ISSN 7704-01993 9 . . ____________ RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 23. januarja 2003 / letnik LVI / št. 3 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT TA TEDEN / ta teden Draga demokracija ^"^lovenija je zadnje čase večkrat primerjana s Švico, pojmom alpske lepotice, blagostanja, ure-K^J jenosti in visoke stopnje demokracije. Primerjave same po sebi godijo, obenem pa vzbudijo razmišljanje, kaj bi bilo potrebno še postoriti, da bi naša država zares postala popolna druga Švica, na sončni strani Alp. Pot, po kateri stopamo, žal ali pa tudi ne, vodi v drugo smer, v gospodarske in vojaško-politične zveze, kjer naša vzornica ne sodeluje in tudi dolgoročno tega ne načrtuje. Živi kot otok sredi združene Evrope in blagodejno izrablja svoj posebni status. Zadnje dni so primerjave namigovale na podobnost pri pogostosti referendumov. Tam, za in med gorami Alp, so ti dokaj pogosti, z njimi sprejemajo ali zavračajo tako rekoč vse pomembnejše odločitve. Jim pri tem res sledimo? Zakonodajni referendum lahko po naši ustavi razpiše državni zbor na lastno pobudo, razpis lahko zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali pa štirideset tisoč volivcev. Izid takega referenduma je za državni zbor obvezujoč, mora ga torej upoštevati pri sprejetju zakonodaje. Pri tem nekoliko moti relativna enostavnost poti do zakonodajnega referenduma. Če ima skupina ljudi čas, nekaj denarja in trdno voljo, ji bo zagotovo uspelo zbrati podpise dveh odstotkov državljanov Slovenije. Drugo vprašanje je, kako se na "ustavno vsiljen'' referendum odzovejo volivci, ki odločajo z večino oddanih glasov. Teoretično je torej možno, da o pomembnih področjih, dragih ali drugače usodnih za državo in davkoplačevalce, odloči peščica ljudi. Slovenska demokracija je v tem pogledu na preizkušnji, ki v obliki referenduma stane dobre pol milijarde tolarjev. Obenem je ujeta v zanko ureditve, ki po letu dni omogoča državnemu zboru sprejetje drugačnega zakona ali razpis ponovnega referenduma. Uspeh referenduma o vračilu vlaganj v telekomunikacije je zaenkrat nesporen, odločitev pa vsaj še nekaj časa (let) neizvedljiva. Ker je v zraku kar nekaj idej o referendumih, bi bilo dobro in koristno ta del slovenske demokracije zakon- ^ ^^ sko in ustavno domisliti. Vsak četrtek priloga TV okno - najpopolnejši pregled TV sporedov. Ta teden iz Tednikovega uredništva: - Pridigarji hočejo vse in še več - Na obisku glasbeni producent Menace - Provokator: Bodi zvezda Med vsemi prispelimi glasovnicami bomo izžrebali 30 nagrajencev in jih s turistično agencijo Anka popeljali na enodnevni izlet presenečenja. POZOR, ODJUGAI Odmnnjene cene vozil letnika 2002! Polo: -200.000 SIT Golf: -330.000 SIT Passat: -500.000 SIT Velja z> lemjk 2na. »tevilD vozU in modekiv je Don 9 d.o.o., Zodnilni trg 8, 2251 i>tu| TEL: 02/788-11-50 KRT za idejo boljši Supermesto, Ormoška c. 30 Trije za enega, eden za tri. Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler Jeep I SAMO EDEN JE PRAVI. DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02 / 78811 10 Če je zima prava, si lahko privoščimo tudi prave zimske radosti, kakršne so bili nedeljski smučarski skoki v Juršincih. Foto: M. Ozmec ŽETALE, PODLEHNIK, VIDEM / kako delajo "lokalni cestarji" ha ceste dobro poskrbljeno Letošnja zima je po daljšem premoru znova nasula obilne količine snega. Poleg veselja pa sneg prinaša tudi skrbi in težave, predvsem v prometu. Kritike čez cestarje so v dneh sneženja kar deževale, čeprav so se na vso moč trudili, da bi delo opravili čim prej in čim bolj temeljito. Kaže, da smo že malce pozabili, da k zimi sodijo tudi težave na cestah in da vseh ni mogoče očistiti hkrati. Nad neočiščenimi cestami in pločniki so se pritoževali v glavnem meščani in prebivalci ravninskih občin, medtem ko s haloškega območja bistvenih pripomb ni bilo. Zagotovo je to dokaz, da so se občine na območju Haloz dobro organizirale in poskrbele za učinkovito zimsko službo. Drži pa tudi, da so ljudje na haloških območjih nekoliko manj razvajeni in so pripravljeni nekoliko bolj potrpeti, če pa je potrebno, pa prijeti tudi za lopato ali "vpreči" svoj traktor. Pozanimali smo se, kako se s snegom spopadajo v občinah Žetale, Podlehnik in Videm. Na območju Žetal je okoli 75 kilometrov lokalnih cest in javnih poti. Z izjemo lokalne ceste proti Majšperku, ki jo čisti Cestno podjetje, so vse ostale ceste skrb domačih traktoristov, združenih v strojni krožek Žetalanec. Vsaka štiri leta v tej občini z razpisom izberejo izvajalca zimske službe in na letošnjem bližnjem izboru bodo to delo znova zaupali omenjenemu strojnemu krožku. Tudi zaradi tega, ker so doslej njegovi člani poskrbeli za očiščenje lokalnih cest in javnih poti celo prej, kot je določeno v pogodbi. Za pluženje se organizirajo sami tako, da v delo vključijo od 4 do 8 traktorjev, odvisno od količine snega. Cetse prve prioritete -lokalne ceste in javne površine - morajo biti v primeru nočnega sneženja očiščene do 5. ure zjutraj, sicer pa so v glavnem vse ceste in poti očiščene najpozneje v 12 urah. Občina je kupila stroj za posipavanje cest, še enega podobnega pa bodo kupili letos. Tudi občina Podlehnik ima številne kilometre lokalnih cest in javnih poti, skupaj jih je nad 80 kilometrov. Tudi tam so se zadeve lotili na podoben način: sklenjene imajo pogodbe s sedmimi lastniki težkih traktorjev, ki v primeru potrebe samoiniciativno začnejo pluženje cest po dogovorjeni prioriteti. Že zgodaj zjutraj morajo biti očiščene in prevozne ceste, po katerih potekajo avtobusne proge, takih je okoli 40 kilometorv. Sledijo ostale lokalne ceste in javne poti, ki so v glavnem očiščene v enem dnevu, morda se le na nekaterih zahtevnejših odsekih čiščenje nekoliko zavleče. Tudi v občini Podlehnik so občani v veliki večini s storitvami omenjenih sedmih posameznikov zadovoljni. Občina Videm ima okoli 65 kilometrov lokalnih cest in 158 kilometrov javnih poti. Slednje čistijo izključno v lastni režiji, pri čiščenju slabih 38 kilometrov lokalnih cest pa jim pomaga CP Ptuj. Za pluženje cest na njihovem območju imajo sklenjenih 9 pogodb z lastniki ustrezne mehanizacije, na pomoč pa učinkovito priskoči še traktor občinskega režijskega obrata, ki je opremljen tudi za posipavanje cest. Ce ni posebnih težav in dodatnega sneženja, so vse ceste na območju občine Videm očiščene in prevozne v približno osmih urah. Podobno so se svojega komunalnega poslanstva lotili tudi v drugih občinah na širšem območju Ptuja. Opravilo je na ravninskih območjih nekoliko lažje, v Halozah pa je pluženje cest naporno in nevarno opravilo hkrati. Posebej zato, ker robovi cest v glavnem niso zaznamovani z ustreznimi snežnimi količki. Kot smo izvedeli, pa v nekaterih občinah že razmišljajo o tem, da bodo predhodno postavitev ustreznih količkov vnesli v pogodbe z izvajalci zimskega vzdrževanja cest. J. Braiii PO MESTNI OBČINI PTUJ: Prvi gostje mladinskega hotela že za pusta? STRAN 6 PO NAŠIH OBČINAH KIDRIČEVO: Ali se lahko zgodi ponovitev volitev? STRAN 7 POGOVORI DR. FRANCE ARHAR: "Država je bila rojena, ni pa še izgrajena" STRAN 9 ŠPORT NOGOMETAŠ VLADO KO-KOL: "Robi je fenomenalen človek" STRAN 25 NASVET Kako se grejemo najceneje STRAN 4 9770040197053 PO SLOVENIJI PREDSEDNIK DZ PAHOR NA URADNEM OBISKU V ITALIJI Na povabilo predsednika italijanske poslanske zbornice Pier Ferdinanda Casinija se je v torek mudila na uradnem obisku v Italiji delegacija državnega zbora pod vodstvom njegovega predsednika Boruta Pahorja. Slovenska delegacija je poleg pogovorov s Casinijem v Rimu opravila tudi srečanje z italijanskim ministrom za odnose s parlamentom Carlom Gio-vanardijem, ki sicer neposredno spremlja izvajanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ukvarja pa se tudi s problematiko italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. SLOVENIJA IN NATO V TOREK NA PRVEM KROGU PRISTOPNIH POGOVOROV Zveza NATO se je s Slovenijo v torek v Bruslju sestala na prvem od dveh predvidenih krogov pristopnih pogovorov, ki so del dolgotrajnejšega predpisanega postopka za vstop države v zavezništvo, predviden najkasneje v maju 2004. Na pogovorih - drugi krog bo 31. januarja - naj bi država potrdila interes, pripravljenost in sposobnost za spoštovanje vseh obveznosti članstva ter svoj odnos do obrambnega sistema, vojaške strategije ter politike odprtosti zveze NATO, hkrati pa naj bi se z zavezništvom dogovorila tudi, kakšen prispevek bo plačevala v njegove tri proračune. MIROVNIKI BODO Z ŽIVIM ŠČITOM SKUŠALI PREPREČITI VOJNO V IRAKU Da bi poskušali ustaviti vojno v Iraku, bo v začetku februarja tja odpotoval mednarodni konvoj aktivistov, mirovnikov in angažiranih novinarjev, med katerimi bodo tudi Slovenci. S svojimi telesi oziroma živim ščitom, kot so organizatorji poimenovali akcijo, bodo skušali preprečiti vojno je za medije, nevladne organizacije, javnost in podjetja, zapisala sociologinja Marta Gregorčič. ZAHTEVE TELEKOMUNIKACIJSKEGA REFERENDUMA NAJPREJ V PARLAMENT Rezultat nedeljskega referenduma, na katerem so volilci podprli pobudo Vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, so na ministrstvu za informacijsko družbo pričakovali. Že v predreferendumskem tednu se je namreč pokazalo, da vlada tega referenduma ne bo mogla dobiti, saj je med ljudmi prevladala "zdravora-zumska krilatica"", da je treba preplačana vlaganja ljudem povrniti, je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal minister za informacijsko družbo Pavel Gantar. Obenem je pojasnil, da referendumska odločitev vladi ne nalaga nekih posebnih obveznosti. Zdaj je po ministrovih besedah na potezi namreč parlament, ki mora obravnavati in sprejeti predlog novele zakona o vračanju vlaganj. KC LANI ZA 3,4 ODSTOTKA PRESEGEL DOGOVORJENI PROGRAM Klinični center Ljubljana je v minulem letu kljub nekaterim drugačnim pričakovanjem, ki so se pojavljale ob zdravniški stavki in spremembah na področju delovnega časa zaposlenih, za 3,4 odstotka presegel program, dogovorjen s plačnikom Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V bolnišnici so zdravili namreč kar 3000 pacientov več, kot bodo dobili plačano. Prav preseganje programa, ki je določen v pogodbi s plačnikom, pa je po besedah generalnega direktorja KC Primoža Rodeta problem, s katerim se soočajo vse slovenske bolnišnice; če namreč program presežejo, se to odraža kot primanjkljaj v njihovem finančnem poslovanju. PO SVETU HUSEIN SE PRIPRAVLJA NA VOJNO; BLIX IN EL BARADEJ NADAUUJETA POGOVORE Iraški predsednik Sadam Husein je v nedeljo svoje vojaške poveljnike pripravljal na morebiten vojaški spopad z ameriško vojsko. "Zmaga je v naših rokah," je dejal na srečanju v Bagdadu, na katerem je sodeloval tudi njegov sin Kusaj, sicer vodja elitnih enot republikanske garde. Iraška televizija je sicer že v soboto prikazovala posnetke srečanja Huseina s predstavniki vojaškega vrha. Vodji inšpektorjev za razorožitev Iraka Hans Blix in Mohamed El Baradej pa sta v torek začela nove pogovore z iraškimi predstavniki. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, sta vodja Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) ter generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v torek začela pogovore na zunanjem ministrstvu v Bagdadu. USPEŠNI POGOVORI S PJONGJANGOM Posebni ruski odposlanec Aleksander Losjukov se je v ponedeljek v Pjongjangu sestal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Ilom. Losjukov je skoraj šesturne pogovore o spornem severnokorejskem jedrskem programu označil za uspešne, potekali so v prijateljskem ozračju.Ruski odposlanec je na srečanju s severnokorejskim voditeljem predstavil ruski predlog za rešitev krize, ki jo je sprožil jedrski program Pjongjanga.Ruski predlog je sestavljen iz treh delov. V skladu z njim naj bi bilo območje Korejskega polotoka brez jedrskega orožja, predvideva pa tudi, da bi ZDA Severni Koreji dale varnostna zagotovila ter gospodarsko in človekoljubno pomoč, Severna Koreja pa bi v zameno ponovno pristopila k sporazumu o zamrznitvi jedrskega programa, ki ga je z Washingtonom sklenila leta 1994. NESREČA TANKERJA PRESTIGE BO ŠPANIJO STAIA NAJMANJ MILIJARDO EVROV Boj proti naftnim madežem s potopljenega tankerja Prestige bo Španijo stal najmanj milijardo evrov. Kot je v Madridu dejal španski finančni minister Cristobal Montoro, bo Španija med drugim samo za odstranjevanje nafte iz Atlantika do konca tega leta porabila najmanj 500 milijonov evrov, medtem ko naj bi čiščenje onesnaženih španskih obal državo stalo 350 milijonov evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Montoro je predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju poslal tudi pismo, v katerem ga je seznanil s stroški čiščenja naftnih madežev in zaprosil za finančno pomoč Evropske unije. V BEOGRADU SOJENJE ZA VOJNE ZLOČINE V BIH Na okrožnem sodišču v Beogradu se je v torek začel proces proti četverici pripadnikov paravojaške skupine bosanskih Srbov "Osvetnici", ki jim tožilstvo očita ugrabitev, mučenje in umor 17 Bošnjakov 22. oktobra 1992 v Višegradu. Gre za prvo sojenje za vojne zločine med vojno v BiH (1992-1995) v ZRJ.Tožilstvo obtoženim Milanu Lukiču, ki ga išče tudi ha-aško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in je še na begu, Oliverju Krsmanoviču, Dragutinu Dragičeviču in Djordjetu Ševiču očita, da so na dan zločina iz avtobusa v bližini Priboja na jugozahodu ugrabili 17 muslimanskih potnikov in jih odpeljali v Višegrad na vzhodu BiH, v Republiki Srbski. Tam so jih najprej javno mučili, nato pa pobili. Večino trupel so nato pometali v reko Drino. Zločinu je tedaj prisostvovalo tudi več prebivalcev Višegrada, še poroča agencija dpa. (STA) SLOVENSKA BISTRICA, CRESNJEVEC / pogrebne in žalne svečanosti ob smrti dr. jožeta pučnika "Niso me nauiili sovražiti..." žalne seje za umrlim politikom in soustvarjalcem slovenske države dr. Jožetom Pučnikom so se minuli četrtek zvečer v viteški dvorani bistriškega gradu ob najbližjih sorodnikih in prijateljih, med njimi sta bila župana Slovenske Bistrice in Oplotnice, občinskih svetnikih in predstavnikih raznih strank udeležili še številni prebivalci slovenjebistri-ške občine. žalno besedo so imeli dr. Janko Čar, župan dr. Ivan Žagar in državni poslanec Jože Jerovšek. Dr. Janko Čar se je od pokojnega sošolca iz bistriške nižje gimnazije poslovil z izbranimi besedami. Povedal je, da je bil Jože nekaj posebnega v njihovem razredu, ne po merilih šolskih ocen ali šolskega reda, temveč po tem, da je že tedaj preraščal te okvire. Ko jih je njihova učiteljica spraševala, kaj bodo, je Jože odločno odgovoril: "Filozof." To je bilo nekaj neobičajnega za tisti čas. Oba sta nadaljevala šolanje v Mariboru, Janko na realni, Jože na klasični gimnaziji, in se skoraj vsakodnevno videvala na vlaku. Tudi kasneje v Ljubljani. Ko ga je Jože po dolgih letih obiskal, prišel je iz zapora, je pred njim stal dobre volje, vesel in prešeren. Janko skoraj ni mogel verjeti, da je to res. Ko mu je Jože pripovedoval, kaj vse je moral prestati v zaporu, na besede 'Niso me naučili sovražiti', in to je tisto, kar dela tega moža velikega, enkratnega, pokončnega," je še povedal dr. Janko Čar. "Globoko spoštujem vse tvoje delo in globoko sočustvujem s sorodniki, ki ste ga izgubili. Ostane nam samo eno, ohranimo lep spomin na tega pokončnega moža," je povedal za konec. Od dr. Jožeta Pučnika se je poslovil tudi župan dr. Ivan Žagar. Med drugim je povedal, da z dr. Pučnikom sicer nista vrstnika, prav tako se nista srečevala preveč pogosto, kadar pa sta se, so bile njune skupne misli in besede posvečene domovini Sloveniji, ter dodal, da je pokojnik veliko storil za prepoznavnost slovenjebi-striške občine in občina ga bo tako slavila kot enega velikih mož. Na žalni seji v spomin dr. Jožetu Pučniku v viteški dvorani bistriškega gradu se je pokojnega sošolca in prijatelja z izbranimi besedami spomnil tudi dr. Janko Čar; v ozadju člani okteta Planika. Foto: S. Brbre nosnih in zavednih Slovencev. SLOVO NA ČREŠNJEVSKEM POKOPALIŠČU Okoli 3000 ljudi, pripeljali so se kljub mrzlemu in meglenemu vremenu iz vse Slovenije, se je minulo soboto zgrnilo na majhnem vaškem pokopališču na Črešnjevcu, da bi se pokloni- Pokojnikova žara, desno najožja družina — sin Gorazd in hčerka Katarina, v ozadju Markus Pučnik, žena Kristina, brat Ivan in drugi. Foto: S. Brbre mu je med drugim tudi dejal: "Niso me naučili sovražiti." Ko se je porajala slovenska pomlad, ga je Jože povabil k sodelovanju. Janko mu je obljubil, da bo sodeloval po svojih močeh. Potem se je spomnil, kako si je Jože prizadeval, da bi prišel za profesorja na mariborsko univerzo, boril se je za katedro za sociologijo ali filozofijo na tej univerzi, vendar je od "zgoraj", iz vrha vladajoče stranke, prišel odločen "ne". "Velikokrat se spomnim V imenu tukajšnjih socialdemokratov, kot sosed in občan ter poslanec državnega zbora se je od dr. Jožeta Pučnika poslovil še Jože Jerovšek in še posebej poudaril, da brez Pučnika "ne bi bilo samostojne Slovenije in vsaj tega si v dneh bolečega slovesa ne upa zanikati nihče". Prepričan pa je, da bo Pučnikov rojstni kraj Črešnje-vec, ki je postal njegov poslednji dom, postal trajen pomnik v zavesti Slovencev in postal kraj obiskov in srečevanja po- lo dr. Jožetu Pučniku, častnemu predsedniku SDS, predsedniku Demosa, utemeljitelju slovenske neodvisnosti, velikemu borcu za človekove pravice. Na pogreb so prišli tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor, ministri Dimitrij Rupel, Slavko Gaber, Jakob Pre-sečnik in Ivo Bizjak ter številni Pučnikovi prijatelji in sodelavci, od Ivana Omana, Franceta Bučarja, Ljuba Sirca, Vere Ban, Katje Boh, Romane Logar, Draga Demšarja, Rudija Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: Hoffmann-La Roche Ltd. Podružnica Ljubljana, Galjevica 11/a 350.000,00 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. Šeliga, Daneta Zajca, Nika Gra-fenauerja, Jožeta Snoja, Milčka Komelja, Andreja Bajuka, Matija Malešiča, Marjana Podobnika, Iva Hvalice, Franceta in Jožeta Zagožna ter Mihe Brejca do kolegov iz SDS in drugih. Tu je bila tudi častna četa Slovenske vojske. Na vencih so bili poleg sorodnikov in domačih še napisi Nove revije, socialdemokratov, predsednika republike, državnega zbora, vlade in občine. "Glejte, kako umira pravični - pesem domačega zbora, zapeta v slovo in poklon svojemu velikemu rojaku, izraža našo globoko žalost ob neprecenljivi izgubi. Po trdem boju za pravičnost je Jože našel mesto miru. Toda odšel je mnogo prezgodaj. Pogrešali bomo njegovo jasno prodorno misel, neizmerno voljo in moč, vedrino in prijateljstvo," je med drugim povedala Zdenka Bizjak, ki se je v svojem govoru v imenu krajanov poklonila spominu "velikega človeka in velikana slovenstva iz majhne vasi". Janez Janša je v poetičnem nagovoru, imenovanem "Slovenska duša", predstavil vlogo dr. Pučnika pri osamosvojitvi države. "Začelo se je svitati, šlo je zares. Bil si neomajen in bile so svobodne volitve. Dovolj velika zmaga za najbolj usodne spremembe. Bil je plebiscit. Očitali so ti, da se igraš z usodo naroda. Danes vemo, da so se igrali tisti, ki so te očitke izrekli. Ljudstvo je na plebiscitu dalo prav slovenskim sanjam. Razglasili smo svojo državo. Zgodila se je milost, ki jo doživljajo redke generacije." Ob odprtem grobu so se od dr. Pučnika poslovili še njegov sošolec iz črešnjevske osnovne šole filozof dr. Ivo Urbančič, ki je dejal, da je bil Pučnik izjemen človek, visoki evropski intelektualec in ljubeč sin svoje domovine, ki ni nikoli hlepel po časteh, postal pa ključni človek slovenske zgodovine in osamosvojitve. Igralec Dare Valič je recitiral Prešernovo pesem V slovo Matiju Čopu, svojo pesem o sončni hiši je povedal tudi pesnik Tone Kuntner. Pogrebne svečanosti je vodil domači župnik Vlado Zupančič. Po pogrebu je bila v cerkvi sv. Mihaela na Črešnjevcu še maša zadušnica, ki jo je daroval mariborski pomožni škof dr. Anton Stres. Vida Topolo^ec SLOVENIJA / poloviční uspeh referenduma Tridesetmilijardno vraiilo Telekoma Nedeljska referenduma sta poskrbela za polovično zadovoljstvo predlagateljev na eni in vlade Republike Slovenije na drugi strani. Pri razdelitvi in delnem lastninjenju Slovenskih železnic bo obveljal vladni predlog, ki je že zapisan v zakonu, pri vračilu vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega sistema pa je uspel predlog Vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Udeležba na referendumih, ki sta stala skoraj 600 milijonov tolarjev, je bila nekaj nad 31-odstotna. To je sicer relativno nizka udeležba, vendar višja, kot jo je bilo mogoče pričakovati zaradi ozkega kroga zainteresiranih državljanov za eno ali drugo področje referendumskega odločanja. Za ohranitev Slovenskih železnic v enoviti družbi z večinskim deležem države, kar je predlagalo šest od devetih sindikatov Slovenskih železnic, je v nedeljo glasovalo 47,16 odstotka udeležencev referenduma, 50,86 odstotka pa jih je bilo proti. Referendumsko vprašanje je bilo zelo dolgo, precej zahtevno in mnogim nerazumljivo. Tako je lahko tudi odločitev volivcev dvomljiva, vendarle pa velja. Slovenske železnice se bodo tako po vladnem predlogu in sprejetem zakonu lahko preoblikovale v tri podjetja ter se delno privatizirale, čeprav bo država zagotovo težko dobila sovlagatelje v nedonosni osebni železniški promet. Nekoliko lažje bo menda pri novi družbi, ki bo opravljala donosnejši tovorni promet, ki mu napovedujejo svetlo prihodnost. Toda to je že druga zgodba, zagotovo pa tudi sindikati še niso rekli zadnje besede. LJUTOMER / podjetništvo v pr-lekiji Podjetniški inkubator v Ljutomeru Z vidika tržnega delovanja je območje severovzhodne Slovenije manj razviti del naše države. Ubada se s številnimi razvojnimi problemi, mednje pa v prvi vrsti sodi nerazvitost malega gospodarstva, ki ga pogojuje visoka stopnja brezposelnosti. Novih delovnih mest skorajda ni, mlad ambiciozen kader odhaja iz nerazvite regije, zelo malo je takšnih, ki bi lahko samostojno pričeli podjetniško pot. Raziskave so pokazale, da je težava v človeškem potencialu, nezmožnostih financiranja uresničitve poslovnih idej in težke dostopnosti do poslovnih prostorov. Zaradi nakopičenja gospodarskih problemov se je pojavila potreba po ustanovitvi Podjetniškega inkubatorja kot pomembnega pripomočka pri razvoju podjetništva, ki se pojavi na trgu v povezavi z državnimi in drugimi institucijami. Kaj je Podjetniški inkubator? Je organizacija, ki ustanavlja, razvija in nudi pomoč novim podjetjem ter jim pomaga pri njihovem nastajanju in premagovanju začetnih ovir. Inkubator je organizacija, ki podjetnikom nudi prostor, storitve in svetovanja s področja marketinga, menedžmenta, financ in tehničnega znanja. Namen ustanovitve inkubatorja je dajati pomoč podjetniku v fazi ustanavljanja na osnovi izdelane tržno zanimive ideje do trenutka, ko si njegovo podjetje pridobi ugled zanesljivega poslovnega partnerja in začne popolnoma samostojno delovati. Ob pomoči podjetniku s strani uglednih uspešnih firm in njihovih nosilcev, univerze in vlade z ministrstvi je na območju Prekmurja in Prlekije izjemnega pomena pomoč Regionalne razvojne agencije Mura. Na območju pomurske regije sta se razvila dva projekta z nosilcem tudi v Ljutomeru (obnova poslovnega objekta), v skupni vrednosti 5.134 milijonov ev-rov. V ta namen so zagotovljena sredstva Phare v višini 1 milijona EUR — od tega za Ljutomer 350.000, iz državne blagajne pa Goran Šoster, direktor Prleške razvojne agencije. Foto: N.Š. bo prispevanih še dodatnih 1,4 milijona EUR. Proces ustanovitve podjetja v inkubatorju zajema podjetniško izobraževanje, sestavo poslovnega načrta in zagon podjetja. Poudariti je potrebno, da je udeležba v vseh treh fazah, ki jo bo izvajal partner iz Španije, brezplačna. S tem se poskuša privabiti čim večje število interesentov, bodočih podjetnikov. Po besedah Gorana Šosterja, direktorja Prleške razvojne agencije, upravljalca Podjetniškega inkubatorja v Ljutomeru, so obnovitvena dela poslovnega objekta v Prešernovi ulici v Ljutomeru že v polnem zagonu. Junija bodo nabavili potrebno opremo za predvidenih deset poslovnih—pisarniških prostorov, tri mesece kasneje bo prevzem zgradbe, zaključek projekta in začetek delovanja inkubatorja. Niko Soštarič VRNITE, KAR STE DOLŽNI Odločitev volivcev pri vprašanju vračila vlaganj v gradnjo telekomunikacijskega omrežja je nedvoumna: če sta Telekom ali njegova večinska lastnica država komu kaj dolžna, naj mu vrneta. Za vračilo je glasovalo kar 76,71 odstotka volivcev, ki so oddali svoj glas, 22,17 odstotka jih je bilo proti. Vlada je v svojem zakonu predvidevala, da bi vrnila vložena sredstva, prispe-vana med leti 1974 in 1995, v višini od 20 do 40 odstotkov, za kar bi bilo potrebno odšteti okoli 10 milijard tolarjev kupnine za Telekom. Po referendumski odločitvi pa velja, da imajo upravičenci pravico do vračila ne glede na datum sklenitve pogodbe, vrnejo se vsi zne- ski, vplačani po pogodbah, ki predstavlja vlaganje v telefonske centrale, medkrajevne vode in krajevna telefonska omrežja, vračanje upravičencem pa se začne v roku enega meseca po prvem vplačilu kupnine od privatizacije državnega deleža v Telekomu Slovenije, d.d. Namesto predvidenih 10 milijard bo potrebno sedaj upravičencem odšteti okoli 30 milijard tolarjev. Kdaj bodo upravičenci videli ta denar, je težko napovedati, saj čas menda ni naklonjen privatizaciji Telekoma. Vprašanje je tudi, kako bodo na referendumsko odločitev reagirali morebitni kupci. Po besedah ministra Gantarja do privatizacije Telekoma zagotovo ne bo prišlo v letošnjem letu, najverjetneje se bo to zgodilo šele leta 2005 ali pozneje. Telekom ima menda zagotovljena sredstva za razvoj, tako tudi notranje potrebe po privatizaciji in dokapitalizaciji ni. Ali so to ugotovili že pred referendumom ali šele po njem, seveda ne vemo. Izid referenduma je za vlado in državni zbor zavezujoč in leto dni po referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, v tem obdobju referenduma tudi ni mogoče ponoviti. Leto 2005 je še precej oddaljeno in do takrat se lahko s 30-milijardno obveznostjo države zgodi še marsikaj. Sicer pa je že določeno, da bo država sredstva za vračila vlaganj, ki jih bo dobila iz kupnine za prodajo državnega deleža v Telekomu, izplačevala prek posebnega sklada. Lokalne skupnosti morajo dva meseca po sklenitvi pisne poravnave, ki jo sestavi državni pravobranilec, objaviti seznam fizičnih in pravnh oseb, ki so preplačale telefonski priključek, upravičenci pa bodo morali z ustrezno komisijo skleniti pisne poravnave. J. Bračič PTUJ / na obisku minister za [olstvo Pogovori na gimnaziji in mestni obiini Petkov obisk ministra za šolstvo, znanost in šport dr. Slavka Gabra v Gimnaziji Ptuj je bil namenjen izmenjavi strokovnih pogledov pri posameznih predmetih v gimnaziji, problemom pri maturi in odnosom med profesorji in dijaki v ~asu, ko se med mladimi pojavljajo {tevilne negativne navade in razvade glede uživanja mamil, pojava alkoholizma in nasilja med mladimi. Minister je imel lo~ene razgovore s profesorji in dijaki Dijaki so se z ministrom pogovarjali o svojih problemih in o problemih, ki tarejo celotno družbo in okolja, iz katerih mladi prihajajo. Zelo kritični so bili do aktualnih problemov v naši družbi, ki se odraža v razslojeva-nju ljudi in socialnih razlikah, brezposelnosti, kot tudi o vsakodnevnih težavah, ki se odražajo v prevozih do šole, organizaciji pouka in izrabi prostega časa. Kot je povedala ravnateljica šole Melani Centrih, se bo ptujska gimnazija vključila v projekt odprte šole v smislu pritegnitve mladih v aktivnosti tudi v popoldanskih urah, doreči pa bo potrebno še kar nekaj podrobnosti, saj mladi tudi v prostovoljnih aktivnostih ne morejo biti brez ustreznih mentorjev. Minister Gaber je obisk izkoristil tudi za ogled nove gimnazije (h gradnji je v svojem prvem mandatu veliko pripomogel), saj se ni mogel udeležiti slavnostnega odprtja, ker je bil tisti dan imenovan za svoj drugi mandat šolskega ministra. Pred odprtjem Centra interesnih dejavnosti se je minister dr. Slavko Gaber v ptujski Mestni hiši sestal še z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom, kjer sta se pogovarjala o nadaljnjem razvoju osnovnega in srednjega ter višjega in visokega strokovnega šolstva v MO Ptuj. Sestanka v uradu župana so se udeležili Vladimir Čuš, predsednik odbora za družbene dejavnosti mestnega sveta MO Ptuj, Meta Puklavec, mestna svetnica in do nedavnega ravnateljica ptujske gimnazije, Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj, Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti pri Mestni občini Ptuj, Branko Kumer, direktor Šolskega cen- tra Ptuj, Lidija Majnik, mestna svetnica ter poslanka v državnem zboru RS, Milan Čuček, mestni svetnik in Evelin Mako-ter Jabločnik, direktorica občinske uprave. Pogovor je tekel o investicijskih vlaganjih v osnovnošolski prostor, za čimprejšnjo usposobitev in pridobitev prostorskih pogojev ptujskih osnovnih šol za devetletni učni program. Ta bo v šolskem letu 2003/04 postal obvezen za vse osnovne šole v Sloveniji, doslej pa deluje kot devetletka na Ptuju le OŠ Mladika. Župan je skupaj s sodelavci ministru predstavil možne rešit- Minister dr. Slavko Gaber na razgovoru v ptujski gimnaziji. Foto: Simon Starček ve za hitrejši postopek pri reševanju prostorske problematike v ptujskih osnovnih šolah. Med drugim ga je seznanil tudi s projektom o ustanovitvi višje- in visokošolskega središča na Ptuju, kar je dolgoletna želja Ptuja in za kar si vodilni v tem okolju že dalj časa prizadevajo ter ga prosil za podporo ministrstva pri teh načrtih. Minister Gaber je soglašal, da se z vodstvom Mestne občine Ptuj v kratkem ponovno sestane, da se o sodelovanju v prihodnje podrobneje dogovorijo. Franc Lačen PREJELI SMO Otroka plačala s službo ODGOVOR NA POJASNILO ŽUPANA IN POSLANCA VILIJA TROFENIKA V svojem pojasnilu trdite, da vas "prizadeta delavka" ni obvestila o svoji osebi stiski. Prizadeti delavki je ime Smiljana Dove~ar in zatrjuje prav nasprotno. Pisma z opisom svoje zgodbe je baje poslala na ve~ naslovov in vi ste edini, ki trdite, da pisma niste prejeli. Ker so se drugi naslovniki odzvali - poslanec Alojz Sok, Urad varuha ~lovekovih pravic, razli~ni mediji -, nisem imela nobenega razloga preverjati, zakaj niste reagirali tudi vi. Sicer pa vas je v soboto, 26. oktobra 2002, o celotni zadevi osebno obvestil ~lan njene najožje družine, ker je gospa Dove~ar takrat imela mesec dni starega dojen~ka. O tem, kaj ste mu rekli, najbolje vesta vidva sama. V pismu me poskušate diskreditirati kot novinarko, ~eš da mešam osebno in službeno, ker je Smiljana Dove~ar sestrična mojega moža. Izhajam iz kraja, o katerem poro~am, zato se vsak dan sre~ujem s tem, da pišem o ljudeh, s katerimi sem v sorodstveni, prijateljski ali kakšni drugi osebni relaciji. Ker svoje delo opravljam profesionalno, tudi v tem primeru nisem videla nobene potrebe ravnati nič drugače kot sicer. Nenehno pišem o ljudeh, ki v vtkani v moje življenje, o svojih bivših sošolcih, o institucijah, v kateri je zaposlen moj soprog, ki jih obiskujejo moji otroci, o otrocih prijateljev in tako dalje. Veste, to je podobno, kot ko trener Vili Trofenik na parket pošlje svojega sina. Zato ker je dober igralec ali zato ker je njegov sin? V lokalnem okolju smo vsi tako ali drugače povezani, to prav dobro veste, in zato je vaše podtikanje skrajno neokusno in neprimerno. Sicer pa sva medve s Smiljano tako bližnji sorodnici, kot sta vidva bližnja soseda! Za napako, ki sem jo naredila v članku, sem nemudoma objavila popravek in se prizadetim tudi opravičila. Vi mi očitate zlonamernost. Je zlonamerno tudi vaše poimenovanje podjetja? Kar trikrat ste v svojem pisanju namreč omenili Carrera Optic, d.o.o. To podjetje že pet let ne obstaja. Gospod Tro-fenik, največje podjetje v občini Ormož, v katerem je bila zaposlena Smiljana Dovečar, se imenuje Carrera Optyl, d.o.o. Ste naredili napako? Tako hitro, preprosto in verjamem, da nenamerno, se to namreč lahko zgodi. O težavah gospe Dovečar je poročalo veliko medijev, od POP TV do Jane. Očitno je, da je tematika občutljiva, in grozno je predvsem to, da srečujem vse več mladih žensk, ki potrjujejo Smiljanino zgodbo, vendar ne želijo biti imenovane, ker jih je strah. To je bil prvi in edini odgovor na vaše demantije, pri komuniciranju s soljudmi in mediji pa vam želim več pozitivne naravnanosti in zaupanja v človeško dobronamernost. Viki Klemenčič Ivanuša, univ. dipl. nov., novinarka urednica GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO GORNJA RADGONA / nacrti pomurskega sejma Letos štirje sejmi V letu 2003 načrtuje Pomurski sejem v Gornji Radgoni štiri sejemske prireditve, med katerimi je ~etrta še v fazi idejne zasnove. Najprej bo v aprilu sejem gradbeništva, ki bo prikazal vse tisto, kar se v Sloveniji in širše pomembnega dogaja na tem področju, tudi svetovno ponudbo v gradbeništvu. Nadaljevali bodo z novim sejmom lova, temu bo sledil tradicionalni, že 41. kmetijsko-živilski sejem, in na koncu sejem obrambe in zaščite. Sejem lova je v Gornji Radgoni nova prireditev, ki jo želijo po besedah direktorja sejma Janeza Erjavca {e posebej dobro organizirati. Lov je imel doslej svoje mesto v okviru Kmetijsko-živilskega sejma, s samostojno prireditvijo pa želijo organizatorji poudariti pomen povezanosti lova in kmetijstva, varstva okolja in ravnotežja v okolju. Sejem želi poleg tega prikazati vse tisto, kar je potrebno za lov kot pomembno sestavino {portne in turistične dejavnosti. Sejem bo od 9. do 11. maja, organizacija pa teče v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter slo- venskim gozdarstvom. Kmetijsko-živilski sejem, 41. po vrsti, bo v običajnem času od 23. do 30. avgusta. Obdržal bo vse vsebinske značilnosti, ki so ga naredile prepoznavnega že v dosedanjem obdobju. Velik poudarek bo tudi tokrat namenjen strokovnim razstavam. Za sodobno predstavitev imajo v načrtu gradnjo novih, sodobnih razstavnih objektov za govejo živino in druge domače živali. Tudi letos bodo predstavili vzorčne nasade, ki jih bodo raz{irili na področje sadnega drevja. Strokovni del sejma, ki ga iz leta v leto dograjujejo, bo dal poudarek uspelim projektom, primer- stanje cen in razmerij med energenti za široko potrošnjo Kako se grejemo najceneje Sestavek je namenjen prikazu trenutnega stanja cen in razmerij energentov. Te cene pa se skoraj mesečno spreminjajo, zato so take napovedi zelo kratkoročne. Če želimo narediti primerjavo cen različnih energentov, moramo te zaradi različnih agregatnih stanj (trdno,tekoče, plinasto) in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m3) spraviti na isto osnovo oziroma energijsko enoto. Pomembno je, da upo{tevamo različno kurilno vrednost energentov. Tako iz enega litra ekstra lahkega (v nadaljevanju EL) kurilnega olja dobimo približno 10 kWh energije, iz enega m3 zemeljskega plina približno 9,5 kWh energije in iz enega litra utekočinjenega plina približno 6,95 kWh toplotne energije. Energija v prvotni obliki goriva (kot kurilno olje, plin) na "pragu" pred kotlom je končna energija. Cen končne energije, preračunane na enoto kWh, {e ne moremo primerjati med seboj. Primerjava je možna {ele, ko upo{tevamo, kolik{en izkoristek toplotne energije dobimo iz kotla oziroma, ko je končna energija pretvorjena v koristno z določenim izkoristkom naprave. Izkoristek lahko v znatni meri vpliva na ceno in stro{ek porabljene energije, kar je tudi razvidno iz tabele, kjer so podane cene koristne energije pri različnih izkoristkih ogrevalnega sistema. Občani pa običajno primerjajo le prodajne cene ener-gentov ali cene končne energije, ne upo{tevajo pa dejanskega povprečnega izkoristka ogrevalnega sistema. Najpogosteje tudi nimajo pravih podatkov in lahko dejanski izkoristek sistema v takih primerih le ocenijo. Pri novej{ih kotlih je izkoristek za- pisan v tehnični dokumentaciji, velja pa pri polni oziroma maksimalni obremenitvi kotla. Zaradi teh razlogov se dejanski povprečni izkoristek ogrevalnega sistema razlikuje od izkoristka kotla pri maksimalni obremenitvi. Primerjava cen različnih ener-gentov za ogrevanje v kurilni sezoni Če pogledamo v tabeli na posamezne energente in razmerja med njimi, ugotovimo, da z visoko ceno najbolj izstopa utekočinjeni naftni plin. Trenutno je najcenej{e gorivo zemeljski plin. Navedene ugotovitve bodo morda koristile vsem, ki se ne morejo odločiti pri izbiri ener-genta: utekočinjeni naftni plin ali EL kurilno olje in nimajo možnosti priklopa na zemeljski plin. Oba energenta, tako EL kurilno olje in utekočinjeni naftni plin, omogočata avtomatsko delovanje naprav, cena za pridobljeno energijo (SIT/kWh) pa se zaradi visoke cene utekočinjenega plina bistveno razlikuje in je trenutno skoraj 60% vi{ja kot pri EL kurilnem olju. To seveda velja za obratovanje v kurilni sezoni in ob predpostavki, da so vgrajene sodobne naprave na olje ali plin, ki obratujejo z izkoristki med 80 in 90%. Razmere glede cen koristne energije pri istem energentu se pa lahko bistveno spremenijo v primeru, če imamo v rabi stare, tehno-lo{ko zastarele naprave, ki imajo slab izkoristek, v nasprotju z modernimi, tehnolo{ko najbolj Energent Prodajna cena Kurilna vrednost Končna energija Izkor. Koristna energija SIT/enota kWh/enota SIT/kWh % SIT/kWh Kurilno olje 99,10 SIT/l 10 kWh/l 9,91 80 12,38 90 11,01 Zemeljski plin 86,57 SIT/Sm3* 9,5 kWh/m3 9,11 80 11,38 90 10,12 Utek.naftni plin 99,70 SIT/l 6,95 kWh/l 14,34 80 17,92 90 15,93 Električna energija Manjša tarifa MT 13,09 Električna energija Višja tarifa VT 22,26 nim za slovensko kmetijstvo. Predsejemsko dogajanje bo tudi letos obogateno z ocenjevanji kmetijskih pridelkov in izdelkov z desetih področij, od vina, mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, medu in podobno. Organizatorji sejmov v Gornji Radgoni že nekaj let skrbijo za posodobitev razstavnih prostorov, kar je potrebno za bolj{e počutje tako razstavljalcev kot obiskovalcev sejemskih prireditev. V naslednjih letih bodo dokončno posodobili vse pokrite razstavne povr{ine, jih ustrezno dejavnosti pričakujejo {e več. "Sejemska dejavnost ima v občini Gornja Radgona vso podporo in na{a vrata so vam vedno odprta," je poudaril župan. Dejal je tudi, da se veseli časa, ko meje na reki Muri ne bo več in jo bo nadomestila sprehajalna pot, ki bo tesno povezala mesti z obeh bregov. Na vpra-{anje, kako slovensko vstopanje v evropsko zvezo vpliva na sejemsko dogajanje, pa je direktor Janez Erjavec dejal, da v dosedanjem času ta vpliv ni bil najbolj pozitiven. Tudi zaradi globalizacije, ki je zajela svet, dognanimi napravami, ki obratujejo z dobrim izkoristkom. Cene obeh koristnih energij se v tem primeru izenačijo {ele v primeru, če bi pri uporabi EL kurilnega olja kotel obratoval pri 50% izkoristku in kotel na utekočinjeni naftni plin pri 80%. izkoristku. Pri primerjavi obeh cen pa je prav tako potrebno upo{tevati pri utekočinjenem naftnem plinu pozitivni ekolo{ki vidik, saj plin praktično ne vsebuje žvepla. Energetsko svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46 ali 748 29 99 je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak ponedeljek in sredo od 16.00 do 18.30. Svetovanje je namenjeno učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v učinkovito rabo energije. Z izbolj{anjem toplotne za{čite zgradb, uporabe sodo-bnej{ih ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanj{evanju stro{kov za energijo in izbolj{anju bivalnih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obi-{če na objektu in po svetovanju vam po{ljemo domov poročilo o nasvetu. V ENSVET pisarnah si lahko občani ogledajo tudi razpoložljivo strokovno literaturo. Vsi do sedaj objavljeni članki in tudi druga poglavja iz področja varčevanja z energijo so dostopni na spletnih straneh, in sicer: http://www.gi-zrmk.si/ ensvet.htm Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str. Opombe - Cene energije, stanje 20. 1. 2003, upo{tevan 20% DDV. - Kondenzacijski kotli, ki lahko obratujejo z izkoristkom tudi do 108%, v tabeli niso upo{tevani. - V stro{kih ogrevanja z elektri~no energijo ni upo{tevan prispevek za mo~, ki je odvisen od velikosti varovalk. - * srednja letna poraba - poraba plina nad 400 Sm3 Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec (levo) in župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš izolirali in opremili s klimatskimi napravami, izbolj{ali vodovodno in električno omrežje in podobno. GORNJA RADGONA ŽIVI S SEJMOM Nedavne novinarske konference vodstva Pomurskega sejma se je udeležil tudi novi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš. Dejal je, da se mesto in občina veselita uspehov "svojega" sejmi{ča in da od njegove Slovenijo in njene sosede. Ko se mnoga podjetja združujejo, sejem izgublja nekaj razstav-ljalcev. Dolgoročno pa, ko bo Slovenija enakopravna članica Evropske unije, bo to gotovo pozitivno vplivalo tudi na sejemsko dejavnost. Takrat sejem ne bo sodil zgolj v Slovenijo z dvomilijonskim trži{čem, temveč bo iskal svoje mesto na velikem evropskem območju s 450 milijoni prebivalcev. JB LJUTOMER / uspesno poslovanje družbe ljutomercan Spremembe davka zvišale cene vin Z začetkom leta so se zaradi prehoda z 8,5- na 20-odstotn-o stopnjo davka na dodano vrednost povišale cene vina. Posebnih priprav na spremembo stopnje davka na dodano vrednost v družbi Ljutomerčan ni bilo, odločili so se le, da letos ne bo nobenega dviga cen, tako da nadaljujejo z enako osnovo kot v lanskem letu. Kot je dejal direktor komerciale Borut Mlakar, je sprememba stopnje davka na dodano vrednost maloprodajne cene vin zvi-{ala za 20 odstotkov, potro{niki pa imajo občutek, da je ta sprememba {e večja, saj je v decembrskem času veliko vin v akcijskih ponudbah in je ta porast zdaj {e toliko občutnej{i. Neposredni vpliv dviga davčne stopnje na prodajo bo mogoče določiti na nivoju celega leta, v prvih mesecih novega leta pa je prodaja vin že po tradiciji vedno nižja. Po besedah na{ega sogovornika je nova davčna stopnja eden od mačehovskih ukrepov države proti velikim kletem, kar daje {e večji razmah sivemu trgu. K temu naj bi veliko pripomogli tudi ostali zakoni, kot recimo zakona o omejevanju prodaje in uporabe alkohola. Po splo{ni oceni je v Sloveniji sivega trga odločno preveč. In čeprav vinske kleti ponujajo dobra in kvalitetna vina, situacija v vinarski industriji {e zdaleč ni rožnata. Kljub temu pa je bilo leto 2002 za družbo Ljutomerčan uspe{no. V lanskem letu so dosegli zastavljene cilje, sploh v zadnjem četrtletju lanskega leta jim je {lo kar dobro. V celoti tako lansko leto ocenjujejo kot dokaj uspe{no. V družbi Ljutomerčan {e vedno največ poudarka dajejo domačemu trgu, preko meja v lanskem letu niso kaj dosti posegali. Ostali slovenski vinarji pa se v tujini usmerjajo predvsem na trge biv{e Jugoslavije. Predvsem na hrva{kem trgu se slovenski vinarji spopadajo s težavami v smislu kontingentov, saj nekatere družbe, s katerimi imajo kontakte, ne pridobijo dovolj velikih uvoznih kvot in tudi to na nek način vpliva na poslovanje. Bližnji vstop Slovenije v Evropsko unijo vinarjem ne pri-na{a rožnate situacije, saj se bo konkurenca {e povečala. Vendar pa se bodo ob tem vstopu odprla tudi druga trži{ča, ki so mogoče zdaj za njih malce predaleč, z enotno zakonsko regulativo pa bodo tudi ta nekoliko bližje. Natalija [krlec PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Novi Monaco na Jadranu Preteklo tedensko dogajanje na Ljubljanski borzi je bilo precej zadržano. V borzni kotaciji se je največ trgovalo z delnicami Kolinske, Krke, Gorenja, Istra-benza in Petrola. Največji dvig tečaja je zabeležila delnica Term Čatež z 8,92 odstotka, sledi ji Delo s 7,84 odstotka ter Geodetski zavod Slovenije, pri katerem se je vrednost delnice povečala za dobrih 7 odstotkov. Na prostem trgu je največji porast tečaja zabeležila delnica Avta Celje s 13,99 odstotka, za 13,85 odstotka se je povečal tečaj celjskega Klasja, medtem ko se je tovarni Pinus tečaj zvišal za 12,56 odstotka. Veliko se je na prostem trgu trgovalo tudi z obveznicami. Najbolj so se izkazale obveznice Republike Slovenije, saj so bile v ospredju tako pri prometu kot pri donosnosti. Med ostalimi obveznicami je bila najpro-metnejša delnica Slovenskega odškodninskega sklada 2. izdaje, Si.Mobila in Stanovanjskega sklada. V preteklem tednu so se dogajale tudi druge zanimive stvari. Tako se je pojavila neuradna informacija, da bo kranjski Merkur povečal svoj osnovni kapital kar za tretjino. Merkur se uspešno širi tudi na Hrvaško, kjer bo predvidoma aprila v Reki odprl 8 milijonov evrov vreden trgovinski center. Terme Čatež, katere namera za pridobitev 61-ods-totnega deleža v hvarskem turističnem podjetju Sunčani Hvar še naprej ostaja v rokah hrvaške vlade, so objavile, da si želijo na Primorskem postati osrednje turistično podjetje. Z Marino Portorož nameravajo prevzeti ali zgraditi marino na Hrvaškem oziroma v Italiji. Prav tako pa želijo zgraditi 50 milijonov evrov vreden turistični megacenter v Portorožu. To investicijo nekateri že primerjajo z novim "Monakom" na Jadranu. Terme Čatež so lani povečale bruto dobiček s predlanskih 269 milijonov na 1,5 milijarde tolarjev. Vzajemni skladi, ki jih upravlja KD Investments, so svojim vlagateljem ponudili možnost mesečnih izplačil brez dodatnih zahtevkov, ki so drugače potrebni ob izplačilih. Ugodne novice pa so prišle tudi iz Iskre Avtoelektrike, ki je v lanskem letu povečala prodajne prihodke za 16 odstotkov, dobiček pa se je povečal za 40 odstotkov, ki tako znaša nekaj manj kot 500 milijonov tolarjev. Jaka Binter, Ilirika, borzno posredniška hiša, d.d. jaka.binter@ilirika.si MAJSPERK / z druge seje sveta v novi sestavi O gradnji šole in proraiunu čeprav so svetnice in svetniki občine Maj šperk na drugi redni seji v ~etrtek, 16. januarja, enajstim predlaganim dodali v obravnavo še tri dodatne točke, eno pa umaknili z dnevnega reda, je seja potekala brez zapletov. [e preden pa so jo začeli, je županja mag. Darinka Fakin vse opozorila na točnost oziroma njihovo dolžnost, da na seje prihajajo pravočasno, ker jih bodo začenjali točno ob uri sklica. V uvodnem delu je najprej kazalo, da bo zaradi različnih mnenj, predlogov in stališč posameznih strank seja vroča. Potem ko so brez pripomb sprejeli predlog županje, da bodo odločali še o treh dodatnih točkah, je svetnik Marjan Kokot predlagal, da zaradi neusklajenosti umaknejo odločanje o imenovanju podžupana, svetnik Ivan Mohorko pa, da umaknejo tudi odločanje o imenovanju članov posameznih odborov in komisij. Svetnik Cveto Pepelnik je sicer opozoril, da so takoj po glašali, da odločanje o imenovanju podžupana prestavijo na naslednjo sejo, za umik odločanja o imenovanju komisij in odborov pa predlagatelj ni dobil potrebne podpore. Tako so brez posebnih pripomb potrdili zapisnik konstitutivne seje ter potrdili mandat nadomestnemu članu občinskega sveta Francu Križancu iz Sestrž 26, ker je mag. Darinki Fakin zaradi izvolitve za županjo mandat svetnice prenehal. Po krajši prekinitvi zaradi vnovičnega posveta poslanskih Komisijo za pripravo statuta in poslovnika bo vodil Ivan Mohorko, komisijo za priznanja in odlikovanja Zlatko @nidar, svet za preventivo in vzgojo v cesat-nem prometu Ciril Murko, nadzorni odbor pa bo predsednika izvolil na svoji prvi seji. Brez razprave in pripomb so v paketu soglašali z vknjižbo lastninske pravice napremicnin za mestno obcino Ptuj ter obcin Videm, Trnovska vas in @etale, županjo, mag. Darinko Fakin pa pooblastili, da v imenu obc-ine sklepa in podpisuje soglasja o prenosih lastništva z ostalimi obcinami bivše obcine Ptuj s pogojem, da o vseh soglasjih seznani svetnike na naslednji seji. V dodatni tocki so soglašali tudi s spremembo odloka o preimenovanju Javnega zavoda lekarne Ptuj v Lekarne Ptuj, v Svetnice in svetniki občine Mojšperk tretjega mandata z županjo mag. Darinko Fakin. Foto: M. Ozmec volitvah posamezne poslanske skupine pozvali, naj pripravijo predloge za posamezne odbore, a tega niso storili, županja mag. Darinka Fakin pa je kljub temu menila, da bo bolje, ce zaradi dokončne uskladitve mnenj sejo na kratko prekinejo. In tako so tudi storili. Nadaljevanje seje pa je teklo kot po maslu, saj so svetniki so- skupin so s preglasovanjem imenovali člane štirih odborov. Odbor za gospodarstvo bo v tretjem mandatu sveta vodil Marjan Kokot, za gospodarsko infrastrukturo Stanko Hernja, za družbene dejavnosti Dragan Lorber, odbor za zaščito in reševanje pa Ciril Murko. Imenovali so tudi člane dveh komisij, sveta za preventivo in nadzornega odbora. zvezi s tem pa soglašali tudi s spremembo njenega statuta. Pod dodatno točko so na predlog gradbenega odbora sprejeli tudi posebni sklep o izgradnji Osnovne šole Majšperk s telovadnico in spremljajočimi objekti, seveda šele po tem, ko so obravnavali prostorski plan in idejni projekt, ki ga je septembra lani izdelal TMD INVEST, oboje pa so tudi razgrnili na mize in si podrobneje ogledali. Novo šolo naj bi zgradili nasproti sedanje - prek ceste, med bencinskim servisom in bloki. V sklepu, ki so ga enotno podprli, so zapisali, da naj bi telovadnico zgradili kot večnamensko športno dvorano s tlorisom 26 x 32 m, sredstva za nadstandard-no velikost vadbenih prostorov pa bodo zagotovili iz občinskega proračuna. Ugotovili so tudi, da v načrtovanih prostorih šolskega dela majnkajo prostori za pralnico in sušilnico, poseben prostor oziroma kabinet za vodjo kuhinje in računalniško obdelavo podatkov, prostor za naprave za ogrevanje in prezračevanje, prostor za pomočnika ravnatelja, en kabinet za prvo triado, prostor za arhiv in en prostor za računovodstvo oziroma tajništvo. Po omenjenem sklepu naj bi v srednjem razširjenem delu uredili prostore za šolsko knjižnico, predvideti pa je potrebno tudi povečan prostor za multimedijsko učilnico. Enote splošne knjižnice zaenkrat v okviru šolskih prostorov ne predvidevajo. Vse te predloge bodo uskladili z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter jih upoštevali pri dokončni izdelavi glavnega projekta ter seveda pri sami izgradnji. Za konec pa so se čisto za konec lotili še splošne razprave o predlogu letošnjega občinskega proračuna, ki predvideva 879,38 milijonov prihodkov (200 neporabljenih milijonov prenašajo še iz lanskega leta) ter 833 milijonov odhodkov. Kar 534 milijonov naj bi namenili za investicije, od tega največ - 200 milijonov - za izobraževanje in šport oziroma novo šolo. Posamezne postavke v proračunu je obrazložila županja mag. Darinka Fakin ter dodala, da okvirni plan prihodkov in odhodkov občinskega proračuna svetnikom služi le kot orientacija oziroma kot osnova za predlaganje posameznih predlogov in morebitnih dopolnitev na posameznih področjih. M. Ozmec PTUJ / o delu aktiva sindikalnih aktivistov Z delavnostjo v jubileino leto Na skupnem novoletnem srečanju so se decembra lani sestali člani ptujskega aktiva sindikalnih aktivistov in člani sindikata upokojencev iz občin s ptujskega območja. Prvi del srečanja so namenili pregledu in oceni dela v letu 2002 ter sprejeli predloge in pobude za delo v letu 2003, drugi del pa prijateljskemu novoletnemu druženju, upoštevajoč načelo samofinanciranja. Sklicatelja in voditelja srečanja sta bila Feliks Bagar, predsednik aktiva sindikalnih aktivistov, in Edi Kupcic, predsednik sindikata upokojencev občin s ptujskega območja, oba pa sta tudi dejavna v vodstvu sindikata upokojencev Slovenije. Na kratko sta poročala o delu v letu 2002. Pri tem velja posebej omeniti slovesno obeležitev 40. obletnice začetka sindikalnega in kulturnega sodelovanja sindikatov iz takratnih občin Čakovec, Ptuj in Varaždin. O tem so izdali brošuro "Ostanimo prijatelji si zvesti" in priredili dokumentacijsko razstavo. Pomemben prispevek k vsebini delovnega dela srečanja sta dala tudi Mirko Bernhard, predsednik pokrajinskega odbora društev upokojencev Spodnjega Podravja in podpredsednik Zveze DU Slovenije, ter dipl. iur. Franc Potočnik, ki kot predstavnik upokojencev deluje v komisiji pri Zavodu za pokoj- ninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Ljubljani. V razpravi je bilo nakazanih precej problemov, ki zadevajo tako upokojence kot delavce, zlasti s področja zdravstva, sociale, usklajevanja pokojnin in podobno. Aktiv sindikalnih aktivistov, ki deluje v okviru območne organizacije ZSSS Ptuj, je bil ustanovljen leta 1983 in bo letos slavil jubilej 20-letnega delovanja za ohranjanje tradicij boja za pravice delavcev in upokojencev, za humane in tovariške odnose med ljudmi in prijateljsko druženje sindikalnih aktivistov. Ta letošnji jubilej bodo proslavili predvsem s tem, da bodo še dosledneje izpolnjevali naloge, ki so si jih zapisali v pravilih ob ustanovitvi. Tako bodo - aktiv kot celota in vsak posameznik - še bolj prizadevno delovali v okviru ZSSS in sindikata upokojencev, sodelovali z društvi upokojencev in njihovimi združenji ter z vsemi drugimi, ki so pripravljeni enakopravno sodelovati pri reševanju problemov, s katerimi se spopadajo delavci in upokojenci, zlasti še tam, kjer bi posegali v njihove doslej uveljavljene pravice. Podobno kot vsa leta doslej bodo še naprej s svojim delom in življenjem razvijali humane tovariške odnose in oblike druženja v posameznih občinah, podjetjih in bivalnih okoljih. Prispevali bodo v sklad tovariške pomoči za pomoč bolnim in onemoglim članom. F. Fideršek KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU / vroča razprava na seji občinskega sveta Sredstva za šolo ali za kanalizatijo? Na drugi seji občinskega sveta občine Križevci pri Ljutomeru se je razvila ostra razprava med županom Feliksom Mavričem in ravnateljem tamkaj{nje {ole in vrtca Marijanom Topolnikom. Slednji je bil namreč na seji prisoten zaradi obrazložitve zvi{anja ekonomske cene otro{kega varstva, vroče pa je postalo, ko so svetniki obravnavali osnutek občinskega proračuna za leto 2003, v katerem so predvidena tudi sredstva za obnovo {ole in vrtca. Srednjeročni program investicij za rekonstrukcijo in obnovo šole v Križevcih pri Ljutomeru za vsako leto v obdobju 2003 do 2006 predvideva 10 milijonov tolarjev. Vendar pa je ravnatelj Marijan Topolnik prepričan, da s temi sredstvi šole ni mogoče posodobiti. Po njegovih besedah namreč občina nima verificiranega programa investicij z ustrezno dokumentacijo ter tudi ne vključenosti investicijskih izdatkov v ta srednjeročni plan, vsaj kar se načrtov investicij tiče. Brez teh dokumentov pa se šola kasneje ne more prijaviti na razpisane natečaje za sofinanciranje investicij s strani države. "S temi 40 milijoni tolarjev šole nikakor ne bomo mogli posodobiti, ampak bodo šla ta sredstva potem brez razpisa. V gradivu nisem videl, da bi se občina udeležila državnega razpisa, da bi lahko preko njega dobila dodatna sredstva oziroma del, ki ga sofinancira država. Bojim se, da se bodo kasneje ta sredstva šoli odvzela in se namenila za izgradnjo kanalizacije, in potem bo šola pač nekaj dobila, da preživi," je prepričan Topolnik. Zato meni, da je treba jasno opredeliti načrte ter povedati, čemu bo občina dala prednost — šoli ali kanalizaciji, saj kot ravnatelj ne želi zavajati staršev z obljubami, ki ne bodo izpolnjene. Za adaptacijo vrtca naj bi občina v obdobju do leta 2006 namenila 70 milijonov tolarjev, vendar je ravnatelj tudi glede teh sredstev v močnih dvomih: "To je le načrt, od katerega bo na koncu ostala samo megla. In ravno v tem je problem, da kasneje kot ravnatelj ne bi bil rad deležen kritik, da so sredstva sicer bila, vendar pa so bila zaradi takšnih in drugačnih okoliščin odvzeta." @upan je ravnatelju tudi očital, da je lani brez odobritve občinskega sveta kupil učilni-ško opremo, sredstva za to pa so morali kasneje zagotoviti v rebalansu proračuna. Topolnik je pojasnil, da je bila to edina možnost, saj brez te, za župana sporne poteze, šola opreme sploh ne bi dobila. Ravnatelj rešitev situacije tako vidi predvsem v čimprejšnji ureditvi dokumentacije — verificirane, z vsemi podatki učencev in kot sestavni del razvojnega načrta občine. Ureditev te je v izključni domeni občine, na šoli pa vseeno želijo, da bi dokumentacijo dobili v vpogled — kot informacijo o načrtih in zagotovilo za čiste račune. Natalija Skrlec LJUTOMER / o delu občinskega sveta Koalicijski dogovor podpisan Podpis koalicijske pogodbe. Foto: M.Š. Predsedniki ljutomerskih občinskih odborov: Darja Odar (LDS), Milan Rožman (De-SUS), Alojz Štih (SLS), Darja Kosič Auer (Zeleni Slovenije), Anton Kapun (ZLSD) ter ljutomerski župan Jožef Špindler so se zbrali v ljutomerski Mestni hiši ter podpisali t. i. koalicijsko pogodbo, s katero so sklenili sodelovanje v naslednjem šti- riletnem obdobju. Omenjene stranke imajo v novoizvoljenem občinskem svetu občine Ljutomer zagotovljenih 13 od 21 mest, s podpisom dogovora pa so se zavezali, da bodo izpolnjevali zadane naloge in cilje ter tako pripomogli k razvoju občine Ljutomer. Miha Soštarič PTUJ / se zapleti okrog mladinskih prenočišč v približujejo koncu? Prvi gostje ie za pusta? Po dveh letih intenzivnega zavlačevanja glede izbire najemnika za ptujska mladinska prenočišča naj bi se zgodba končno razpletla. Ko se je zgodba še odvijala pod urado-vanjem direktorja Urada za mladino RS Dominika S. Čer-njaka, so njihovo dokončno aktiviranje obljubili za junij 2001, ko je bil hotel v dokončni fazi opremljanja, v pripravi pa je bil tudi seznam manjkajoče opreme. Prva obljuba o začetku poslovanja ptujskih mladinskih prenočišč pa je bila dana že za konec leta 2000. Mestna občina Ptuj je pri mladinskih prenočiščih investito-rica s 37 odstotki, drugi investitor pa je ministrstvo za šolstvo z Uradom za mladino. Po zlu je šla tudi lanska sezona. Zaznamovale so jo zgolj aktivnosti okrog razpisa za izbiro najemnika, a so se končno sporazumeli o vsebini razpisa in zatem pogojih; mestna občina je sicer takoj povedala, da je višina najemnine 2000 evrov za to območje previsoka, a se odgovorni v vladi oziroma v ministrstvu z njo niso strinjali -na koncu pa le. Ko sta propadla dva razpisa, se je intenziviralo iskanje drugačnih mo- Mladinska prenočišča naj bi - tokrat pa zares - odprli konec februarja, če se seveda ni spet kdo dogovarjal s figo v žepu. Foto: Črtomir Goznik žnosti oziroma oblik najema. Z Urada je odšel tudi Dominik S. Černjak, ki naj bi bil glavni krivec za zavlačevanje, ki mu ni mogla do živega tudi ne sedaj že bivša ministrica za šolstvo Lucija Čok. Po zdajšnjem predlogu naj bi mladinska prenočišča prešla v upravljanje Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Sklep o tem mora sprejeti tudi mestna občina Ptuj, kar naj bi se zgodilo še na januarski seji. Po tem predlogu naj bi se vlaganja v manjkajočo opremo (potrebno bo opremiti še gostinski del, polovica posteljnine je že kupljena) poračunavala z najemnino, mestna občina Ptuj oziroma Center interesnih dejavnosti pa naj bi imel tudi pravico trženja s prenočišči z višjim deležem, kot znaša lastništvo. Če ponovno nekateri ne bodo imeli fig v žepu, naj bi bila mladinska prenočišča v funkciji že v času letošnjih ptujskih pustnih prireditev oziroma do konca februarja. Da pa bi kdo odgovarjal za slabo gospodarjenje z javnimi sredstvi, je glede na številne podobne zadeve v tem trenutku utopično pričakovati. Še vedno posamični (beri: zasebni) interesi prevladujejo nad javnimi, ker jim sistem to tudi dovoljuje. MG PTUJ / potrčeva z novo podobo Projekt "Platane" se še nadaljuje Mnogi se spominjajo zanemarjenega zemljišča s propadajočimi zgradbami na Potrčevi cesti ob bolnišnici, na katerem raste mogočna platana. Spominjamo se tudi kritik, ko so novi lastniki pričeli prostor urejati in so podrli nekaj dreves. Že takrat so dali odločno vedeti, da zemljišča niso kupili, da bi na njem kosili travo, negovali drevje in popravljali propadajoče stavbe. Na novo lokacijo so prenesli svojo obrtno dejavnost in takoj začrtali program ureditve celotnega prostora ter ga začeli etap- no uresničevati. Sredi decembra 2002 je bil opravljen tehnični prevzem enega najlepših objektov na Ptuju - Platane. Pri ob- Platana po tehničnem prevzemu v decembru jektu se vidi, da se ga ni gradilo izključno s poslovnim interesom, ampak so ga uredili primerno okolju, ki mu sedaj daje lepši videz. V pogovoru z Jankom Ga-brovcem, ki investira in vodi razvoj tega področja, smo izvedeli, da načrtov še ni konec, ampak je že izdelan idejni projekt za dograditev in ureditev celotnega kompleksa. Investitor razmišlja o gradnji garažne hiše in parkirišča, ki so na tem prostoru nujno potrebni. Načrte pa bo potrebno strokovno in interesno uskladiti še z otroškim vrtcem, zdravstvenim domom in domom upokojencev. J.M. PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ V ZNAMENJU 110-LETNICE Za zaietek razstava "Ptuj v prvi polovici 19. stoletja" V petek so z odprtjem razstave "Ptuj v prvi polovici 19. stoletja" na ptujskem gradu pričeli proslavljati letošnji jubileji v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Kot je dejal direktor muzeja Aleš Arih, bodo letos pripravili številne prireditve v počastitev visoke obletnice in petkova razstava je bila prva med njimi. Razstavo je pripravila mag. Nataša Kolar. Predmeti, fotografije in dokumenti nam kažejo čas našega mesta do leta 1848. Razstavo je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan. Fl PTUJ / uradno odprtje centra interesnih dejavnosti Spletna kavarna na voljo vsem V petek so na Ptuju uradno odprli Center interesnih dejavnosti, ki v teh prostorih deluje sicer že dve leti. Na odprtju sta uvodoma spregovorila organizatorja prireditve Jure Šarman, direktor CID, in dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj. Prireditev je bila pestro kulturno zastavljena, slavnostni govornik pa je bil dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport, ki je poudaril pomen Centrov za in- Prostore Centra interesnih dejavnosti so odprli: minister dr. Slavko Gaber, ptujski župan dr. Štefan Čelan in dijak Lovro Centrih. Foto: Langerholc teresne dejavnosti (v Sloveniji jih deluje že 42) za mlade, ki v takšnih centrih najdejo možnosti delovanja pri izobraževanju, ustvarjalnosti in tudi zabavi. Minister je poudaril, da se bo ministrstvo trudilo in pomagalo, da bodo podobni centri delovali tudi po osnovnih in srednjih šolah, ki morajo svoje prostore odpreti za dejavnosti mladih in tudi odraslih. Centri interesnih dejavnosti, po besedah ministra, naj ne bodo zgolj prostori za druženje mladih, temveč tudi prostori, kjer mladi dobivajo najrazličnejše informacije, pa tudi prostori svetovanja mladih naj bodo. Spregovoril je tudi dr. Jozsef Gyorkos, državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo, ter posebej pohvalil delovanje spletne kavarne v ptujskem centru, ki je ena od petih, kolikor jih deluje v Sloveniji. V kulturnem programu so sodelovali: APZ Kluba ptujskih študentov pod vodstvom Robija Feguša, Plesna družina Gea pod mentorstvom Majde Fridl, na flavto in kitaro sta zaigrala Jaka Banič in Marko Korošec, kot recitatorka pa se je predstavila Maruša Samobor Gerl. Kulturno vzdušje prireditve so obogatile slike akademskega slikarja Tomaža Plavca. Prireditev je pripravila Ne-venka Gerl, programska sodelavka na CID Ptuj. Franc Lačen ôtrôke dô 10 let Í7 maleací ra^te velikô ker vćirčujem §û darilé kmke dôbim tn V na^radnsm prskanju Sôdôlvjôm Poteka v vseh enotah Nove KBM do 15. decembra 2003. Več o Sitkovem varčevanju lahko izveš v najbližji enoti Nove KBM ali na spletni strani www.nkbm.si. ..Nova KBMo\:>eA:o m