vse enako, demag ka.“
- Kako torej naprej?
„Organizacijsko ZSM bomo spreminjali, saj kaže, daj organizacija dobra, le odklo so. Treba bo konkretizirati pr^ grame. Vsega ne moremo Pos .. ljati na glavo, a glede na sedam trenutek bo potrebno bolj 0 krito, kritično in pogumno na stopati v konkretnih okolj « iskati rešitve problemov In z htevati spremembe po delega s
POti“	Z.L--D-
EETRTK0V INTERVJU
DOLENJSKI UST
Naložba v razvoj se izplača
Novolesov razvojni center, ki dela šele leto dni, se je že uveljavil — Vsak tozd skušajo usposobiti za izvoz
Pred kratkim so v Straškem Novolesu odprli prvo fazo razvojnega centra, ki je skromno začel delati pred letom dni. Prvi rezultati na osnovi domačih izsledkov so že vidni, velike načrte pa imajo še za bodočnost. O delu razvojnih služb je dal zanimive informacije Slavko Medle, vodja širšega projekta tovarne pohištva:
„Lahko rečemo, da se je naš razvojni center v letu dni že postavil na noge. Začeli smo
Slavko Medle: „Naš razvojni center ~ postaja strokovno močna ekipa, ki dela za potrebe vseh 15 Novolesovih tozdov."
skromno s tremi ljudmi, danes imamo že 21 zaposlenih v štirih razvojnih oddelkih: ena skupina skrbi za razvoj lesarstva; imamo kemijski oddelek z laboratorijem in modelno delavnico pa ekipo za projekte in rekonstrukcijo naših tovarn pohištva. S tem smo zaključili šele prvi del načrta o našem razvojnem oddelku medtem ko je druga faza že v gradnji. Skupno s centrom za usmerjeno izobraževanje gradimo učne delavnice, kjer se bodo praktično izobraževali vsi mladi v lesarski stroki. Hkrati bo učilnici tudi naš velik razstavni prostor - 180 m2, v katerem bomo kupcem predstavljali proizvodne programe v ustreznem okolju. Do konca februarja 1983 bodo nove delavnice za usmerjeno izobraževanje nared za sprejem učencev."
- Omenili ste, da je v našem razvojnem oddelku zaposlenih že 21 ljudi. Je kadrovsko razvoj-
na služba s tem izpolnjena?
„Kljub temu da imamo dokaj močno strokovno zasedbo, bomo v prihodnjem letu pridobili še 7 strokovnjakov raznih področij. Šele potem bo ekipa kompletna, da bo kos pripravi razvoja za vseh 15 Novolesovih tozdov na širšem dolenjskem območju."
— Kako vaš razvojni oddelek raste? Mar vprašanje denarja ne dela težav?
,,Doslej je bilo vloženih okrog 20 milijonov dinarjev, za rezultate, ki so že bili doseženi in kakršne si še obetamo, to res ni velik izdatek. Vse pa gradimo in razvijamo izključno z lastnimi sredstvi. Pri naložbah pa ne gre samo za prostore, ki pomenijo le normalne delovne možnosti brez vsakega razkošja, marveč tudi za sodobno opremo. Tej posvečamo posebno pozornost. Naši laboratoriji so že dokaj dobro opremljeni, nekaj opreme pa še čakamo iz uvoza, vendar je že plačana."
— Kakšne rezultate lahko pokaže vaš razvojni oddelek?
„Gre za novi program pohištva „Skant“, predstavljen nedavno v Beograjskem salonu, ki je vzbudil nemalo pozornosti, oblikoval pa ga je Adi Bevc. Gre za program zelo modernega in funkcionalnega pohištva, ponaša pa se zlasti s tem, da je v njem pretežno pravi les, in ne iverice. Naši kemiki pripravljajo nov program kopalniške opreme iz novih materialov, ki niso novost le na domačem, marveč tudi na tujem trgu. V modelarski delavnici pripravljamo programe naših izdelkov po željah tujih kupcev. Naš cilj je namreč vse tozde usposobiti za izvoz, tudi take, ki doslej niso izvažali. Tak primer je tovarna stilnega pohištva, kije doslej prodala del proizvodnje le v Sovjetsko zvezo, zdaj pa sklepamo znatne posle na arabskem trgu za konvertibilno valuto. Naš -tozd Bor v Krškem pa je že našel kupca na Švedskem. Za vse izvozne posle je potrebno pripraviti proizvodne programe, za tujce zanimive, in prav s tem se naša razvojna služba intenzivno bavi." •
r. baCer ;
NOVA TOVARNA V STRAŽI - Novoles bo vsak čas dogradil novo tovarno, kjer bodo delali samo omama vrata, predvsem iz masivnega lesa. Ta proizvodnja bo namenjena izvozu, najzanimivejše pa je, da celotno gradnjo financirajo iz lastnih sredstev. Čez dobra dva meseca se bo že začela poizkusna proizvodnja. (Foto: R. Bačer)
V1983 nadomestiti zamujeno
Občinska resolucija za prihodnje leto bo v javni razpravi do 10. januarja
22. decembra je zbor združenega dela novomeške občinske skupščine obravnaval kar 16 točk dnevnega reda. med njimi zasnove občinske gospodarske politike za prihodnje leto, vendar je bilo razpiavljalcev na seji le toliko, da bi jih lahko preštel na prste.
V dosedanji razpravi o osnutku občinske resolucije, ki je bila s to sejo zakljiičena in bo z upoštevani-
mi pripombami šla v javno razpravo kot predlog do 10. januarja, so se vsi strinjali, da je v prihodnjem letu potrebno začrtati višjo gospodarsko rast, kot je predvidena v republiki in federaciji. Predlagali so 3-odstotno rast družbenega bruto proizvoda z utemeljitvijo, da je novomeška občina v zadnjih dveh letih nazadovala, da izguba v 1MV ne narašča več in bo fizična proizvodnja v tej delovni organizaciji v letu 1983 dosegla 'a ve n iz leta 1981. Razen.tega bodo začele obratovati nove zmogljivosti v Iskri Keko Žužemberk, tovarni steklene izolacijske volne in novi hotel v Šmarjeških Toplicah, zraven pa še nekaj manjših obratov.
Kar zadeva izvoz, računajo, da bodo v 1MV, Krki, Novolesu, Iskrah, Labodu, Novoteksu in pri ostalih izvoznikih dosegli za 12,6 milijona dolarjev povečano prodajo blaga na tuja tržišča. Izvozni plani izvoznikov bodo še usklajeni v SISEOT, vendar vse kaže, da ne bo možno doseči 20-odstotnega povečanja iz-
voza, kot je predvideno v republiki.
Razlagalci teh gradiv, predvsem člani izvršnega sveta, pa so odkrito povedali, da se kljub planirani 3-od-stotni, se pravi povečani rasti družbenega proizvoda ne gre nadejati kakšnemu dvigu življenjske ravni zaposlenih, temveč obratno.
Delegati so na tem zasedanju do-
bili še vrsto zanimivih informacij, od stanja v preskrbi do izplačevanja osebnih dohodkov po devetmesečnih obračunih. Vsekakor velja posebej omeniti poročilo 1MV o trenutnem Stanju in uresničevanju sanacijskega programa, ki navzlic hudim časom le kaže nekaj svetlih točk. Zlasti razveseljuje izjava, da bo izguba v IMV ob koncu letošnjega leta znatno manjša, kot so jo načrtovali. (O tem več na prednjih straneh).
R. BACER
Možnost za tri kraje
Sprejeti zazidalni načrti za Žabjo vas, del Šentjerneja in Otočca, kjer imajo tudi urbanistični načrt
Ničesar ne bi smelo manjkati
Razen mesa so letos po trgovinah prodali znatno več olja, sladkorja in kave
Podatki o prodanih količinah često manjkajočega blaga za oskrbo potrošnikov v novomeški občini, ki jih je izvršni svet zbral pri trgovskih podjetjih, dajejo jasno sliko o tem, da ničesar razen mesa, ne bi smelo primanjkovati. Pri nekaterih občanih se očitno kopičijo pretirane zaloge živil.
V enajstih mesecih letošnjega leta so v trgovinah različnih delovnih organizacij na celotnem območju občine Novo mesto prodali v primeri s porabo do lanskega novembra za 2 odst. več olja, 17 odst. več sladkorja, kar 23 odst. več pralnega praška, 15 odst. več kave ter 28 odst. več soli. Medtem pa je poraba riža ostala neizpremenjeni, moke so letos prodali celo 5 odst. manj in testenin celo za 10 ost. manj kot ta čas lani.
Medtem ko ugotavljajo, da mesečna poraba govejega mesa v občini znaša 60 ton, svinjskega mesa 40 ton in perutninskega mesa 45 ton, je bila preskrba letos manjša, pomanjkljiva pa zlasti v poletnih mesecih. Govedine in svinine je bilo v 11 mesecih letos prodane za 11 oz. 13 odst. manj kot lani, za 10 odst. pa se je povečala prodaja svinine in za 21 odst. prodaja ostalih mesnih izdelkov. Pri teh količinah pa ni upoštevana tudi znatna prodaja pri škocjanskem Bobiču, kjer se oskrbujejo tudi kupci iz širšega območja.
Ne gre zgolj za formalnosti
Statutarni sklep bo v javni razpravi do 20. januarja - Delovna skupina CK ZKS bo 10. 11. januarja obiskala več delovnih organizacij v novomeški občini
in
27. decembra so člani komiteja občinske konference ZK v ^ovem mestu začrtali vrsto novih nalog in akcijskega dela za Komuniste v vseh osnovnih organizacijah. Hkrati informacija o °msku delovne skupine CK ZKS.
predelavi gradiva, kajti ob tem je ugotoviti stanje doma in začrtati akcijo. Na januarski konferenci ZK bodo v izhodiščih za razpravo še ’ posebej izpostavili nekaj najbolj aktualnih vprašanj za novomeško območje, v vseh osnovnih organizacijah pa bodo nato sprejeli ocene. Končno pa bo obdelano gradivo s podatki iz teh ocen predstavljeno na vnovični konferenci komunistov novomeške občine, kjer bodo zastavili akcijo z nalogami in roki za njeno uresničitev.
Med drugim so na tokratni seji obravnavali še priprave za obisk delovne skupine CK ZKS, ki bo 10. in 11. januarja obiskala v občini več delovnih organizacij s področja gospodarstva in negospodarstva. Obiski so predvideni v Gozdnem gospodar-
Te dni dobivajo v vseh osnovnih 0rganizacijah ZK v javno razpravo °bSmo gradivo o statutarnem skle-Pu> o katerem morajo komunisti jjjti svoje mnenje do 20. januarja, .»krati jih bodo opozorili na poziv k Javni razpravi po sklepu 19. seje Predsedstva -CK ZKS, vendar bo ^posredna akcija za to razpravo Cedila po usmeritvah, ki jih bodo • aČrtali na zasedanju konferenco v Prri polovicijanuarja.
Kot so poudarili v razpravi na °miteju, je poziv k javni razpravi ^ prej kot gola formalnost ob
stvu in Novolesu, v IMV, v krajevni skupnosti Drska in v osnovnih šolah Bršljin in Grm, pa tudi v delovni skupnosti skupnilj služb združenih šol. Dogovorjeno je bilo, da bo večina teh delovnih pogovorov, kjer bodo obravnavali uspešnost delovanja komunistov pri razreševanju najbolj aktualnih vprašanj, zunaj rednega delovnega časa.
R.fl.
Več let so v omenjenih krajih na vseh sestankih zahtevali zazidalne načrte, da bi se lahko gradnja razmahnila, končno se je želja krajanov izpolnila. Za-čudo pa ob sprejemu tako pomembnih dokumentov v skupščinskih klopeh v zboru združenega dela ni bilo razprav.
Dokumenti so bili sprejeti, ne da bi bila sploh zahtevana razlaga strokovnjakov, ki so načrte pripravljali. V javni razpravi je bilo sicer nekaj posamičnih pripomb v primeru zazidalnega načrta za novo sosesko v Žabji vasi, medtem ko za Otočec in del Šentjerneja, ki je v dokumentu označen kot ,.sejmišče II", sploli ni bilo od prizadetih nobenih prigovorov.
Kar pa so zahtevali v Žabji vasi in zadeva dostop na novo križišče z Diejčetove poti, je bilo upoštevano. S temi dokumenti se odpira v vseh treh krajih možnost pozidave, predvsem zasebnih hiš, pa tudi družbenih objektov. V primem Otočca je. celo navedeno, da bo zazidalni načrt, ki obsega območje severno od zdajšnjega naselja, zadovoljilo potrebe po stanovanjski gradnji in
gradnji objektov družbenega standarda vse do leta 2000.
KRKA: SOLIDARNO ZA PROIZVODNJO
V tovarni Krka so se na predlog družbenopolitičnih organizacij odločili za vse zaposlene v Novem mestu organizirati solidarnostno delo v tozd Zdravila, kjer naj bi vsakdo opravil 8 prostovoljnih ur. V novembru je bilo narejenih 7.342 solidarnostnih ur, kar pomeni, da je vsak dah v tem tozdu delalo 42 dodatnih moči. Akcija se nadaljuje, v njej pa se je izkazalo tudi 21 učencev osnovne šole Milka Šobar Nataša iz Šmihela, ki so v proizvodnji zdravil opravili 26 delovnih ur. Solidarnostno delo v tozdu Zdravila je bilo organizirano zato, da bi lahko izpolnili izvozne obveznosti in zagotovili čimveč zdravil tudi za domači trg.
KAKŠNA OSKRBA Z REPROMATE RIALI?
Preskrba novomeškega tržišča z repromateriali, rezervnimi deli, akustiko in belo tehniko ter z gradbenim materialom je letos znatno slabša. Stanje se je poslabšalo zlasti v drugi polovici leta. Tako je tržišče osiromašeno predvsem s proizvodi kemične industrije, kot so barve, lepila, laki, čistila, primanjkuje pa tudi profilnega jekla, hladno valjene pločevine in izdelkov barvne metalurgije.
V avtomobilski inustriji ugotavljajo pomanjkanje gum, občasno ni rezervnih delov za avtomobile različnih znamk. Že dalj časa ni moč kupiti zmrzovalnih skrinj in nekaterih manjših gospodinjskih aparatov. Prav tako primanjkuje Barvnih televizorjev in raznih stereogamitur. Slabša je tudi oskrba z izolacijskim in gradbenim materialom, vendar pa je tovrstna oskrba še v mejah zadovoljitve kupcev.
BO MOŽNO UGODITI DELAVCEM?
Ker se v Novolesov tozd v Gotno vas vozi vsak dan °krog 220 delavcev, od teh 170 iz mestne smeri in ob bencinski krizi večina teh ne Prihaja več z lastnimi vozili v službo, želijo reden avtobusni prevoz. Kot so delegati Novolesa predlagali na zasedanju zbora združenega uela, naj bi Gorjanci uvedli krožno avtobusno linijo Šmihel -Regerča vas Gotna ''as, o čemer je govor več “L ampak ni iz „moke kru-ba", ker je del ceste med Bfigerčo in Gotno vasjo prer ozek in neustrezen za avtobusni promet. Tokratni Predlog obsega tudi možnost rešitve problema: s krajani obeh krajevnih skupnosti bi ‘P pomagal urediti zainteresirani tozd Novolesa.
< 4w;
NOBENEGA ALKOHOLA DO 8. URE ZJUTRAJ
Do
zbora
prihodnjega zasedanja združenega dela novomeške občinske skupščine je v javni razpravi osnutek odloka, ki prepoveduje točenje alkoholnih pijač do 8. ure zjutraj. Tak odlok je bil v veljavi tudi že doslej in je določal, da alkoholnih pijač (razen v hotelih) ne smejo točiti do 7. ure. Ker pa je delovni čas zaposlenih spremenjen in ker gre za organizirano1 borbo proti alkoholizmu, predlagajo prepoved točenja alkoholnih pijač vse do 8. ure, razen ob nedeljah in praznikih.
Novomeška kronika
Z VSAKIM LETOM GA JE MANJ — Tako podobo nudi nekdanji Seidlov mlin v Novem mestu, kjer so še vrsto let po vojni stanovale stranke. Stavba, ki sodi v mestne zanimivosti, naglo propada, pomeni pa tudi nevarnost za vsakogar, ki bi utegnil brskati po njeni notranjosti. (Foto: R. Bačer)
KONČNO NOVA KUHINJA - V IMV so že pred štirimi tedni dobili novo in posodobljeno kuhinjo za pripravo družbene prehrane v kolektivu. Ne samo da so poslej delovni pogoji zaposlenih v tem obratu znatno boljši, pozna se tudi pri izbiri in kValiteti pripravljenih obrokov.
VEC TELEFONIADE - Odkar so uvedeni bencinski boni in ni več toliko voženj, ne službenih in ne zasebnih, se to pozna na znatno povečanem številu telefonski^, pogovorov, kar ugotavljajo zlasti na novomeški pošti. Te dni pa je bilo vključenih v telefonski promet še 200 novih naročnikov v naselju na Cesti herojev.
BREZ TEGA NE GRE! - Vsako leto pred novoletnimi prazniki se dogaja, da v novomeških trgovinah zmanjka bodisi čestitk ali podobnih izdelkov, ki gredo v promet zlasti pred iztekom starega leta. Letos so električne svečice v najcenejši izvedbi pošle že pred božičem,...
POŠKROPLJENI OTROCI - Cesta herojev je vse od nove stavbe zavarovalnice mimo osnovne šole ,.Katja Rupena" in gimnazije ob vsakem dežju in topljenem snegu ena sama luža. Zlasti ob pločniku, po katerem hodi največ otrok, je stalna mlaka, tako da se ji avtomobili ne morejo izogniti. Ta mestna nemarnost ni od včeraj, vendar vse kritike nič ne zaležejo!
TRIJE FANTJE — V novomeški porodnišnici so pretekli teden z območja mesta rodile: Marija Ri barič iz Šegove 16 - Andreja; Zden ka Radjenovič s Ceste komandanta Staneta 15 - dečka in Majda Kušar, Majde Šilc 22 - Matevža.
ŠE NI PRESELITVE - Na mestni tržnici že stoji kiosk, kamor naj bi se prodaja na prostem stalnih prodajalcev preselila še pred mrazom, vendar preselitve še ni. Ponudba pa tudi v predprazničnih dneh ni nič boljša kot sicer. Nekaj več stojnic je le na kramarskem delu tržnice, medtem ko zlasti izbire zelenjave iz domačih logov ni pohvaliti. Na ljubljanski tržnici je vsak dan na voljo radič, motovilec, tu pa kot da ne raste ...
Ena gospa je rekla, da zastavi ves svoj ugled za to, da se do konca leta cene ne bodo poviševale, pa tudi devalvacije ne bo.
POTRJENE VEZI - Praznovanje dneva JLA v garniziji Cerklje je 22. decembra izzvenelo v duhu obojestranskega sodelovanja med armado, pionirji, mladinci, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in občinskimi skupščinami Posavja. Ob tej priložnosti je komandant letališča podpolkovnik Nedeljko Ivkovič izročil bronaste plakete vojne pošte Cerklje predstavnikom UNZ Krško, .sekretariata za narodno obrambo občinske skupščine Brežice in Radia Brežice. (Foto: J. Teppey)
Važno je kaj, ne koliko
Napredek v krajevnih organizacijah SZDL — Kje so razlogi za nesklepčnost nekaterih delegacij?
Pred dvema letoma, ko so bile programske konference še novost, jih je v roku izpeljala komaj polovica krajevnih organizacij SZDL, letos pa so jih do sklica občinske konference opravili po vsej občini. Napredek je očiten tudi v vsebini.
V predsedstvu OK SZDL so ocenili, da so se konference osredotočile na najpomembnejše probleme svojega okolja in družbe nasploh, pri čemer želijo, da ne bi nobeno vprašanje ostalo brez odgovora.
Razprava je opozorila tudi na nov pristop v poročilu občinske
PRED ALKOHOLIZMOM SE KAR ZATISKAMO OCI
Alkoholizem je v brežiški občini velik družbeni problem, pred katerim delovni kolektivi zelo radi zamižijo. Tiho so družbenopolitične organizacije, tiho direktorji. Zadnji predvsem zaradi tegi, ker bi se v obrambo sebe marsikdo spotaknil ob reprezentanco, v kateri so alkoholne pijače nekaj običajnega.
Zal je pri nas močno zakoreninjena navada, da brez alkohola ne mine noben pomenbnejši dogodek, zato ga je tako težko izgnati iz delovnih prostorov, njegovo pretirano uživanje pa postaviti na zatožno klop.
Zdravstveni delavci se s tem pojavom srečujejo pogosteje kot drugi, predvsem s posledicam, zato poudarjajo, da bi bilo lahko velike manj obolenj in nesreč pri delu ali v prometu, če bi vsaj omejili naraščanje alkoholizma.
konference, ki daje vsebini prednost pred statističnimi podatki. Pomembnejši kot število sestankov je njihov učinek. Zaskrbljujoča je še pogosta nesklepčnost nekaterih delegacij, zato bodo podrobneje proučili vzroke
Pri kmetijski delegaciji so glavni razlog za to neustrezni okoliši, na kar zdaj vnovič opominjajo, vendar z željo, da bi tokrat več zaleglo kot prvič. Nesklepčne so tudi skupščine nekaterih SIS, na primer zdravstvene, ki je morda preštevilna. Na sejah občinske skupščine pa opažajo, da stalno izostajajo delegati istih krajevnih skupnosti (na primer Bizeljsko, Pečice), zato je nujno, da javnost čim-prej zve, zakaj stvari ne tečejo normalno. Samo pomanjkanje bencina ne more biti izgovor za vse izostanke, čeprav je marsikdaj opravičljiv razlog.
Delavska univerza ta čas že uresničuje akcijo za izobraževanje delegatov. Med tistimi, ki sedijo v šolskih klopeh, se, žal, spet srečujejo pretežno znani obrazi najbolj zagnanih družbenopolitičnih delavcev, drugih pa, kot kaže, usposabljanje za boljše in lažje opravljanje delegatskih dolžnosti ne zanima. Vse te ugotovitve so spodbudile člane predsedstva za poglobljeno razpravo na torkovi konferenci GK SZDL.	JT.
SPOSOJENO TRNJE
- Za vsakim uspehom stoji nekdo. Za neuspehom stojimo vsi.
(Iz Svijeta)
NOVO V BREŽICAH
POZABLJENA PREVIDNOST -Va. cestah brežiške občine je bilo letos razen človeških žrtev in poškodb za več kot milijardo starih dinarjev škode. Postaja milice opozarja, da je alkohol vedno pogostejši vzrok za nesreče, vozniki pa sedajo za volan vinjeni, kot da to zanje ne velja.
KDO IMA PRAV? - V nekaterih delovnih organizacijah jim je še kaj malo mar, če njihovi delegati izostajajo s sej, češ delo je prvo, sestanki lahko počakajo. Pa se ne bodo vsi izmazali s tem. Socialistična zveza bo prišla na dan z imeni tistih Kolektivov, ki onemogočajo svojim delavcem opravljanje delegatskih dolžnosti. Jitr *k> potem še vedno vseeno?
KAPLJA V MORJE - Samoupravna stanovanjska skupnost v Brežicah bo v prihodnjem prenehala t prakso minimalnih posojil. Vpra-
BREŽIŠKE VESTI
Prve brazde na ledini
V KS Dobova izdajajo svoje glasilo 4-krat na leto
izteklo se je prvo leto Naših brazd, glasila krajevne konference SZDL v Dobovi. Konec tedna je bila natisnjena četrta in zadnja letošnja številka. Ljudje so se na svoj časopis tako privadili, da se razburjajo, če ga ne dobijo. Zmanjšana naklada tretje številke je takoj pošla. Zmanjkalo je je celo za arhiv.
Novoletne številke so natisnili spet 700 izvodov in upajo, da bodo raznašalci vestno opravili svoje delo. V krajevni skupnosti je nekaj čez 800 gospodinjstev in uredniški odbor želi, da bi prišlo glasilo v vsako hišo.
Glavna in odgovorna urednica Irena Majce je po poklicu novinarka, zato so ji naložili največ dolžnosti. Glasilo ji pomaga snovati 17-č lanski uredniški odbor.
„Vse bi radi pritegnili k pisanju,“ je dejala, „a veseli smo tudi tega, da sleherni od nas spodbuja k dopisovanju svoje sovaščane, sodelavce v delovnem kolektivu ter člane organizacij in društev, v katerih se udejstvuje.
V primerjavi s prvo številko smo že veliko napredovali, oglašajo se že tudi delavci, kmetje in gospodinje. Vpeljali smo stalne rubrike, kot so na primer Delegatska sporočila, Kako gospodarimo in Iz domačega izvira. V tej zadnji naj bi sodelovali predvsem starejši krajani z besedili starih ljudskih pesmi, da bi jih ohranjali med mladimi. V gospodarski rubriki napredujemo. Ne pišemo samo pohval, ampak poskušamo biti kritični."
Naše brazde izdajajo v Dobovi štirikrat na leto. Številke so obsežne, saj imajo po 24 strani.
V glasilu je vsakič nekaj novega, zdaj že celo nagradna križanka in koledar. Tako obsežnega obveščanja krajanov niso doslej zastavili še v nobeni drugi krajevni skupnosti brežiške občine. Voljo do pisanja jim daje tudi pripravljenost dzdruženega dela za financiranje glasila. Nobena delovna organizacija doslej ni odrekla svojega deleža. Finančnih zadreg torej nimajo, zato je vsa skrb uredniškega odbora osredotočena na to, da bi pisalo čimveč ljudi in da bi bilo glasilo zares njihovo. To že postaja, saj ga krajani radi bero in jim zato ni žal odšteti po deset dinarjev za .vsako številko. Še bolj ga cenijo, ker ga ne dobe zastonj.
J. TEPPEY
DOBRODOŠLI V MESTU
Za Dobovčani, ki so nastopili v Brežicah v počastitev 29. novembra, so poželi aplavz občinstva še Artičani s kulturnim programom za praznik armade. Posamezniki in oigani-zacije so na tej slovesnosti prejeli pohvale in priznanja. Artičanom so tokrat izročili republiško priznanje za uspešno delo na področju splošnega ljudskega odpora. Razglasili so tudi napredovanja članov ZRVS iz brežiške občine.
šanje je, koliko si graditelj hiše lahko pomaga s kreditom v znesku nekig sto tisočakov, in če je potemtakem tako posojilo sploh smotrn«). Skupščina bo zato v prihodnje kritično ocenila smisel take pomoči, ki ničesar ne reši in se kvečjemu pohvali s tem, da je ugodila skoraj vsem prosilcem.
MLADIH VEDNO VEC - Leto-šnja jesenska krvodajalska akcija je dobro uspela. V Bregani se ie prijavilo 115 krvodajalcev, med katerimi so bili zastopani tudi občani iz jeseniške in dolinske krajevne skupnosti. V Brežicah se je odzvalo 238 prostovoljcev. Med njimi je bilo veliko mladih, odziv pa bi bil še boljši, če ne bi bili ravno tedaj cepUeni proti TBC. Mladina torej spoštuje humanost, zato Rdeči križ ceni to njeno pripravljenost za pomoč sočloveku, šoditi jo moramo ne le po besedah, ampak tudi po dejanjih.
na črpalki bogatejše
POLICE - Odkar prodajajo bencin samo na bone, so na bizeljski črpalki precej popestrili asortiment za vzdrževanje avtomobilov, da bi s to ponudbo nadomestili manjkajoči izkupiček. Franc Berkovič (na sliki) ugotavlja, da se je zmanjšala le prodna bencina, nafte pa gre v promet približno enako kot prej. (Foto: J. Teppey)
SENO VČ ANI PRIPRAVLJAJO DVE PREDSTAVI
Delavsko kulturno društvo Svodoba na Senovem in tamkajšnja mladinska organizacija hkrati snujeta dve odrski predstavi. Mladina zlasti dobro sodeluje pri pripravi igre, pravzaprav Bučarjeve operete »Študentje smo". Režiser je Zinka Guček, pevovodja pa Janko Avsenak mlajši. Za slovenski kulturni praznik, ko bodo ob krajevnem prazniku počastili še 30-letnico okteta DKD Svoboda, pa se pod vodstvom Gučkove pripravljajo na uprizoritev „Raztrgancev“.
(€S
RAZBIL OSEMNAJST * OKENSKIH ŠIP
20. decembra med 21. in 22. uro je Anton Matijevič s Ceste 4. julija 4 v Krškem razgrajal po stanovanjskem bloku. Razbil je kar 18 okenskih šip in s tem naredil za 30.000 din škode. Pri razbijanju stekel se je Matijevič tudi huje poškodoval,'
DELA NE MANJKA - V senovski Metalni so se po naglem padcu povpraševanja po gradbenih žerjavih brž preusmerili k novim proizvodnim programom. To se resda ne da čez noč, a lastna razvojna služba je pripravila načrte za izdelke, ki so jih morali ugoslovanski steklarji doslej pretežno uvažati. Montaža prve tladilne peči v hrastniški steklarni bo te dni zaključena. Proti toncu gre že izdelava druge podobne peči, skratka, zanimanje steklarjev za izdelke senovskih kovinaijev je veliko. Da ne bi bili odvisni le od enega ali dveh programov, so prevzeli tudi dela za nadomestitev dotrajalih delov gigantske asuanske hidroelektrarne v Egiptu. Na sliki: rokovanje s 24 ton težkim delom zapornice ni niti najmanj lahko. (Foto: P. Perc)
Brez ljudi ni moč rešiti ničesar
S programske seje občinske konference Socialistične zveze v Krškem
,JEdina pot za reševanje problemov je samoupravno odločanje, dogovarjanje in sporazumevanje, delo pa moramo načrtovati tako, da bomo delovali v živi povezanosti z občani," je med drugim poudarila na programski seji občinske konference Socialistične zveze predsednica OK SZDL Margareta Marjetič.
Člani konference so na zase- mi prispevki hitreje poženejo
danju 20. decembra v Krškem ugodno ocenili dejavnost te najbolj množične družbenopolitične organizacije v tem letu.
kolo napredka. Toda to žal, bolj velja le za manjše krajevne skupnosti. '
Kako pomembna je ustrezna organiziranost in živo delo z ljudmi, kaže primer Leskovca, kjer je odzivnost ljudi ob raznih akcijah naravnost vzorna. Leskovčani pravijo, da so šele zdaj občutili, kaj je to front-nost SZDL. Zadnje čase marsi-
Margareta Maijetič: mnogi problemi so dediščina od prej, a tudi posledica nekaterih obljub.
Ugotovili so, da bi morali informiranje v delegatskem sistemu postaviti na čvrste materialne temelje. Ob ugotovitvah, da so delegatska gradiva preobširna in nerazumljiva, je to toliko pomembnejše. Več pozornosti kaže posvetiti tudi samoupravni organiziranosti stanovalcev, ne pa to prepuščati stanovanjski skupnosti.
Krajevne konference SZDL imajo gotovo precej zaslug za pridobitev vodovoda, sodobnejše ceste in drugih komunalij, saj so znale pravilno usmerjati voljo in pripravljenost ljudi, da z udarniškim delom in denami-
35 NOVIH STANOVANJ ZA RUDARJE
Pred dobrim mesecem je senovski Rudnik rjavega premoga odkupil 35 stanovanj v bloku na cesti Kozjanskega odreda. V samska in manjša stanovanja (po štiri enote sta odkupili še samoupravna stanovanjska skupnost in Metalna) v stari delavski koloniji, kot pravijo temu predelu Senovega, se (do zaključka redakcije) še niso vselili, kajti Kostak je moral odpraviti manjše pomanjkljivosti. Rudnik je doslej kupil že več kot 400 stanovanj!
SPOSOJENO TRNJE
— Zdravniki po svetu ne mirujejo: presajajo srce, jetra ... Mi šele razmišljamo, kako nam bi začele delati roke.
(Iz Borbe)
— Okrasite jelko, pritrdite svečice in čakajtel Polnoč bo odredila elektrodistribucija.
(Iz Borbe)
KRŠKE NOVICE
SILVESTROVANJA - Vse kaže, da bo večina Krčanov pričakala najdaljšo noč v letu kar doma ali pri prijateljih. V hotelu Sremič bodo gostili tudi večjo skupino Zagrebčanov, kakšno omizje pa bo še morda na voljo za zamudnike. Silvestrovanje v hotelu velja 950 dinarjev, v restavraciji Pod Gorjanci v Kostanjevici pa petdesetak manj. Seveda so povsod, tudi na Senovem, kjer bo največ krajanov družbeno pričakalo novo leto v športni dvorani Štirinajste divizije, poskrbeli za obilico jedače in pijače.
Novoletna večerja z zajtrkom bo najcenejša na Senovem - le 500 din bo stala, zato organizatorji, krajevna skupnost, krajevna konferenca SZDL in DKD Svoboda, pričakujejo resnično množično silvestrovanje, kajti v ta rudarski kraj že po običaju radi prihajajo tudi Brezičani in Sevničani. Razumljivo je, da bo povsod za ples igrala živa glasba.
kje vse bolj poudarjajo težave, ne pa tudi, kako iz njih. Občinska mladinska organizacija iz leta v leto opozarja, da navzlic ponujeni rešitvi za financiranje mladinskega prostovoljnega dela ne krije niti polovice stroškov. Bo sporazum, ki ga bodo pripravili za mladinske delovne akcije v letu 1983, doživel enako usodo, kot letošnji, ko je znašal primanjkljaj kar 80 tisočakov?
Da ne bodo zanemaijene osrednje naloge in problemi, bo o teh beseda v akcijskih programih. Tudi predstavnik republiške konference SZDL Igor Križman je menil, da je prav, če je irogram obrnjen k ljudem, saj irez njihovega sodelovanja ni moč rešiti „velikih“ zadev.
P. PERC
E
UPOKOJENCI V NOVIH PROSTORIH
Od 16. decembra Društvo upokojencev v Krškem že uraduje v novih prostorih. Iz bivšega hotela Sremič se je namreč preselilo v pritličje novega bloka pri sedanjem hotelu Sremič. Pomembna pridobitev za krške upokojence (v društvo jih j® vključenih okrog 500!) je dvorani«* za okrog 80 ljudi, kjer bodo imeli razne družbene prireditve in občne zbore.
ZA PRAZNIK DOVOLJENI ŽVIŽGI - Ob srebrnem jubileju srednje tehniške šole v Krškem so bila tudi športna srečai\ja med učitelji in učenci ter učitelji samimi. Ko so razglasili, da so učitelji le za pol točke premagali učence, so ti v značilnem navijaškem vzdušju, torej tudi z žvižgi, pospremili to razglasitev. Prav prijetno je bilo slišati množico učencev, ki so tudi ob razglasitvi zmage učiteljev strojne stroke proti učiteljem elektro stroke v malem nogometu pokazali precej več simpatij za poražence. Ne vemo, če iz solidarnosti ali zato, ker so bili „štromarji“ v večini...
KIOSK Z ZELENJAVO IN SADJEM - Na Senovem je ta v lasti Tonike Grilc že okoli štiri leta in kupci so zadovoljni s ponudbo, kajti v kiosku niti južnega sadja ne primanjkuje. Lastnica obljublja, da bo po novem letu lokal odprt tudi ob nedeljah dopoldne.
KLJUB TEŽAVAM pOBjjj ŠPORTNIKI - Učend kršKep Šolskega centra pravijo, da j moti dvoizmenski pouk m ’ da je vse mapj možnost« £ zaposlovanje. Navzlic 8** JP razmeram tudi za razmah _ ne kulture, saj nimajo pnfP*t dvorane, pa so se že v dobro odrezali na raznih pnj ditvah. Nazadnje na toko nem turnirju ob 25-ietruc« ^ nje tehniške šole v Krške >j so domačini zmagan vrstniki iz Celja, Novega in Brežic. Na sliki: uč'^ •) jd ne vzgoje Rudi Iskra (	’
ima naiveč zaslug za uspe r .
Vendarle gladkejše ceste
Dobljenih 30 milijonov dinarjev posojila za objekte vzdolž ceste Jelovec — Boštanj — Prihodnje leto nov kilometer sodobnejšega cestišča proti Pianini
V minulem srednjeročnem obdobju naj bi sevniška občina bila deležna nekaterih ugodnosti, ker jo je republiška skupnost za ceste skupaj s kočevsko in laško vodila na posebnem seznamu z najmanj posodobljenimi cestami v republiki.
Manj kot te domnevne ugodnosti so seveda zalegla lastna prizadevanja, predvsem pa pomoč inženircev JLA. Ko ob izteku leta po starem običaju pregledujemo, kaj se je doseglo in kaj ne, velja zapisati še nekaj o teh cestah. Pomembno je, da bo v prihajajočem 1983. letu končno narejen del ceste proti Planini. S tem se delno le odpira okno v svet manj razviti Zabukovški krajevni skupnosti.
Za drugi konec občine je pomembno, da je pridobljenih 30 milijonov dinarjev posojila za gradnjo objektov vzdolž ceste Jelovec - Boštanj. To žal Še ne pomeni asfalta, bo pa slednjič vse pripravljeno, da bo zatem lahko prišel na vrsto tudi asfalt.
V Dolenjem Boštanju je ta ^as med nekaterimi občani bojazen, da bo ob nasipavanjih na drugem bregu mirninega ustja voda še bolj poplavljala njen levi breg. Žal resnično ni denarja za obrambni nasip na tej strani. Strokovnjaki pa menijo, da bo prestavljeni izliv Mirne Pod novim mostom pospešil
odtok vode iz tega izliva. Morda se bo našla kakšna možnost, da bi le zgradili vsaj del nižjega nasipa na levem bregu, ki je bil že od nekdaj ogrožen. Kaj in kako bo, naj bi bilo kmalu vidno, ko bo zgrajen novi most čez Mirno in njeno ustje dejansko prestavljeno.
A. Z.
PRED SVOJIM PRAGOM
Zadnja seja občinske konference ZK, v Sevnici - po novem se namreč preoblikuje ravno po na njej sprejetem statutarnem sklepu - je minila v dobri uri. Pod točko razno je bil predlagan pomemben sklep. Javno se naj namreč ugotovi, kako je s tako imenovanim honorarnim delom, delom upokojencev in podobnim, vseh, ki ne plačujejo računov in podobno, ki so hkrati člani ZK. Ob tem je bilo rečeno, da bo ZK imela moralno pravico 'kazati na druge, če bodo prej razčistili vse v lastnih vrstah.
m-*«! • -#
Novi ČLANI - Sevniška °hčinska organizacija ZK je po zadnji seji občinske konference (ta se preoblikuje) močnejša za 30 novih članov in članic. Predsednik občinske konference ZK Janez Valant (na levi) čestita "ovi članici. (Foto: A. Železnik)
VSAKDO NI ZA PREDAVATELJA
Na programski seji občinske konference SZDL je bilo rečeno tudi nekaj kritičnega o nedavni posavski akciji NNNP. V Boštanju niso bili zadovoljni s kakovostjo predavateljev, ki so seznanjali krajane s krško JE. V tej krajevni skupnosti imajo nemalo izkušenj z dobrimi predavatelji, marsikomu sta še v spominu nastopa tovarišev Staniča in generala Kocjana. Od njunih predavanj so resnično tudi nekaj odnesli. Grajanim predavateljem v prid pa je le treba povedati, da so bili za to nalogo na hitro usposobljeni.
LE DO KONCA DECEMBRA
Člani vodovodne skupnosti Apne-nik (Veternik, Kremen in Kravja dolina) so že na članskem sestanku minulo jesen v poslovnik svoje skupnosti jasno zapisali, da se bodo po prvotni ceni lahko pridružili gradnji tega vodovoda le tisti, ki bodo to storili do konca tega decembra. Ta rok se naglo bliža. Kdorkoli se doslej še m odločil, naj pohiti po pogodbo k predsedniku Francu Tramtetu. Svoje deleže je že vplačalo okrog 40 interesentov.
^ESELI MALČKI — Društvo prijateljev mladinp v Sevnici in j^gojiteljice v sevniškem vrtcu Ciciban so se v soboto potrudili, da j* bil sprejem dedka Mraza kar najbolj prisrčen. Malčkom so tudi ‘°krat pripravili lutkovno igrico. (Foto: A. Železnik)
SiVNiSKI paberki
.smučarski avtobus - v
j?su. ko marsikomu še bolj kot prvi rj*8 kopnijo bencinski boni, ni od ?uh, če je organiziran pravcati smu-
^ISki avtnhiK. Oh vilft>nHih ou nn.
jasici avtobus. Ob vikendih ga po-g*J»na pot Integral. Pelje pa od in c c - ‘ma postanek v Brestanici
»1» 14* pVJIHIlVIV v Uivavuiuvi
j? Sevnici - vse do Kop oziroma
Sije.
jbRUŽBENO NI TUDI MOJE? -naj bi si drugače razlagali , ?8obrcarsko vnemo nekaterih na-,/budnih mladeničev okrog prosto-. v sevniškega Avtomota? Na stavbi . . temu društvu namreč sesuli za • "*Jmani 20 tisočakov (novih, seve)
šip. Ni vzdrzalo niti armirano steklo na garažnih vratih. V bližini je mnogo oken na zasebnih hišah, toda tam so šipe cele. Vsaj eden od očetov bi te mladeniče lahko podučil, kako je s tem. Društvo je za začetek okna zavarovalo pri zavarovalnici.
V DOMAČEM KROGU - Da draginja ni kar tako, lahko vidimo tudi po lepakih, ki naj bi vabili na najdaljšo noč v letu. V primerjavi s prejšnjimi leti se jih ravno ne tare. Pravzaprav, razen blanške prizadevne mladinske organizacije, ki ima plese v novem domu, minuli teden ni še nihče drug vabil tur prireditev.
SI1VNI&KI VliSTNII
'M.
„Ne” bi zavrl še to rast!
Izjava predsednika Janka Rebernika
IS
V teku je obsežna javna razprava po krajevnih skupnostih o novem programu 4. samoprispevka v sevniški občini. Za izjavo o vprašanju, ki v občini zanima največ krajanov, smo zaprosili predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Janka Rebernika.
„Ne glede na težavne razmere v našem gospodarstvu, ki jih občutijo tudi naši kolektivi in pravzaprav vsak krajan, ko prešteva svoj dohodek, sem mnenja, da bi se naši delovni ljudje in občani le morali odločati za ponujeni program! S tem bi solidarnostno dali svoj delež k nadaljnjemu razvoju naše občine, pravzaprav bi s tem vsakdo kar največ pomagal sebi Da je res tako, sem globoko prepričan prav zato, ker je prav ta program sestavljen iz potreb, katere so krajani vedno znova omenjali na terenu in po delegatskih skupščinah."
„Glavna tema vseh delegatskih vprašanj so vedno znova in znova ceste," je nadaljeval predsednik Rebernik, ki je bil v minulem mandatnem obdobju tudi predsednik občinske skupščine. Prav ceste pa so po programih krajevnih skupnosti močno zastopane. „Če torej ne bi izglasovali tega samoprispevka, bo to prej ko slej pomenilo še slabše ceste. Znašli bi se pred novimi, kajpak še dosti hujšimi problemi, saj je v sedanjih težavah z bencinom in nafto še bolj pomembno, da se lahko z avtobusi vozijo na delo delavci in šolarji v šolo.
Pri sestavi programa smo upoštevali omenjeni zaostreni gospodarski čas. Zato tudi predlagamo nižjo stopnjo: 1 odstotek in ne 1,5, kot je znašala dosedanja stopnja. Draginja zadeva vse. Kdo bo samoprispevek tudi plačeval, bo pravočasno obveščena vsa delegatska baza po redni poti ob pripravi odloka," je končal predsednik Rebernik.
MARLJIVI INVALIDI
Ob izteku leta je prizadevno sev-niško Društvo invalidov zopet izdalo svoje glasilo Utrip življenja. Iz njega ne veje le živahen društveni in družabni utrip življenja v njem, temveč je razviden tudi bogat pregled vsega dela v pravkar iztekajočem se letu. Želijo pritegniti čimveč od 1.500 invalidov v občini. Še vedno pogrešajo ustrezen društveni prostor. V sedanjem kletnem prostoru jim ne propade le borni inventar, temveč celo društveni arhiv in prapor. Bilo bi še slabše, če marsičesa vodstvo ne bi hranilo kar po domovih. Ne bi bil že čas, da bi društvu le pomagati najti prostor, ko so za to že poprosili SZDL?
SZDL POVEZUJE VSE
Ob izteku leta so 21. decembra v Sevnici pregledali svoje delo in začrtali nove naloge na programski seji občinske konference SZDL. Med številnimi gosti sta bila tudi Igor Križman iz republiške SZDL in Emil Štern, izvršni sekretar v predsedstvu ZKS. Tovariš Štern je pohvalil razvejenost SZDL v sevniški občini, saj dela v vsega enaistih krajevnih skupnostih 46 vaških in uličnih odborov SZDL. Posluh za številne interese je treba še okrepiti, ker, kot je bilo ugotovljeno na tej seji, zanimanje krajanov za družbenopolitično delo upada. Uspešno se odvija prostovoljno in tudi ljubiteljsko društveno delo, kar lepo dokazujeji) uspešni planinci in prizadevni amaterji v tehnični kulturi.
Uspehi so, a brez kritike ne gre
Na progratrski seji občinske konference SZDL so ocenili delo v preteklem letu — Izvolil so novo vodstvo: predsednik konference bo Jože Tomažin, sekretar pa Nace Sila
Veljalo bi pritrditi razpravi enega izmed razpravljalcev na zadnji seji občinske konference SZDL — seja je bila pretekli teden v Trebnjem — da je poročilo o delu občinske organizacije SZDL vse preveč splošno, prav tako pa, da so v delovnem programu za prihodnje leto naloge neustrezno časovno in pomensko razporejene. Toda razprava, ki se na začetku ni in ni razmahnila, je vseeno „razkrila“ ta čas najbolj pereča vprašanja, s katerimi se mora ta organizacija spopadati, čeprav seveda ni mogoče reči, da so za to občino specifična.
Vsekakor je treba pohvaliti delovanje SZDL, ko gre za vprašanja kmetijstva, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj se je ta organizacija na vseh teh področjih kar dobro vključila v delo na terenu. O tem govore poročila o zgledno izpeljani vojaški vasi Sava 82, preseženi načrti odkupa pšenice in vrsta sestankov ter srečanj po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Prisotnost Socialistične zveze pa je moč oceniti tudi z vrsto uspešnih akcij na terenu, kjer se je ta organizacija dejavno vključevala v reševanje komunalnih proble-
„Za” združitev
V Kmetijski zadrugi Trebnje so na referendumu sprejeli novo organiziranost — Položaj zadružnih enot se bo utrdil
Zakon o združevanju kmetov in vedno večje potrebe po hrani, ki pa jih bomo lahko uresničili in zadostili le, če bo kmetijska proizvodnja bolj organizirana, so tudi trebanjsko kmetijsko zadrugo ..prisilili", da se je lotila drugačne organiziranosti kmetijske proizvodnje.
Tako so tudi v Kmetijski zadrugi Trebnje v začetku tega meseca razpisali referendum, na katerem so se združeni kmetje in delavci v zadmgi odločali o razpustitvi sedanjih temeljnih organizacij in ustanoviti enotne delovne organižacije. V enoviti delovni organizaciji bo namreč mogoče bolje, zlasti pa smotrneje organizirati kmetijsko proizvodnjo, izboljšati oskrbo z reprodukcijskimi materiali in tudi odkup. Hkrati se bo samoupravni položaj zadružnih enot, ki so bile že doslej osnovne enote, iz katerih so delegirali delegate za samoupravna telesa v zadrugi, še utrdil.
Referendum, na katerem sb hkrati sprejeli tpdi vse samoupravne akte bodoče organizacije in samoupravni sporazum o pravici do porodniškega dopusta za kmečke žene, je v celoti uspel. Za združitev v enovito delovno organizacijo je glasovalo preko 80 odstotkov združenih kmetov in delavcev zadruge, za samoupravni sporazum o porodniški pa je glasovalo le nekaj čez polovico kmetov.
NANJE ZA DAN JLA -Trebanjska občina, ki se je v preteklem obdobju nadpopie-čno dobro izkazala na področju uresničevanja nalog splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, je dobila ob letošnjem dnevu JLA veliko plaketo JLA. Tudi sicer so v Trebnjem slovesno praznovali dan naše armade, za praznik pa ie predsednik trebanjske občinske skupščine Ivan Gole sprejel tudi člane štaba teritorialne obram->e in sekretariata za ljudsko obrambo. Zaradi izredno zapletenih razmer so naloge na področju obrambe zmeraj bolj zahtevne, denaija zanje pa bo manj; vse to bo od vseh, ki delujejo na tem področju, terja-o še več naporov. Na sliki: plaketa JLA.
mov v krajevnih skupnostih. Rezultati teh akcij so več kot očitni, saj je v trebanjski občini skoraj ni pomembnejše lokalne ali vaške ceste, ki ne bi imela asfaltne prevleke, širi se telefonsko omrežje, več kot 90 odst. gospodinjstev pa je preskrbljenih s pitno vodo.
Čeprav je Socialistična zveza v občini dobro organizirana in prisotna v skoraj slehernem okolju, pa je bilo na seji konference slišati tudi nekaj kritičnih pripomb, češ da se premalo zanima za delovanje gasilskih društev, da nekatera kulturna društva, še posebej pa Zveza
prijateljev mladine, ne morejo in ne morejo zaživeti. Podobno je tudi potrošniškimi sveti, ki v zadnjih stiskah z nekaterimi dobrinami niso dobro opravili svojih nalog.
V delovnem programu za prihodnje leto - kritično pripombo o njem smo že zapisali — zavzemajo osrednje mesto naloge s področja gospodarstva, planiranja in stabilizacije ter kmetijstva, ki še naprej ostaja prednostna panoga gospodarstva v trebanjski občini. Sicer pa o delovnem programu ni mogoče pisati podrobneje, ker bo predsedstvo občinske konference izdelalo operativne programe dela.
Na seji programske konference občinske organizacije SZDL so- izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik konference bo Jože Tomažin, profesionalni sekretar pa Nace Sila.
J. SIMČIČ
Kako bo v prihajajočem letu
Iz prednovoletnega razgovora s predsednikom občinske skupščine Trebnje Ivanom Goletom
„Za nami je leto, v katerem smo dokončno spoznali, da brez večje produktivnosti na slehernem delovnem mestu v združenem delu in družbenih dejavnostih ne bomo mogli uresničiti sicer znanih in že zastavljenih ciljev. Zavedati se moramo, da bi se sleherni med nami težko odrekel dobrinam in življenjski ravni, ki smo jo dosegli in smo seje že privadili. Zato izhod iz sedanjih težav ni samo v omejevanju porabe, ampak dviganju take produktivnosti, s katero bomo lahko ohranjali že doseženo," je
Ivan Gole
v prednovoletnem pogovoru dejal Ivan Gole, predsednik trebanjske občinske skupščine.
„V prihodnjem obdobju bomo morali zato več pozornosti posvetiti planiranju. Natančno bomo morali vedeti, kaj vse potrebujemo in kaj od tega lahko uresničimo. Prav zato v naši občini še nismo sprejeli družbenega dogovora o uresničevanju temeljev planov za to sred-njeročje. Ze zdaj pa je jasno, da bodo v najtežjem položaju v samoupravnih skupnostih, kjer bodo morali z manj denarja še več ustvariti, kot so doslej," je poudaril Gole.
Goletova opozorila, da bo treba v prihodnjem letu poskrbeti
za večjo produktivnost, niso neutemeljena. V enajstih mesecih tega leta namreč nismo naredili toliko, kot smo načrtovali. A krivda za to ne zadeva samo združenega dela in občinskih organov. Znano je, da o višini proizvodnje odločajo tudi dobave materialov in surovin, prav pri tem pa se je doslej najbolj zatikalo. A pri teh dobavah je moč, združenega dela in občine omejena, zato tudi Trebanjci pričakujejo, da se bodo o tem temeljiteje pogovorili na republiški in zvezni ravni Brez natančnih reprobilanc in vedenja, kje in kdaj in po čem bodo dobili materiale in surovine, združeno delo ne more načrtovati svoje proizvodnje.
„Pri nas se zavedamo, da smo kljub precejšnjim povečanjem izvoza v preteklem letu še vedno v preveliki meri odvisni od uvoza. Zato bo izvoz tudi vnaprej prednostna naloga. Tem nalogam bodo podrejene tudi vse naložbe v Dani, Trimu, Donitu in IMV z Mirne, ki so bili že doslej med vodilnimi izvozniki v naši občini"
Gole je med drugim še posebej poudaril pomen večanja kmetijske proizvodnje, kjer so bili v preteklem obdobju doseženi precejšnji rezultati a so še notranje rezerve. Toda brez ekonomskih cen za tržne presežke hrane - kar 90 odstotkov hrane, pridelane v trebanjski občini je namenjenih drugim mestom - in brez naložb ne bo šlo. Prav tu pa trebanjsko kmetijstvo ne najde skupnega jezika s svojimi odjemalci Zato je novoletno voščilo trebanjskega „župana“ hkrati tudi poziv k večji delavnosti in iskanju tistih rešitev, ki bodo zagotavljale nadaljnji razvoj občine.
IZ KRAJA V KRAJ
V TREBNJEM NI VIDETI, da se bliža novo leto. Na glavni ulici in na vseh stranskih, po trgovinah in gostilnah in drugih krajih v ponedeljek ni bilo opaziti še niti enega novoletnega okraska ali novoletne jelke. Kaj je vzrok, da se v Trebnjem ter v bližnji okolici še niso lotili okraševanja ni znano. O tem tudi ne bodo razpravljali na kakšnem višjem občinskem forumu. Upati pa je, da Trebanjci ne bodo prednovoletne sivine zvalili na stabilizacijo, ki je bila vse prevečkrat kriva za take in podobne oblike varčevanja.
SNEGA NI, TODA SPODNJA POSTAJA trebanjske žičnice, kije v tem primem Putnikov motel, deluje malo bolj okrepljeno kot v preteklih mesecih. Vse to je posledica malo bolj hladnega vremena in bližajočih se novoletnih praznikov. Sicer pa lahko rečemo, da je v Trebnjem že
vse nared za bližnjo smučarsko sezono, od katere si v Trebnjem veliko obetajo zaradi - že spet - stabilizacijskih ukrepov. Želijo si le še, da bi začela delovati tudi vremenska služba „tam zgoraj" in bi bilo za vse ljubitelje bele opojnosti dovolj snega.
6
V TRGOVINI SE JE SPET začela dirka za tako iskano drogo, kot je kava. Mnogi, ki so prebrali, da bodo ired novoletnimi prazniki spet dolili kavo, so se na dirke pripravili že veliko prej. Kako pa je dirka za kavo potekala, bi vedeli najbolj povedati trgovci, ki imajo tudi že evidentirane najbolj zagrizene „dirkače“. Le potrošniški sveti ob vsem tem ostajajo ob strani. Verjetno je vzrok v tem, da imajo Člani teh svetov bolj v čislih svoje zasebne interese kot pa interese vesoljnega občestva potrošnikov.
TREBANJSKE NOVICE
Najvišja rast pri tekstilcih
Razvojni program črnomaljske industrije in rudarstva — Brez naložb ni razvoja in ne novih delovnih mest — Iskra naj bi izvozila 40 odst. proizvodnje
Do konca tega srednjeročnega obdobja bosta industrija in rudarstvo v črnomaljski občini, če bosta seveda izpolnila zastavljene razvojne programe, ustvarila za 1,5 milijarde dinaijev družbenega proizvoda.
Serriiška Iskra načrtuje
3.5-odstotno letno stopnjo rasti proizvodnje, vrednost družbenega proizvoda naj bi leta 1985 znašala 392 milijonov dinarjev, 40 odst. proizvodnje pa naj bi izvozili. V tem času načrtujejo za 420 milijonov dinarjev naložb, število zaposlenih pa naj bi se skupaj povečalo za 110 delavcev oziroma vsako leto tega srednjeročnega obdobja povprečno za 22.
V Beltu predvidevajo, da bo povprečna letna stopnja rasti proizvodnje v tem obdobju
6.5-odstotna, za zadnje leto srednjeročnega obdobja načrtujejo za 339 milijonov dinarjev vrednosti družbenega proizvo-
da, izvozih pa naj bi do 40 odst. livarske proizvodnje. Rekonstruirati in posodobiti nameravajo sedanjo livarno, kar bi stalo 416 milijonov dinarjev, za razširitev in modernizacijo mehanske obdelave pa bodo morali zbrati okoli 200 milijonov dinarjev.
V kanižarskem rudniku, kjer računajo, da bodo 1985 nakopali 150.000 ton premoga, nameravajo vlagati v posodobitev jame m odpiranje novih nahajališč premoga, in to 357 milijonov dinarjev, 43 milijonov dir, pa bodo namenili za gradnjo stanovanj.
Čez leto dni računajo da bo v črnomaljskem tozdu Gorenja
Obrambnih načrtov še ni
V črnomaljski občini posvečajo obrambnim pripravam premalo pozornosti — Načrti šele v povojih
Če potegnemo črto pod analizo obrambnih in samozaščitnih priprav v črnomaljski občini. kaj hitro ugotovimo, da so rezultati vse prej kot zadovoljivi, pa najsi gre za pripravljenost v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, upravnih organih ali samoupravnih interesnih skupnostih
Izjema * le komiteji za SLO in DS v ozdih, ki so dobro zaživeli in zadovoljivo opravljajo svojo nalogo, česar pa ne bi mogli reči za poslovodne orgBne in organe samoupravljanja, saj ponekod nekateri odgovorni za obrambne priprave ne poznajo niti osnovnih nalog, ki izhajajo iz obrambnih načrtov,
Z izdelavo obrambnih načrtov pa nimajo težav le v ozdih, temveč tudi v poverjeništvih in krajevnih skupnostih. saj razen v KS Semič le-ti še mSo izdelani, kaj šele usklajeni z
načrti sosednjih KS, občir.e in organizacij združenega dela. Obrambni , načrti predstavljajo v siših končno fazo obrambnih priprav. Bolj ali manj uspešno jih izdelajo strokovni tajniki, shranjeni pa so na povsem neprimernih mestih, kot so predali in lesene omare.
. Bistven premik na področju obrambnih priprav ni bii narejen niti v upravnih organih, med drugim tudi zaradi pogostih kadrovskih sprememb. Svoje naloge pri tem prav tako še niso popolnoma dojeli občinski upravni organi, čeprav bi že v svojem vsakdanjem delu morali zagotavljati pogoje za življenje in delo v izrednih razmerah in vojni.
Ugotovitev, da so se obrambne priprave v občini v primerjavi z letom poprej izboljšale, je torej za upravni organ za ljudsko obrambo kaj šibka tolažba, zato se bo moral v prihodnje gotovo odločiti za nove prijeme, s katerimi bo pri odgovornih dosegel svoj cilj.	B. M.
H
VARSTVO IN VZGOJA - Za 20 otrok v viniškem otroškem vrtcu, ki se jlroza nekaj urpridruži še 8 učencev male šole, je v sodobnem I nrtcu dovolj prostora. Za varstvo in vzgojo skrbita vzgojiteljica in ned teniska sestra. Zaradi majhnega števila so vsi otroci, od enega eta starosti naprej v eni skupini, vsi pa radi rišejo.
ČRNOMALJSKI DROBIR
'SKROMNA OKRASITEV Se v začetku zadnjega letošnjega tedna Črnomelj ni kazal novoletno -praznične podobe. Sele v ponedeljek so postavili tri novoletne jelke, dve pred banko in eno pri kulturnem domu. Dedek Mraz je otroke res razveselil s svojim obiskom in darili, vendar j® prireditev potekala v ne-okrašeni t dvorani. Saj je splošna štednja, vendar malo bolj okrašeno pa bi mesto le lahko bilo, saj nekaj deset pisanih žarnic več gotovo ne bi bil smrtni greh proti stabilizaciji.
PRAZNA OMARICA - Gotovo ra se na stabilizacijo ne morejo izgovarjati člani črnomaljskega foto--kino kluba, jamarske sekcije in radio kluba, katerih oglasna omarica pri Dolenjkini blagovnici je Ž6 dalj
mmmjm
zaposlenih 200 delavcev, leta 1985, ko naj bi naredili 800.000 kompresorjev za hladilnike, pa bo vrednost družbenega proizvoda znašala 400 milijonov dinaijev.
Najvišjo povprečno letno stopnjo rasti proizvodnje načrtujejo za to srednjeročno obdobje v črnomaljskem tozdu Beti - 8,8-odstotno. Naložbe v opremo in adaptacijo tovarne naj bi znašale 26 milijonov dinarjev, število zaposlenih pa naj bi se povečalo za 60.
Precej visoko stopnjo rasti proizvodnje (6,3 odst.) načrtujejo tudi v viniškem tozdu Novoteksa, kjer naj bi vrednost investicij znašala 44 milijonov dinarjev, število zaposlenih pa naj bi se povečalo za 60. Prav toliko delavcev naj bi na novo dobilo delo v črnomaljski temeljni organizaciji IMV, kjer računajo, da bo vrednost investicij v'opremo m objekte znašala v tem srednjeročnem obdobju 100 milijonov dinarjev, medtem ko naj . bi vrednost družbenega proizvoda v 'letu 1985 znašala 70 milijonov dinarjev.	A.	B
PRIPRAVE NA
GRIBELJSKO
KOMASACIJO
V Gribljah že potekajo priprave na komasacijo zemljišč v izmeri 157 ha. Na sestanku, ki je bil v sredini preteklega meseca, je velik del izmed sto lastnikov, ki s6 pretežno iz Gribelj, podpisalo izjave za komasacijo. Ker je združevanje zemljišč drago, bodo kot manj razvito območje izrabili možnost dotacije republiških namenskih sredstev.
Vsebina naj bo nad številkami
časa popolnoma prazna. To gotovo ne pomeni, da ti klubi ne delajo, le malo več volje je treba, da bi o svojem delu obveščali tudi svoje sokrajane.
IZGUBLJENE URE'ČAKAJO Že od poletja visi na oglasni deski na občini obvestilo, da lastniki treh izgubljenih ur, denarnice in ženske torbice lahko dobijo te predmete nazaj v sobi 17, vendar se do konca leta ni oglasil nihče. Tudi sicer se ljudje kaj malo zanimajo za izgubljene predmete, saj se je v vseh treh letih kaj poredko zgodilo, da bi lastniki prišli ponje. Tako jih na občini nekaj mesecev hranijo, potem pa prodajo na dražbi, denar pa gre v občinski proračun.
Sindikat za vsebinsko bogate in odkrite razprave o vseh vprašanjih
Ko so na nedavni seji občinskega sveta Zveze sindikatov, v Črnomlju ocenjevali dejavnost sindikalnih organizacij pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja v črnomaljski občini v devetih mesecih letošnjega leta, so poudarili, da so na tem področju naredili korak naprej. Tako o periodičnih obračunih razpravljajo v osnovnih organizacijah sindikata, v sindikalnih skupinah, na zborih delovnih ljudi.
Vendar pa ugotavljajo, da obravnavajo razprave v glavnem številke, suhoparne podatke, bolj v ozadju pa je vsebinski del, ki bi morai biti pri takih obravnavah bistven. Zato je ena od pomembnih nalog sindikata spodbujanje vsebinsko bogatih razprav, ki naj pokažejo tudi na neprijetna vprašanja. Ni potrebno, da je vsak član sindikata knjigovodja, da bi lahko razpravljal o zaključnem računu. Tako v okviru svoje delovne organizacije kot na ravni občine lahko spodbudi razpravo, kako je z uresničevanjem planskih dokumentov v luči stabilizacijskih prizadevanj, kje so vzroki, da v občini niso dosegli načrtovanega izvoza na konvertibilni trg. Kako zmanjšati uvoz, kaj je narejeno za varčevanje s surovinami, materialom, energijo, kako povečati produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja itd., itd. V središču pozornosti snide kata morajo biti tudi vprašanja, kako tečejo razprave o delitvi dohodka, osebnih dohodkov, kuj je s skupno porabo, kako hitreje izdelati kriterije za boljše vrednotenje proizvodnega dela, nadalje prizadevanja za boljše delovne razmere. V razpravah o devetmesečnem gospodarjenju v glavnem niso ati pa so posvečeli premalo pozornosti vprašanju, v kakšni meri je rast dohodka posledica višjih cen. v kakšni pa večje produktivnosti
O vseli teh in še drugih vprašanjih naj bi tekla bdseda v razpravah o zaključnih računih.
A. B.
m
BONI ZA NOVO LETO — Za marsikoga so bili bencinski boni, ki so jih prejšnji petek delili v prostorih občine, najlepše novoletno darilo. Pred vrati sobe, kjer so delili bone, se je ta dan zjutraj nabralo več občanov, kot je bilo v sosednji sejni sobi delegatov dveh skupščinskih zborov. Bone so delili za tri mesece. „Od badnja do vezma,“ je na kratko povedal eden o čakajočih.
KORISTNI
ODPADKI
V „Beti“ pospešeno pri-; pravljajo pravilnik o ravnanju z, odpadki, kar je vredno posebne pozornosti in pohvale. Znano je namreč, da je romalo prav iz te' delovne organizacije na metliško smetišče veliko vrednega. Skrbni krajani so brž stekli na smetišče,' brž ko so zvedeli, da je tam iztresel kamion ali traktor, določen za odvoz odpadkov iz Beti. Pred .časom se je šušljalo celo, da je odprla neka metliška': iznajdljivka konfekcijsko delavnico, v kateri je iz Betinih odpadkov izdelovala lične izdelke., Ker so sedaj časi resnejši *n stabilizacijsko ždtegfljeni, je nesojeni konfekcionarski odklenkalo na celi fronti, v Beti pa bodo poslej umneje ravnali z 5 odpadki.
Posluh in vnema za življenje
Socialistična zveza na vseh področjih dela in življenja — Pomembna so vprašanja, ki tarejo ljudi, ne forume — Blago mora biti pravočasno porazdeljeno
Na nedavni programski konferenci občinske organizacije Socia listične zveze v Metliki, ko so delali ..inventuro ' o delovanju Socialistične zveze v letošnjem letu in sprejemali programske usmeritve za delo v prihodnjem letu, se je v bogati in kritični razpravi potrdilo, da je ta najbolj množična družbenopolitična organizacija prisotna tako rekoč na vseh področjih dela in življenja v občini.
Seveda pa s tem nikakor ni moč trditi, da je njeno delovanje že popolno, da se je že povsod uveljavila in da je njeno frontno delovanje vselej in povsod uspešno. Tako je eden od razpravljalcev poudaril, da mora poleg osnovnih nalog, ki so si jih začrtali v programskih usmeritvah, kot so: prizadevanje za uresničevanje resolucijskih ciljev, izvrševanje nalog na stabilizacijskem področju, skrb za socialno varttost ljudi, splošno varčevanje, zagotavljanje čim boljše preskrbe, naloge pri oblikovanju in sprejemanju planov itd., da je poleg tega'zelo pomembno za Socialistično zvezo, da zna prisluhniti tudi drobnim težavam in vsakdanjim skrbem občanov. ..Socialistična zveza se mora usposobiti za to, da bo reševala tiste probleme, ki jih čutijo ljudje v krajevnih skup' nostih, ne pa v forumih,41 je
Naložbe za večji izvoz
Pri investicijah računajo tudi na tuje kredite
jedrnato, pribil Drago Benčina iz predsedstva republiške konference SZDL. ,,Slabo je, »če v krajevnih organizacijah ljudje ne govorijo odkrito, ker to pomeni, da nimajo več zaupanja v delovanje družbenopolitičnih organizacij, in to zaradi njihovega .slabega in neučinkovitega dela. Če ne usposobimo temeljnih celic, krajevnih konferenc
Za prihodnje leto predvideva-! ta metliški delovni organizaciji | Beti in Komet več naložb. Tako j namerava tozd Kodranka in vol-: na posodobiti svojo strojno opremo, kar jih bo veljalo 61,5 milijona dinarjev. S pomočjo te investicije računajo, da bodo povečali izvoz na konvertibilno tržišče za 38 odst., celotni prihodek naj bi bil večji za 31, dohodek pa za 23 odst. Nekaj manj kot tretjino potrebnega denarja bi prispevala Kodranka sama, za četrtino vrednosti računajo na kredit domačih bank, največji delež, 44 odst., pa naj bi bili tuji krediti.
V tozdu Metraža pa načrtujejo zamenjavo dotrajanih strojev in delno rekonstrukcijo proizvodnih prostorov. Tudi ta naložba bo pripomogla k večjennj konvertibilnemu izvozu, prav tako račrthajo na domače in tuje kredite. Da si bodo zagotovili ! domače surovine in reprodukeij-I ski material, namerava tozd Me-i traža prispevati za 20 milijonov ! dinarjev sovlaganj.
Temeljna organizacija Kon-j lekcija Metlika načrtuje za pn-j hodnje leto delno zamenjavo za-j starelih strojev v šivalnici in na- j kup sodobnih strojev za krojilni- ! co, kar naj bi veljalo 55,5 milijo- l na dinarjev; od tega bodo lastna i sredstva znašala slabo polovico, ostalo pa domači in tuji krediti, j Tudi v Kometu nameravajo j nabaviti nove stroje ter tako j povečali izvoz na konverlibilno j območje. Predvidevajo, da bo j naložba veljala 26 milijonov dt- i lurjev; od tega bo več kol 60 : odst. lastnih sredstev, ostalo pa ! posolilo domačih bank.
VOŠČILO
UPOKOJENCEM
Društvo upokojencev Metlika želi svojim članom srečno in veselo novo leto 1983, predvsem pa dosti zdravja. Obenem društvo poziva člane, naj vsaj do konca marca prihodnjega leta poravnajo članarino za leto,1983.
POGODB ZA 146 HEKTARJEV
Metliška občina je za prihodnjo žetev prevzela veliko obveznost: da bo s pšenico v kooperacijski proizvodnji posejanih 142 ha površin in 8 ha v družbeni proizvodnji, na teh površinah pa naj bi dobili 312 ton tržnih viškov pšenice. Medtem ko so površinsko plan izpolnili in sklenili pogodb za 146 ha, pa se bojijo, da bodo količinsko obvezo težje izpolnili, kajti pridelovalni pogoji za pšenico v Beli krajini niso taki, da bi lahko pričakovali dve toni tržnih viškov na hektar. Vsekakor pa imajo pogodbeni proizvajalci zagotovljene zadostne količine regresiranega goriva, mineralnih gnoji! in zaščitnih sredstev.
SZDL, svojega dela nismo opravili,44 je sklenil Benčina.
Ko je beseda tekla o pr6" -skrbi, so bili enotni, da je to vprašAnje izredno pomembno, saj je od preskrbljenosti v pre\ cejšnii meri odvisno razpoloženje ljudi. Če pa blaga ne bo dovolj, mora biti vsaj tisto, kar gaje, pravično razdeljeno.
Vsekakor pa drži, da v okviru občinske organizacije SZDL v metliški' občini deluje kar 22 stalnih in še vrsta občasnih oblik dela; večina jih dobro dela sč> pa tudi take, ki nimajo kaj pokazati. Ena glavnih pomanjkljivosti pri tem delu je pomanjkanje samoiniciativnosti. Delo občinske konference pa včasih tudi ni tako uspešno, kot bi lahko bilo, ker iz. krajevnih organizacij prihaja premalo pobud in zahtev za obravnavo vprašanj, ki prizadevajo po-
samezna okolja.
A.B.
PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO DELO - Dolgoletnemu direktorju metliškega tozda Novoteksa Andreju Smuku J* ob nedavnem občinskem miku predsednik občine za njegove zasluge izročil državno odlikovanje.
SPREHOD PO METLIKI
KAŽE, DA PREBIRAJO NAJBOLJ VNETO DOLENJSKI LiST stanovalci novega bloka v Ulici 1. maja 2. Brž ko se pojavi kaj napisanega o njih, to izrežejo iz časopisa in prilepijo na oglasno desko. Nekaj tednov je napisano na voljo za branje vsem, ki so pismeni, in tistim, ki se jim sploh še da zabosti svoj nos na- deske, kjer navadno visijo zapisniki in obvestila o skupnem prostovoljnem delu. Slednjemu se je najenostavneje ogniti z izgovorom, da obvestila pač nisi videl. Kolpa bo kljub temu tekla dalje.
ZADNJJŠ CASE SE JE LJUDSTVO NEKAKO POMIRILO. Nič . več ni videti histeričnega tekanja po nakupih, živčnega pic tekanja za prašek po tigovinah, groženj zaradi pomanjkanja plina, ni niti vrst na edini metliški bencinski črpalki. Več inačic je možnih: piva je ta, da sO se ljudje sprijaznili z usodo, druga, da nimajo denarja, spet tretja, da ni robe, pa je nerganje tako ali tako žvižganje v veter. Vse druge variante si lahko bralci izmišljajo v pustili zimskih večerih, ko tudi mačke več ne prečkajo cest tako po-gostoina kot poleti.
V METLIKI ROJENI GLASBENIK, SKLADATELJ, avtor pri« slovenske rock opere Maček Muri " Silvester Mihelčič mlajši je dejave ^ kot že dolgo ne. Premalo je P^° slora, da bi zapisali, kaj vse počenja-omenimo le, daje zložil za prazn«* vanje dneva oboroženih sil Sr dve popevki: Napiši mi vsgj Pisn1°
Ko korakajo vojaki. Skladbi je El moč slišati na akademiji v Metliki Črnomlju. Obakrat ju je izvajal an sambel garnizona Bela krajina Črnomlja, v občini ob Lahinji so mu pridnižili še godbeniki. Poslus stvo pa od navdušenja - na noge-
NA RAZLIČNIH PKIHF-^1^ VAH, ki pa se jih v iztekajoče« 1982. letu ne tare, nastopa pogosteje nonet Mateje Koležn : znane in priznane metliške U« slovenske) kantavtorice. Dekleta V jejo Matejine pesmi, a tudi sveto hite. Slišati je, du pripravljajo ce -večerni koncert, ki pa ne bo papagajsko posnemanje sVCjfrniii eslrade, ampak se šušlja o iz« pesmih, ki jih bo poslušalstvo g .j vo z navdušenjem spreielo. Le jj do slednjega ne bo prišlo, je ig že to, da devet dekiet osnovno
poje.
Uspehi, pa tudi pomanjkljivosti
SZDL je veliko zadev uspešno reševala, nekaterih pa še ne — Ne strinjajo se, da bi izgubili družboslovno usmeritev — Ponekod SZDL še vedno ni našla pravega stika z
delovnimi ljudmi in občani
Delo SZDL je bilo v letu 1982 uspešno. Ts organizacija je bila prisotna pri reševanju vseh pomembnejših vprašanj na področju prizadevanj za gospodarsko ustalitev, pri volitvah, na področju dograjevanja delegatskega sistema, pri reševanju vprašanj na področju zdravstva in socialne politike pa tudi drugod.
To je nekaj ugotovitev s programske seje občinske konfe-
rence SZDL Kočevje, ki je bila minuli teden in na kateri so razpravljali o delu SZDL v minulem letu in nekaterih drugih zadevah. Tudi predstavniki krajevnih konferenc SZDL so misli »z poročila v glavnem potrdili m -se strinjali, da je delo SZDL zaživelo; hkrati pa so tudi kritično opozorili, da nekatere zadeve rešujemo še prepočasi in neživljenjsko.
Poudarili so tudi, da se ne strinjajo z novim predlogom o
mreži šol, in sicer s tistim delom, ki govori, naj bi kočevska šola družboslovne usmeritve postala dislocirana enota matične šole „Vida Janežič" v Ljubljani. Menili so, da bi to praktično pomenilo ukinitev te kočevske šole in hkrati odliv profesorskega kadra iz Kočevja. V razpravi so poudarili še, da imajo v Kočevju sodobni šolski center, ki je bil zgrajen pred kratkim s samoprispevkom pa tudi dom učencev.
Ko so razpravljali o programski usmeritvi SZDL v prihod-
Mala plaketa »Snežniku”
Vrsta priznanj ob dnevu JLA — V teritorialno obrambo sprejetih 17 mladincev -prostovoljcev
Na Titove besede: „Najbolj varna je država, ki jo varuje ljudstvo samo", je na svečani akademiji v počastitev dneva JIA v Kočevju 21. decembra spomnil govornik Nace Kamič-njk, predsednik občinske organizacije ZZB NOV Kočevje.
Na svečanosti, ki je bila v Seško-veni domu, so podelili tudi letošnja Priznanja in plakete zaslužnim organizacijam, društvom, organom, vojaškim starešinam in vojakom.
Malo plaketo ZRVS, ki jo podeljuje komandant teritorialne obrambe Slovenije, je prejelo Posestvo Snežnik Kočevska Reka.
Zlate značke ZRVS so prejeli: Nace Karničnik, Jože Boldan-Silni ut Spiro Žegarac.
Priznanje republiškega sveta za ‘9 jo prejel Anton Križ.
. Pohvalo komandanta TO Slovenije je prejel Bogdan Koleta.
Priznanja pokrajinskega štaba TO ■*> prejeli: Ivan Mihelič, Branko Abramovič in Iganc Kaplan.
Plaketi ZRVS sta prejela KK
ZVRS »Ivan Omerza" Livold in Jak.) lavriša.
Priznanja občinskega sveta za LO in družbeno samozaščito so prejeli: občinski štab TO, Posestvo Snežnik, krajevna konferenca SZDL Kočevska Reka, gasilska društva Kočevje, Mahovnik in Saika vas, Alojz Petek, Drago Aupič, Jože Berlan, Ivan Vesel, Alojz Čampa, Darja Šušelj, Ivan Janež, Franc Gornik, Marjan Levstik, Drag Podreberšek, Mirko Jurkovič in Boris Nar.ger.
Pohvale komandanta TO občine Kočevje so prejeli: Josip Kolenc, Vladimir Hajdinjak, Jože Klopčič, Albin Erent, Ivan Rauh, Alojz Gum-zej, Alojz Gregorčič, Dušan Križman, Slavko Jerina, Peter Kotnik, Franc Tušek, Ljubomir Veljanovski in Stanko Marovič.
Na akademiji je podalo svečano zaobljubo tudi i 7 mladincev in mladink, ki so. se letos prostovoljno prijavili v enote teritorialne obrambe.
V kulturnem programu svečanosti so nastopili mestna godba, recita-torke in harmonikarja glasbene šole.
J. P.
TRI ZLATE ZNAČKE - Med tremi dobitniki zlate značke ZRVS v občini Kočevje ob letošnjem dnevu JLA je tudi Nace Karničnik mesni), predsednik občinskega odbora ZZB NOV. (Foto: Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
vprasuje s
V/ medved odgovarja
- Zakaj dobivamo toliko [•dvoletnih čestitk le z žigom in “fez vsakega pripisa ali podpisa?
- ker smo pač navajeni na splošno neodgovornost še pri, Večjih zadevah, pa ne bi bili pri 'Pajhnih.
Dobro PLUZILI - Zima ni le r^dno, pač pa je tudi dejansko "‘jsL)pila 22. decembra. Ta dan je .bilo snežilo. Pohvaliti moramo ^■bunalno podjetje, ki je, vso noč jfbžilo mestne ceste in ulice, pa tudi [jfsino podjetje, ki je plužilo cesto ”°li Ljubljani, Delnicam in Črnom-
lju. Tudi pločniki pred trgovinami in drugimi stavbami so bih v glavnem že zjutraj očiščeni. Seveda je bilo nekaj izjem. ’ Večjih zamud avtobusov prvi sneg ni povzročil.
TRGOVINE DOBRO ZALOŽENE - Kočevske trgovine so ta mesec dobro založene. Tudi mesa vseh vrst je v mesnicah dovolj. Vrst ni več ne za m^,o ne za drugo blago. Še vedno pa ni kave, in ko bo pi isla, bo verjetno zanjo treba spet v vtsIo. Pred novim letom pogrešajo potrošniki le še čokolado boljše vrste, saj bi vsak rad obdaril otroka ali znanca z najboljšim in ne le z nekakšno Jogurtovo” ali kakšno slično čokolado.
VESELO V NOVO LETO -Novoletnemu praznovanju je namenjenih veliko prireditev, na katere vabijo plakati, ki obetajo, da bo na silvestrovanju vsega dovolj in da bodo gostje lahko pošteno zalili staro leto, v novem pa najprej preganjali mačka, kot se pač spodobi. Konzumacije niso poceni, se pravi, da niso preveč stabilizacijske. Sicer pa smo s silvestrovanja vedno hodili precej nestabilno. To je stara navada, ki je kljub stabilizaciji ni nihče pripravljen opustiti.
KOfiEUSKE NOUGE
njem letu, so sklenili, da bodo vsi organi SZDL pripravili že v januarju svoje delovne programe, v katerih bodo natančno določili tudi nosilce nalog in roke izvršitve nalog. Težišče dela bo na uresničevanju gospodarske stabilizacije, uresničevanju načrtov, krepitvi delegatskega sistema in ustrezni organiziranosti za uresničevanje teh nalog. Še poseben poudarek bo na delu SZDL med delovnimi ljudmi in občani, saj so sedanje ugotovitve pokazale, da je bilo delo v več primerih preveč odmaknjeno od ljudi, se pravi preveč forumsko.
J. P.
Odgovori delegatom
Vprašanja o oskrbi, vodovodih, čistilni napravi
Delegati zborov občinske skupščine Kočevje so z materialom za včerajšnjo sejo dobili odgovore na vprašanja, ki sojih zastavili na prejšnji (peti) seji.
vaSke vodovode hydro-
VODU - Delegacija KS Draga je opozorila, da prihaja na vaških vodovodih (na primer na Travi) do okvar, ker avtomatike za.prečrpavanje vode ne nadzoruje strokovnjak, ter zahtevala, naj Hadrovod prevzema vodovode, kar je po zakonu ‘dolžan. Izvršni svet se je s to ugotovitvijo KS v svojem dogovoru strinjal in dodal le, da Hydrovod lahko prevzame tiste vaške vodovode, ki mu jih krajevne skupnosti želijo dati v upravljanje.
RUŠČAJO PRIKLJUČKI - Delegacija KS Poljanska dolina je opozorila, da v Predgradu hidranti puščajo, zaradi česar pride lahko tudi do okužbe vode. Iz odgovora Hydro-voda smo razbrali, da v Predgradu voda ne teče iz hidrantov, ampak iz hišnih' priključkov (UPV ventilov), ki so last občanov in so ti dolžni kriti stroške njihovega vzdrževanja.
Čakajo Se Sest podpisov -
Delegacija KS Stara cerkev je vprašala, če je zagotovljen denar za delovanje čistilnih naprav v Kočevju. Odgovor je bil, da je bil poseben samoupravni sporazum o financiranju čistilnih naprav poslan že v januarju letos v podpis 133 podpisnikom. Odziv je bil v začetku siab. Do 23. novembra pa ga je končno podpisala večina delovnih organizacij, ki so plačniki vodnega prispevka za onesnaženo vodo. Podpisali niso le Sirarna Kočevje (zelo velik onesnaževalec vode), Tekstilana Kočevje (večji onesnaževalec) ter še Hotel Pugled, Nama, Petrol in Vezenina. Nujno je, da sporazum podpišejo še ti, sicer bo ogroženo delovanje čistilne naprave.
ZAGOTOVILA NI - Delegacija DSSS Itas je vprašala Petrol, kakšne so možnosti, da bi jim zagotovili neomejene količine goriva, da bi lahko kupci nemoteno odvažali kupljena vozila v svoje kraje. Odgovor je bil, da Petrol tega zagotovila ne more dati, saj bi potem primanjkovalo goriva za druge.
POPOLDNE VEC MESA - Ista delegacija je predlagala, naj bi osnovne življenjske artikle (predvsem meso) prodajali redno tudi popoldne. Odgovor mesarije se je glasil, da po dogovoru z občinskim IS in svetom .potrošnikov prodajajo tretjino mesa dopoldne, dve tretjini pa popoldne.
Delegati so zastavili še več drugih vprašanj. O večini teh zadev smo že poročali.	J.	PRIMC
TOKRAT Z VOJAŠKO PUŠKO
Nedavno odprto prvenstvo Kočevja v streljanju z vojaško puško je bilo pravi praznik za strelce, saj take prireditve že dolgo ni bilo. Na stopilo je 17 ekip, 65 članov, 3 članice, 10 mladincev, in 8 veteranov. Najboljše ekipe so prejele praktične nagrade, posamezniki pa diplome in praktične nagrade. Rezultati: Ekipe: 1. Itas 1 343 krogov, 2. Teritorialna obramba II 318, 3. itas 11 310 itd. Člani; 1. Jože Letnar 93, 2. Jože Peterlin 92, 3. Milan Baver 90 itd. Članice: 1. Nada Učakat 80, 2. Zinka Milešič, 3. Z Kzdana Hribar. Mladinci: 1. Roman Pevec 87, 2. Marjan Novak 85, 3. Danilo Skebe 81 itd. Veterani: I. Ivan Kump 90, 2. Željko Safar 84, 3. Viktor Kužnik 77 itd.	J.'p.
RAZSTAVA ZA PRAZNIK - Ob dneva JLA so v Ribnici odprli razstavo »Tovariš Tito med vojaki ljubljanske armijske oblasti". Na fotografiji: razstavo sta v spremstvu predsednika občinske skupščine Ribnica Stanka Rusa obiskala tudi komandant LJAO Branko Jerkič in komandant RŠ TO Miha Petrič. (Foto: Milan Glavonjič)
GENERAL PREGLEDAL ENOTO - Na dan JLA svečano razvrščeno ribniško vojaško enoto je pregledal in ji čestital za dosežene uspehe generalpolkovnik Branko Jerkič. (Foto: Primc)
Na proslavi pri najboljših
Najboljši v LJAO
Najboljši v ljubljanski oblasti so v Ribnici
Za letošnji dan JLA je bilo v Ribnici še posebno svečano, saj je enota komandanta Miroslava Liliča prejela priznanje kot najboljša v ljubljanski armijski oblasti.
Komandant Miroslav Lilič je po prejemu tega visokega priznanja med drugim dejal, da je enota pri vojaškem izobraževanju in vzgoji dosegla uspehe zato, ker so se vsi pripadniki enote prizadevali, da bi se čimbolj vojaško usposobili, da bi dosegli čim večjo stopnjo bojne sposobnosti in da bi bili enotni ter moralnopolitično trdni.
Vse to so dosegli s celo manj porabljenega denatja. Tako so tudi oni prispevali h gospodarski stabihzaciji. Z varčevanjem bodo nadaljevali tudi v bodoče.
Razen tega so veliko štorih za izboljšanje standarda vojakov in za tesnejše sodelovanje s civilnim prebivalstvom oz. občinskimi organi in organizacijami. Vojaki so pomagali prebivalstvu tudi pri gradnji vodovodov, cest in drugih komunalnih objektov, za kar so prispevali okoli 30.000 delovnih ur. Prav s takim delom voja kov se je skupnost vojakov in občanov še bolj okrepda in utrdila. Vojaki tudi uspešno sodelujejo z mladino oz. šolami,
"-i	   .	.	.
ŠE KOLJE GOSPODARITI
Generalpolkovnik Branko Jerkič v najboljši enoti
imzacije
-ata
S svečano razvrstitvijo vojaške enote pred domom JLA v Ribnici, pozdravom zastavi enote in pregledom enote, ki ga je opravil komandant LJAO generalpolkovnik Branko Jerkič so v ribniški občini 22. decembra zaključili svečanosti ob letošnjem dnevu JLA.
Prisotne predstavnike občine Ribnica, Kočevje in Cerknica, družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij, šol, vojaških kolektivov in drugih je pozdravil Miroslav Lilič, komandant ribniške enote, ki je bila proglašena letos za najboljšo na območju LJAO. Osrednji govornik na svečanosti pa je bil polkovnik Andrija Rašeta.
Pripadnikom vojske in TO je nato za praznik najprej čestital predsednik občinske skupščine Ribnica Stanko Rus, za njim pa še predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak, predstavnik prve slovenske artilerijske brigade Franc Zvipelj ter delegaciji mladine-osnov-nih šol Ribnica in Kočevje.
Predstavnik občinskega odbora ZZB NOV Vinko Kersnič je podelil plaketo prve Ribniške čete generalpolkovniku Branku Jerkiču. Ob tej priložnosti so prebrali tudi seznam vojaških starešin, ki so napredovali, pa tudi tistih, ki so prejeli odlikovanja in priznanja.
Svečanosti ob letošnjem dnevu JLA so se začele v ribniški občini
17. decembra z otvoritvijo razstave.
18. decembra je bil turnir v malem nogometu, na katerem jc sodelovalo 34 ekip (1. mesto ekipa „Žika“ iz Ljubljane, 2. »Union" Prigorica, 3. JLA itd.). 20. decembra stakoman-
Veliko nadur
dant Miroslav Lilič in predsednik občinske skupščine Ribnica Stanko Rus sprejela pionirje. 21. decembra je bil tradicionalni rokometni turnir (1. Inles, 2. LJAO, 3. »Jadran"). Vmes so bile še svečane akademije v počastitev praznika po krajevnih skupnostih in. tovariški večer s plesom.	j.	p.
a V
ribniški občini bodo na L: nih sestankih v januarju in febru.uju ocenile enotletno delo. Člani e bodo dogovorih tudi, kako bodo v praksi uresničili sklepi: 10. kongresa Zveze sindikatov SioVenije. Poudarek bo na gospodarjenju, storilnosti, delovni disciplini, utrjevanju samoupravljanja, izvajanju stabilizacijskih proj gramov in izvozu. O vsem tem bodo spregovorili tudi v razpravah o zaključnih računih.
r
s
I
s
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
Danes sprevod dedka Mraza 1
»
N
I
V
I
V
I
Največ prireditev dedka Mraza bo v ribniški občini danes in 2. januarja — Zanje zbrali 190.000 din
Danes, 30. decembra ob 15.30, bo v Ribnici novoletni sprevod dedka Mraza. Krenil bo od gradu proti športnemu centru. V športnem centru bo nato prireditev, na kateri bo nastopila ritmična skupina osnovne šole. Po »Plesu snežink" bo še igrica »Živalska olimpiada". Nato bo dedek Mraz nagovoril in obdaril otroke.
Novoletne svečanosti za otroke trajajo v Ribnici že dva dni. V domu JLA prikazujejo namreč že od torka vsako popoldne igrice in filme za predšolske in šolske otroke.
V ribniški občini so se letos odločih, da bodo prireditve dedka Mraza za otroke po krajevnih
skupnostih. Večina jih bo danes, 30. decembra (Ribnica, Sodražica), in 2. januarja (Sveti Gregor, Velike Poljane). (Za Dolenjo vas in Loški potok nismo zvedeli dovolj zgodaj datuma).
Za te skupne prireditve dedka Mraza so organizacije združenega dela iz vse občine po posebnem samoupravnem sporazumu prispevale 192.620 din, kar znese po 115,75 din na otroka. Organizatorji so se odločih, da bodo dah poudarek prireditvam dedka Mraza in ne obdaritvam. V preteklih letih se je namreč dogajalo, da so dobili nekateri otroci darilo v dveh organizacijah združenega dela, drugi pa nikjer.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
N
J
Največ v industriji — Koliko pogodb pripravnikov?
V prvih osmih mesecih 1982 so v Ribnici sklenili 57 pogodb o dehi, od tega 18 z upokojenci. V gospodarskih dejavnostih je bilo sklenjenih 42 pogodb (največ, 26, v gozdarstvu), v negospodarstvu pa 15.
V istem obdobju je bilo opravljenih 57.906 nadur, od tega 56.665 nadur v gospodarskih delovnih organizacijah, preostalih 1.241 nadur pa je bilo opravljenih v negospodarstvu. Največ nadur je bilo opravljenih v industriji, in sicer kar 49.434, v trgovini 2.378, v prometu in zvezali 2.042 itd.
Pripravnikov je bilo v tem obdobju Zaposlenih 46, od tega 20 za določen čas. Velika večina pripravnikov, kar 42, jih je bilo zaposlenih v gospodarstvu, od tega 17 za določen čas. V negospodarstvu so bili zaposleni le štirje nripravniki, med njimi kar trije za določen čas. se pravi le začasno.
M. G.
.ŠOLARJI OBISKALI VOJAKE
- Ob dnevu JLA so vojake obiskali in jim čestitali tudi pionirji in mladinci. Ribniške vojake so razen domačih mladincev obiskali tudi kočevski, ortneške pa učenci osnovnih šol Sušje in Velike Lašče. V Ortneku je bil ob tej priložnosti tudi krajši kulturni in športni program.
SNEŽENE TEŽAVE Novi sneg, ki je zapadel 22. decembra, je povzročil precej težav prebivalcem ribniške občine. Lokalne ceste so bile težko prehodne oz. prevozne, veliko težav pa je bilo tudi na cesti proti Loškemu potoku, saj so se po njej težko prebijali celo avtobusi.
PO CEM SILVESTROVANJE?
Ribniški gostinci so se zadnje dni zavzeto pripravljali na čim boljše in lepše silvestrovanje. V hotelu .Jelka" bodo na silvestrovanju igrali* Ribniški fantje, novoletni oz. silvestrski menu pa bo veljal 850 din. V domu JLA bo cena menuja 700 din, igral pa bo priljubljeni vojaški ansambel SMB. Novoletne rezervacije sprejemajo tudi v drugih krajih ribniške občine.
POPRAVEK V članku »Pri ljubljen med domačimi", ki je bil objavljen v prejšnji številki na ribni-
ški stram, je prišlo pri prevodu do d eh manjših napak. Lokal ni last gostilničarja, ampak Turističnega društva, on pa ga ima le v najemu. Tudi lokala ni obnovil sam, ampak je glavno breme obnove nosilo Turistično društvo.
SREČNO NOVO LETO OB zaključku leta želimo dopisniki hkrati z novinarji, ki smo poročali v. Rešetu, bralcem srečno in zdravo novo leto.
občan
vpraauja
medved odgovarja
— Na zadnjih sestankih ki so bili po vsej občini, ste marsikaj pokritizirali, le oskrbe ne.
— Ni bilo vzroka, saj smo se dovolj zgodaj založili z vsem kritičnim blagom.
REŠET®
Skupščina Občine SIS za ptt promet Novo mesto je na 8. seji dne 24. 12. 1982 sprejela naslednje
SKLEPE
O VIŠINI IN POGOJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV UPORABNIKOV PTT STORITEV
1.
Višina 20 % vrednosti tt impulza:
Uporabniki ptt storitev, podpisniki SaS o temeljih plana OSIS ptt prometa za obdobje 1981—1985, združujejo 20% vrednosti tt impulza.
2.
Višina 30 % vrednosti izgradnje posameznega novega telefonskega naročnika:
Uporabniki ptt storitev - novi telefonski naročniki združujejo v letu 1983 21.500 din. Znesek je enoten za obe skupini telefonskih naročnikov.
a)
b)
c)
d)
e)
3.
Združevanja po osnovi 30 % vrednosti ni v naslednjih primerih: Ko občani ali OZD v okviru KS na osnovi posebnih pogodb ali sporazumov sami v celoti zagotovijo sredstva (finančna, material, delo) za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja najmanj vključno s povezavo do krajevne telefonske centrale.
Pri preselitvi telefonskega naročnika na območju Slovenije (ne glede na to, ali je postal telefonski naročnik pred uvedbo ali- po uvedbi sorazmernega deleža za razvoj), v primeru, če ne gre za preselitev v KS, kjer se gradi krajevno telefonsko omrežje na osnovi posebnih pogodb ali sporazumov. Rok preselitve traja v skladu s splošnimi pogoji za opravljanje ptt storitev tri leta.
Dedič, ki prevzame tudi naročniški telefon.
Razvezani zakonec, ki na podlagi sporazuma ali odločbe sodišča postane imetnik stanovanjske pravice, pa ni telefonski naročnik, v primeru, če zakonec, ki se izseli in je telefonski naročnik, ne zahteva preselitve telefona.
Član gospodinjstva ali družinske skupnosti, na katerega telefonski naročnik prenese naročniške telefonske naprave pod pogojem, da naročnik ni zahteval preselitev telefona.
Pravni naslednik družbene pravne osebe, ki skupaj s poslovnimi prostori prevzame tudi naročniške telefonske naprave.
4.
30%
vrednosti je nižje v naslednjih
Združevanje po osnovi primerih:
a) Ko občani ali OZD v okviru KS ali na osnovi posebnih pogodb in sporazumov zagotovijo sredstva za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja, vendar brez povezave s krajevno telefonsko centralo, in je tako zagotovljeni znesek nižji od dogovorjenega 30-odst. deleža. V tem primeru plačajo še razliko med 30-odst. deležem in dejanskim prispevkom. Višina dejanskega prispevka se ugotovi na osnovi projektne dokumentacije.
5.
Sorazmerni delež se plača v enkratnem znesku. Izvršilni odbor skupščine SIS pa lahko ugodi prošnji naročnika za obročno odplačevanje prispevka.
6.
O višini znižanega zneska združevanja po osnovi 30 % vrednosti sorazmernega deleža in o drugih vlogah v zvezi s plačilom sorazmer nega deleža odloča izvršilni odbor skupščine Občine SIS za ptt promet Novo mesto.
7.
Sklepi iz 1. do 6. točke se objavijo v Dolenjskem listu in začnejo veljati s 1. 1. 1983.
Predsednik skupščine OSIS za ptt promet Novo mesto: METOD ŠONC, l.r.
Skupščina Območne SIS za ptt promet Novo mesto je na seji 24. 12. 1982 sprejela
SKLEP
O SPREMEMBI DELOVNIH ČASOV NEKATERIH PTT ENOT
1.
Delovni čas nekaterih ptt enot na območju Območne SIS za ptt promet Novo mesto se spremenijo tako, da se prečiščeno besedilo sklepa o določitvi novih delovnih časov (Skupščinski Dolenjski list št. 29/81 z dne 10. 12. 1981) glasi:
TOZD za ptt promet Novo mesto
Zap. Pošta 1. Adlešiči
PO, TO„ ČE, PE Sreda Sobota Nedelja
2. Brusnice
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
10 - 15 8 - 9.30 in 10 - 15 8-12
7-18
8-11 8-15
8 - 9.30 in ■	10-15
Dvor na Žužemberku 3 _ g 33 ,n
Gradac v B. K.
Hinje
Metlika
Bučka p.p. Črnomelj Dobrnič p.p. Dolenjske Toplice Dragatuš
8 - 9.30 in 8 - 9.30 in 10 - 17 8 — 9.30 in 10 - 17 8 - 12
7-18	7-12
8-11
8-15	8-12
8 - 9.30 in 10	17
8	— 9.30 in —
10-15	10-17
8 - 9.30 in	8	- 9.30 in
10-15	10-17
8-10	8-10
11.30 - 15	11.30 - 17
8 - 15	8-	17	8	-	12
12.	Mirna	8-15	8-15	8 - 12	...
13.	Mirna peč	8 9.30 in	8 — 9.30 in	_	
		10 15	10 17		_ ^
14.	Mokronog	8-15	8-15	8-12	
15.	Novo mesto	7-20	7-20	7 13	9-11
16.	Otočec ob Krki	8 - 9.30 in	8 — 9.30 in		__
		10 - 15	10 - 17		
17.	Semič	7-14	7-16	8 11	
18.	Stari trg ob Kolpi .	8 - 9.30 in	8 — 9.30 in			
		10 - 15	10 — 17		
19.	Stopiče	8 — 9.30 in	8 - 9.30 in		
		10 - 12 ter	10 12 ter		
		13 - 15	13 - 15		
20.	Straža pri N. mestu	8-15	8-15	8 - 12	
21.	Suhor	8 — 9.30 in	8 - 9.30 in		_
		10 - 15	10 - 17		
22.	Šentjernej	8-15	8 - 15	8 12	_
23.	Šentrupert	8 — 9.30 in	8 - 9.30 in	_	
		10 - 15	10- 17		
24.	Škocjan	8-15	8-17	8-12		
25.	Šmarješke Toplice	8 - 9.30 in	8 - 9.30 in	8-12	
		10 - 14	10-17		
26.	Trebelno p.p.	8-12	8-12	_		
27.	Trebnje	8-15	8 - 17	8-12	_
28.	Uršna sela p.p.	9.30 - 14	9.30 - 17	, _		
29.	Velika Loka	8-9.30 in	8 - 9.30 in			
		10 - 15	10-17		
30.	Veliki Gaber p.p.	8-13	8-15	_ ■		
31.	Vinica pri Črnomlju	8 — 9.30 in	8 - 9.30 in	_	_
		10 - 15	10 - 17		
32.	Žužemberk	8 - 9.30 in	8 — 9.30 in	-		
		10 - 15	10 - 17		
Tozd za ptt promet Krško					
1.	Artiče	8-10	8-10			_
		11.30 - 15	11.30-17		
2.	Bizeljsko	8 — 9.30 in	8 - 9.30 in	—	—
3. Blanca
4. Boštanj
5. Brestanica
6. Brežice
7. Cerklje ob Krki
8. Dobova
9. Globoko
10. Jesenice na Dol.
11. Kapele
12. Koprivnica pri B.
13. Kostanjevica na K.
14. Krmelj
15. Krška vas
16. Krško
17. Leskovec pri K.
18. Pišece
19. Podbočje
20. Raka
21. Senovo
22. Sevnica
23. Sromlje p.p.
24. Studenec
25. Šentjanž
26. Tržišče
27. Zabukovje p.p.
28. Zdole p.p.
10 - 15
8-10
11.30 - 15 8 - 9.30 in
10 - 15 8-15
7-18
8-15 8-15
7 - 9.30 in 10 - 14 8 - 10
11.30 - 15 7 - 9.30 in
10 - 14
7 - 9.30 in 10 - 14 8 - 15 8-15 8-10
11.30 - 15
7 - 18 8-15
8 - 9.30 in 10 - 15
8-10
11.30 - 15 8 — 9.30 in
10 - 15 8-15
7-18 .8-12
8-10
11.30 - 15
8 - 10
11.30 - 15 8-10
11.30- 15 8-12 8-12
2.
10 - 17 8-10
11.30 - 17 8 -9.30 in
10 - 17 8-15
7-18
8-15 8-15
8 - 9.30 in 10-17 8-10
11.30 - 17 8 — 9.30 in
10 - 17
7 - 9.30 in 10 - 16 8-15 8-17 8-10
11.30 - 17
7 - 18 8-15
8 — 9.30 in 10-17
8 - 10
11.30 - 17 8 - 9.30 in
10-17
8-15
7-18 8 12
8-10
11.30 - 17 8 - 10
11.30	17 8-10
11.30 - 17 8 - 12 8-12
8-12
7-12
8-12 ,8-12
8-12
8-12
7-12
8-12
8 12 8-12
Spremenjeni delovni časi veljajo od 1. 1. 1983.
3.
V Dolenjskem listu se objavi prečiščeno besedilo sklepa o določitvi delovnih časov ptt enot na območju Območne SIS za ptt promet Novo mesto.
Predsednik skupščine OSIS za ptt promet Novo mesto: METOD ŠONC, l.r.
841/52-82
li BREŽIŠKE j' PORODNIŠNICE e*
Od 16. do 24. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Josipa BRLEK iz Zaprešiča - Mirana, Ljudmila URBANČ iz Velikega Mra.ševa - Dejana, Veronika LKKSK iz Kalce Nakla - Damjana, Marija REBOLJ iz Sevnice - Matejo, Duška ISKRA iz Brežic - Lano, Slavica BOGOL1N iz Sromelj - Kani, Nevenka BRA-
DAČ iz Konjščice - Davorja, Dragica VOGRIN iz Vel. Malenc - Katarino, Kata IVANEČ iz Nedjelje — Krunoslava, Irena Zarič iz Brežic -Uroša, Štefanija KLEMENČIČ iz
Rigonc - Danijelo, Gizela BIZJAK iz Krškega - Gregorja, Slavica BAŠIČ iz Samobora - Ido, Snjcžana
TEL1ŠMAN iz Kladja - Gorana, Milena SINKOVIČ, iz Brežic - Majo, Blaženka MIŠIČ iz Celin - Marino.
ČESTITAMO!
J
Učni uspeh in inteligenca
Ozadje šolskega neuspeha ni preprosto, temveč gre za kompleksen in zapleten problem. Vzroki so številni. Eden od pomembnih dejavnikov je otrokova inteligentnost.
Obstajajo različne definicije inteligence. Praktično najbolj uporabna je VVechleijeva definicija, po kateri je inteligentnost kompleksna pomeni, da je sestavljena iz sposobnosti, ki jih je moč kvalitativno razlikovati, čeprav niso docela neodvisne druga od druge. Sposobnosti, o katerih govori avtor, so naslednje: splošna poučenost, sposobnost praktične presoje in uporabljanja znanja v različnih življenjskih situacijah, sposobnost koncentracije, abstrakcije in doseganja sklepov na osnovi urejenega mišljenja, spomin in pozornost, sposobnost ločiti bistveno od postranskega, beseda spretnost, sposobnost vizualno-motorične organizacije itd. inteligenca je sposobnost, ki ni odvisna le od vrojenih dispozicij, temveč tudi od zgodnejših splošnih izkušenj in obče aktivnosti človeka. Je pogoj za uspeh v določeni aktivnosti, ni pa posledica konkretne vaje v določeni aktivnosti.
Inteligenco merimo z inteligentnostnimi testi. Ti nam omogočajo oceno globalnih mentalnih sposobnosti (stopnjo splošne inteligentnosti: globalni inteligenčni kvocient (IQ), merimo tudi oceno besednih in nebesednih sposobnosti. Dobljene rezultate ali kvociente vrednotimo na osnovi razdelitve v splošni populaciji ljudi. Tako območje 1Q 90 - 109 obsega poprečno stopnjo splošne inteligentnosti, nižja je podpoprečna inteligentnost, še nižja mejna stopnja inteligentnosti, kiji sledi duševna manjrazvitost: lažje, zmerne, težje in težke stopnje. Območja inteligenčnega kvocienta nad 109 pa spadajo v nadpoprečno inteligentnost.
Šolski učni programi so prilagojeni poprečno nadarjenim otrokom, ki običajno brez dodatne pomoči uspešno napredujejo iz razreda v razred. Podpoprečno inteligentni otroci potrebujejo individualno pomoč, dopolnilni pouk in obilico razumevanja, da uspešno zaključijo osemletno šolanje, še več potrebujejo otroci, katerih inteligentnost je na mejni stopnji. Slednji često prvega razreda ne zaključijo uspešno. Če je ob ponavljanju prvega razreda učni uspeh ponovno ogrožen, se priporoča otroka predstaviti komisiji za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in d ruše vnem razvoju. Duševno manj razvite otroke vključujemo v šole s prilagojenim učnim programom. Otrok, ki odpoveduje v redni šoli vsled intelektualne nedoraslosti, doživlja vrsto psihičnih stisk, ki se odražajo v nevrotičnih reakcijah in vedenjskih motnjah.
Cesto opažamo, da je otrokova inteligentnost povsem v .mejah poprečja, v šoli pa otrok odpoveduje, in to pogosto ne v celoti, temveč le pri posameznih predmetih. Tako so nekateri otroci dobri matematiki, težave pa imajo v napisovanju, pri risanju itd. V teh primerih gre za specifične izpade posameznih sposobnosti, bodisi zaradi upočasnjenega dozorevanja posameznih funkcij ali pa organske možganske oškodovano-sti. Ti otroci potrebujejo specializiran tretman šibkejših funkcij, predvsem dovolj razumevanja in pozitivnih spodbud staršev in učiteljev.
Prof. MIRA SLUGA, klinična psihologinja
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama
JUSTINA BRADAČ
Bojsno 21, Globoko
Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu SGP Pionir-tozd Gradbeni sektor Novo mesto, tov. Harapinu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerke in sinova z družinami
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 54. letu starost i zapustil naš skrbni in dobri mož, oče in stari oče
BRANKO ŠKARJA
Gor. Jesenice pri Šentrupertu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence, cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku za lepo opravljeni obred, kakor tudi pevcem. Zahvala velja tudi zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto za večmesečno zdravljenje. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala za nesebično pomoč in izrečeno sožalje.
Žalujoči: žena Mimi, sinovi Branko z družino, Matjan, Gvido in hči Marinka
O draga mama, ni te več,' so žalostni spomini, ostala nam boš kot doslej v tej široki rodovini.
ZAHVALA
Ob izgubi dobre žene, zlate mame, stare mame, sestre in tete
KRISTINE ROJC
iz Lopate 7, Hinje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in pokojni darovali vence in c.vetje. Prav lepo se zahvaljujemo dr. Kocutarju in ostalemu strežnemu osebju zdravstvene postaje Žužemberk, ki so jo bodrili in nudili vso pomoč, ji lajšali bolečine med kruto, zahrbtno boleznijo. Hvala vaščanom in sosedom vasi Lopata in Lašč za bodrilne besede in vsako lepo misel v tej neizmerni bolečini. Hvala prijateljem in znancem, ki ste pokojno poznali, jo spoštovali in kakorkoli počastili njen spomin, in vsem, ki nam skušate lajšati te težke bolečine. Prav lepa hvala tudi župniku iz Žužemberka za cerkveni obred.
Žalujoči: mož Jože, otroci FranC in Kristina z družinami, sestri Ivana in Frančiška, brat Janez ter ostalo sorodstvo Dne 13. decembra 1982
?n
liTllIUUlkf
Turor
Št. 52 (17421 30. decembra
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše predrage mame in stare mame
MARIJE GORNIK
iz Hrovače S1, Ribnica
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom Zdravstvenega doma Ribnica za lajšanje bolečin med boleznijo. Iskrena hvala pevskemu društvu Lončar iz Dolenje vasi ter dekanu za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hči Marija z možem Francetom, vnuk Franci in Beti ter sin Jože z ženo Ivo in Vhuk Tomaž ter Aleška
Smrti ni, pozabljenja ne. Mukoma bije srce pod težo spominov in slutenj.'
V SPOMIN
ERNESTU
KRIŽAJU
1. januarja 1983 bo minilo leto dni, odkar naša srca samevajo, ati. Kar je umu poznano, srce noče in noče sprejeti. Tvoja prerana smrt boli in nam poraja solze. Cvetje, ki ga nosimo v spomin, je edina tolažba in vse, kar naša ljubezen do tebe lahko stori. Spomin nate bo večno živel.
Žena Jožica z otroki in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
31. decembra bo minilo leto dni, odkar je prenehalo biti zlato srce našega ljubljenega moža, ata in starega ata
JOŽETA
DRAGANA
iz Šentjuija 7, Mirna peč
Tvoje pridne roke so za vedno omahnile, le sadovi tvojega dela so ostali. Čeprav te ni več med nami, boš živel v naših srcih in spomin nate ne bo nikoli ugasnil. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
■
Trpiš, umreš, a ko zasut si v jami, živiš naprej: umrl si le zase...
(Tit Vidmar)
V SPOMIN
na naša draga
FRANCA IN FRANCIJA VERCKA
Delo in zopet delo je plemenitilo vajin značaj in oplemenitilo vajino življenje. Svojo voljo in moči sta namenjala toplini in ljubezni do bližnjega. Vsi, ki vaju imamo radi, te misli spletamo vsak dan v tišini doma ali ob vajinem grobu.
Hvala vsem, ki so vaju cenili, hvala za vse tihe zaobljube, da bodo te vajine vrednote živele v našem spominu še naprej.
Vsi vajini
Novo mesto, Ljubljana, dne 26. decembra 1982
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustita naša draga mama, stara mama, teta in sestra
ALOJZIJA ŠPRINGAR
iz Mirne peči 71
Iskreno se zahvaljujemo znancem, prijateljem, vaščanom, sorodnikom in sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane vence itj cvetje ter za spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala velja tudi župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Ivan, hčerke Mimi, Dani in Dragi z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
« Po težki bolezni nas je v 49. letu za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče,
dedek in brat
JOŽE BRATKOVIČ
Mihovo 5 pri Šentjerneju
4
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Še posebej smo dolžni zahvalo zdravstvenemu osebju iz Šentjerneja; Gasilskemu društvu, 5. in 7. razredu osnovne šole, Iskri-tozd Gozdarstvo, tozdu Podgorje in Krojaštvu Medle.
Žalujoči: žena, sinova, hčere, oče, brat in ostali
ESI
; . - ■ ,	Mlffl >:JK
fe %* . *	
	& m
	
	
-MF*®*	
Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 85. letu starosti zapustila naša draga in skrbna mama ter stara mama
KRISTINA KOZINC
z Brezja pri Dovškem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in podjetju Sigmat iz Brestanice za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred in pevcem iz Koprivnice. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Angela, Marija, sinova Jože in Franci ter štiije vnuki
■I
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, moža, brata, strica,
zeta, soseda in prijate
agega < clja
MILANA KOLMANA
iz Ulma, doma iz Podgotja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo pokojnika na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni prijateljem in športno-kulturnemu društvu Slovenije iz Ulma, govornikoma, pevskemu društvu iz Ulma, tov. Cizlju, KS Pišece za poslovilne besede, godbi iz Stare vasi, župniku z Bizeljskega za opravljeni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala za vse! •
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, sestra
in teta
FRANČIŠKA DRAGMAN
roj. Kolenc Prečna 16, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Tončki Kapš, Angelci Šulc in Bobnarjevim. Za nesebično zdravniška nego se zahvaljujemo dr. Fornazariču, dr. Pulariču in osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, organizaciji ZZB Bršljin, SZDL Prečna, kolektivu tozd UVP Novo mesto, govornikoma Francu Mesojedcu in Francu Somraku za poslovilne besede, obema pevskima zboroma in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
_ v* *"
- --a .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ateka, starega ateka, brata in strica
IVANA MLINARIČA
iz Presne Loke 23
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za darovano cvetje in vence, vsem tistim, ki ste se prišli poklonit njegovemu spominu, nam pa izrekli sožalje. Hvala sosedom Žičkarjevim, Ocvirkovim, posebno Amerškovim iz Prešne Loke za prvo pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala za darovane vence Stillesu, Jutranjki in Gostinskemu podjetju za vsestransko pomoč in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja župniku za časten obred in poslovilne besede na domu ter ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali za maše in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mimika, hčerka Marica z družino, sinovi Ivan in Tine z družinama ter Zvonko
in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in
prababice
HELENE ZALETEL
Cesta kom. Staneta 32, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in pomoč. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, ki je v zadnjih dneh življenja nudila zdravniško oskrbo in pomoč. Zahvaljujemo se govorniku za tOple poslovilne besede slovesa, pevcem, organizaciji ZB NOV in OŠ Grm.
Žalujoči: vsi njeni
m
n 111
ižk
UK
»ciNC«
Četrtek, 30. decembra - Branimir Petek, 31. decembra - Silvester Sobota, 1. januarja Novo leto Nedelja, 2. januarja - Gregor Ponedeljek, 3. januarja - Genovefa Torek, 4. januarja Angela Sreda, 5. januarja - Simeon Četrtek, 6. januarja - Mojrnir
LUNINE MENE
30. decembra ob 12.32 - ščip 6f januarja ob 5.00 - zadnji krajec
BRESTANICA: 1. in 2. 1. ameriški barvni film Eantazma.
BREŽICE: 31. 1 2. in 1. 1. ameriški film Pobesneli bik. 2. in 3. 1. ameriški film Po zakonu in gumijevki. 4. in 5. 1. jugoslovanski film Razseljena oseba.
KOSTANJEVICA:	1.	1.	itali-
janski film Kako izgubiti ženo in najti ljubico. 2. 1. italijanski film Prva ljubezen.
SEVNICA: 1. in 2. 1. nemški film Resnične zgodbe 3. del. 5. 1. ameriški film Zlati salamander. 6- 1. angleški film Pe.kel v IToridi.
id
02
SLUŽBO DOBI
KLEPARJA ali KROVCA, kvalificiranega ali priučenega, za pokrivanje aluminijastih streh zaposlim. Delo je v Ljubljani. OD 100,000 din na uro. Naslov v upravi lista (5454/82).
STANOVANJA
SOBu v Novo mesto ali v smeri Krškega išče dekle. Naslov v upravi lista (5459/82).
SOBO, ogrevano, oddam samskim. Naslov v upravi lista (5463/82).
PRIMERNO STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici išče družina z 10-mesečno hčerko. Ponudbe po telefonu 24- 016 ob delavnikih dopoldne ali na naslov v upravi lista (5455/82).
INTELEKTUALEC (30), Slovenec, zelo miren, išče pianjše stanovanje, garsonjero ali sobo s kopalnico za nedoločen čas. Telefon 22- 816, dopoldne.
STANOVANJE v Novem mestu nujno potrebuje medicinska sestra. Naslov v upravi lista (5456/82).
ITAT 750, letnik 1972, neregistriran, prodam. Danilo Natek, Grmovlje 19, Škocjan.
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do oktobra 1983, prodam. Cena po dogovoru. Marjan Rokave, Dol. Ponikve 17, Trebnje.
STOENKO, staro devet let, nove gume, pragi, blatnika in maska, prodam. Telefon 23-434.
ZASTAVO 750 luxe, letnik 1975, karoserija 'generalno obnovljena, prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Cena po dogovoru. Ivan Vivodinac, Cerovi log 13, Šentjernej.
KADETA, oliranjenega, prodam. Telefon 22-415.
ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam. Ivan Jordan, Draga 1, Šmarješke Toplice, telefon 84-923.
II Kmetijski stroji II
Motorna vozila
DIANO 6, letnik 1977, registrirano, obnovljena karoserija, več rezervnih delov za motor in menjalnik, prodam. Alojz Erankovič, Avguštine 4, Kostanjevica.
'SIMCO 1100, letnik 1969, prodam zaradi odhoda v JLA. Jože Ste-pan, Valantičevo 8, Novo mesto.
126 P, karamboliran, letnik 1978, prodam. Dobravc, Brod 7, Podbočje.
Z 750, letnik 1980, prodam. Telefon 32-115.
LADO 1200, v dobrem stanju, letnik. 1972, prodam, delno tudi na kredit, ali zamenjam za manjši avto, in razne vrste delov za ZAPOROŽCA. Smolenja vas 65, Novo mesto.
E1AT 750, letnik 1975, prodam. Jurak, Dol. Kamence 33 a, Novo mesto.
WARTBURG, letnik 1969, neregh
TRAKTORSK1VPLUG, dvobrazdni, prodam. Bratkovič, Gorenja Brezovica 26, 68310 Šentjernej.
TRAKTOR DE UTZ (25 KM), brezhiben, s koso, prodam. Miko Jurajevčič, Krasinc 17, 68332 Gradac.
TROSILEC KRPAN za hlevski gnoj, z ležečim valom, v odličnem stanju, prodam. Eranc Golobič, Daljni vrh 21, Novo mesto.
TRAKTOR URSUS (35 KS) s kabino, letnik 1979, 700 delovnih ur, prodam. Ogled ob sobotah in nedeljah. Franc Balantič, Čanje 15, 68283 Blanca.
KOSILNICO „OLYMPIA“ (13 KS) z Vozičkom, staro tri leta, prodam. Slavko Mikolavčič, C. 4. julija 179, 68270 Krško.
PRODAM
striran, prodam. Naslov v upravi  462
lista (5462/82).
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Dušo Javornik, Mirana Jarca 43, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihaj.
d
ik: iniko mnaf.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppev, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Merko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -ttivizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska Snka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do ‘ 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupSčine SRS (Št. 421—1 /72 od 28. 3. 1974) se ze Dolenjski list ne plačuje davek od premeta proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1,p. p 33 tel (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3. p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi m prelom DITC tozd Grafika Novo mesto - Hnnmi tnml in tisk: ;L|udska nravica, Ljubljana.
PRODAM 2 m3 suhih smrekovih desk (5 cm). Vidmar, Dolenja vas 7, Otočec.
PRAŠIČA, težkega okrog 200 kg, liranjenega z domačo krmo, ne s krmili, po ugodni ceni predam. Metod Vavpič, Sela pri Stravber-ku 6, Otočec.
PRAŠIČA (150 kg) prodam. Goriška vas 1, Mirna peč.
Rezervne dele za Z 750, letnik 1977, in šotor (4 x 3) prodam. Naslov v upravi lista (5458/82).
PRODAM otroško stajico, hojco, torbo in plastični stolček. Telefon 24-827, popoldne.
PALERINO številka 38 ugodno prodam za 1.500 din. Telefon 24-191, popoldne.
Prodam 2 prašiča od 130 do 140 kg. Martin Gazvoda, Gaberje 39.
PRENOSNO TORBO za dojenčka prodam. Telefon 23-434.
ZELO UGODNO prodam električni harmonij (7 registrov, glas EC), znamke Hormana, primeren za učenje. Tomaž Glivar, Korita 6, 68211 Dobrnič.
PRODAM dve zimski gumi (5,60 -15) za VW. Gotna vas 28 a, Novo mesto, telefon (068) 21-361.
PRODAM rabljeno spalnico in dva čevljarska šivalna stroja. Informacije na telefon (068) 81 485.
PRODAM dve cisterni 2100 (1100 litrov), stoječi, in gorilec ITC Celje. Cena ugodna. Viado-Strucl, Zadružna cesta b. b., Črnomelj.
PRODAM 3 m3 suhih hrastovih pioliov (5 cm), 20 m2 stropnih smrekovih in 32 m2 hrastovih oblog. Telefon 22-953.
TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Franc Jakše, Orehovica 25, Šentjernej.
KONJA, srednjih let, prodam. Mar-
■ jan Ilnikar, Luža 3, Dobrnič.
OVCE z mladiči, ovne plemenjake, solčavske pasme, prodam. Janez Knavs, Šalka vas 1, Kočevje, telefon (061) 852-467.
KUPIM
MOTORNO KOLO BMW 250 v nevoznem stanju kupim. Telefon (068) 81-737.
VINOGRAD z lokacijo za vikend, 7 km iz Trebnjega, prodam. Naslov v upravi lista (5460/82). STANOVANJSKO HIŠO z vrtom, v
okolici Šentjerneja, ugodno pro-lista
KONJA, primernega za vsa kmečka dela, in grablje sentol 220 prodam. Turk, Podgora 44, Straža.
KONJA, starega 12 let, težkega 550 kg, z vprego, prodam zaradi nakupa traktorja. Jože Žnidaršič, Češnjice 8, 61303 Zagradec, telefon 786-067, popoldne.
PRODAM dvoredni pletilni stroj in avtomobil TRIUMPH. Telefon 25-913.
dam. Naslov v upravi (5461/82).
PRODAM energetsko sodobno in funkcionalno - nedograjeno stanovanjsko hišo pod Trško goro, 5 km iz Novega mesta. Telefon (061) 217-404, (068) 21-336, 23-897.
GRADBENO PARCELO v Novem mestu (na Grmu) prodaia Arsič, Zagrebška 8 a, Novo mesto.
V ŠMARJU pri Sevnici prodam eno-stanovanjsko hišo z vrtom in sadovnjakom. Hiša bo vseljiva čez eno leto. Primerno za zdomce. Telefon (068) 79-106, od 6. do 14. ure vsak delavnik.
HIŠO na Čatežu z velikim sadovnjakom in vsem materialom in orodjem, prodam. ČISTI PREPIS. Informacije dobite pri Nadi Šta-her, Čatež ob Savi 14, Brežice -Čatež.
ZIDANO HIŠO (10 x 6 m), v dobrem stanju, da se odstrani, po ugodni ceni prodam. Oglasite se pri Borisu Unetiču, Bušeča vas 1, 68263 Cerklje ob Krki.
PARCELO z gradbenim dovoljenjem in komunalno urejeno, na Ratežu prodam Informacije po telefonu (068)	72—411, ali
72 -482.
HIŠO, novejšo, v Novem mestu,
Maistrova 9, prodam. Informacije 68
na telefon (068) 58-280. POSLOVNO STAVBO v Škocjanu, primerno za obrt ali skladišče,
prodam. Informacije dobite na telefon (068) 85-223.
RAZNO
MOŠKI, 42 let, samski, s svojo domačijo na lepem kraju Dolenjske, želi spoznati žensko, ki bi bila pripravljena priti k njemu. Poroka ni izključena, otrok ni ovira, lnteresentke naj pustijo svoj naslov v upravi lista (5457/82).
V VARSTVO vzamem dva otroka. Kajič, Kettejev drevored 49, 68000 Novo mesto.
Nišu. Vse lepo in da bi se zdrav vrnil domov, mu želijo njegovi Peter, Marko, mama in ati.
Dragemu možu in očetu SILVU VIDRIHU iz Ločne za njegov 60. rojstni dan iskreno čestitamo. Želimo mu še mnogo zdravih in srečnih let. Žena Olga, sin Marjan, Zdravko z ženo, vnuček Zdravko pa mu pdšilja vroče poljubčke. Vse najlepše mu želijo tudi brat in sestre.
Direktorju Opekarne Zalog tov, Zoranu, ter ostalemu osebju tega delovnega kolektiva se iskreno zahvaljujemo za novoletno srečanje, katerega ste nam priredili ob zaključku tega leta.
UPOKOJENCI
FOTOGRAF Cvetko TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev.
BRIVSKO-ERIZERSKJ SALON Jurij PESTNER Novo mesto obvešča cenjene stranke, da bo dne 31. decembra 1982 salon odprt od 6. do 14. ure. Priporočam se za obisk in želim vsem srečno novo leto 1983!
1^OBVESTI LA I
ZAKONCA JUSTINA in TONE SOVRETOVA se toplo zahvaljujeva vsem predstavnikom družbenopolitičnih organizacij mesta Kočevje in predstavnikom KS Rudnik Šalka vas za tople čestitke in navzočnost pri najini zlati poroki
FRANC ŠPEHAR iz Črnomlja, Pod smreko 4, opozarjam brata Jurija ŠPEillARJA iz Učakovcev 32, Vinica, da preneha širiti neresnične govorice, da mi je izplačal denar za polovico stanovanjske hiše v Učakovcih 32. Če ne bo prenehal z neresničnimi govoricami, ga bom sodno preganjal.
mmmm
Dr. Moreli in vsemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto želim mnogo zdravja in srečno novo leto 1983. Hvaležni pacient Alojz Klevišrr, Sela. pri Ratežu, Novo mesto.
28. decembra je praznoval svoj 19. rojstni dan dragi sin in brat JOŽKO FABJANČIČ iz Novega mesta, ki : služi vojaški rok v
VALILNICA v Cegelmci 20 sprejema naročila za enodnevne piščance. Inforamcije na naslov Gizela PETELINKAR, Cegelnica 20, Novo mesto, ali telefon (068) 23-385:
.VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 14. januarja dalje vsak petek, pozneje tudi vsak torek od 15. do 17. ure. Valimo bele težke „ROSS“ in rjave srednje težke nesnice „HISEX“. Naročila sprejemamo osebno, pismeno ali po telefonu (068) 79-375. Priporoča se Mijo GUNJILAC, valilnica, 68281 Senovo.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da izdelujem takoj 4 slike za osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in potni list. Odprto imam samo vsak ponedeljek neprekinjeno od 7. do 20. ure. Obenem želim tudi vsem srečno novo leto 1983!
V času od 16.'do~22. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Rolanda Kvas iz Breze - Dejana, Marta Božič iz Krškega - Tinkaro, Zvonka Mrgole s Telč - Damjana, Marjana Lojk z Zajčjega vrha -Simono, Senadija Smailovič iz S molenje vasi — Damirja, Ana Adlešič iz Črnomlja - Darjo, Irena Blaznik iz Trebnjega - Tjašo, Slavica Denčič - Videnovič iz Žužemberka - Nikola, Miranda Jenškovec iz Dobra vi-ce - Petra, Alojzija Bradač iz Dolenjskih Toplice - Nejca, Marija Starc iz Rovišča - Sabino, Terezija Starič iz Šmavra - Mateja, Zvonka Molek iz Gradenca - dečka, Borja-na Jerkovič iz Velikih Brusnic -dečka, Marica Fink iz Dolenjskih Toplic - deklico in Jožefa Zagorc iz Gorenjega Vrhpolja - deklico, čestitamo!
ZDOMCI, POZOR! V središču Krškega, nasproti občine, prodam pritlično hišo:	stanovanje
(1 10 m2) je opremljeno s soIE dnim pohištvom, v hiši je vodovod in elektrika, klet je obokana (35 m2), v nivoju vrta, ki je nad obvoznico ob Savi. Izhod je možen z glavne ceste in preko dvorE šča. Klet je primerna tudi za delavnico. Infoim Hie pri direktorju Cestnega podjetja v Krškem Stanku Žiganteju, tele-lefon (068) 71-145, stanovanje Narpelj, telefon (068) 71-076.
HIŠO, stanovanjsko, z nekaj zemlje (gozd, vrt, sadovnjak), v Sevnici (Orehovo), prodam. Telefon (064) 69 264.
IZGUBILA se je lovska psica a kratkim repom. Na ušesu ima vgravirano LT 6782. Sliši na ime Azika. Verjetno se nahaja nekje v Podgorju. Kdor bi karkoli vedel o njej, naj sporoči na telefon (068) 25 402 ali (068) 58 180.
VINO (črno ali belo) zamenjam za gumi voz (16 col). Anton Vukši-nič, Želebej 2, Metlika.
g
Dragi ati, ni te več, spomin na tebe je boleč, je solza grenka na srce kanila, ostala nam je bridka bolečina.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni mož, ati, stari ata, brat, bratranec, stric, svak in brat
FRANC NOVAK
Vrhtrebnje 18, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za sočustvovanje ter podarjene vence in cvetje, še posebno vaščanom za nesebično pomoč ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju, še posebej dr. Vilfanovi za lajšanje bolečin v času pokojnikove bolezni. Hvala kolektivom Krojaško podjetje Trebnje, Živila Naklo, Integral Ljubljana, Ljubljanske mlekarne Ljubljana, Varteks Kranj, PTT Novo mesto, dijakom 4. a TKŠ Novo mesto, učencem 7. a OŠ Trebnje, DU Trebnje, GD Repče za podarjene vence in cvetje. Najlepša hvala pevcem in duhovniku za lepo opravljeni obred ter vsem, ki so pokojnega v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: neutolažljiva žena, otroci in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je po kratki bolezni tiho zapustil naš dragi ata, tast, brat, stari ata, praded in stric
ANTON PROSENIK
s Senovega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Malavašiču za lajšanje bolečin, godbi iz Krškega in pevcem iz Koprivnice za žalostinke, govorniku ZB NOV Senovo za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, '	očeta,	brata	in strica
MAKSA RICHLYJA
iz Krškega, Cesta 4. julija 45
Ljubljani. Lepa hvala duhovniku za pogrebni obred in poslovilne besede.
ŽALUJOČI: žena Fanika, hčerka Sonja, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in vence. Topla hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim kolektivom Papirkonfekcija Krško, OZD Celuloza Krško, TOZD-u TES Senovo, Službi družbenega knjigovodstva Krško in njenim ekspozituram, Dolenjskemu listu Novo mesto in Knjigotisku Novo mesto. Hvala vam za vso pomoč. Prisrčna hvala častnim stražam Papirkonfekcije Krško in ZRVS levi breg Krško. Posebna zahvala govornikom tov. Francu Oberču iz Papirkonfekcije Krško, tov. Zoranu Dularju iz OZD Celuloze Krško in tov. Stanetu Nunčiču - Krajevna skupnost in DPO Krško. Lepa hvala Godbi na pihala iz Tovarne
celuloze Krško. Iskrena hvala za ves trud dr. Sunčiču in dr. Mlakarju iz Zdravstvenega doma Krško, zdravnikom ter osebju Kliničnega centra Ljubljana in Bolnice dr. Petra Deržaja v
••»VRišr
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica
PAVLETA MORAVCA
iz Birčne vasi. Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja govornikom, delovnim organizacijam: ŽTP - sekcija za vzdrževanje prog, sekciji za vleko, Upravi za notranje zadeve, Postaji prometne milice, Tovarni zdravil Krka, KZ Krka DSSS iz Novega mesta in družbenopolitičnim organizacijam ZB, KS, ZRVS, ZK Birčna vas, 00 ZB Novo mesto, GD Stranska vas, Lakovnice in Šmihel, DU, Društvu čebelarjev Novo mesto, pevskemu zboru Ruperč vrh in novomeški godbi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija, sinovi Pavle, Peter, Vinko z družinami ter ostalo
sorodstvo
Če bi koga solza obudila,
tebe, dragi ati,
ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
V 45. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni mož, ati, sin, brat in stric
MIHA MAVER
klepar podjetja Trimo iz Dol. Podboršta 13, Trebnje •
V neizmerni žalosti smo ga v soboto, 18. decembra, spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo podjetju Trimo za organizacijo pogreba, vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih, podarjene vence in cvetje, pevcem, godbi in govorniku za poslovilne besede ter obilno spremstvo. Hvala sorodnikom in vaščanom za pomoč in podarjeno cvetje, sošolcem za vence in spremstvo, kirurškemu oddelku za venec. Hvala tudi duhovniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v tem težkem času.
Žalujoči: žena Zofka, otroci Silvi, Mihi, Nevenka in Bojanca ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža,, brata, strica in svaka
ALOJZA
BORINA
iz Pijavic pri Tržišču
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje. Zahvalo smo dolžni tudi kolektivu Labod—tozd Temenica Trebnje, govorniku in župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste našega Lojzeta v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Olga in ostalo sorodstvo
Leto mine, le tebe ni.
Še vedno verjeti je težko, živiš v nas in nikoli pozabljen ne boš.
V SPOMIN
26. decembra je minilo leto dni, kar nas je zapustil naš dragi mož in oče
ANTON
DERNOVŠCEK-
TONC
iz Črnomlja, Majer 3
Življenje teče naprej, vendar je bolečina še vedno huda, misel nanj še vedno živa in praznina, ki jo je zapustil vedno večja. Njegovim najbližjim ostaja, da se ga spominjajo in obiskujejo njegov zadnji dom v Vojni vasi.
Žena Tončka in sinova z družinama
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta
JANEZA GAZVODA
s Sel pri Zajčjem vrhu 3, Stopiče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nas tolažili. Hvala delovnem kolektivu Komunala za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala velja vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, sinovi Franc, Janez, Stanko z družinami, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre in tete
MARIJE
ŠIFRER
Štefan 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom prijateljem in znancem. Zahvala velja tudi župniku in pevcem za spremstvo na zadnji poti in vso pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno v času bolezni obiskovali.
Žalujoči: vsi njem
Kje si, ti naš zlati mož in oče. kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
28. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je tragično zapustil naš dragi mož in oče
ANTON BOŽIC
iz Gabrja 84
Hvala vsem, ki ga niste pozabili, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
V tihi žalosti: vsi njegovi
Kje si zdaj naš ljubi ata, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega ata, starega ata, brata in strica
ALOJZA ŠIMCA
Hrušica 21. Stopiče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nas v težkih trenutkih slovesa tolažili in nam stali ob strani. Lepa hvala vsem darovalcem cvetja, sindikatu 1MV in sodelavcem za denarno pomoč, 1. razredu OŠ Stopiče ter Rukšetovim iz Gabrja 136. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerke Tatjana z družino, Slavka, Irenka, sestre, brat ter ostalo sorodstvo
ecembra 1082
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA
DRAŠLER
iz Meniške vasi 41
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala OOS DSSS SGP Pionir Novo me:to ter vsem sodelavcem za podarjene vence, Novolesu iz Straže za denarno oomoč,kaplanu in župnikoma za lepo opravljeni obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali ali sočustvovali z nami in pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sinova Jože, Tone z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA ŽVABA
iz Kvasice 4 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih, pokojnemu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo tudi delovnim organizacijam za podarjeno cvetje, moškemu pevskemu zboru iz Dragatuša, govorniku Zveze borcev in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 76. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi očim
JOŽE KULOVEC
iz Uršnih sel 41
Iskrena hvala vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, posebno družini Fink in sosedom za vso pomoč. Enako velja zahvala organizaciji ZB Uršna sela in župniku iz Dolenjskih Toplic za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: pastorka z družino, sestra Rozalija ter ostalo sorodstvo
DOLENJSKI UST
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
PREBI-
VALEC
ISTRE
DELAVEC NA SOLINAl-
GR FILOZOF
DOBA
GLINA
TRČENJE
LEPENKA
JUBK
PAPIGA
LOČINA
ROPE-
NADZOR NICA
r
DOMAČ Ž. IME
(PRAVKAR
ROJENA
DEKLICA
VRSTA
KONJA
SLOV.
BMOR.
MAGMA
GOSTOTA
ROJSTEV!
NA
(SKLEDA
NEON
ČEŠKA
REKA
NADAV
A J EDA-LEC
MESTO
PRITOK
RENA
KDOR NEl KAJSNUJB
HBBTPT-
SATELJ
MFONf-
RiM-
IKDR-A
DIŠAVA
JAMBOR niKB
PRITOK
VOLGE
RITOK ELE
ZIME
Fropo
VIJALKA
ORANJE
POLJ.
GOROVJE
DALM.
Ž.IME
VRSTA
ŽITA
PEVKA
CALLAS
ŽOLCA
POBUDI-
UO
SUMNJA
VELEBLA-
GOVNICA
VETRNI
JOPIČI
IvrsTa
opiceI
■-.v •» k j •
ETI OP. MESTO
PRED-
LOŽEK
■H.NARA-
PRITOK
IRTIŠA
PEVKA
PINT
(1'EKA
GRADIČ
VRSTA
JEDI
TERMIN
•IAPAD
TONA V
TRENJE
MOŠKI
KIPKOT
TEBER
EZA EM ALA2E
VELIKAN
DOLANC
DIMOSO
AVTO
HRIB V JERUZA4 LEMU
DAN V TEDNU
ANGL.
Ž.IME
IT.AGEN-
CIJA
NAKODRANO SUKN
GALERIJA
ZBOR S PEVCEV
PRITOK
SENE
PRAŽI-VAL
SPGCNJI DEL VALA
DOMAČE IM. IM EH
ORODJE
KOSCEV
r H
KOMIK
MESNATA
BULA
AKTINIJ
pumrs
y KAMNI ALPAl--
DEL
ZIDU
GEOM
TELO
NASIBA
ftžTk
NEWTOA
ODVIS-
NOST
GR PESNIK
ŽLAHTNI
PLIN
ENRICO BERLIN-GUER
IZRAELI
Prerok
ir. luka
OB JADRANU
HITRA
SMRT
VELIKO
REŠETO
EG.BOG
SMRTI
CIGAN
C
POJAVNA
MORJU
JUDMITI
Ipošast
POJAVV GORAH
IGRALEC
POLIČ
KAOS
BODICA
PESNICA
NOVY
LJUBITEI. J
MORALA
PkSs
TOVARNA
PRIPADNIK ILIR IŠKEGA
SPLIT
■OftGl
topu n
CLAN
VLAOE
MK
ZNAČILH
OBLIKA
PISMENO
POrHDlC
ZOLAJEV
ROMAN
POSODA
PRVAK
ZASLON
DAJNKO
PETER
IGRALEC
CONNER*
IT
VELETOK
SINJSKA
IGRA
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Leto je naokoli in spet je pred vami novoletna nagradna križanka, ki vam bo utegnila krajšati urice ob novoletnem praznovanju. Da pa trud ne bo zaman, se lahko potegujete tudi za nagrado, seveda če pravočasno, to je do vključno ponedeljka, 10. januarja, pošljete pravilno izpolnjeno rešitev. Žreb bo izbral naslednje nagrade:
.nagrada: 1.000 din
2. nagrada: 500 din
3. nagrada: 300 din
4. do 15. nagrada: knjiga
Reševalce prosimo, da pošljejo rešitve na naslov: Dolenjski list, Novo mesto, p.p. 33, na kuverto obvezno napišejo „KR1ŽANKA“, svoj naslov pa na beli rob križanke, kije hkrati kupon pri žrebanju
Prijetne praznike in srečno leto 1983 vam želi DOLLNJ SK1 LIST
Včasih se je novo leto začelo, kar je zelo razumljivo, s spomladanskim enakonočjem. Praznovali so ga takrat, ko je dolžina dneva premagala dolžino noči, vse močnejše sonce pa je začelo prebujati življenje. V Iranu in nekaterih drugih državah na vzhodu novo leto še danes praznujejo 21. marca, torej ob enakonočju.
V tak kolendar so se prvi vtaknili Rimljani. Julij Cezar je leta 46 pred našim štetjem odločil, naj se novo leto začne 1. januarja. Vendar ta ,,ukrep" ni bil storjen brez modrosti. Ob zimskem sončnem obratu pride Sonce v znamenje Kozoroga, je najnižje. Planet, ki zaznamuje Kozoroga, je Saturn, simbol pra-materije, kajti po skrivnostnih vzhodnih naukih naj bi se razvilo naše osončje in z njim Zemlja iz razpadle zvezde, imenovane Saturn. Ta planet v okultnih vedah zaznamuje zemljo in temo, pa tudi globoko premišljevanje, modrost in duhovitost. Na zodiaku leži temu simbolu nasproti Sonce, ki kot nosilec svetlobe predstavlja s poletjem največje nasprotje Saturnovi zimski temi. Od 21. decembra naprej dvigajoče se sonce bo obudilo spečo zemljo.
V rimskih časih so novo leto spremljali sprevodi našemljencev, plesi, godba. S pretirano jedačo in pijačo naj bi si ljudje zagotavljali
N obilje v prihodnjem letu, precej dobre kapljice pa je bilo prelite tudi v čast rajnkim prednikom. Itult prednikov je ohranjen tudi v nekaterih
naših šegah, podobno kot povzročanje hrupa, uporaba ognja in dima. Vse to je del obredja, s katerim naj bi pregnali zle demone in magične sile, ki so v dneh, ko je Sonce najnižje, še posebej močne in hudobne. Nobeno naključje ni, da je krščanstvo svoj največji praznik, Kristusovo rojstvo, postavilo prav v to obdobje. Pogansko šego najlaže izrineš, če jo prekrstiš in posvojiš. V času med božičem in sv. tremi kralji se je v ,,dvanajsterih nočeh" po nebu podila „divja jaga".	*
Rimsko novoletno praznovanje se je po Saturnu imenovalo saturnalije ali januarske kalende, spomin nanje so slovenski koledniki. Cerkev se je zoper živahne poganske navade borila z vsemi štirimi, verniki niso smeli biti niti gledalci januarskih kalend, škofje so jih silili k postu in spokorniškim opravilom. V začetku je šlo bolj slabo, v Rimu niso saturnalij iztrebili vse do 8. stoletja, najdlje pa so poganske šege te vrste ostale v navadi v temperamentni Franciji, vse do polovice 15. stoletja.
Cerkev za razliko od Rimljanov 1. januarja dolgo ni praznovala. To je bil samo dan, ko so po stari židovski navadi obrezali Kristusa. Ko so v krščanski dobi v Rirr.u uvedli božični praznik, se je na ta dan premaknilo tudi praznovanje novega leta. Šele papež Inocencij XII. je leta 1691 novoletni praznik spet prestavil nazaj na 1. januar. V krščanskem svetu je po novem
novo leto praznik Marijinega materinstva in miru. Zanimivo je, da je tudi 31. december ali Silvestrovo v zvezi s krščanstvom. Na ta dan je god papeža Silvestra, ki je nosil tiaro takrat, ko se je cesar Konstantin v 4. stoletju spreobrnil h krščanstvu.
Spomin na praznovanje novega leta o božiču so bili pri nas slavnostni obhodi kolednikov, ki so se z voščili za srečo in rodovitnost pojavljali v magičnih dneh pred božičem in sv. tremi kralji, ko sta zloba in zlo najbolj nevarna. Krščanstvo je koledniško obredno prepevanje združilo s čaščenjem Kristusovega rojstva. V času Trubarja so koledniki peli samo še svete pesmi, prej je bila vmes tudi kakšna stanovska, ljubezenska in pohujšljiva. Novoletno koledovanje cerkveni oblasti kljub svetim pesmim ni bilo najbolj pogodu, še posebej so preganjali koledovanje v mestih, češ da je petje na mrazu nezdravo. Tako je na primer ljubljanski magistrat ob novem letu 1571 štirim mestnim piskačem • s težavo dovolil, da so za praznike „na primernih krajih" igrali do devete zvečer.
Prastara je tudi navada, da ob novem letu drug drugemu želimo vse najboljše. V dobrih željah tiči prastara vera, da je mogoče v prehodnih obdobjih izkoristiti takrat posebno ugodne in močne nadnaravne sile in jih obrniti v svojo korist.
Navada, da si ljudje voščimo pisno, z voščilnicami, je stara samo kakšnih 150 let. Prve tiskane voščilnice so v dvajsetih letih 19. stoletja najprej prodajali v dobrodelne namene. Domovina novoletnih voščilnic je stara Avstrija, ob koncu 19. stoletja so bile kartice že dobro znane tudi na Slovenskem, v mestih je bila splošna navada, sa so se meščani „odkupili po rešitvenih kartah za novoletna in godovna voščila". Izkupiček je šel v dobrodelne namene.
Druga novoletna navada, značilna zlasti za meščanski svet na našem podeželju namreč za novo leto ni bila znana, je obdarovanje. Otroka so, tudi na kmetih, obdarovali za Miklavža, splošno obdarovanje v germanskem svetu, kamor smo spadali tudi Slovenci, pa je bilo na sveti večer, 24. decembra.
Od Nemcev smo dobili Slovenci tudi božično smrečico, ki so jo ,,izumili" v daljnem Hamburgu, pri nas pa jo poznamo od srede minulega stoletja. Zelena smrečica, na jugu imajo namesto nje zimzelene rastline, je ostanek indoevropskega kulta drevesa življenja.
Božična smrečica je postala novoletna jelka šele po drugi svetovni vojni, skupaj z dedkom Mrazom (ki je izpodrinil Miklavža in božička hkrati) smo jo ,,uvozili" iz Sovjetske zveze. Spet je bila uporabljena prastara modrost, da navado najlaže izkoreniniš, če jo prekrstiš in posvojiš.
udari ter globoki vdori mehaniziranih, oklepnih in desantnih sil bi pripomogli k temu, da bi vojaške operacije potekale na obsežnem območju. Vojna bi bila že od samega začetka silno prepletena, dinamična in raznovrstna. Ne bo kraja, ki je ne bi v tej ali drugi obliki občutil, klasičnih meja med fronto in zaledjem ne bo več. Napadalec bo skušal hitro in sorazmerno tajno osredotočili svoje sile, nato pa brez vojne napovedi ali kakega ultimata že s prvim in iznenadnim udarcem spraviti svojo žrtev v težaven položaj z namenom, da čimprej doseže cilj in da se izogne posredovanju mednarodnih dejavnikov.
Vsi ti dejavniki bi bolj ali manj vplivali tudi na značaj vojne, ki bi potekala na našem ozemlju. Naša dežela se utegne znajti v zelo različnih vojaškopolitič-nih razmerah, toda v vsakem primeru je treba računati na to, da bo napadalčev prvi udarec bržkone nepričakovan in zelo močan. Vojna bo glede na dolžino meja in sorazmerno majhno globino našega ozemlja že v samem začetku zajela vso deželo. V splošnem ljudskem odporu bodo takoj in povsod sodelovali vsi deli naših oboroženih sil in ljudstvo. Bistvo splošnega ljudskega odpora je prav v tem, da boji' potekajo povsod, da ni mesta, vasi in kraja, kjer bi se napadalec počutil varnega in kjer se ne bi srečal z organiziranim odporom. Vrste in oblike oboroženega boja in odpora bi bile različne. Nedvomno pa bi način, kako bi se napadalcu upirali, vplival tudi na značaj in vsebino vojne, v katero bi bili vpleteni.
Takšen značaj vojne pa zahteva čim večjo univerzalnost naših oboroženih sil, zahteva sposobnost vseh komponent, da se znajdejo in delujejo v raznih oblikah oboroženega boja.
Operativna vojska kot celota in po sestavnih delih je organizirana in usposobljena za vse oblike boja. Operativna vojska kot najbolje oborožen in opremljen del oboroženih sil je sposobna bojevati se v vseh okoliščinah in na vsakem bojišču naše dežele. Njena vloga je odvisna od tega, kako bi potekale vojaške operacijo, oziroma od tega, katere oblike oboroženega boja bi uporabljali v posameznih fazah vojne.
V začetnem obdobju vojne bo operativna vojska kot najmočnejša in vselej mobilna sila nedvomno morala pretrpeti prve in najhujše udarce, pridobiti čas in ustvariti okoliščine, da se aktivirajo in organizirano začno boj vsi sestavni deli naše obrambe, da se vsa družba čim uspešneje premakne na ,,vojni tir".
V kasnejših fazah vojne bo prihajalo do različnih oblik boja. Organiziran in nenehen odpor napadalcu pa
bo dosežen s kombiniranjem in prelivanjem v neločljivo celoto udejstvovanja vseh elementov oboroženih sil (operativne vojske, partizanskih ter mladinskih in drugih enot) in vseh preostalih oblik odpora. Pri tem bo delovanje na fronti enakopravno delovanju v zaledju, obe komponenti bosta enakega strateškega pomena. Težišče v posameznih variantah vojne pa celo v posameznih operacijah ja lahko na tej ali drugi komponenti, medtem ko bo končni uspeh odvisen od povezanosti in usklajenosti njunega delovanja.
Čeprav sodobna vojna ne pozna povezanih front oziroma nima več front v klasičnem pomenu besede, bo frontalne boje, kadar bo prišlo do njih, vodila1 I operativna vojska, ker je prav ta namenjena in usposobljena za to vrsto vojskovanja. Vendar operativna vojska ne more biti navzoča povsod in ne more drobiti svojih sil za izvajanje številnih drobnih bojnih nalog. To pa zato, ker ne moremo vzdrževati tako velike armade, ki bi lahko zapirala in branila vse smeri, in tudi zato, ker morajo biti ustrezni deli operativne armade osredotočeni tam, kjer gre za težišče naloge, torej na poglavitnih operativno-strateških smereh. Operativni vojski je treba dati možnost, da svoje glavne sile uporablja tam, kjer je to najbolj smotrno, kjer so glavne sovražnikove sile in kjer želimo v ustreznih razmerah in ob ustreznem času biti najmočnejši. Zlato pravilo strategije se glasi, da je treba imeti tako udarno silo v vsaki vojni kot celoti, še posebej pa v vsaki bitki.
Seveda bo tudi v teh fazah vojne razmah vseh drugih oblik boja in odpora močno vplival na učinkovitost operativne vojske. V splošni ljudski obrambni vojni bodo delovale partizanske enote kot najbolj množičen del oboroženih sil povsod in v vseh smereh. Tam, kjer bodo hkrati delovale tudi enote operativne vojske, bodo slednje operativno združevale delovanje vseh elementov, zakaj boj na ustrezni smeri ali mestu mora biti osredotočen v enih rokah, vodi ga eno poveljstvo. Povsod tam, kjer ne bo enot operativne vojske, pa bodo partizanske enote delovale bolj ali manj samostojno in bodo v ustreznih okoliščinah glavna sila splošnega ljudskega odpora. Kljub temu pa je v vsakem primeru in vseh okoliščinah potrebno tesno medsebojno sodelovanje enot operativne vojske in partizanskih enot.
Če bi prišlo do tega, da bi delovanje naših sil v sovražnikovem zaledju postalo osnovna oblika oboroženega boja, potem bi enote operativne vojske na ' ozemlju, ki bi ga sovražnik začasno zasedel, uporabljale partizanski način bojevanja.
Ko pa bi se rezultati vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora spremenili v strateško kvaliteto, ko bi se razmerje sil obrnilo v našo korist in ko bi mi prevzeli pobudo, bi operativna vojska spet postala glavna sila, ki bi z naglim in odločnim operativno-stra-teškim delovanjem svojih glavnih grupacij ob pomoči drugih delov oboroženih sil zadala napadalcu uničujoč udarec in ga pregnala iz dežele.
Da bi operativna vjpjska lahko uspešno opravljala te svoje naloge in vlogo, jo je treba na to pripraviti in usposabljati že sedaj. Zato mora biti že v miru dovolj močna in pripravljena, da bi lahko v primeru napada odločno in bliskovito ukrepala.
VOJAŠKI KOTIČEK
PRANJE,
SUŠENJE,
LIKANJE
O gospodarnosti in potrebnosti strojnega pranja perila v sodobnem gospodinjstvu ne bi govorili, ker so to znane in potrjene resnice. Privarčevana naša fizična energije in čas ter boljša kakovost pranja perila so že znane prednosti pralnikov. Vendar je lahko pranje s pralnim strojem še bolj gospodarno.
o Z izbiro pralnega stroja, ki ima že vgrajene varčevalne programe. Na našem tržišču so se že pojavili pralniki, ki imajo varčevalne programe za polovično polnjenje pralnega stroja. Pri tem programu se zmanjša poraba vode in s tem tudi poraba energije. Zato je priporočljivo, da se pri nakupu odločimo za sodobnejše stroje. Tako bomo lahko gospodarno prali manjše in večje količine posa mezne vrste perila.
e S primerno polnitvijo pralnega stroja. Če nimamo pralnega stroja z varčevalnim programom, potem raje peremo manjkrat s primerno napolnjenim pralnikom.
Primer: V štiričlanskem gospodinjstvu se nabere na mesec okoli 22 kg umazanega belega perila, To perilo raje operemo 5-krat (vsakič napolnimo stroj s 4,5 kg perila) namesto 11-krat (vsakič napolnimo stroj z 2 kg perila). S tem privarčujemo kakšnih 20 kilovatnih ur električne energije.
Ob tem pa moramo seveda vedeti, da popolnoma poln boben ni najbolj primerna polnitčv. Če damo v boben preveč perila, se perilo ne opere dobro, lahko pa pokvarimo tudi stroj. S preveč napolnjenim pralnikom ne varčujemo ne energije ne denarja.
Najbolje ravnamo, če v pralni stroj z zmogljivostjo 5 kg vložimc 4,5 kilograma manj umazanega belega perila ali 3 kg zelo umazanega belega perila ali kilogram do dva pletenin in sintetike.
s S pravilno uporabo termostata. Zelo umazano belo perilo peremo pri temperaturi 95 stopinj Celzija, volno in občutljivo sinteti-ko pri 30, barvasto perilo, občutljivo perilo pri 40, barvasto perilo obstojnih barv in frotir pa pri temperaturi 60 stopinj Celzija.
Če perilo ni zelo umazano, ga lahko dobro operemo tudi pri 10 do 20 stopinj nižji temperaturi. S tem pri vsakem pranju privarčujemo 0,3 do 06, kilovatne ure elek-
trike. Tako na primer belega p® I la, ki ni močno umazano, ni p trebno prati pri 95 stopinjah O zija, zadošča tudi temperaturač 1 stopinj.	'	j	(
a Z varčno izbiro prografli	|
pranja. Dobro moramo pozni programe pranja našega pralnof,	I
stroja. Če v programu prarf	|
nimamo varčevalnega prograrrt ga lahko ..naredimo" sami. P| pranju perila, ki ni zelo umazane opustimo predpranje in eno izpir) nje. Videli bomo, da kvalitet pranja ne bo trpela, privarčeval pa bomo energijo, vodo, pralf prašek ih čas.
Perilo po pranju tudi sušimo i likamo. Najceneje sušimo peril na prostem, vendar za to ni vednf možnosti. ‘Elektrika suši perilj mehansko — v centrifugah za per lo in termično — uporabljam' električne sušilnike.
i Zavedati moramo, da so apr rati, ki uporabljajo električn' energijo v obliki toplote, velik* večji porabniki energije kot napP ve, ki uporabljajo električno ene' gijo v obliki mehanske moči. PP prosteje rečeno: v centrifugi j varčneje sušiti perilo~kot v sušile ku.
Likalniki sicer niso veliki porat niki, vendar se da tudi tu k» prihraniti. Varčujemo tako, d kupimo kvaliteten likalnik, da J pravilno uporabljamo in da likanji dobro organiziramo: likamo ve< perila naenkrat in ga pred like njem sortiramo.
-_______________________________J
JLA,
HRBTENICA
NAŠE
OBRAMBE
Oborožene sile so sestavljene iz dveh osnovnih delov: operativne vojske in teritorialne obrambe. Oba dela sta v sistemu splošnega ljudskega odpora neločljiva celota. Njuna enotnost se odraža v enakem odnosu do družbe in v enakih ciljih pri uporabi. Poleg tega sta oba dela oboroženih sil vključena v enotni obrambni sistem in oba usmerjajo iz istega centra. Toda ta dva dela predstavljata različni strukturi, dva posebna dela oboroženega ljudstva. Vsak ima posebno vlogo, namen, oborožitev, organizacijo itd..
Da bi laže spoznali vlogo in mesto obeh komponent, zlasti pa operativne vojske, je treba vedeti, kakšna je sodobna vojna, predvsem pa, kakšna bi bila splošna ljudska obramba v naših okoliščinah.
Skoraj povsem zanesljivo je, da bi bila vojna v sodobnih razmerah — jedrska ali konvencionalna bolj ali manj lokalna, omejena na eno samo deželo ali na širše območje, in da bo totalna v najširšem pomenu besede. Vsekakor bo uničevalna, po številu z njo zajetih ljudi in količini ter kakovosti uporabljenih sredstev vojne tehnike in drugih materialno-tehničnih sredstev zelo obsežna, povzročila pa bi ogromno škodo in človeške žrtve. Siloviti letalski, artilerijski in raketni
PRIPRAVLJENI
NA
SNEG?
Namesto da bi povsod v stanovanjih gledali isto tovarniško pohištvo, četudi je še tako drago, lahko edinstveno vzdušje dnevne
sobe ustvarite sami z veliko manjšimi stroški. Z nekaj policami, deli oblazinjenega pohištva, pravilno razmeščenimi slikami, okraski.
cvetjem, opremite sobo tako, da se bo v njej vsak dobro počutil.
To pa je glavno — mar ne? Domiselnost in lastna pamet tudi doma nekaj veljata.
Če boste tudi k tanjšemu plašču oblekle debel in dolg šal pa toplo enako kapo, vas bržkone ne bo zeblo. Sploh pa so take kombinacije v modi in čislane posebno pri mladih. Bolj boste v snegu zahomotani, bolj boste moderni. Sneg in sonce, sprehodi, hoja na smučeh pa zahtevajo sicer topla, a ne prevroča oblačila. Mogoče si boste dotlej napletli takle pulover, na katerem izza okrasnega griča kuka sonce?
26(2
priloga dolenjskega listu
PRAVO ŽIVLJENJE HODI MIMO MANIFESTACIJ
Leto je spet okrog, leto 1982, ki je bilo v Jugoslaviji v znamenju težav, velikih gospodarskih krčev, ukrepov, stabilizacijskih prizadevanj. Padanja življenjskega standarda itd. Pa tudi leto. Po katerem bomo verjetno še vzdihovali, saj se nam za naprej nekaj časa prav zares ne obeta nič dobrega. Računi za desetletja nagel razvoj in za življenje na večji nogi od dejanskih možnosti so namreč vsako leto večji in težje plačljivi.
Za iztekajoče se leto 1982 je v Jugoslaviji značilno še nekaj. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bilo to tudi leto kongresov, konferenc, simpozijev, seminarjev in športnih srečanj na različnih ravneh. V Jugoslaviji smo letos organizirali 36 kongresov in konferenc. Po republikah in. Pokrajinah ter na zvezni ravni so se zvrstili kongresi in konference komunistov, sindikata, mladine in borcev. Letos je bilo v Jugoslaviji v Planu tudi več kot 250 mednarodnih kongresov •n zborovanj. V svetu je naša država znana po svoji že kar tradicionalni zagnanosti in megaloma-niji pri organiziranju vseh vrst in oblik manifestacij, od športa preko znanstvenih simpozijev do Političnih manifestacij. Na ta sloves smo očitno pelo zelo ponosni. Da bi ga potrjevali (kot da ie edini, ki nam je še ostal), smo pripravljeni storiti marsikaj. Spuščamo se namreč v organizacijo tudi takih manifestacij, ki se jim „močnejše" države finančno ali kako drugače brez pomislekov odpovedo.
Ob tem se skoraj nujno zastavlja vprašanje smotrnosti in potrebnosti takšnih'ali drugačnih oblik družbenopolitičnih manifestacij. Je nujno, da svoje delo preverjamo, potrjujemo in začrtujemo s pomočjo velikih manifestacij? Je nujno in Pametno, da se gremo državo, ki ji organiziranje nikakršne mednarodne manifestacije finačno ni
problem? Takšno razmišljanje ni aktualno le zato, ker je bilo letošnje leto „leto kongresov", temveč še predvsem zato, ker imajo mnogi pri nas vsak dan polna usta besed o stabilizaciji, o zategovanju pasu, o smotrni porabi denarja in podobnih rečeh. Povsem logično je vprašanje, koliko nas naša megalomanija manifestacij z vsem reprezentančnim bliščem stane. Brez posebnih seštevanj in analiz je kot na dlani, da ne ravno malo. V učinke pa se niti ne bomo spuščali.
Po drugi strani pa je videti, da takšne manifestacije še vedno potrebujemo, da prisegamo na delovno, politično in še kakšno motiviranje s kongresi in kongresnimi zaključki. Verjetno pa drži, da bi lahko prišli do enakih ali celo večjih rezultatov in boljših vsebinskih zaključkov tudi na precej bolj delaven način, predvsem pa ceneje. „Če že moramo imeti kongrese, jih moramo spremeniti v delovna srečanja in ne v reprezentančne shode.- Ni nujno, da so kongresi ravno v
Cankarjevem domu, lahko bi bili tudi v kakšni tovarniški hali," je pred slovenskim mladinskim kongresom za Mladino dejal predsednik organizacijskega odbora Gorazd Marinček. Naj ob tem navedemo, da je bila prav slovenska mladina na oktobrskem kongresu svoje organizacije v Novem mestu edina, ki je resno postavila vprgšanje smotrnosti in potrebnosti kongresa vsake štiri leta, češ da bi bile občasne problemske konference in podobno cenejše in omogočile hitrejše reagiranje na posamezne probleme in pojave.
Primeri iz drugih držav govorijo o skromnosti pri organiziranju ne samo političnih manifestacij. Očitno je večini (nam, žal, ne) že zdavnaj jasno, da vtisi, ki jih ustvarijo zunanje oblike manifestacije, hitro zbledijo in da dejansko ostaja v spominu v glavnem le vsebina. Še tak blišč in pomp, dobra hrana, hoteli, aktovke in drugi „spominki" ter kongresni centri se ne morejo meriti s pametno, resno, zrelo.in dobro vsebino.
Kolikšna je torej cena naših političnih manifestacij? Začnimo s kongresom slovenske mladine, ki je bil skoraj gotovo najcenejši od vseh v letošnjem letu. Večina udeležencev je nanjj^č prenočevala v dijaškem domu, kongres je potekaf v prostorih športne dvorane, namesto že tradicionalnih aktovk so udeleženci dobili le cenejše ovitke in ni bilo posebnih kongresnih značk.
Kljub temu se celotna vsota, ki je bila porabljena za pripravo in izvedbo kongresa, giblje nekaj pod staro milijardo dinarjev. ZSM Srbije je za organizacijo mladinskega kongresa dobila iz republiškega proračuna več kot dvakrat večjo vsoto. Kongres Zveze sindikatov Jugoslavije pa naj bi stal okrog 27 novih milijonov. Kongresi sindikata in komunistov se financirajo iz članarine in podatke o stroških je marsikdaj težko izbezati na dan. Tako do ugibanj in govoric, koliko sredstev je bilo za kaj porabljeno (včasih so porabljena prav neracionalno), ni daleč.
Seveda bi bila analiza o smotrni porabi nekaj starih milijard, kolikor jih je šlo letos za organizacijo vseh 36 kongresov in konferenc, povsem nesmotrna. Tudi če so kriteriji za smotrno porabo kakšnihkoli sredstev, so za take manifestacije „velikega družbenega pomena" neuporab-Ijivi. Da o veliki nevarnosti poenostavljenega sklepanja, kai vse bi lahko s temi denarci naredili, niti ne govorimo, kajti v ideološkem etiketiranju „smo kaj precej doma".
Pa smo spet pri začetnem vprašanju. So nam takšne manifestacije res potrebne? Očitno so. Očitna je navajenost, da se o mnogih najpomembnejših stvareh odločamo prav na njih. Take manifestacije pa so skoraj brez izjeme z mnogimi nepotrebnimi okraski, z odličnim zunanjim videzom in prinašajo določene ugodnosti tistim, ki so zanje izbrani, čeprav je naš politični sistem zastavljen tako, da bi samoupravne in politične funkcije prinašale predvsem več dela in odgovornosti. Sicer drži, da če take manifestacije že potrebujemo, ne moremo iti v drugo skrajnost in zahtevati, da bodo udeleženci delali v nenormalnih pogojih. A drago uddbje, ovešenost manifestacij z okraski in pravi luksuz nikakor ne morejo nadomestiti ustvarjalnega delovnega vzdušja in vsebine.
ZDENKA LINDIČ -DRAGAŠ
NEIZKORIŠČENE
mladosti
V Jugoslaviji je šele vsak stoti direktor star mafij kot 30 let. Niso redki le mladi direktorji, mladih tudi ni v samoupravnih organih. Komaj vsak šestnajsti mladinec je bil izbran in izvoljen *a delegata. Delavski sveti manjših kolektivov so nekoliko mlajši (14 odst. je mladincev), v centralne delavske svete sozdov pa so vrata spet bolj Priprta, saj lahko štejemo za mlade le 7 odst. članov.
Vsi ti podatki in odstotki so še bolj pičli, če 1'h primerjamo s številom zaposlenih mladincev: °d skupnega števila zaposlenih v Jugoslaviji je Vsak peti mladinec. Največji odstotek mladih 5)lede na zaposlene imamo v Sloveniji (28 odst.), bedita Bosna in Hercegovina, v Srbiji" je med *aposlenimi samo še slaba petina mladih, najstarejše delavce pa imajo v Makedoniji, kjer je mlajši od 27 let komaj vsak šesti zaposleni delavec. Ti podatki očitno ne portjujejo razlage nekaterih, da je majhno število mladih v delavskih svetih posledica majhnega števila zaposlenih mladih. Bliže resnici so trditve, ki opozarjajo na Sektaški odnos do mladih. Takšna opozorila vse bolj pogosto izrekajo tudi visoki mladinski funkcionarji. Eden med njimi je pred kratkim *načilno povedal, „da je kaj slaba tolažba, ko Predvsem ob slovesnostih tudi najodgovornejši člani partije in skupnosti z izbranimi besedami Preveličujejo mladost in ji obetajo prihodnost".
prihodnosti se ne da živeti.
Dr. Vladimir Goatli, avtor številnih raziskav o Vladih, meni, da moramo razloge za premajhno udeležbo mladine v političnem življenju iskati v trdoživosti starejše generacije, ki ne pristaja, da bi enkrat pridobljeni položaj delila ali pa ga celo Prepustila mlajšim močem. Mnogo je tudi takih, (d krivdo za slabotno zastopstvo mladine v življenju družbe pripisujejo mladinski organizacij ki izgublja, to priznavajo tudi najvišji mladinci voditelji, avtoriteto, moč in ugled. Prav zaradi tfiga ni čudno, da kar polovica jugoslovanskih rhladincev ni vključena v organizacijo, ki ji Manjka prodornosti, odločnosti, kar prevečkrat Pa tudi samostojnosti.
Tudi v krajevnih skupnostih, trdijo podatki, rhladina ni našla opore za bolj aktivno udeležbo v Političnem sistemu. V delu krajevnih skupnosti ^deluje okoli 15-odst. mladih Jugoslovanov. Odstotek se v zadnjih desetih letih bistveno ni sPrerninjal. Eden od vzrokov za slabo udeležbo roladine v temeljni politični skupnosti je vsekakor tudi v tem, ker so krajevne skupnosti Nemočne pri reševanju najpomembnejših problemov mladih.
V najrazličnejših jugoslovanskih skupščinah deluje še en nepisan zakon, čim višja je družbenopolitična skupnost, manj mladih delegatov je v njej. V skupščinah občin je bilo letos med delegati 12-odstotkov mladincev, v skupščinah republik 8, v skupščini SFRJ pa le slaba 2 odst.
Zvezna raven je potemtakem mladim tako rekoč nedosegljiva. Kar se republiških skupščin tiče, je najmlajša skupščina avtonomne pokrajine Vojvodine, v kateri je skoraj petina mladincev, naj-
starejša pa skupščina SR Makedonije, kjer sedi v delegatskih klopeh le 3,6 odstotka mladink in mladincev. Slovenska skupščina je z 10 odstotki ,,sveže krvi" nekje v sredini.
Bolj zaskrbljujoče kot vse te in še druge številke pa je temeljno spoznanje analize, ki so jo pripravili za znanstveno srečanje o družbenem položaju in perspektivah mladih. Analiza namreč neizpodbitno kaže, da se udeležba mladih Jugoslovanov v političnem sistemu že od leta 1974 ne
povečuje, v nekaterih repUDlikah pa ]e od-volitev do volitev nižja.
In kako je z vključevanjem mladih v družbenopolitični sistem na območju, ki ga „pokriva" Dolenjski list? V sedmih občinah smo naredili anketo, ki skuša odgovoriti na vprašanje, ali se vodilni dolenjski družbenopolitični delavci in gospodarstveniki starajo ali mladijo, malo smo pobrskali po zaprašenih arhivih in ugotavljali, koliko so bili dolenjski župani, predsedniki izvršnih svetov, partijski sekretarji, predsedniki SZDL, sindikatov in mladine ter seveda direktorji stari ob osvoboditvi in nato v razmikih 10 let do danes. Obravnavali smo občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje, Brežice, Krško in Sevnica.
Če pogledamo najprej današnje stanje, statistika pove, da je statistični predsednik dolenjske občine star 46 let, prav toliko pomladi ali zim ima statistični direktor, predsednik izvršnega sveta skupščine oobčine ima 42 let, leto dni mlajši je sekretar ZK, predsednik SZDL je z 39 leti pod magično mejo štirih desetletij, ki med ljudstvom ločujejo mladost od srednjih let najmlajša pa sta s 36 oziroma 26 leti predsednik sindikatov in Zveze socialistične mladine. Najstarejši je med dolenjskimi vodilnimi možmi z 72 leti direktor, najmlajši pa predsednik mladine s 23 leti. Najmlajšega župana (39 let) imajo v Črnomlju, najmlajši predsednik izvršnega sveta (33 let) je doma iz Brežic, najmlajši partijski sekretar (35 let) je tudi iz Brežic, najmanj let med predsedniki SZDL ima Trebanjec, najmlajši predsednik sindikatov (35 let) je Brežičan, iz te občine je doma tudi najmlajši ,,mladinec" (23
let)- Najmlajšo starostno strukturo vodilnih imajo v brežiški občini, kjer imajo po drugi strani najstarejšega predsednika skupščine občine, najstarejši pa so vodilni možje v črnomaljski občini, ki pa se za ravnotežje ponaša z najmlajšim županom.
Kako je bilo včasih? Leta 1945 je bil statistični dolenjski predsednik občine (okraja) star 34 let, partijski sekretar 35, direktor pa 33. To je tudi najmlajša zasedba v desetletnih presledkih, ki jih zajema naš statistični pregled. Preseke smo narediili še za leta 1955, 1965, 1975 in 1982. Podatki povedo, da so bili predsedniki občinskih skupščin, sekretarji ZK in direktorji v povprečju vedno mlajši od garnitur v letu 1982. Na Dolenjskem danes ,,vlada" absolutno najstarejše moštvo vodilnih.
Naše pisanje govori samo o starosti dolenjskih vodilnih mož v povojnem' obdobju, S tem hočemo povedat?, da ne razpravljamo o sposobnostih ljudi, ki so ne glede na leta po svojih močeh opravljali in še opravljajo pomembne in odgovorne naloge.
Jugoslovanska in dolenjska statistika o deležu mladih pri odločanju v naši družbi nedvomno govorita, da lahko govorimo o velikanskem potencialu neizkoriščenih mladosti. Morda bi se morali spet zavedati, da so pobude mladih vredne toliko kot izkušnje starih. Leta 1945 je bilo to (vsaj statistično) popolnoma jasno.
n/i RAI IFR
priloga	dolenjske
m?
Pri starih Novomeščanih
BOHORSKI TINE,
GOSPODAR
NA
SVOJI ZEMLJI
Čili, okretni Bohorski Tine dobro kljubuje letom. Veliko je doživel in nič ga ni zlomilo. Rad obuja spomine, najbolj pa se razživi, kadar pripoveduje o medvojnih dogodkih, o borcih, kurirjih in ranjencih partizanske bolnišnice v Travnem lazu, s katerimi je tedaj prepletal svojo usodo. Piše se Lojze Župane, vendar ga tovariši, znanci in prijatelji še danes kličejo kar s partizanskim imenom Tine.
Doma je na gorski kmetiji v Pustih Ložicah visoko na Bohorju. Njegov rod sega več kot 400 let nazaj in Tine upa, da bodo Županci še dolgo domovali tam. Zime so gori res daljše kot v nižini, zraste pa vse, zato jim kruha nikoli ne zmanjka. Pred vojno so_redili po tri pare volov in par konj, da so lahko vse obdelali. Danes so vole in konje nadomestili dva traktorja in štiri kosilnice. Posestvo meri blizu 90 hektarov in od tega je 60 hektarov gozdov. Hlev je poln živine. Devet krav redijo, bika in ob vsakem času imajo še po tri do štiri teleta. Da čez zimo vse prehranijo, se morajo čez leto veliko ubadati s krmo. S travnikov in njiv so letos pripeljali domov petdeset traktorskih prikolic sena, devet detelje, deset otave in tri prikolice otaviča. Tretjič so kosili v novembru, po vseh svetih. Na občini so Tineta čudno gledali, ko je novembra prišel po bone za bencin. Rekli somu.dajih bodo za kosilnice dajali spomladi, pa jim je razložil, da ga čaka še tretja košnja. Vreme je bilo kot naročeno in tako imajo otavič že v kozolcu.
Župancevi so se že od nekdaj ukvarjali tudi z ovčerejo. Tine se spominja, da so v njegovih mladih letih imeli doma po petdeset ovac. Zdaj jih imajo petnajst, vendar bodo čredo že prihodnje leto povečali na sto. „Pastir bom pa najbrž jaz." napoveduje Tine. Prepričan je, da mu to ne bo delalo preglavic. Druga, težja dela opravita sin in snaha. Štiri itroke imata in Tineta skrbi, kako bo najmlajši, Damjan, to zimo hodil v malo šoio na Senovo, saj bo moral prepešačiti štiri kilometre do avtobusa. Če bo visok sneg, ge bodo morali spremljati.
STO BOMB ZA PARTIZANE
Bohorski Tine je bil aktivist Osvobodilne fronte od leta 1941. „Z orožjem za partizane smo se založili takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije, ko je Jože Borštnar pripeljal poln vlak v Brestanico," se spominja, kot bi bilo včeraj. „Hitro smo odprli vagone in jaz sam sem odnesel iz njih dvanajst čeških mitraljezov. Orožje smo poskrili po bunkerjih. Jaz sem ga imel na Bohorju. Sto ročnih bomb sem hranil tam. Veliko jih je pobral Modras za brežiško četo. Z Modrasom sva vzpostavila vse zveze prek Save, Sotle in Savinje in poiskala najbolj varne kraje za javke. Dober tovariš in pogumen borec je bil. Svobode ni dočakal. Padel je, ko so kozjanski in zagorski borci napadli Bistrico ob Sotli."
Tine je bil kot aktivist veliko zdoma, včasih ga družina ni videla po ves teden. K njim je leta 1943 prišel Sergej Kraigher, s katerim je do danes ostal v prisrčnih stikih. Županceva hiša je gostoljubno sprejemala pod streho borce in aktiviste NOV. Tam sta nekajkrat prespala tudi Dušan Kveder in Rudi Janhuba.
„Moj oče, ki je med prvo svetovno vojno prebil štiri leta v ruskem ujetništvu, jima je tedaj rekel:
,Če se borita za ruski komunizem, vama ne dam niti krompirja/
Pa sta mu odgovorila: ,Ne, mi se borimo za naš obstoj, za socializem/
To je bilo očetu všeč in od takrat naprej ni nikoli več spraševal. Bili smo na njihovi strani in vsaka partizanska zmaga je bila tudi naša zmaga. Nikoli ne bom pozabil napetih trenutkov,- ko smo s tovariši zaminirali most med Loko in Bregom in poslali v Savo esesovski vlak z najmočnejšo nemško divizijo, namenjeno v Drvar nad Tita."
Sodelovanje Župancevi h s partizani ni ostalo skrito. V veliki krušni peči so spekli tudi trikrat na dan po sedem, osem hlebov kruha za tehniko, za TV 27 in postajo OV
1, za mobilizacijski center in za ranjence v bolnici. Pri njih so prali in šivali za borce, v 200-litrskem kotlu kuhali hrano, v drugi alfi pa parili uši. Nemcem je nekaj tega prišlo na uho in odpravili so se naravnost v Puste Ložice.
KOMUNIST S KRI2EM
„Stric, mamin brat me je izdal, zato sem komaj stal živ," je Tine nadaljeval svojo zgodbo.,Tisti brez dveh prstov je. oberbandjt/ jim je dejal stric, in tako so me februarja 1945 našli kakih dve sto metrov od hiše, ne kraju, kjer sem pokopal pet borcev. Postrelili so jih 28. januarja istega leta. Zagrizen Hočevar me je pograbil in me zasliševal, kje je bolnica, kje.so partizani, jaz pa sem trdovratno vztrajal, da nič ne vem. Tedaj meje s pištolo mahnil po glavi, da se mi je desno oko v trenutku stemnilo. Oslepel sem. Raztovorili so mulo in obesili name dvanajst zabojev municije in mine. Vse to bi moral nesti do hiše, pa sem se po sto metrih zgrudil. Iz ust in iz ušes se mi je pocedila kri. Tovor so Nemci potem spet naložili na mulo. Doma so spustili po tleh deset hektov jabolčnika, da ga ,banditi' ne bi mogli spiti. Takrat so mi Nemci preiskali tudi žepe. Našli so rožni venec in hauptman mi ga je vrnil, stricu, ki me je izdal, pa je pozneje povedal, da nisem^noben kumunist, če nosim križec v žepu. Oče je dobro govoril nemško in jt vsiljivce prepričal, da nismo nič krivi. Nemci so se nato odplavili na položaje, vendar niso šli sami. S seboj so gnali mene in hlapca. Bila sva zadnja in sva jim pozneje srečno ušla/'
tnega najbolj dramatičnih dogodkov je Bohorski Tine doživel na Jožefovo 1944, ko se je v bližini njegovega doma zrušil ameriški bombnik, leteča trdnjava. Takrat so očividci preživljali trenutke groze. Bilo je, kot bi se odprl pekel. Dva pilota sta se rešila in enega od njiju je Tine prvi našel, ko je pritekel do smreke, po kateri je zdrsnil na tla. Na srečo si je poškodoval samo nogo. Pilot ni vedel, kje je, in ves zmeden je hotel pojesti neko tableto, pa mu je Tine preprečil. Pritekli so tudi drugi ljudje in borci, vendar se niso mogli sporazumeti, Ifer nihče ni znal angleško. Šele ko so mu omenili Tita, je vedel, da je prišel med prijatelje. Bil je neskončpo srečen. Odnesli so ga v vas in otrokom je na mah razdelil vso čokolado, ki jo je imel pri sebi. Potem so ga prenesli v gozd, da bi ga skrili pred Nemci, naslednji dan jpa
N*
m*
naprej vbohorsko bolnišnico Travni laz. Rano na nogi je Američanu takoj po srečnem pristanku obvezala partizanka Vida Žgank. V bolnišnici je bil tudi pilotov tovariš. Bil je hudo ranjen, zato je ni mogel tako hitro zapustiti. Oba zavezniška vojaka je zelo potrlo, ko sta, zvedela, da je pet članov posadke zgorelo z letalom vred.i
Bohorski Tine bo svojega Amerikanca prihodnje leto najbrž obiskal. Z Edijem Šelhausom se odpravljata tja. Župane se potovanja ne boji, čeprav gre redko zdoma. Bil je že v Franciji, videl je Avstrijo, Trst, zakaj ne bi še Amerike?
SLOVO OD MARŠALA
„Ko je umrl maršal Tito, sem se čisto sam odpeljal na njegov pogreb," je dodal, ..čeprav mi je takratni krški župan Silvo Gorenc rekel: .Doma bodi in televizijo glej!'
„Veš, Silvo," sem mu odgovoril, „jaz bi šel na pogreb tudi v London ali v New York, če bi našega Tita tam pokopali."
„Potem pa pojdiI" je dejal.
„Kupil sem povratno vozovnico do Beograda. Tri dni sem prebil tam. Potoval sem z neko staro ženico iz Laškega in nekim Jesenčanonv Z^železniške postaje v Beogradu sta nas dve mladenki odpeljali naravnost pred mrtvaški oder. Želja se mi je izpolnila: našemu voditelju sem izkazal poslednjo čast."
Junija prihodnje leto bo Bohorski Tine slavil zlato poroko. Tega svojega in ženinega praznika se že zdaj veseli. Pod domačo streho se bo za njun življenjski jubilej zbralo vseh sedem sinov in pet hčera, vse snahe in zeti, 28 vnukov ih trije pravnuki.
Ko se je Tine oženil, je bil star 24, žena 19 let. V zakonu se jima je rodilo 14 otrok, vendar sta dve hčeri umrli. Eno je pokopala davica, ko je bila stara sedem let, druga je umrla v sedmem mesecu. Oče se spominja, da je zdravnik takrat rekel, da se ji je vžgala kri. Zvečer je bila zdrava, zjutraj mrtva.
Župane je najbolj ponosen na to, da ima njegov trinajsti otrok, hči Albina, rojena 1954, za botra predsednika Tita. Malo jih je, ki jih je doletelataka čaSt.
Pa še nekega dogodka se Tine vnaprej veseli, zbora aktivistov v srebrnem parku na Bohorju 1984. Takrat si bodo spet segli v roke tovariši iz vojnih let, ki sicer redko pridejo skupaj. Srečanja pa so prav na Bohorju najlepša, najbolj prisrčna.
NEUKLONLJIV PONOS
„ln ne pozabite zapisati," je dejal, da želim aktivistom in borcem, ki so se borili na Kozjanskem, ter prvim ranjencem Štirinajste divizije v bolnici na Travnem lazu srečno novo leto."
Tine je poln vedrine, rad se smeje in rad pove tudi kaj smešnega. Uklonil se pa ni zlepa, tudi po vojni ne, če je bil prepričan, da se mu godi krivica.
„Ko v času obvezne oddaje nisem pripeljal junca," je dejal, so me v Krškem kaznovali s 25 jurji globe ih odredili še 40 dni prisilnega dela. Junca smo takrat potrebovali za vprego. Za Gozdno gospodarstvo sem moral zvoziti tisoč železniških pragov. V osmih dneh bi se moral javiti v zaporu, zato sem pohitel v Ljubljano k . tovarišu Kraigherju. Napol zares, napol za šalo mi je svetoval: ,Saj imaš gnojne vile, kar napiči ga, če kdo pride pote!' Potem sem imel mir in ni mi bilo treba v. zapor, dolg do obvezne oddaje pa sem tudi poravnal. V Bregani sem kupil kravo za 18 jurjev, bila je je samo kost in koža, vendar je vseeno tehtala 400 kilogramov. Pripeljal sem jo v Brežice in jo oddal za osem tisočakov. Bil sem na izgubi, a vseeno zadovoljen, saj sem se dobro izmazal. Tudkmoj oče se ni dal ugnati v kozji rog. Ko so mu vzeli dvanajst hektarov zemlje, se je pritožil maršalu Titu, saj je imel kot gorski kmet pravico do mnogo veš hektarov. Imeli so ga za kulaka in v odgovoru ns pritožbo so očetu lepo napisali, da mu zemlje nimajo -pravice vzeti. Kako prav je imel, da ni nič podpisal. Ko so ga gozdarji potem vprašali, zakaj, jim je odvrnil, ds zato, ker ni ničesar prodal, ker je bil, je in bo ostal gospodar na svoji zemlji.
JOŽICA TEPPEV
časa v bolnišnici. Sploh ni smela več domov, ampak je morala ostati v mestu, jaz pa sem 5 tremi otroki ostal doma. Tudi mene so nekajkrat prišli izkušat belogardisti in so se delali za partizane, vendar sem jih spregledal in sedi nekatere celo poznal. Nisem se z ničimer izdal ih sem se delal bolnega. Z ženo sva se po vojni razšla, jaz pa sem šel v službo. Sprva k trgovcu Kastelcu v Kandiji, ko pa so njegov lokal nacionalizirali in ga je prevzela Železnina, sem v podjetju ostal 17 let. Delal sem v skladišču in v trgovini Usnje."
Če bi koga zanimalo, bi svojo pripoved lahko podkrepil še z več datumi na izust. Vsega s« spominja in tudi dandanašnji svet ga še živo zanima. Pospravlja sam, čeprav nikjer ni videti, da teh poslov ne bi opravljala vešča in natančna roka. Kuha sam, sicer pa živi s sinom in njegovo družino, vendar so vsi v službah. Pravi, da tudi osebno perilo sam pere. Seveda bi mu snaha to rada naredila, ampak s tem se ukvarja, zato da mu ne bi sklepi zarjaveli.
„Že od nekdaj znam kuhati in mi sploh ni težko opravljati vseh domačih del. Če ne bi tega delal, bi mi bilo dolgčas. Bolan sem bil lani, ko mi je umrla hčerka Tina, poročena v Banjaluki-To me je tako potrlo, da sem shujšal za 16 kilogramov. Imam še eno hčer, poročeno v Gabrju, in precej vnukov. Doslej kakšnih posebnih bolezni nisem imel. Pred petnajstimi leti seru nenadoma dobil močno povečan pritisk, a serh tudi tega zmagal. Z dieto in s tem, da vsako jutro na tešče pojem 5 strokov česna s kruhom, zraven pa hrenovko ali jajček in čaj. Skuham malo kamilic in pridenem odvajalni čaj, osladim z žlico medu. To je zame prava pijača.
Zaupal je še, da je več kot 50 let kadil cigarete, pravi pa, da je pil vselej zmerno. ,,Bil sem strasteh kegljač in plesalec. Veliko sem bil tudi po družbah, ampak vedno se je končalo tako, da so bili krog mene že vsi potoglavi, meni pa nič .. ■'
Dolgčas? Osamelost? „Tega ne poznam. Vsak teden redno preberem pet časopisov, na kater® smo naročeni, redno pa gledam tudi televizijo ih zjutraj vselej najprej poslušam poročila, da izvem, kaj je novega po svetu. Da je dan dnevu enak? i Kje pa! Vsak dan lahko doživiš kaj novega-S Dokler bom tako pri močeh, se ne bom pritožrj val."
RIA BAČEP
SEM ŠE IZ
PREJŠNJEGA
STOLETJA
Zrihtan, kot bi se šel ženit, je bil v prednovoletnih dneh videti možak, ki je v Gotni vasi na hišni številki 3 zaklepal vežna vrata, ko sem spraševala za Martina Zupančiča, 85-letnega krajana, češ da je bojda kljub letom še kar pri sebi. Kako prešerno se je zasmejal, rekoč: „Pri sebi sem pa res in na srečo še kar čil. Jaz sem tisti . . ."
Namenjen je bil na novoletno zabavo v Novo-tehni, kjer je pred dvajsetimi leti dočakal upokojitev, vendar se ob takih priložnostih rad vrača med bivše sodelavce. A danes je že malo takih, ki se v kolektivu še spominjajo njegovega dela.
Mož, ki očitno nosi palico le zavoljo lepšega in je pri hoji nič ne potrebuje, meje nato povabil v stanovanje, kjer se je dodobra razgovoril. Pripovedoval je tako strnjeno in brez premora, kot da bi se vsak dan vadil v pripovedovanju svojega življenjepisa.
„Rodil sem se v Črmošnjicah 15. oktobra 1897. Sem še iz prejšnjega stoletja. Kot je bila takrat navada za kmečke otroke, sem pet let služil za pastirja, potem sem našel delo v novomeški pivovarni. Bilo mi je 28 let, ko so me vpoklicali v avstro-ogrsko vojsko. Dobro vem, da sem prišel v Judenburg prav na svoj rojstni dan leta 1915. Od tam so me poslali na soško fronto, potem pa v Tirole, kjer sem bil do konca vojne. Komaj sem prišel domov, že sem se kot prosto-
voljec javil na koroško fronto in se tam ponesrečil. Še zdaj imam zvito roko in večen spomin na tiste čase.
Spet sem se vrnil domov v Črmošnjice. Čim sem odložil vojaško suknjo, sem poprijel za priložnostna dela. Hodil sem kosit, dokler si nisem pri gotenskemu Avscu zagotovil službe pri izdelovanju opeke. Zaradi roke, ki me je še močno bolela, tako težkega dela nisem zmogel, nakar sem se lotil sejmarstva. Celih dvajset let sem kot sejmar obiskoval širše dolenjsko in belokranjsko območje. Prodajal sem moško perilo in metrsko blago ter manufakturo. Pri trgovcih sem nabavljal, predvsem pri novomeškem Mediču, ki mi je dajal blago na up. Oženil sem se z žensko, ki je znala šivati. Izdelke smo delali doma in še s pomočjo drugih šivilj, katerim sem dajal šivat na dom. Imel sem kaj prodajati! Nič kolikokrat sem bil že navsezgodaj ob vsakem vremenu ob sema-njih dneh v Žužemberku, Krškem, Brežicah, Škocjanu pa seveda v Metliki in Črnomlju, kjer je
bil „kšeft" najboljši. V Kostanjevici sem bil samo enkrat in nikdar več. Se ni izplačalo. Kramarjev nas je bilo tiste čase precej in konkurenca je bila huda.
Ponoči smo šli z doma z vozmi, naloženimi z blagom, da smo do jutra prispeli na cilj, in postavili stojnice, še preden so začeli prihajati kupci. Kadar sem šel pozimi čez Gorjance, smo šli že ob 22. uri od doma in dostikrat smo porivali voz čez sneg in odmetavali cesto. Do Črnomlja smo potovali vso noč. Bilo je trpljenje, ampak zaslužek tak, da sem leta 1925 postavil hišico. Za takratne razmere je bila kar imenitna, bila je na tem koncu vasi na samoti, danes je med najslabšimi in že dolgo ne več sama. Vsenaokrog je Gotna vas pozidana in celo asfalt imamo."
Martin Zupančič je med zadnjo vojno doživel novo gorje.
„Sejmov ni bilo, ženo, ki je bila aktivistka in je iz mesta pogosto prenašala pošto partizanojn čez blok, so zaprli in tako pretepli, da je bna dlje
KAJ HOČE SLOVENIJA?
To radovedno, skorajda tudi provokativno vprašanje v naslovu ni zastavljeno samo zaradi vprašanja. Nemogoče je sicer reči, kako pogosto se zastavlja, kdo vse ga postavlja in zakaj sploh se zastavlja; vendar se je težko znebiti vtisa, da je vprašanje postalo aktualno po spomladanskem slovenskem partijskem kongresu, ki je bil v nekaterih sredstvih obveščanja različno ocenjen, pa mu je bila med drugim prilepljena etiketa „avantgardni kongres" —kar so v Sloveniji seveda odločno zavrnili.
Najprej je treba reči, da je letošnji partijski kongres Slovenije potekal ravno v času prvega močnejšega vala statističnega in nesamoupravnega načina obravnavanja in reševanja družbenih vprašanj in da je logično prav temu posvetil dobršen del svoje pozornosti. Na slovenskem partijskem kongresu so zelo pogosto poudarjali, da je treba še odločneje razvijati samoupravne odnose, med drugim so zahtevali, da je treba zapreti tiste kanale emisij in izvirov inflacije, ki jih je doslej država suvereno držala v svojih rokah s tiskanjem denarja in zadolževanjem v tujini. Bistveno je treba zmanjšati proračunske izdatke in ukiniti možnosti za nesamoupravno končen-, tracijo sredstev akumulacije, koncept in prakso nesamo-upravne politike je treba revidirati tako, da bosta z ekonomskimi ukrepi spodbujala samoupravno povezavo ter združevanje dela in sredstev.
Treba je opustiti prakso, ki omogoča, da tisti, ki slabo Poslujejo ter se na vseh straneh zadolžujejo, pri tem pa te izpolnjujejo svojih obveznosti, ampak jih prenašajo na druge, ne dožive družbene obsodbe in ne trpe materialnih posledic.
HEREZA
Brez kakršnegakoli kolebanja se je 9. kongres ZKS izrekel proti etatizmu in za samoupravno združevanje dela in sredstev. Rečeno je tudi, zakaj: prav združevanje tjela in sredstev za potrebe razširjene reprodukcije je bsta demokratična oblika zbiranja sredstev, ki omogoča delavcu popoln nadzor nad porabo. Obenem je bil napovedan oster boj zoper razne oblike lokalizma, nacionalizma in zapiranja za tovarniške in republiške meje. V sistemu družbenolastniških odnosov mora glavni temelj ekonomskega, družbenega in političnega položaja vsakega človeka, naroda in narodnosti postati delo, ne Pa lastniški monopol, birokratska ali tehnokratska moč, Privilegiji ter druge mimo dela pridobljene pravice. Socialistično samoupravljanje ni nikakršen koncept družbenih odnosov, posebej prilagojenih potrebam razvoja Slovenije; za ta sistem, je bilo rečeno na 9. Kongresu, se borimo skupaj z vsemi tistimi v Jugoslaviji,
*d so tako kot Slovenci prepričani, da je to v največjo korist delavskega razreda, vseh delovnih ljudi ter narodov in narodnosti.
Brez sistema socialističnega samoupravljanja Jugoslavija kot federativna in neuvrščena država preprosto ne more obstajati. To je bilo sporočilo slovenskega partij-skega kongresa in ne ve se še, zakaj je to nekaterim zvenelo kot „hereza". Sicer pa so vsa ta stališča bila Potrjena na 12. kongresu ZKJ.
Slovenija je bila naposled odločno zoper centralistično združevanje deviz za nakup nafte, zavzemala se je za Samoupravno reševanje tega vprašanja, v središču pozornosti je bila, ko je nasprotovala odlogu dolgov na tujem »* tuc|i, t0daj, ko so njeni delegati v zvezni skupščini -astaviii vprašanje sposobnosti zvezne administracije.
IMA
ZATOŽNI KLOPI: PRESKRBA ALI MRZLICA?
„Pralni prašek imajo!" — to je dandanes krik, ob *aterem za hip zastane srce, nato pa poskoči z vso "ovitostjo. „Kje? " je vprašanje, ki čez trenutek zdrsne ost, in hipec za tem, ko je znan odgovor, se telo že P°Zene proti trgovini. Tam sta gneča in vrsta in desetine °k se steguje po vrečicah s pralnim praškom. Pogledi so ‘merjeni v prodajalca in v kup praška ob njem. Ce bi se amreč tisti, ki se gnetejo, pogledali med seboj, bi 9otovili, da se srečujejo v mnogih vrstah in v mnogih tgovinah ob takšnem nakupu. Da je to res, povedo tudi rflovci, ki največkrat opazujejo ene in iste obraze.
Težko je dojeti, v kako sebično bitje se človek Premeni ob pomanjkanju. V vrstah ob prodaji kritičnih P°brin je videti nemogoče stvari. Ljudje so pripravljeni ekoga pohoditi v boju za vrečko praška ali za jeklenko 80‘podinjskega plina. Razvnemajo se ogorčene razprave , ° poizkusih posameznikov, da bi se prikradli mimo 'rste. Prisluhnete lahko (ne)odgovornim razpredanjem o abi preskrbi, o tem, česa vse bo zmanjkalo, česa vse ne P® mogoče jutri kupiti. Nihče od prerivajočih se pa ne ?b priznal, da ima doma na zalogi vsaj trohico tistega, na Kar čaka.
, Ob pomanjkanju plina v oktobru so se nekateri P°lehni ljudje, napol živi komaj izvlekli iz gneče, v *ateri niso vzdržali. Raje so ostali brez plina. Neka jlbspodinja je zaradi poškodb na rebrih morala v blnišnico, druga ženska je splavila. To se je zgodilo v ‘bvem mestu. Več deset tistih, ki so bili v takratni »Peči najbolj glasni in so se prerivali zato, da so bili Risani v seznam, po katerem bi morali dobiti plin v as[ednjih dneh. doslej plina še niso dvignili! Od takrat £ je minilo več kot poldrugi mesec. Doma torej imajo 'redno nenačeto zalogo. Prerivali pa so se kljub temu! ^ Podobne stvari se dogajajo ob kriku: „Kavo imajo!” 'judeh se proščajo strasti, ki jih že leta in leta ni bilo “PRziti.
Pogostne so ugotovitve, da je kriva slaba preskrba in a se nihče ne bi gnetel v vrsti, ko bi bilo praška in kave bvolj. Slabe preskrbe naj bi bila kriva nesposobna izvina, prav tako tudi sveti potrošnikov, ki bi bojda nko veliko storili za večji red v preskrbi.
Preden pretehtamo vse „za" in vse „proti", se za hip "btnudimo ob delavski družini. Ob takšni, kjer skrbita > ^ otroke mož in žena, oba delavca v tovarni. Delata im tr°iem in Pe. moreta ob kriku: „Prašek (kavo, plin) /osjo!" zapustiti stroja in tovarne in steči v vrsto pred ^Sovino. Pomudimo se ob starih, onemoglih in invalidih osebah, ki ne morejo steči v trgovino takrat, ko a9o je. Pomislimo na mnoge družine, ki nimajo harja, da si bi ustvarjale zaloge, in tudi nimajo “ožnosti, da bi tekale Iz vrste v vrsto.
Obtožbe na rovaš trgovine, češ, da ni sposobna abaviti zadostnih količin, niso redke. Ce si ogledamo l*vlike o prodanih količinah v zadnjih treh letih htzlični nakupi so posebnost zadnjih dveh let), mora-
V očeh nekaterih je bila Slovenija glavni krivec za odliv milijard dinarjev in deviz čez mejo ter _ za ob to vezano tihotapstvo, ker je nasprotovala novim uvoznim omejitvam za naše delavce na začasnem delu v tujini oziroma posledicam tega ukrepa na meji. Zdaj se s stališča maloobmejnega prometa in manjšinjskega vprašanja ne strinja z depozitom za potovanja v tujino. Zamerijo ji, da ima električne energije, medtem ko se drugi duše v redukcijah. Zdaj izziva začudenje, zakaj ima Slovenija trajno dovolj olja, moke, sladkorja, limon in pralnega praška. Pred nekaj dnevi je zavrnila kot nerealen načrt zakona o zveznem proračunu, na osnutek resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju države v prihodnjem letu pa je bilo toliko načelnih in konkretnih pripomb, da je moral biti Miran Potrč, ki je na čelu slovenskih delegatov v zboru republik in pokrajin nasledil ..razvpitega" Marka Bulca, hočeš nočeš spet v središču pozornosti. Ko je komentiral vtis, da je slovenska delegacija v razpravah najbolj aktivna, je Potrč nedavno rekel, da je razlog za to treba iskati v občutljivosti Slovenije glede dogovorjenih sistemskih sklepov in njihovega sistematičnega uresničevanja in glede določenih načel dogovarjanja v Jugoslaviji.
NASPROTOVANJA
Ta občutljivost se da razložiti samo na en način: kolikor bolj so razviti samoupravni družbenoekonomski odnosi, bolj ko so uspešni procesi, ki te odnose utrjujejo, močnejši so mehanizmi, ki žele že doseženo ubraniti od teženj, ki bi to lahko ogrozile. Odtod tudi slovensko nasprotovanje vsem predlogom, ki odstopajo od temeljnih samoupravnih socialističnih opredelitev v ustavi in zakonu o združenem delu, ter vztrajanje, da je treba tudi v poostrenih gospodarskih razmerah ostati pri načelih samoupravnega urejanja tokov družbene repro-dukcuje s krepitvijo ekonomske motivacije ter odgovornosti za gospodarjenje.
mo priznati, da so količine kritičnega blaga večje kot včasih. Pred leti pa je prašek ostajal na policah, zdaj ga sproti zmanjkuje. Trgovci so ob nenadnih gnečah, ki se pojavljajo v prodajalnah pri prodaji praška in kave, nemočni. Roke imajo zvezane s številnimi predpisi o načinu prodaje blaga.
In še o svetih potrošnikov. Lahko jev vrsti govoričiti o tem, kako bi kdo ..organiziral" preskrbo. Najpogostejša so pri tem modrovanja o bonih in drugih oblikah racioniranja. To ni sprejemljivo in bi pomenilo korak nazaj v preskrbi. Racionirano prodajo pa lahko odredi samo država. Upoštevati moramo, da so sveti potrošnikov organ, sestavljen iz majhnega števila ljudi. Štejejo od 7 do 15 članov, delujejo pa na območjih, na katerih živi od 1500 do 3500 prebivalcev. Svet potrošnikov pa ni ne pristojen in ne usposobljen na primer za delitev bonov za nakup. To je odgovorno opravilo. Kaj lahko je pri delitvi bonov pomotoma izpustiti nekaj gospodinjstev. Vsekakor je delo svetov potrošnikov lažje na podeželju, kjer je krog prebivalcev ožji in se ljudje med seboj poznajo ter sami hitro reagirajo na morebitne krivice v razdelitvi.
Samozaščitna miselnost bi morala biti kot pomembna sestavina vgrajena v ponašanje in razmišljanje vsakogar izmed nas. In vendar ni nikomur ob kriku „Prašek (kavo, plin) imajo!" žal zapustiti delovno mesto in steči v vrsto. To velja zlasti za upravne in režijske delavce. Velika vsebina samozaščite je v tem, da ščitiš sebe in druge, ter celotno družbo, nikakor pa ne v tem, da se med delovnim časom prerivaš v vrsti in si prizadevaš še povečati veliko zalogo, ki jo že tako imaš doma. S tem sam načenjaš vprašanje preskrbe, vnašaš med ljudmi nemir in povečuješ nered, kar prav gotovo ni samozaščitno delovanje.
Slovenija se je na primer prva začela zavzemati, da se vsaj polovica sredstev fonda za, manj razvite odpre samoupravnemu plasmaju. Pokazalo se je, da je bilo tako odpiranje sklada dobra poteza, saj je zanimanje slovenskega združenega dela za sodelovanje z drugimi republikami in pokrajinama precej poraslo. Združili so celo več sredstev, kot je bilo pričakovati. Pomembno je, da je slovensko gospodarstvo ob tem sprevidelo, da se njegovi interesi lahko vključijo v interese manj razvitih v obojestransko korist in zadovoljstvo. Tako se lomijo avtarktični pogledi na gospodarjenje, zaradi tega je razumljivo slovensko nasprotovanje vsaki idej), da se fond za manj razvite vrne v nekdanje kolesnice. Slovenska občutljivost je bita opažena tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino. Zoževanje možnosti domačega plasmaja blaga in velika uvozna odvisnost sta prisilili slovensko gospodarstvo na zaobrnitev na svetovno tržišče — ob velikem kritju uvoza z izvozom. Danes to gospodarstvo s 34 odstotki sodeluje v skupnem jugoslovanskem izvozu na konvertibilno tržišče ter uspešno izpolnjuje vse notranje in zunanje devizne obveznosti.
Ni skrivnost, da je dobršeri del izvoznih naporov plod vztrajnih družbenopolitičnih aktivnosti kakor tudi uspešnih skupih samoupravnih procesov na tem področju, ki se spodbuja z ekonomskimi motivacijami. Rezerv za ..prijateljsko prepričevanje" o nujnosti izvoza je ostalo zelo malo, logično je torej, da vidi Slovenija skoraj za petino večje izvozne ambicije v prihodnjem letu v uresničevanju samoupravne poti, v tem, da združeno delo razpolaga s čim večjim delom finančnega in deviznega dohodka in v samoupravnem združevanju glede oskrbe gospodarstva in široke potrošnje.
Skrivnost sedanje relativno dobre oskrbe leži v uspešnih skupnih samoupravnih procesih. Za posamezna območja so dogovorjeno določeni nosilci. Ti so združevali sredstva za zagotovitev dovolj hrane in drugih
Kot povedo podatki — posredujemo jih za Novo mesto — vzrok za gnečo in vrste pri prodaji posameznih dobrin ni v manjši ponudbi. Srečujemo se torej s pojavom mrzličnih nakupov neosveščenih potrošnikov, ki nasedajo geslom o tem, česa bo zmanjkalo. Naj povemo tistim, ki si delajo doma zaloge, nekaj resnic: pralni prašek, ki je v prodaji že nekaj časa, je izdelan v celoti iz domačih surovin, njegova trajnost je 2 meseca. Zato naj ne bodo gospodinje presenečene, če bodo slabo prale s staro zalogo. Življenjska doba jedilnega olja ni daljša od dveh mesecev, deloma zato, ker v proizvodnji zelo hitijo, da bi zadostili -velikemu povpraševanju. Mnogi imajo doma lepe zaloge kave. Tudi kava ima kratko življenjsko dobo, še posebej pa je občutljiva za skladiščenje. (Posamezniki že prihajajo v trgovine s prošnjo, da bi jim kavo zamenjali...).
Prisluhniti je veljalo na nekem sestanku tovarišu, ki je razmišljal: „Vsako leto prirejamo akcije Nič nas ne sme presenetiti, da bi bili pripravljeni na povodenj, požar, potres ali kakšno drugo veliko ujmo. Popolnoma nepripravljeni in brez moči pa smo ob delitvi praška v trgovinah, ki se nam običajno sprevrže v nered, skoroda pretep in sprostitev najnižjih strasti!"
Priznajmo, da je to res. Mrzlični nemir v potrošnji moramo skušati zajeti na vse razpoložljive načine. Tudi z oživljeno dejavnostjo svetov potrošnikov, pa tudi mi vsi, kot potrošniki posamezniki. Vprašajmo tistega, ki prišepetava, česa vse bo zmanjkalo, kaj želi s tem doseči. Naj nas ne bo strah reči sosedu ali znancu, za katerega vemo, da ima doma zaloge: „Ne prerivaj se in ne odjedaj deleža tistemu, ki ga nima!" Tudi prodajalci v trgovinah, ki poznajo tiste, ki se vedno gnetejo, bi lahko komu rekli: „Mi pa se vsakokrat vidimo!" Preskrba namreč po nekaterih podatkih ni slabša, kot je bila. Slabšamo jo in povzročamo nepravično razdelitev dobrin ob zadostnih količinah mi sami z mrzličnimi nakupi in nepotrebnim ustvarjanjem zalog vsak v svoji hiši. To ne velja za vse, velja pa za mnoge med nami. Zato je pod obtožbo bolj
proizvodov v republiki in zunaj nje. Veliko pozornost posvečajo tudi fondom blagovnih rezerv, ki sicer nis-povsod zadovoljili, vendarle so uspešno zmanjševa zmešnjave v oskrbi.
Slovenija je iogično zahtevala, da se v vsej Jugoslavij naredi bilanca osnovnih proizvodov kot temelj z samoupravno urejevanje in oskrbo na enotnem jugoslc vanskem tržišču. To se pravzaprav nanaša tudi n preskrbo z nafto na z zakonom predpisano združevanj deviz. Zdaj namreč devizne obveznosti posamezni) republik in pokrajin niso odvisne od obsega porabe preskrba pa ni odvisna do zagotovitve deviznih sredstev Zaradi tega Slovenija ponovno predlaga, da je treb devize združevati na ravni republike ob jasno dogovorje nih solidarnih obveznostih za določen obseg porabe drugih republikah in pokrajinah, ki ne morejo združit dovolj potrebnih deviz.
SOLIDARNOST
Občutljivost v pogledu solidarnosti je verjetno vočef nekaterih največja ..nejasnost", slovenski politiki st naravnost prisiljeni nenehoma pojasnjevati razumevanji solidarnosti. „Trdi«," je rečeno na nedavni konferenc SZDL Slovenije, „da smo v mnogo ugodnejšem položaji in da zaradi tega ne razumemo težav drugih. Ne smerne pa pozabiti, da je bila ta ..ugodnost " lahko dosežem samo z velikimi napori za večji izvoz, za zmanjšanji porabe, posebno investicijske, z bojem za čimveč hrani in z mnogo odrekanj. Ni res, da nismo za solidarnost Mar ni solidarnost, če je Slovenija plačala več nafte, kol je je dobila, da so jo lahko dobili tudi tisti, ki je nise plačali, čeprav so jo porabili? Delež investicij je zmanjšan od načrtovanih 26 na 21 odst. družbeneg: proizvoda ali natanko za 41 odst. Tudi to je solidarnost, solidarnost s tistimi, ki spoštujejo dogovorjeno politiko Solidarnost je zavesten odnos in ne administrativne zapoved."
Na tezo, da je treba breme stabilizacije enako razdeliti na vse, odgovarjajo, da se uresničitev take teze razume različno, najpogosteje pa tako, da ..moramo v slabih časih imeti vsi enako malo."
Slovenija je za dosedanja z ustavo upravičena načele vzajemnosti in solidarnosti na temeljih samoupravnege sporazumevanja inr dogovarjanja. Obvezno združevanje lahko prej ko slej pripelje do administrativnega razporejanja sredstev, s čimer se tudi naravnost ustvarja nemotiviranost za dobro gospodarjenje in družbeno lastnino.
ZA SAMOUPRAVLJANJE
Treba pa je poudariti, da so Slovenci zahtevali enak odnos do samoupravnega reševanja družbenoekonom skih in razvojnih vprašanj tako v svojem okolju kot v vsej državi. Na izjavo, da je v Sloveniji uvedeno bol. dosledno in več stabilizacijskega ravnanja kot drugod v Jugoslaviji, Franc Šetinc odgovarja:
..Namesto razmišljanja, ali smo boljši ali slabši oc drugih, bi se morali predvsem vprašati, kako uresničujemo svoje dogovore. Tega, kar moramo narediti zs, večjo proizvodnjo, večjo produktivnost in večji izvoz ne bo nihče naredil namesto nas. Enako se morajo vsi \ Jugoslaviji najprej nasloniti na svojesile in šele potem m solidarnost drugih. Ta solidarnost pa nikakor ne sme biti podpora slabemu delu in neodgovornosti."
Če se torej vrnemo k vprašanju v naslovu — in če je v njem vendarle kanček provokacije — ga v odgovoru nanj za gotovo ni. Slovenija hoče isto, kar hoče tudi vse država: samoupravljanje. Če je pri tem nekoliko bogatejša, če kaže več doslednosti in več vneme, je to toliko bolje zanjo. In toliko bolje za Jugoslavijo.
STANE PUČKO (Sedam dana, Vjesnik
kot preskrba nepotrebna in škodljiva potrošniška mrzlica. Že več kot dve leti nasedamo govoricam, da praška ne bo, prašek pa vsemu navkljub prihaja in celo v večjih količinah!
Kje je ob povedanem krivda in kje resnica? Najbolj prav imajo gotovo tisti, ki trdijo, da težav ne bi bilo, če bi bilo blaga dovolj. Napolnimo police trgovin in nobenih vrst in gneče ne bo! To je res. Politična razmišljanja gredo v smer, da bi bilo popolnoma narobe zatekati se k racioniranju, ker bi to pomenilo korak nazaj. Ugotoviti moramo, da je preskrba (bolj točno: razdeljevanje kritičnih dobrin), žal, ob tem prepuščena razpoloženju potrošnikov. Čutiti ni nobenih urejenih posegov ali poizkusov za večji red v prodaji. Kljub odločnim stališčem proti racioniranju smo priča vrsti racioniranj: gorivo za motorna vozila je na bone, kurilno olje je naprodaj v omejenih količinah, premog in drva prav tako, v porabi električne energije bo morda uveljavljena „blok tarifa". Vse naštete omejitve in občasno pomanjkanje nekaterih proizvodov so posledica državnih, regulativnih ukrepov pri uvozu. Nekdo torej kot noj skriva glavo v pesek: povzročil je vrsto nihanj v preskrbi, zdaj pa čaka, da se bodo stvari uredile po samoupravnih poteh . ..
Š. C.
PRESKRBA S PRAŠKOM IN KAVO V NOVEM MESTU
Dobavljeno v letu
Vrsta blaga 1980	1981
pralni prašek 737 ton	®27 ton
kava	115	ton	93	ton
1982 (11 mesecev)
793 ton 88 ton
frw.\
ife TA-J
.
-C V
Franc Šetinc:
UKRADENA
MLADOST
Vsa nakopičena žalost je izginila, ko sem ga zagledal. Bil je moj mlajši stric Rudi. Čeprav je bil v uniformi nemškega vojaka, v polni bojni opremi, sem ga takoj prepoznal in planil k njemu:
„Mati, mati, kje je? "
Opitzevi so na mah izginili, kakor da jih nikoli ni bilo, in na njihovo mesto so stopili moji starši, ljubljeni domači . . . Pozabil sem na prestano trpljenje in se veselil strica, ki je prinesel del matere, očeta, mojega Pohorja . . . Zdaj nočem razmišljati, kako dolgo bo ostal, ali bo moral spet iti in se bo nadaljevala moja trnova pot. Glavno je, da je tu . ..
Ni mi odgovoril na vprašanje o materi. Samo pomahal mi je z roko in pomežiknil:
„Počakal te bom na trgu. Pred kinom Kapitol . .
Ko me je Rosi vprašala, kdo je bil ta čedni vojak, sem se ji zlagal, da nam je v šoli maloprej govoril o življenju na fronti.
Popoldne sem se tako zagledal vanj, da se mu je zdelo sprva čudno, potem pa je šel s prsti skozi moje lase in mi toplo dejal:
„Sem te našel, kaj? "
Potem me je nenadoma vprašal:
„Ti je še vedno hudo za očetom? "
Pokimal sem in se poskušal nasmehniti, ko sem videl, da se ne bom mogel vzdržati solz.
„Kako pa je mati? " sem ga vprašal.
„Zdaj ji je že bolje .. ."
,,Ali ve, kje sem? "
„Saj bi prišla pote, če bi mogla . .
„ln vi, stric? "
Čez ramo me je objel in me peljal v slaščičarno, kjer je iz žepa izbrskal nekaj potovalnih živilskih odrezkov, za katere so nama postregli s presenetljivo velikimi kosi peciva. ,,Wunderbare Kuchen. — Čudovita potica," je rekla svetlolaska in se poskušala spogledovati s stricem.
,,S fronte prihaja. Onstran Visle so razbili mojo enoto. Zdaj pa naprej na zahodno fronto .. .
Skrivnostno se je sklonil čez mizo in mi šepnil: ..Potujem skozi Gradec. Na nalogu sem napisal: via Graz... Od tam se bom že kako prebil k partizanom . ..."
Kar rasel sem, ko mi je pripovedoval o partizanih. Stric Jože da je že pred časom pobegnil iz nemške pomožne vojske in je sedaj šarža pri partizanih. Mravlja je poveljnik brigade.
„Ste videli kakšnega Rusa? "
„Videl, videl .. ."
Rekel je, da bi pobegnil k njim, pa bi bila preko Rusije preveč dolga pot do partizanov. Že tako da je preveč dolgo odlašal, ker so doma silili vanj, naj vsaj eden od bratov strpi v nemški vojski, da ne bodo pobili vse družine.
' „Vidiš, jaz sem ostal ... Za kamuflažo sem. Oče že dolgo pomaga partizanom, pa se boji maščevanja Nemcev. Žrtvoval me je, da bi rešil očetnjavo ..."
„Vzel bi te s seboj, če ne bi imel že sam s seboj dovolj težav. A ti obljubljam — poiskal te bom, brž ko bo konec vojne. Ko pride fronta, se skrij, da te ne bo ubilo. Potem pa povej Rusom, kdo si . .."
Prej nisem niti pomislil na možnost, da bi šel z njim, ko pa mi je to omenil, me je nenadoma zgrabilo, da me je komaj prepričeval, da to ni mogoče.
„Preveč tvegano bi bilo," je rekel. „Ne bi rad, da bi se ti na poti kaj zgodilo. Zdaj, ko ni očeta, moraš preživeti vsaj ti ..."
Šla sva v kino, kjer so vrteli filtri „Zirkus Busch". Potem sva dolgo sedela v parku. Najbolj ga je pretreslo, ko sem mu pripovedoval, kako so me prekrstili in kako me je Prekla uvajala v nemščino. Pripovedi o prijatelju Toniju pa nisem dokončal. Pred štirinajstimi dnevi sem zvedel, da je umrl za pljučnico... Večkrat sem ga poskušal obiskati, pa me niso pustili v dom. Kdo ve, morda je že tedaj hiral v kaki bolnišnici?
Ko sem mu pravil o Hansu, mi je rekel, da je tudi on imel prijatelja med Nemci. Ob siloviti ruski ofenzivi sta že padla v rusko ujetništvo, pa so se ob protinapadu vrnili Nemci.
„Kako pa so vaju sprejeli Rusi? " me je zanimalo.
Bil sem kar malo razočaran, ko mi je pravil, da ju je Rus z mašinko, kakor pravijo lahki strojnici, zbezal iz bombnega lijaka, polnega blatne brozge. Ko sta dvignila roke, se je začel tolči po kolenu:
„Glej, glej, germanskega pujska!"
Morala sta urno skočiti iz jame. Ko je stric Rudi začel dopovedovati, da je Jugoslavc, ga je Rus udaril po glavi, da se je opotekel po tleh. Potem sta morala z rokami nad glavo teči pred njim, dokler nista pritekla do vasi, kjer so se zbirali nemški ujetniki. Naenkrat so se pojavili nemški tanki, ruski stražarji so ušli in Nemci so prenehali biti ujetniki. Večina je vriskala od veselja, objemala tankiste, Rudi in njgov nemški prijatelj pa sta na tihem preklinjala zlo usodo.
Večkrat sem v domišljiji tkal zgodbo o srečanju z Rusi. Predstavljal sem si ga drugače, kot mi je pripovedoval stric Rudi. Prvemu Rusu bom rekel, da sem' Jugoslovan, pa še ukraden povrhu, pa me bo že dvignil na tank. Potem se bom zmagoslavno peljal skozi mesto in užival ob pogledu na strahopetne Nemce, ki se bodo skrivali v hiše, da mi ne bi prišli pred oči. Morda bom s tankom prihrumel kar v dom in poiskal Preklo, da se ji maščujem za Tonija.
Potem se je nit domišljije nenadoma pretrgala, ker Sem bil v zadregi, kaj bi storil s Preklo. Sprva sem mislil, da bi jo dal ustreliti, a sem se zbal samega sebe. Misel na smrt se mi je zdela preveč kruta. Na vsak način pa bi jo nagnal iz doma in ji ne bi več dovolil, da nosi tisto obleko z modrimi črtami. . . Morda bi stopil pred njo in z dvignjeno roko zavpil: „Hajtlal' ' Kaj neki bi storila? Ali bi se zmedla ali pa bi jo moč navade zavedla, da bi kriknila: „Heil Hitler!"
Učiteljici, ki je bila dobra z mano, ne bi storil nič žalega. Rusu bi samo pomignil in že bi jo izpustil skozi vrata, da bi odšla v svobodo. Še prej bi njorala obljubiti, da se ne bo več spogledovala s tistim hajotovcem, ki me je ostrigel do golega.
Potem je prišlo tisto, kar me je silno vznemirilo: stric mi je rekel, da so ukradli več sto otrok v Sloveniji. Govoril mi je o desettisočih izgnancev, ki so v sto in sto taboriščih po vsej Nemčiji. Povedal mi je o koncentracijskih taboriščih, ki so velike tovarne za pobijanje ljudi, mnogo večje od Gross Rosna.
Pred mano. je vstajal grozljiv svet trpljenja. Stric mi je v nekaj besedah razkril tolikero trpljenj, a jih moj razum ni mogel dojeti. Kje pa je potem vsa ta mogočnost partizanske vojske, da ni mogla presekati vseh teh nesrečnih poti v taborišča? Zakaj pa ste, stric Rudi, v nemški vojski, namesto da bi branili Jjudi pred nesrečo? lak, kot ste vi, je bil v spremstvu Nemcev, ko so me vodili v mariborski zapor. Zakaj je dovolil da so me
odpeljali? Zakaj se ni uprl, ko so streljali na očeta? In kje je bil Mravlja takrat?
Iz mene se je usulo toliko vprašanj, aa je bil stric ves zmeden. Oči so mu bile od solz dve jezerci, ki sta nemočno zrli vame.
,,V začetku ni bilo veliko Mravelj," mi je pojasnjeval. „Mogoče je tisti, ki te je v nemški uniformi spremljal na nesrečni poti, že dve leti partizan in te je že stokrat maščeval. Tudi stric Jože je leta dvainštirideset hajkal na Mravljo in njegove, zdaj pa je komandir partizanske čete . . ."
Spomnil sem se majske nedelje enainštiridesetega, ko nas je obiskal stric Jože, ki je živel spodaj v dolini, od koder je bil tudi moj oče, preden se je priženil na Pohorje.
„Tako žalosten nisem bil še nikoli," je rekel oče, ko nam je rezal bel kruh.
„Zakaj? " se je začudila mati.
„V dolini sežigajo slovenske niiae . . ."
V naši hiši je bilo polno knjig, v glavnem večerniških iz številnih zbirk Mohorjeve družbe, na katere smo bili naročeni. Ko sem pred dnevi stikal po omari in skrinji, sem našel le še nekaj starih, razcefedranih knjig. Jih je morda oče skril, da jih ne bi Nemci uničili?
Ko je stopil stric v veliko hišo in pozdravil po vojaško, sem od veselega presenečenja izbuljil oči. Tako lepiega še nisem videl: bil je v rjavi uniformi vermana, z zelenim trakom na rokavu. Pridobila sta ga stara prijatelja, ki sta bila po očetu nemškega rodu.
„Ej, fant, zdaj se začenja naš časi Vse bo bolje in lepše . . . Hitler ustvarja novo Evropo ..."
Ob nedeljah so se učili korakati. Strica so imenovali za Sturmmanna, vodjo desetine vermanov, nemške pomožne vojske, sestavljene iz domačih fantov. Začelo se je njegovo razburljivo življenje . . .
„ Kmalu boš moral streljati na naše fante," je zagodrnjal oče.
,,Nič ne bo treba streljati," se je veselo smejal stric. ..Nemška vojska zmaguje na vseh frontah. Kmalu bo mir. .."
..Najhuje šele pride," je rekel oče in se zakrknil v svoj molk, da sem bil kar jezen nanj, ker je pokvaril praznično vzdušje stričevega obiska.
„Veš, kako je stric Jože odšel v partizane? " me je nenadoma vprašal stric Rudi.
Dvignil sem glavo, bila so me sama ušesa:
„Kako? "
Stric Rudi se je zasmejal, kakor bi se nenadoma spomnil kake smešne stvari:
..Nekega večera je šel do hiše na robu vasi, kjer je imel zmenek z dekletom. Na dvorišču je brlela luč in tudi hišna vrata so bila na stežaj odprta. Čudno se mu je
zdelo, da ga dekle ne čaka ob ograji, kakor sta bila dogovorjena. Zažvižgal je, da bi jo priklical ven. Tedaj pa se je od nekod pojavila ženska s puško v roki in zavpila: ,Roke kvišku!' Za njo je prišlo še nekaj partizanov. .Čigav si?' ga je eden izmed njih vprašal. ,A ti si, Sturmmann,' se je nasmehnil.,Vodil nas boš do občine!' Spotoma so v neki nemčurski hiši odkrili nekaj škatel marmelade in ga oprtali z njimi. Nosil jih je, da so mu otrpnile roke, in strah ga je bilo, da bi jih odložil. Po končanem napadu so mu rekli: ,Tvoj oče že dolgo sodeluje z nami, ti p>a si še vedno pri Nemcih . . . Greš z nami? ' Voljno je prikimal in odšel z njimi v hribe, z marmelado na hrbtu . . ."
Čeprav je bilo jesensko sonce toplo, me je v parku začelo zebsti, pa tudi zgodnji mrak je že legel na drevesa. Stric je imel še nekaj ur do poznega večernega vlaka, zato je rekel, da me bo pospremil do Opitza.
,,Ne, ne, stric, ni treba," sem se zdrznil.
To ni bil strah pred Opitzevo, kakor včasih. Ne, bilo me je sram, da bi stric vdrl v svet, v katerega so me potisnili proti moji volji. Opitzevi niso taborišče, le gnezdo so, resda tuje, a vendar gnezdo. Kako mu bom pogledal v oči, če bo videl, da imam svojo sobo, da večerjam skupaj z njimi, da se pogovarjajo z mano, kot da sem njihov? Naj pove materi, daje nekje v Šleziji še ena ženska, ki bi hotela biti moja 'mati?
Na mah se mi je zdel prejšnji očitek stricu krivičen. Kako ga morem obtoževati zaradi nemške uniforme, ko pa sem dovolil, da so me klicali Adolf? Bil sem celo na velikem zborovanju, na katerem je govoril Goebbels. Zvlekli so me v dvorano, kjer sem spočetka prezirljivo buljil v šantavca, toda ko je zakrjlil z rokami, ko se je njegov globoki glas razlegel po dvorani, ko so že po prvih besedah ljudje z vzklikom navdušenja skočili pokonci in začeli peti, so šli mravljinci po meni, na vsem telesu sem jih čutil, da si nisem bil čisto na jasnem, ali me ta nepopisni val navdušenja ni celo ponesel s seboj. Še preden sem si začel dopovedovati, da je vse ena sama laž, sem se zalotil, da mu ploskam. Ni mi ušel tudi odobravajoči pogled Opitzeve, ki mi je od strani kazala z rokami, naj še močneje zaploskam. Zaradi tega vso noč nisem mogel zatisniti očesa. Do jutra sem skozi meglo spomina iskal mater, da bi si ji — kot že tolikokrat — spovedal in jo prosil za pokoro. Bil sem prepričan, da noben duhovnik ne bi mogel tega bolje opraviti, kajti tisti v beli cerkvici na Pohorju je za rešetko v spovednici preveč neslišno momljal, da bi sploh vedel, kakšen račun pokore mi je izstavil za moje grehe, ki sem mu jih zdrdral za cel molek.
Stric je vztrajal, da gre z menoj, in jaz se temu nisem več upiral. Ko sva hodila mimo sivih hermsdorfskih hiš, kjer me je zajela tesnoba ob misli, da se bom čez kako uro ločil od njega, sem ga stisnil za roko, ki je do Opitzevi h nisem več izpustil.
„Saj nisi več jezen name? " se mi je nasmehnil.
,,Nisem," sem bil vesel, da me je sam rešil tega bremena.
Kakor bi se hotel opravičevati, mi je vso pot pripovedoval o nepopisni nesreči našega naroda, ko so leta enainštirideset prišli Nemci. V začetku so mnogi celo verjeli v Hitlerja, ko jim je govoril, da jim prinaša dela in kruha. Bili so toliko razočarani nad prejšnjo ureditvijo, ki je pritiskala na ljudi s stoterimi krivicami, da so v svoji slepoti videli napredek tam, kjer je bila v resnici njihova poguba.
Bili so potrebni takšni možje, kot je bil Mravlja, da so se jim začele odpirati oči. Mnogi so morali na svojo trnovo pot, da so tisti, ki so ostali doma, našli sebe in svojo pravo pot.
,,Tudi tvoja usoda je mnogim pomagala, da so začeii drugače misliti," je rekel stric tako'resno in slovesno, da njegove besede niso dopuščale nobenega'dvoma. „Koso nam prišli povedat, da so požgali vašo hišo in da so tvojega očeta ubili, sprva nisem mogel verjeti. Ko pa so mi potrdili, da je tvoj oče res mrtev in da so te odpeljali, mi je bilo, kakor bi me kdo s kolom po glavi. Takoj sem pohitel v Maribor, kjer so mi rekli, da so te odpeljali v taborišče. . ."
Vtem sva prišla do Opitzevih. Ko je stric potrkal na vrata, mi je zastal dih v pričakovanju tega, kar bo prišlo. Na pragu se je pojavil Opitz, ki naju je sprva začudeno pogledal, nato pa je vljudno odgovoril na stričev pozdrav.
..Želite, gospod? " ga je vprašal. „S kom imam čast govoriti? "
„lch bin lvan’s Onkel -- Ivanov stric sem -.."
Vedel sem, da bo zazijal od presenečenja.
„Od kod pa prihajate? "
„S fronte."
Zdelo se mi je, da je Opitz v trenutku preletel vse na stricu: vse, od vojaške kokarde na kapi do plinske maske in puške, ki mu je nerodno visela čez ramo. Potem je. očitno pomirjen, pokimal:
„Kaj bi stali zunaj na mrzlem. Stopite noter, prosim!’'
„Ne, hvala," je rekel stric in stopil korak nazaj. S tem je samo podkrepil trditev, da se mu mudi na vlak.
Opitz je spet pokimal v znak odobravanja. Preden je sprejel ponujeno stričevo roko, je še rekel:
„Adolf, no, Ivan je dober fant. Lahko ste brez skrbi ..."
Stric me je objel. Tesno ob svojem sem začutil njegov obraz in slišal njegov ihteči glas: ..Oprosti mi, fant!" Potem se je odtrgal od mene in izginil v noč. Tisti trenutek sem fizično občutil, kaj je tujina. Ne noč, tujina je bila gluha zame. Opitz, ki me je brez besed spustil mimo, je kazal obraz tujca, ki se zaveda, da se vrata med nama ne bodo nikoli odprla.
O Božiču sem zagledal v kotu dnevne sobe drevesce, ki ga je Opitzeva okrasila s svetlečimi kroglicami, z belim puhom in z zlatimi nitkami. Potem nas je povabila, da smo prisostvovali obredu prižiganja svečk. Na mizi je pripravila za vsakega izmed nas majhno darilce, postregla pa nam je tudi s pravo kavo in potico. ..O, Kuchen," se je dekletom iz trgovine razsvetlil obraz.
„Za našega ljubega Vodjo!" je prižgala prvo svečko. Njene oči so bile vlažne od ganotja.
,,Za Hitlerja!" smo ponovili za njo.
„Da bi ga pobrala kuga!" sem dodal v mislih svojih del molitve.
„Za hrabre vojake na fronti!" je spet zapela Opitzeva.
„Za junake!" smo se oglasili kot pri litanijah.
„Da bi bili kmalu poraženi!" sem pristavil neizgovorjeno željo.
„Za čudežno orožje . .
Tako se je nadaljevalo, dokler ni bila priž^na zadnja svečka na drevescu. Ko je bilo naših litanij konec, j« Opitz iz svoje zlate rezerve v kleti prinesel steklenico sekta. Ko je dvignil kozarec in nazdravil, je imel solza * očeh:
„Morda je to naš zadnji božič v svobodi!"
Skoraj bi bil naglas rekel.
„Zame zadnji v tujini. . ."
.34 [2)
priloga dolenjskega lista
s
1
knjige
tri knjige sinjega galeba
Izšle so še zadnje tri knjige od devetih, kolikor jih je v zbirki Sinji galeb za letos Mladinska knjiga namenila mlade-fmu bralstvu. Pošiljka je v glav-■i nem domača, posebno pozornost pa pritegne ne nazadnje zato, ker v njej najdemo knjigo, s katero se eden od vidnih slovenskih politikov zdajšnjega časa znova dokazuje tudi kot pripovednik.
Gre za Franca Šetinca oz. njegovo „Ukradeno mladost". Tako naslovljeno delo, spisano za mladino, bo zagotovo zaposlilo tudi odrasle; med slednjimi bo najbrž nemalo takih, ki so
med zadnjo vojno sami skusili, kako so nacisti hoteli z nasiljem udejaniti svojo rasno teorijo. Šetinc je preživel štiriletno izgnanstvo, več mesecev je prebil •očem od staršev v drugem taborišču; ta težka preizkušnja mu sicer ni služila za pripovedno izhodišče pričujoče knjige, bila mu je le v pomoč, da je lahko tankočutno popisal bridka doživetja in čutenje glavnega junaka, ukradenega otroka. To je Ivan Slivnik, ki se tri desetletja po vojni okvirno seznani z usodo svojega strica; ta je Ivana v izgnanstvu obiskal v uniformi nemškega vojaka, kasneje pa je padel kot partizan. Ob razkrjtju stričevih prigod junak začne iz spomina luščiti lastno doživetje vojne: ta je prihrumela v pohorsko tišino, mu pobrala očeta, izmučila mater, njega pa nasilno odvlekla na Nemško, kjer so ga prekrstili v Adolfa, mu zaman vcepljali nemškega duha, kajti slednjič je le dočakal Ruse, konec tretjega raj ha in z
MERZ UKR4DENN. ML4DOST
ukradenci dopotoval v domovino ter se znašel pred praznim domom. V Šetinčevi zgodbi ni nič na silo pripovedovanega,, razmerja med posameznimi sklopi junakovih dogodivščin so v skladu z osnovno težnjo: prikazati, z več plati osvetliti fantovo pokončnost, upornost sredi zatiralcev, njegovo odraščanje in osveščanje. Tudi slogovno zgodbi tako rekoč ni kaj odvzeti ali dodati, da bi polne-je, z izbranejšimi besedami, podobami govorila o hudih časih, ko zlo tudi otrokom ni prizana-
samobeg
Naslov pesniške zbirke „Samobeg", knjižnega prvenca Silva Mavsarja, v Krškem udomljenega Zdolana, je na prvi pogled dokaj nejasen, skoraj nerazložljiv. Lahko ga beremo kakorkoli, eno ali dvobesedno, torej kot samobeg ali samo beg, do pravega ključa za Umevanje ne pridemo. Kajti samobeg more biti vse: Leg vase, beg pred samim seboj, beg v poezijo, le beg Pred poezijo ne. Same pesmi to odločno zanikajo.
Zbirka je urejena ciklično. To ji gre vsekakor v prid, obenem pa bralcu omogoči, da se prej dokoplje do njenega celotnega sporočila. Čeprav se le-to izriše šele Po daljšem premišljevanju, ko odložiš prebrano knjigo, 9a je moč slutiti že v prvem in nato stopnjevanega v vseh naslednjih ciklih.
Toda najprej „je treba / čez marmornato dvorišče jutra / neprebujen", „z isto dlanjo hrepenenja / še Pred soncem / zvariti spomine s prividi" in spoznati, da „dokler me dohiteva / zravnan odriv zvonika med topoli / ... / ostanem neoprana preteklost / teh 9ričev". Pesnik je prepričan, da je do lepega, a zanj že skoraj izgubljenega sveta moč samo še v trenutkih, ko Pobegneš iz svoje sedanje resničnosti, seveda še globoko „neprebujen". Vračati se mora vedno znova, se tatekati v spomine in se umikati v hrepenenje, saj mu
je vas, kjer je preživel mladost in se napil spoznanj, kot iluzija, brez katere (v mestu) ne zna in ne more živeti.
V ciklu „Črte" so v središču pesnikovega zanimanja vprašanja življenja, bivanja in minevanja, človekove moči in nemoči. Pesnik lebdi nekje med vasjo in mestom, od vaškega načina življenja se je poslovil, v mestu se prav ne znajde, zato se mu, razumljivo, zastavi vprašanje, ali ima tako lebdeče „životarjenje" sploh še kakšen smisel. Izhod poskuša najti v ljubezni, ob kateri postanejo vsa druga vprašanja manj pomembna, manj boleča, obrobna. Ali naj je doživetje še tako silno, ga tudi ljubezen ne poteši. Pod stopalom resničnosti, ki ji ne more ubežati, skoraj resignirano ugotavlja, da „vse tvoje je skrito v mojih stenah". Minljivost ljubežhi se mu ne zdi nič tako tragičnega. Če drugega ne, ga je obogatila za izkušnjo, ki bogati življenje.
Pesnik zori z življenjskimi in pesniškimi izkušnjami, kar kaže četrti (predzadnji) cikel, po katerem je knjiga tudi dobila ime. Strožja urejenost verzov in kitic želi opozoriti, da se je pesnik otresel mladostne vihravosti in da prihaja na vrsto zrelost, ko je treba povedati kakšno trajnejše spoznanje o življenju. „V suhih ustih noč greni, / zdaj vem, da sem že star", pravi pesnik. In kot se staremu", se pravi bolj izkušenemu človeku (in pesniku) spodobi, začne iskati nove, zrelejše odgovore na vprašanja, ki si jih je nekoč zastavil. Prav spoznanje, da ni moč odgovoriti na vsako stvar, četudi človek zbeži sam vase in išče tam odgovorov, da torej tudi tako imenovani samobeg ničesar ne razreši, ga naredi zrelega in možatega. Pesniku se zdi to silno pomembno odkritje, samozavestno opozarja vsakogar, ki bi mu sledil, naj tega ne počne, če pa bo, naj se prej zamisli o tem, kaj ga (gotovo) čaka. Namreč, da „tu se bo nekdo spotaknil", zato velja odnehati ali si izbrati drugo pot.
Zbirka „Samobeg" pomeni obogatitev slovenske lirike in sodobne pesniške govorice. Tako oceno prav gotovo zasluži, akoravno je v posameznih pesmih ostalo še nekaj neopiljenega ali slabše pesniško povedanega. Hkrati s pesmimi je treba vsekakor prebrati tudi zbirki dodani esej o Mavsarjevi poeziji, ki ga je napisal Tine Šoško. Naj dodamo še to, da je knjigo (po sili razmer izdano v samozaložbi) uredil in jo s svojimi grafičnimi zapisi vsebinsko dopolnil Niko Keše.
IVAN ZORAN
SEVERIN ŠALI
PESEK IN ZELENICE
JAVA
Če bi knjige sodili po njihovi zunanjosti, ^elikosti in zajetnosti, potem bi pesniška zbirka Severina Salija „Pesek in zelenice", ki jo je 'Zdala trebanjska kulturna skupnost kot posebno številko Samorastniške besede, komaj zmog-•a uvrstitev med knjige, saj je po obsegu prej Podobna kakšni reklamni brošurici kot pesniški *birki. Pa vendar je v tej lepo oblikovani Publikaciji veliko bogastvo: izbor dvajsetih Šali-levih pesmi, ki so nastale v zadnjem desetletju, sPremlja izbor petnajstih grafik Vladimirja Lamuta, čigar dvajsetletnice smrti smo se spominjali letos. Dolenjci se tako v eni knjižici °ddolžujejo dvema samotnima potnikoma v Ustvarjanju, Prijateljema, katerih eden je živ-
ljenjsko pot in svoje delo zaključil, drugi pa je lani prehodil sedemdeseti življenjski mejnik in še vedno snuje.
Severin Šali stopa z zbirko „Pesek in zelenice" po dolgem času ponovno pred bralce. Po izidu treh mladostnih pesniških zbirk je skoraj štiri desetletja molčal in le občasno objavil kakšno pesem v revijah in časopisih. Tokrat se torej predstavlja z zaokroženim izborom pesmi, ki odsevajo zrelo pesnikovo življenjsko in ustvarjalno izkušnjo.
Šalijevo zbirko obvladujeta dva temeljna pojma: človek kot potnik in življenje kot potovanje. „Hodimo v nepoznano, ogrnjeni v radost, bolest," (Mejniki in pota), „ne vemo za smer, ne za pristan ... naša pot je modrostno nora, brez cilja in novih obetov... potujemo v neznano skrivnost" (V pristanišču). Temni ton potovanja k smrti oziroma v neznano skrivnost prebliskujejo svetli trenutki počitkov v oazah sredi puščave sveta. Pesnik sluti prabitno življenje, pristan smisla, žive vodnjake v pesku in ta slutnja potnika žene na sanjane bregove, neznana obrežja. Potnik lahko obleži le korak od živega vodnjaka in kot okostnjak plaši mimoidočega, ki bo prav tako iskal oaze, vodnjake, svoje sanje, lahko pa po dolgi poti „prideš na neznano obrežje ... obstojiš na bregu in vidiš in veš — pristan čaka. Nebo je sinje in mirno morje se ti smehlja," l(Utrinek). Utrujeni potnik zaživi „v srcu stvari", kot je pesnik zapisal v Prošnji.
M. MARKELJ
iz izložbe
Pred leti je bilo naprodaj nemalo knjig o raznovrstnih čudesih, pokrajinah, ljudeh, umetnosti in še veliko drugih znamenitostih širnega sveta od davnih časov do zdajšnjosti, o slovenski deželi pa je bilo malo dostopnega v živopisni obliki, to je s fotografijami in ne preveč učenimi, zato pa dovolj povednimi besedili. Zlagoma se to nesorazmerje izravnava, z besedami in podobami je prikazanih čedalje več naravnih in drugih slovenskih zanimivosti; na enem mestu so zbrane v ..Zakladih Slovenije", eno od vsebinskih področij te dragocene knjige je Cankarjeva založba pred kratkim dopolnila s ..Slovenskimi gorami".
V knjigi z več ko tristo stranmi velikega formata je razvrščenih štirinajst poglavij, za katera so poznavalci prispevali poljudna, a hkrati tudi strokovna opažanja o geografiji gora, o gorskem rastlinju, gozdu, živalih, človeku, o raziskovanju gora in planinstvu pa o besedni umetnosti, glasbi, slikarstvu, fotografiji in filmu, kajpak glede na njihovo povezanost z gorami, pred besedilom o varstvu gora pa beremo še sestavek o vlogi slovenskih gora med NOB.
Knjiga prinaša tudi blizu petsto barvnih fotografij, te ilustrirajo vse tisto, o čemer teče beseda v posameznih poglavjih, niso pa razmeščene po vsebinskih sklopih, temveč govori vsaka zase. Pred kazali v Dodatku najdemo še
vrsto številčnih in imenskih podatkov o slovenskem gorskem svetu, poudariti pa kaže, da s pojmom slovenske gore niso zaobseženi samo alpski vršaci, ampak so v knjigi z besedo in sliko enakovredno obravnavani tudi primorski in notranjski pa zasavski in dolenjski griči ter štajerski in koroški hribi.
šalo. Na sosednji strani pona-tiskujemo odlomek o ključnem dogodku Setinčeve pripovedi, to je o Ivanovem srečanju s stricem na tujem.
Manka Golarja knjiga „Ver-ženci" je vedrega značaja. Prinaša precej nad dvajset zvečine hudomušnih zgodb o ljudeh iz Prlekije, ki so uganjali butalskim podobne norčije. Snov je pisatelj črpal iz pripovedovanj po prleških krčmah, časovno pa je dogajanje neopredeljeno; to, da imajo Verženci, ki označujejo Prleke nasploh, opraviti s kruci, Turki ali cesarjem, je pomembno le zaradi motivne zasnove posameznih pripovedi. Ob literarni premorejo Golarjeve zgodbe tudi očitno etnografsko vrednost.
Splahovalnik, ki naj bi dojenčkom omogočil lažje podiranje kupčkov, naprava, ki zapoje pesem o komerkoli, posebne vrste ptičje strašilo in še vrsta drugih reči, ki navadnemu človeku sploh ne bi prišle na um — to so izumi čudaškega profesorja Modrinjaka. Junaka in ljudi, s katerimi ima opraviti, je popisal angleški pisatelj Norman Hun-ter, „Nove prigode profesorja Modrinjaka" pa je poslovenil Branko Gradišnik.
D. RUSTJA
prebrali smo
telo
kot stroj
Ko dandanašnji občudujemo zmagoslavne dosežke tehnologije in nam zastaja dih ob čudovitih strojih, ki premagujejo globine morja, višine neba in bliskovito opravljajo najzapletenejše računske operacije, radi spregledamo, da ga ni dela človeških rok, ki bi se lahko kosalo s čudovitim, nedosežnim strojem — človeškim telesom. Skrivnosti tega čudovitega naravnega mehanizma nam razgrinja knjiga „Telo kot stroj", ki je nedolgo tega izšla pri Pomurski založbi.
Knjiga je plod sodelovanja mnogih strokovnjakov, vrhunskih patologov, nevrologov, genetikov in drugih pod vodstvom slavnega kirurga Christiaana Barnarda, ki je leta 1967 kot prvi opravil operacijo presajanja srca. Barnard je tudi poznan po mnogih publicističnih prispevkih in knjigah, v katerih razgrinja dognanja o sodobni medicini.
V knjigi ,,Telo kot stroj" je gradivo razdeljeno na pet tematskih sklopov. V prvem so obdelani telesni sistemi od opek življenja, celic, plodil in rodil, ogrodja, živčevja, žlez notra-njic, srca in krvi, dihal, prebavil
do jeter in sečil. Sledijo mu sklopi, v katerih avtorji zgoščeno obravnavajo razvoj človeka od zarodka do starca, nato sledi poljuden pregled duševnih motenj. Zanimiv in poučen je sklop ..Vzdrževanje telesa", v katerem je govor o boleznih in pravilnem načinu življenja, o pravilni prehrani, o spanju, zdravilnih snoveh, pa tudi 'o zdravju škodljivih razvadah, kot sta kajenje in uživanje alkohola. V zadnjem sklopu „V delavnici" je začrtana prihodnost medicine, ki jo nakazuje razvoj genskega inženiringa, računalniško vodena protetika, vrhunski kirurški dosežki pri presajanju organov in v mikrokirurgiji ipd. Dodan je kviz o zdravju, iz katerega bo bralec lahko spoznal, kolikšno je njegovo poznavanje ,,človeškega stroja".
Vsi tematski sklopi so v knjigi urejeni tako, da poljudno, a zanimivo pisano gradivo spremlja veliko barvnih in črno-belih fotografij, prikazov in drugih pomagal, ki dajejo besedilu večjo nazornost. Vsako poglavje ima naznačena tudi poglavja, v katerih je ista tema obravnavana z drugačnega zornega kota. Tako se bralec lahko ukvarja s knjigo, kot ga žene zanimanje.
Bere lahko posamezna poglavja in mu ni treba brati knjige od začetka do konca. Skratka, knjiga mu je stalno na voljo kot prva informacija ter hkrati kot ..napotnica k specialistu", se pravi, da branje knjige „Telo kot stroj" bolj vedoželjnega bralca usmerja k drugim, stro-kovnejšim delom s področja medicine. Tako knjiga opravlja svojo vzgojnoizobraževalno vlogo.
MiM
recenzija
potopljeno
sonce
..Potopljeno sonce" je simbolni naslov prvega pesniškega
zvezka Janija Bevka. Lahko b zapisal tudi pesniške zbirke, c nisem, ker gre za skromnejšo, vendar lično izdajo, izišlo v petsto izvodih in v samozaložbi, stiskano v DITC Novo mesto. Zvežčič, ki obsega oseminštirideset strani, na katerih je natis njenih šestintrideset pesmi, je likovno opremil Ivi Kukman, Bevkov prijatelj, sicer pa nadarjen likovnik.
„Pesmi so razvrščene v dva sklopa: prvi nosi naslov „Simfo-nija v jutru", drugi pa „Zločin št. 1", kar daje slutiti nadaljevanje. Jani Bevk je snujoča mlada osebnost, ki sicer pripada skupini metliških literatov, zbirajočih se okrog zbornika „Haluci nacije". Vendar ga ne gre enačiti s člani skupine, kot tudi halucinatorjev ne z njim, kajti vsakdo med njimi je zanimiv in samosvoj.
Površni bralec ..Potopljenega sonca" bo dobil ob prvem branju občutek, da gre za posrečeno nakladanje besed, ki prehajajo v melodijo zaradi asociativnega vrstnega reda. Ob potopljenem branju pa bo našel ob sozvočnosti besed še vsebinski smisel, za kar Bevku gotovo gre. Težko je namreč verjeti, da bi se mladi pesnik ..čistil" s sla-povjem nesporočilnih besednih povezav. V mladih ljudeh je preveč razmišljanja, je veliko zdrave napadalnosti, tudi čustvene občutljivosti okrog vsega, kar se dogaja z njimi in okoli njih, da bi bili zadovoljni zgolj z besedičenjem. Nasprotno, mladi ljudje so zoper praznino, s katero se starejši hitro zadovoljimo, ker jo napolnimo s predmeti, ki jim pravimo standard.
Na tej prozaičnosti nato počivamo, ničesar se nam več ne da razbijati, razstreljevati v pomenu razblinjanja ustaljenosti, usmrajenosti in samozadovoljnosti. Najpogostejše besede, ki jih boste našli v Bevkovem ..Potopljenem soncu", so: kamen — zid — obzidje — skala — pesek — prah. Prav v tem zaporedju. Na koncu je prah. Kot konec nečesa in začetek novega. Pa še: ded in otroštvo. Oboje sta sicer preteklost, vredna spomina, vendar življenje ne more in ne sme biti zgolj spominjanje. Za to imamo računalnike in knjige. Človekova zavest (in podzavest) lahko seže dlje. V tem krogu se gibljejo Bevkove pesmi. Kot je nastala naš? povojna stvarnost na pepelu druge svetovne vojne, so vzklil? Bevkove pesmi na ruševinah lastne preživele preteklosti.
..Potopljeno sonce je torej podlaga za nadaljnje Bevkovo ustvarjanje, ki ga bomo z zanimanjem spremljali.
TONI GAŠPERIČ
priloga dolenjskega lista
0135
9. Fotografij je v časopisu
preveč
dovolj
premalo
16. Druge vaše pripombe
SODELUJTE
Z
NAMI!
Dve leti sta že minili, odkar smo nazadnje z nagradno anketo povprašali za vaše mnenje o časopisu in njegovih prilogah. Takrat ste nam z odgovori precej pomagali, da smo lažje načrtovali tisti del časopisa, ki naj bi bil predvsem odraz vaših želja. Zdaj vas ponovno vabimo, da z odgovori na anketo pomagate pri urejanju časopisa'. Da boste z več poleta izpolnili
anketo, smo se odločili, da bodo vsi, ki bodo izpolnili anketo (lahko jo pošljete v isti kuverti kot nagradno križanko), udeleženi pri žrebanju za lepe nagrade.
Podelili bomo 3 denarne, 5 knjižnih nagrad in 10 celoletnih naročnin na Dolenjski list.
1. nagrada 3.000 din
2. nagrada 2.000 din
3. nagrada 1.000 din
Izpolnjeno anketo pošljite najkasneje do 15. januarja 1983 na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, 68000 Novo mesto.
Izpolnjevanje ankete je lahko. Navedite svoje osebne podatke (da bomo lahko poslali nagrado na pravi naslov) in nato obkrožite ustrezni odgovor, oziroma zapišite svoje mnenje, kjer je to potrebno. Želimo, da bo anketa odraz vašega iskrenega mnenja in kritičnosti, saj se žreb ne bo obračal po lepih besedah.
ANKETA
NAGRADNA ANKETA - NAGRADNA ANKETA - NAGRADNA ANKETA
1
7. Vas časopis dovolj obvešča o doga-	
janju v domači občini?	
	da
	ne
8. Reklam je v časopisu	
	preveč
	dovolj
	premalo
14. Ali pisma bralcev odsevajo vsakdanje življenje?
15. Kaj bi vas odvrnilo od časopisa?
previsoka naročnina neredna dostava slabo pisanje premajhen obseg nič
Ime in priimek .
Naslov............
Občina............
Starost in poklic
1. Koliko jih še poleg vas prebere časopis?
sam še 2 2-4 več kot 4
2, Kakšen je po vaši oceni časopis?
odličen
dober
slab
3. Kakšna je po vaši oceni Priloga?
odlična
dobra
slaba
4. Katere strani v časopisu najraje preberete?
5. Berete knjižna poročila v Prilogi?
da
ne
6. Ali je pisanje novinarjev dovolj pogumno?
da
ni
drugi pa je kupil Bonovo gostilno v Stranski vasi. Od njegove smrti, tam v začetku tridesetih let, v Stranski vasi nimajo več gostilne. Jožefa se je omožila s sosedom Alojzom Golobom. On je gozdaril, bil lesni delavec v tovarni v Radohi in nakladač vagonov v Rožnem dolu, ona pa je kmetovala. Rodila sta se jima dva otroka, Janez in Pepca, in vse je kazalo, da se bo njuno življenje izteklo v tihi kmečki idili. Pa ni bilo tako. Težka vojna preizkušnja je s svojo usodno tragiko posegla v vsako vas, v vsako družino in pretresla vsako dušo.
Poleti dvainštiridesetega, ravno ko je pospravljal žito na podu, so Alojza pobrali Italijani. „Ker nisi prišel, ko sem te jaz klical, boš šel pa zdaj!" mu je zabrusil znani koloboracionist, šmihelski kaplan Volbang. Za Alojza se je pričelo trpljenje: zapori, Rab, Gonars, lakota. Po italijanskem razpadu je peš prišel domov. En teden je ostal, se malo opomogel, pa je odšel v partizane.
Ko je Alojz partizanil pod Gorjanci, se je večkrat oglasil doma, da je Jožefa pripravila popotnico zanj in za njegove tovariše. Tudi nekaj dni pred tisto usodno nemško hajko je prišel. Kar nekam dolgo se je poslavljal, ko je odšel zopet nazaj v četo, ki je bila takrat v Brusnicah. Nemci so silno pritisnili in partizani so se umikali v zavetje gorjanskih gozdov. V bregu med Stopičami in Gornjo Težko vodo so Nemci pripravili zasedo. Alojz Golob jim je živ padel v roke. Postavili so ga ob drevo in ga z rafalom pokosili.
Jožefa je šele čez nekaj dni zvedela, kje je njen mož pokopan. Nemci niso nikogar pustili zraven. Za silo so ga zagrebli domačini, nekdanji Alojzovi tovariši iz italijanskih taborišč. Jožefe najprej Nemci niso pustili po njenega moža, potem pa so le popustili. Postavili pa so ceno: 30v litrov žlahtnega vina in 10 litrov žganja. Čeprav težko, je Jožefa le nekako dobila, kar so brezsrčni okupatorji zahtevali. S sosedovo zaprego in z otroki se je napotila po moža na Gornjo Težko vodo. Izgrebli so Alojza, ga položili v krsto in mu pripravili človeka dostojen pogreb, kljub prostaškemu zmerjanju in roganju sovražnih vojakov. „Muzika za mrtvega komunista!" so se posmehovali vojaki joku vdove in otrok, niso pa vedeli, da je bil ta jok poln gneva, tistega gneva, ki je na koncu premagal tudi najokrutnejšo silo na svetu.
TONE JAKŠE
10. Razvedrila je v časopisu
preveč
dovolj
premalo
11. Obkrožite področja, ki vas v časopisu zanimajo
politika gospodarstvo kultura kriminal šport pisma bralcev zanimivosti iz sveta domače zanimivosti podlistek
12. Česa je v časopisu preveč?
13. Česa je v časopisu premalo?
Na tovornem kmečkem vozu je bila krsta, ob njej pa Jožefa Golob s preplašenima otrokoma in nekaj sosedi. V krsti je bil njen mož, ki gaje prišla iskat na Gornjo Težko vodo. Pijani nemški vojaki in belogardisti so se režali in zbijali šale na račun te žalostne skupine, ki se je pripravljala, da bo pospremila mrtvega Alojza Goloba na zadnjo pot na domače pokopališče. „Muziko za mrtvega komunista!" je ukazal nemški vojak. Belogardist je prevedel in vojaki so se grozeče približali vozu. ,,Muzike!" Otroka in žena so se prestrašeno stisnili skupaj in zajokali, pijane vojake pa je to razveselilo: ,,Ha, to je muzika za mrtvega komunista!" Pustili so jih, da so odšli proti Šmihelu.
Letos decembra je Jožefa Golob iz Stranske vasi praznovala petinosemdesetletnico. Zbrali so se otroci, vnuki in pravnuki. Kako lep praznik za ženico, ki pravi, da v svojem dolgem življenju še ni potrebovala zdravnika, razen takrat, ko si je zlomila roko, in pa seveda lani, ko je padla po stopnicah na glavo Štiri dni je bila v bolnici, pravi nekoliko nejeverno, kajti ona se tega čisto nič ne spominja: „Šla sem ven in dol po stopnicah pred hišo, potem pa sem se zavedela v domači sobi. Da bi padla ali bila v bolnišnici? Ne, tega se pa res ne spomnim. Tako pač pravijo."
Tudi sicer je spomin Jožefi nekoliko popustil po tistem nesrečnem padcu, vendar ne toliko, da bi ne mogel zajadrati še tja osemdeset in malo več let nazaj, ko je njen oče, stari Vindišman, še vzel v roke harmoniko in razveselil otroke in brate in sestre. Vendar ima vsako veselje svoj konec. Skrbeti je bilo treba za vsakdanji kruh in bodočnost. Oče je prodal živino in oskrbel brata in sestri z vozovnicami za Ameriko. Nikoli več.jih ni bilo nazaj in za njimi ni nobene sledi. Tujina jih je za vedno pogoltnila.
Ker je Jožefa rada delala na kmetiji in je bila pridna, je kmetija ostala kar njej, saj brata nista čutila takega veselja. Eden je postal orožnik.
KUPILA SEM
MRTVEGA
MOŽA