V e s t n i k. Osobne Testi. Učiteljski kandidat Josip Troha je dobil službo pomožnega učitelja na jednorazrednici na Dobovci. Frančišek Črhagoj, učitelj v Šmartinu pod Šmarno goro, kjer je potres razrušil šolo, prišel je za suplenta v Št. Jurij pri Izlakah. Ivan Zupančič iz Hotiča, kjer je tudi potres razrušil šolsko poslopje, bil je prestavljen za pomožnega učitelja v Kolovrat. G. Josip Schmoranzer, učitelj v Žužemberku, je irnenovan nadučiteljem v Vel. Laščah. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali gg. katehet Jos. Brešar, šolski vodja Štefan Primožič in učitelj Ljudevit Fettich-Frankheim iz Postojine 4 K Živeli! 3 K za konvikt v spoinin svojega nekdanjega ravnatelja A. Praprotnik-a, ker ni mogel biti pri njega pogrebu, je daroval g. Fortunat Lužar, učitelj na Dobravi pii Kropi. Slava! Za A. Praprotnikov spomenik je daroval g. Josip Maier, učitelj in začasni voditelj v Ljubljani, 10 K. Živel darovalec iia nasledniki! Namesto venca A. Praprotniku je daroval g. M. Petrič, učitelj v Strugah, za »učiteljski konvikt" 10 K in za 8Praprotnikov spornenik" pa tudi 10 K. Zivel darovalec in nasledniki! Za učiteljski konrikt se je nabralo pri konferenciji v Logatci, dne 17. malega srpana 30 K, katere nam je poslal blag. g. okrajni šolski nadzornik J. Thuina. Živeli darovalci in nasledniki! f Šimen Hrovat, učitelj v Rodinah pri Breznici, je dne 11. rnal. srpana umvl. N. v m. p.! Pokojnega A. Praprotnika se vsi slovensbi listi toplo spominjajo. Posebno lepo pišeta o njem oba naša dnevnika. ,,Slovenski Narod" piše v 149. štev. z dne 3. mal. srpana t. 1.: Trpljenja tvojega so potiie arage Porosile nam delo tvoje uma, Ki si vršll brez vsakega je šuma, Gojšč uazore vzvišene in blage. Jož. Cimperman. Dne 25. rožnika 1.1. je zatisnil v smrtno spanje oči plemeniti mož, narodni učitelj, pesnik in pisatelj slovenski, zlata duša, blago srce — Andrej Praprotnik. Z njegovim plodovitim, nesebičnim življenjem je ugasnila živa zgodovina narodnega slovenskega učiteljstva, kateremu je bil vzgleden vodnik od prvega početka svojega učiteljevanja, neutrudljiv bojevnik za svete stanovske pravice, vzorno marljiv na polji šolskega napredka, šolske književnosti in omike, na polji, ki je pred pol stoletjem pokalo od suše in pretilo izpremeniti se v mrtvo stepo, nad katero tuli vihar, in na kateri mre v pekočem solnčnem žaru sleharna bilka, ki priklije iz tal! — Ta dolga doba ima svoj početek in konec prvega razvoja v Praprotnikovem življenji. In resnično! Zadnja leta svojega trudapolnega delovanja je bil pokojni Praprotnik živ spomenik nekoliko pozabljeniin, nekoliko mlajšemu svetu nepoznanim dogodkom preteklih dnij, spomenik onirn bojem, v katere so ga zvali narodovi in osebni sovražniki. Ta veliki trud ob spisovanji knjig, prečute noči, užaljenost rahlo čutečega srca, skrb za ljubljeno družino — vse to je upognilo njega impozantno postavo, zarilo smrtnega drva v zdrave ude, da se je užalostilo človeku srce, ko je videl rnoža potrtega na telesu čakati dne, da ga reši Bog vsega mučenja. In zgodilo se je tako! Ob njega smrti n;ij oskromna naša beseda površno preleti dolgo d6bo delavnega njegovega življenja in tako pripornore, da se dostojno poslavi častno in slavno njegovo itne! (Tii sledi njegov životopis in delovanje njegovo. Uredn.). Končuje pa BSlov. Narod" tako-le: To vse nam zadostuje, da lahko reeemo z mirno vestjo in s popolnim prepričanjern, da je Praprotnik posvetil vse svoje življenje povzdigi in napredku ljudske šole in blaginji svoje domovine. Žal samo, da je začel Praprotnik takoj po svojem umirovljenji bolehati. Vkljub ternu pa je vednb ohranil svojo navdušenost za učiteljski stan, vedro srce in bistro glavo. Živel je do zadnjega udan Bogu, domu in cesarju. To trojno svojo ljubezen je očitno kazal v svojih pesmih in spisih ter s svojim delovanjem v šoli in zunaj šole. Telesno bolan je bil zdrav na duhu — mož, kateri bodi vzor slovensketnu učitelju. Storil je dovolj, v razmerah, v kakoršnih je on živel, ne bi rnogel nihče več storiti. Bodi zaslužen mir njega blagi in plemeniti duši! aSlovenec" pa piše dne 26. rožnika t. 1. o Praprotniku: Ko Tvojih strun poslušal petjo milo, Sloven se njega nežnosti je čudil; Naudušen si mladini v prid se trudil, In Tvoje delo sad je lep rodilo. (,,Učit. Tov." 1. 1883, št. 5.) Jutri popoludne vsprejme grobje sv. Krištofa za ljubljanskim mestom mej t.ihe svoje stanovnike moža, ki po praviei sme leči k počitku, kajti delal je neprestano, neumorno, delal je ne samo, kar mu je veleval učiteljski stan, — posvetil je vse moči svojega življenja v korist mladini, v slavo iskreno ljubljeni domovini. Ta mož je Andrej Praprotnik. (Tu sledi njegov životopis. Uredn.) ,,Beseda učitelska", češki šolski tednik, piše o r. Praprotniku: Andrej Praprotnik, veteran slovinskeho učit. v Kransku, zemfel dne 25. června 1. r. v Lublani. Praprotnik byl nejen pfedni spisovatel paedagogicky, ale take jeden z pfednich spisovatelu slovinskych vubec a jeden z buditelu sveho naroda. Učitelstvu slovinskemu a paedagogicke literatufe slovinske prospel hlavne svym listem nUčitelski tovanš11 zvanym, jejž r. 1861. počal vydavat a jejž dlouha leta redigoval. Jako zastanci matefskeho jazyka ve školach obec. i jako zastanci učitelstva slovinskeho bylo Praprotnikovi snašeti mnohe iitoky. Praprotnik nedožil se vysokeho veku, nebot jsa horlive činnym jako učitel i jako spisovatel, podryl si zdravi tak, že od r. 1890., kdy odešel do vyslužby, stale churavel. itd. Slovenskemu učiteljstvu. — Dne 5. vel. srpana bo velik shod češkega učiteljstva v zlati Pragi. Opozarjamo na to priliko imovitejše slovenske učitelje, naj bi tudi oni poliiteli tje gori na prosvitljena tla vsega češkega naroda, da bodo videli: kako visoko stoji ta narod kakor na drugih poljih tako tudi na onem ljudskega šolstva. Razstava v tem pogledu je zelo zanimiva, poučna. Pri tej priliki se seznanijo s češkimi tovariši, kar bo le v korist češko-slovenskemu pobratinstvu. Okrajna učiteljska konferenca za novomeški šolski okraj vršila se bode dne 28. vel. srpana t. 1. ob 10. uri zjutraj v šolskem poslopji v Trebnjem. Razun navadnih točk sta na dnevnem redu te vprašanji: 1. Kako koristi učitelj z vzglednim obdelovanjem šolskega vrta svojemu ugledu in tudi šolski občini ? Poročata gg. Peter Pogačnik in Franjo Dular. 2. Poskus koncentričnega predavanja zgodovine z zemljepisjem na podlagi berilne vaje ,,Gesar Franc in nadvojvoda Karol" v 3. berilu. Poročata gg. Gustav Spetzler in Ivan Vozel. Sedmi glavni zbor wZaveze slorenskih učiteljskih društeT" se bode vršil dne 4. in 5. kimovca t. 1. v Noveni Mestu po tem-le vsporedu: __.. 1. V sredo, dne 4. kimovca ob 11. uri dopoludne seja upravnega odbora. 2. Isti dan, ob 2. uri popoludne seja odposlancev. 3. Ob 4. uri popoludne seje raznih odsekov: a) Slomšekov odsek; b) Odsek za šolsko vrtnarstvo; c) Odsek za razna učila; d) Odbor za ocenjevanje mladinskih spisov (knjižnica za mladino); e) Še kak drug odsek po nasvetu odposlancev. 4. Ob 5. uri je glavna pevska vaja. Ob 8. uri zvečer ^Beseda" po vsporedu, — ki ga določi in priobči slavno novomeško učiteljsko društvo, — v čast udeležencem sedmega glavnega zbora nZaveze" priredi imenovano društvo s pomočjo slavnega ,,Dolenjskega pevskega društva" in slavnega ntamburaškega zbora v Novem Mestu". B. V četrtek, dne 5. kimovca. 1. Izlet na Grrn in ogled ondotne poljedelske, vinarske in sadjarske šole. (Ob 7. uri zjutraj.) 2. Ob 9. uri glavni zbor po vsporedu, ki ga določi seja odposlancev. (Po glavnem zboru volitev upravnega odbora.) 3. Ob 12. uri skupni obed in prosta zabava. Glavni zbor, nBesedau in vse seje se vrše v prostorih slavne Čitalnice v nNarodnem domu". Za glavni zbor so se oglasila do sedaj sledeča vprašanja: 1. O volilni pravioi ljudskih učiteljev v razne zastope. 2. 0 tem, ali kaže pri razširjanji šol otvarjati vsporednice mesto višjili razredov. 3. 0 šolskem uradovanji. 4. 0 drugem deželnem jeziku. Slavna učiteljska društva v novič prav uljudno vabimo, da nam v kratkein oglase še kaka vprašanja, da naznanijo imena delegatov in vpošljejo letnino. — P. n. udeležence glavnega zbora opozarjamo, naj vsak sam prosi znižane voznine po železnicah, osobito po južni železnici. Direktorij ^Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Krškem, dne 12. mal. srpana 1895. Iv. Šega s. r.Iv. Lapajne s. r. t. č. tajnik.t. č. I. podpredsednik. Pri zboroTanji wdruštva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega", dne 4. t. ni. na Unci je bil izbran predsednikom soglasno in z živioklici g. Benedek, njegovim namestnikom in tajnikom pa g. I. Šega. Sklenilo se je postaviti nagrobni spomenik pokojnemu tovarišu Ingliču v Idriji letos, a nepozabnemu Ribnikarju pa prihodnje leto. Prvim časlnim članom je bil izvoljen bivši naš okr. šolski nadzornik, profesor g. V. Zupančič v znak hvaležnosti in priznanja za njegovo ljubeznjivo in nepristransko šestletno delovanje mej nami. Prihodnji občni zbor se bo vršil bodoče leto z učiteljskiin društvora postojinskega okraja vred v divni Predjami. —k. ,,Fttr die deutschen Collegen der Stadt Laibach" so nabrali dunajski učitelji podpore 1000 gld. Potres je pretresel rnnogo src do sočutja — ne oziraje se, naj pripada ponesrečenec slovenski ali nemški narodnosti — le naši dunajski lovariši so delali pri tem izjemo, ki jim pa ne dela posebne časti. Učiteljsko društvo za tolminski okraj bode imelo letošnji občni zbor dne 8. kimovca t. 1. v Kobaridu v šolskem poslopji. Začetek ob 9. uri zjutraj. Odbor. Pri letošnjem 8. ferialnem tečaju za deška rokotvorna dela je udeležencev iz Spod. Avstrijskega 7, Gor. Avstrijskega 2, Češkega 7, Moravskega 2, Šlezije 2, Galicije 4, Bukovine 5, Dalmacije 4, Primorskega 1, Predardelskega 1, Štajerskega 1, Bulgarije 1, iz Kranjskega 6 učiteljev in 2 učiteljici, namreč Čampa Teodor iz Zagorja, Jaklič Viktor iz Št. Vida pri Ljubljani, Jeglič Janko iz Sv. Križa pri Litiji, Lokar Janez iz Doblič, Toman Janko iz Moravč in Gorečan Jožef iz Radeč; a učiteljici Langer Ida pl. Podgoro in Fridrich Terezina iz Kočevja. — Učitelji so si vsi izbrali inizarstvo in rezbarstvo, a učiteljici se vadita leplenstva, modeliranja in rezbarstva (vsaka 2 predmeta). Knjižnice za mladino je izišel 6. in 7. snopič. Prošnja. Slavno predsedništvo BPedagogiškega društva v Krškem" se tem potoin najuljudneje prosi, da blagovoli slavnoisto sklicati svoj redni občni zbor v Novein Mestu z občnim zborovanjem slavne BZaveze", katero zboruje dne 4. in 5. kimovca l. 1. v Novem Mestu. Predsedništvo nDruštva učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega" v Planini, dne 19. mal. srpana 1895. I. Šega s. r.J. Benedek s. r. t. č. tajnik.t. č. predsednik. Popravek. V zadnji številki sta se nam v pesem: ^Andreju Praprotniku v spomin" urinila dva tiskarska pogreška. V prvi kitici v predzadnji vrsti mora stati: 0, naj ti pokoj bo, . . . in v zadnji vrsti mora na konci stati !, ne pa :. V 13. št. našega lista čitaj na str. 231 v 33. vrsti od zgoraj: Das Wesen der Steilschrift. Pozir! Sedma skupščina ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" zborovala bode 4. in 5. kirnovca t. 1. v Novem Mestu. Z veseljern pozdravlja v imenu tukajšnjega učiteljstva, kakor tudi meščanstva ta sklep podpisani odbor, kateri je pripravljen vse storiti, kar je v njegovej moči, da bode dostojno sprejel in počastil zborovalce. Ker pa je sklenil pripravljalni odbor najspoštljiveje povabiti vse učiteljstvo, kakor tudi vse šolske prijatelje, da se blagovole obilno udeležiti VII. glavne zavezine skupščine v Novem Mestu, posebno pa še priporočiti se gostoljubnim Novomeščanom, kateri naj bi omogočili toliko sijajnejši vsprejein, zatorej se obrača podpisani odbor najspoštljiveje do p. n. novomeškega prebivalstva, katero se je še ob vsakej priliki pokazalo toliko požrtvovalno in gostoljubno, da bi tudi dne 4. in 5. kimovca blagohotelo pokazati učiteljstvu, katero bo prišlo iz Koroškega, Kranjskega, Primorskega in Štajerskega, isto prijaznost in navdušenost, kakoršno je vže pokazalo radovoljno innogokrat proti gostom. Pravi šolski prijatelji nas itak nikoli ne puste osamljene; zatorej upaino, d:i bod..» tudi pri VII. skupščini mnogobrojno počastili zavezino zborovanje. Vsemu slovenskemu učiteljstvu pa: Pokažite s tem, da se udeležite v prav obilnem številu zborovanja, da želite sebi in šoli napredka, da ne samo varovati, temveč tudi povzdigniti hočete svoj ugled, posebno še, da želite tudi skupne, zložne delavnosti, katere je istinito potreba! Ne iščite nikakoršnega izgovora, temveč pridite ob zavezinem zboiovanju v našo metropolo Dolenjske in pripomozite, da se stvar slovesneje izvrši! BNa delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi!" Krajni odbor za VII. glavno zborovanje ,Zaveze* v Novern Mestu, 20. mal. srpana 1895. Častni predsednik: Franjo Perko, župan. I. predsednik: Fr. Koncilija, nadučitelj; II. predsednik: Ivan Barle, nadučitelj; I. tajnik: M. Hiti, nadučitelj; U. tajnik: Val. Zavrl, učitelj.