PROGLAS POKRA PINSKEGA KOMEleiA KOMUTJISTIČNČ PARTIJE sloVENIJE ZA SET,SLOVENiJO. RAZKRINKAJMO IN UNOČIMO PLATO GARDO T dneh:.,ko tudi Slo renči v Ser ..sloveni ji vstajamo redno bolj odločne k zadnjim napsi* rom,da poženemo nemške krvnike iz naše zem« 1je,smo priča prizadevanj Gestaps in agenta? pred vsem svetom raskrinkanik Četnikov Dra= že Mihailoviča.Karla Novaka,Rupnika inl, in drugih,da v Sev,Sloveniji organizirajo ZLO¬ ČINSKO PLAT* GARDO.. SLOVENCI IN SLOVENKE J Ti polškua'1 najbolj zakletih meša svobode in boljše hodeonosti politični alizma m ropad Hitlerjevega racio roškem in Staj er .e. , j fj fQ.ro d: Jrezl ■ > ni . ± r .T ■ nemo glos i podlost i/ Kuharjeve;::, nem boju z ne položaj tudi nsjbi. Sl/ vHId Teliča le Hitler trdnejše . : ’ pomoč ji bodoč'; .druge fr <- . d i j c iz j'una ške •: ■ j ' vse dkriplje raz d ,jiii , ne Avstrije se z SV(A itapaa .enem pa rasuriijaša vej ja Iške begunske ^Ičde.g clcrc- m Krekovega kovaški se ^ ema svoje enkrat za vselej i^esva^* Sloveniji ne- straši zločinski! TT/ '} iVU iMOmOi 1 G . 11 si tčVT - V, 1. ■ ."»l J* xE SLO»LNiVii V‘ • .s tv c m >, Amerike XX na : XO C V •i/i.,.. 3 . r i ■ ... j/c O .j 'x *iil e..;. v mr. n -re< bodilr.e b,or e vazalne d... reši tj e e p c. niv e: jeveke z bor’o za 1 -jU SZ ? >to suje iz- p -.. gub ne ga H i" civilni vrt od .or jJj/c t L jsVonjU VO jO ra žena o c . v Pred nchii fcak $ 2 .* Cj k' '.i ”Tu" . r t >; v vi- kr, k •J ugo slavi i d 1:11: I.Aibr r+aku ir. v id * lil i ii< J i-ivi/A Ja ar šli hvc tl r. 1 7 , a trn c r kot med pnjuje- nadal- 1 C. 3 QV- ast rofn. režime uto ju. saicc udske” ac~; ne vn i m ~ 7 -a.bTte-v e.ž~ ušetr ' jug oJ= levsnskih norodcV in' vsakega "Jugo slo vana "po¬ seke j ; o tvoritvi druge fronte in Sinki tre j se= mu zaključku vojne,neodvisnosti jugo slovans= kik naronov in boljšemu življenju,ki naj is njikovik žrtev in trpljenja vzra s teta -neusni 1 jenemu obračunu z vsemi okupatorskimi zla= Sinči in njikovimi pomočniki* SLOVNICI IN SLOVENKE ! Tudi mi Slovenci smo si s svojo narodno osvobodilno borbo pod vodstven rp v zvezi z ostalimi narodi Jugoslavije zagotovili nanio na.lnc sv o to do in samostojno odločanje o svoji usedi.Po fu pitaleciji Italije se je naša vej ska z izve ibo splošne mobilizacije in obor«* 'žitvijc z orožjem rezerozono italjanske arina de silno o krepila,.tako da je uspešno presta¬ la ofenzivo petik nemških divizij in prehaja danes na vseh sektorjih v protiofenzive.Bela •in glave garda sta bili vojaško uničeni v njikovin najbolj utrjenih pestojankak,njuni razbiti ostanki so se zatekli pod zaščitenem ške oboroženo sile in tvorijo danes njen se= stavni del.Slovensko ljudstvo,ki je n& celem osvobojenem ozemlju združeno v osvobodilni - fronti in pod vodstvom' Komunistične Partije, prevzele in tudi same izvrševale vse posle - slovenske narodne oblasti,je na svoji lastni 1 skušnji, spoznalo vso .lažnjivcst belo-plavc- gardističnih klevet proti QF in KP .Grčarice Boš tu n j/se je' Karel Ho- Vuk, c o. lina j lo viša postavljen komandant pla= ve g_rae za Slovenije »vo jaš-ko - poraz-en in po liti eno raskrinkan okupatorski hlapec, .ponudil v slu-zbo nemškemu okupatorju.. Položaj se jo ned tem v lev«, Elo veni ji to l iko ispremen11,da je gnila tfberrei ter jeva in Steindla kcd v ^d jo Heinutbundo naj zamenja, ■*• Karel Novak kd.t‘vcdiu p lavo-garde. Ta nai t&p*- teti državljanske-vo-jnc v Sev. Slo v eni ji,' ti baj bi zopet ž&tis izvila razvoj csvcbcdilnefc gibanja,preprečila nadrlj.ne -caho jan j e bcrc«v v po rtizune, orno goč-iTln Nemcem do konca nemo to lo izkoriščen je'na ri.vn.iit bogastev, d c g ledne - ec bili za cl jo za* •fronte tu. zagotovila o kupa - perju varnost v nj&gcvilb. poete jankab».Ob ?.lo= fu Nemčije namerava jo ti- takezv. ni' : .jugcsrc - Tonski .glavo^irdlstb ’■ udariti m partizanske pd j ni c d, omego e i ti tč. ko nem&kjjcč* »Inč inčem 35.6=5 ^0 znova n o dlic a ‘ ji ir. 'ruai ti ikakor T olgjj razni nacionalisti”žažčf.tc predal ji; d si: c sodbo., ter jim cele ' pept gcti*• eri puntvnen i;.gori&unnju- slovenskegtr- I judstv . ' 4 " : v - •* SL t VENCI Sli * V ZlitIV^JLv- * v 'f- '••• . » „ * » •■ • 1 Tak, je- pravil p; p^avcg garde 'v Cev..- Slo Vej. “-E-. ; v#- n ’ a ? :t rv -; r - premeni ti niti ril:- juge slo vinske ■frc‘ze > td.i> zlaga lic po.zivanje n. čredno.” juge slovenske vw skc,niti pozivna nnkivke . ••cnglofiltftvc” <**-- tv "komuris tične rDerarnoe t".. De'j stvc, .?•*, k _ _ sladi iz ispovedf. ujgtili ■belogardistov.: ^ Vzdržuje Karl NoVLk večje sto-vilo o bo rejnin Skupin z vednostjo. Gos ta pa po Slovenski.'.' -e ricoii,da pošilja v partizane in v organieu-u. je f'F svoje egemtii z na loge,(ia obveščaj 1 - ^ stapc c stanju eberožene sile v partizanski^ edini Cc, la, ubi ja jo vc dtftvc , izdaja jc ergak •- jCtU + je PF. •; Središče.delovanju Karlu Novaku *; Ve plave garde’so tiste Slovenske ./ okolico Ptuja. r katerih viničarski en koeura^ element so p-e.tr. kclo na ški •oi.tiuT gaspeue J N jBZ,razni Natlačeni in Kreki vrgli na ano dske bede,mu onemogočili vsako polit.ieiic ^ iraabc»ter omogočili tako vsakemu ^ - mi Spektri antu da. ga .z lažmi m P rt}V - 1 ^ j" 8 ’..' V svoje namene .Kakor- je v pivta tlc-rtjcor*. JzKzit U- v-pj.-*«' *<.di sit Jev prt-ti stari velesrbski, Jugoslaviji,.-Za,, organiziranje bratcmdrne volne,take iskcriS-,* Sa danes Novak ped zaščite .Gestapa odpor.teh ''istih sit JeV preti hitler jevskim, nasiljem-,za organiziranje plava garde.Kuke,r sc nudili ; Krek,Kuhar'in drugi petckelonaški begunci v Londonu pome5 krvnikom, našega .naroda takrat, . ko je bil hitl-rizem v Sev.Sloveniji še poli¬ tične in vojaške močan s poživi na Slovence., naj "čaka jo ", na j" čuva jo svojo močila pravi. Čas itd.,tako ji:t nudijo danes,kc je na kon¬ cu svojin ko ci,dejansko pomoč V obliki plave garde. . SLOV UJCI III SLOVLUKE ! KAJ - VAM U',.< TEŽKE ŽRTVE,KI SMO. JIH PR£> TRPELI,KLR SMO L( PUSTILI,DA SC NAS ULMSKI KL VKIKI EfEIIJZlLALI V VEBIdANLAFT t NA JRESNEJŠI OPOMIN,LA UL ■ NASEDEMO ZNOVA NEMŠKIM POISKU3JM TA ZALETIJO, IIKAVLJAUSKO VOJNO. Saj je jo leg drugega tudi to omogočilo Nejtteuu.,da - so izvod 11 ncbilizac"' jo naših fantov in mož,ter sra¬ motno smrt sio -in njih v boju preti lastnemu narodu'in način zeveznikua. Razmere v seV.sic veni J i. ne dopuščajo nobene "sredine'" . Ra vrh Iž sredine j«-črpal prej hitlerTžem in sedaj pleva garda svoje pile,Vsaka neodločnost v - osvobodilnem oboju se je maščevala vedno nad. omahljivci samimi in vsem'slovenskim ljudst= vem. „ ZATO K<- KEO • ( ‘LAHU IVC STI V < SVC-Bi DILNEM BOJTJ 'ZDRUŽUJTE SE V OBB( RIH OS V' RODIL NE FRONTE! VSI V PARTIZANE,VSE ZA PAR* TIZANE' VSI V NEISPROSEU IH ODLOČEN BOJ ' KRTI PLAVI GARBU RA ZKRINKU J TE JV IN ■ TOČITE NA VSAKEM KORAKU! PARTIZANI IN PARTIZANKE! .ORGANIZACIJE OP! Poostrite svojo budnost nad agenti plavže garde,ki hočejo v službi Gestapa ..razbiti vaše edinice in organizacij« ali pa se" polastiti j ‘ 6 J i njihovega vGdstve/in jih iskcrigtili v boju preti ciljem,za katere ste že vi toliko žrt= vevali in za katere sc deli svoja življenja stotine vaših najboljših, tovarišev,Na J vam služi kot vzgled slavne brigade na Dolenjskem in Notranjskem,ki sc* neumorno in neusmiljene zasledovale in'uničevale l»elo in plavo garde KOMUNISTI IN KOMUNISTIČNI MLADINCI! Še bolj povečajte svojo budnost nad agen ti plave- garde in Gestapa v vrstah osvobodil nega gibanja! H/.ZKRINKUJTE JIH IN UNIČUJTE ŠE ECU SPEETNC III SMELO K( T DOSLEJ ! Na vas Je predvsem,da s svojim pogumom,spretnoszJo in požrtvovalnostjo onemogočite peklenske raču- neplave garde,da.V- Sev.Sloveni ji ustvari ta zc za borbo proti junaški osvobodilni borbi* slovenskega naroda. ... ■ BLIRT PLIVI .GENET III VSEJ IZBAJN-LC EM f SINIT N2MLKIM CKUPiiT* RJ EM I * '•J ■* 7 VI.TOA BELE IN ILA/JS C&8DE l 1 Nemški in ital jvutki fasl-a.-tl „ki. sc pc ra tzpa-du' Jugo slavi j c zasmili /naše -s. h, venske dq== JthJfim , se s sve pc>s tesari Jen k.-ua Ju pokazali s ve. j pravi nartezvle nragtvfc. ■naše 7 oml. jo de kraja 1 s k c r i a l 1 za' i»7,f j c jaz pa j ške cilje in s.’.’, c venski narod ur 1 /■ c . "■ Toda slovarski-nared,.'je na : š.el v sekir emu* načrtu ..e d In d ud’ uprj' „ ki je vedno na j tol.j t<$£= ;e težnje s leve n s ki Ji lu* u znala dati pravi orfj&v^‘ = k c,r= > j~L "1 0 ,nagleda na svetovno je¬ nske polit leno? sk«p|.; ne ? napere v ctrSMho sj>* Tolj mo o i.da se je- /Komunistična /arija rnc izražala najglo’ dskih. mroži'-- in lir siran izraz,je tudi fjaniziran odpor pr- Tsa poštene Sloveni zor in vse res sled da - združijo sve j skih živijen in iv bodočnost Slaveg.ee" se la j da la pol» id c. x zv- ’ o Icupat or ju; po zv ni .- r ,oven i,1 ; za> svobodno in cc„.^--g Cj in J spolnitev me h s j ( ... »enakih narodnih ciljev.Temu pozivu Komuni^... tione Partije so se najprej odzvali zastop^v/T ki ulovenskih kulturni h delavcev ; skupine t canskih socialistov in ljudsko kr Ho ”So ko ,f Tako je nastala rSVCri blim. FHf-liTl CJ.fTOISKl.-i /A NARODA,katere organizacije so se kmphv.i^ž širile po vaejn. slovenskem ozemlju od Iffv’-- 6 ih Drave do /odranskega mc.ri-«.vPo.sehno >t$l-ino se je razmahnila OF’,ko je po napadu, lil V.i^rv- eve iSvačije ‘tJA Pav Uitskr/ Zveze začela crganlTfc^ra tl proti ital lanski v nemškim okupator jemJber rilhovlKi domačim izdajalskim pome fizikom par¬ tizansko vojsko,/ O]? p, e je tedaj združi političnih "skupimPošteni Slovenci so ne&ue= de na svetovni nazor stopili v njene or-gacai* zacije,zb3 rali okoli nje vedno širše ljudske množice, iz pc edinih akc-i j-sprva ma ihniihtsmal« je kmalu pc ©ali - lo J- c hitih partizanskih o-linic ,ss ' Sloveniji ras/olamtela prava partizanska voj- lUUTAKP SI Ji SlrVSII&KI PARC P V < PVi BMILHI' FRCNTI PRVIČ V BITJI ZG3 svoje tor*-, to smo si pridobili-spoštovanje vsega sveta in mednarodno priznanje naših narednik zah¬ tev .V lastne roke smo vzeli svojo usode in si za vso bodočnost zagotovili svobodno živ lenje v 'Združeni.Sloveni ji v okviru demokra tične zveze enakopravnih narodov. Jugoslavije 1,0 kapitulaciji Italije je s priklUčitvi jo Primorske. Sloveniji in z vspostavc prave slovenske ljudske oblasti, vstala pred vsemi Slovenci slika bGdočo svobodno slovenske do movine, v kateri bodG: vsi Slovenci zopet zdru ženi in si bodo sami pisali svojo, usodo. Toda v tern pravičnem boju nimamo sloven ci nasprotnika samo v italjanskit in nemških Rasistih.Bič .manj zagrizenega in krutega na aprttnika smo našli, v domači slovenski Baza dnjaški gospodi iz vrst bivše; Koroščeve JRZ ih Kramar j eve JPS.ila jv^č ji industrijski mc= gotci in bančni' veljaki kot razni Praprotni ki in Avseniki ,te*ni aračnjaki kot Erlih,ki Sb vedoč iskoriščali vernost - slovenskega Kmeta,da bi obdržali Slovence za večne Čaae v tlačeni zr.-cstolc.-Stl nreaVij,rx. veka,kcris- t g lovskl politikanti,rožni'-h- tlačeni in Zaj c 1 ,sc tudi v dn-b ma-j-veČ jego. tr plen j a slo - venskega ljudstva in no jv ec j e nevarnosti z.a naš nared,ostali zvesti sami sebi,Cilj ,-t,e protiljudsko gospode, je bil in bt ostal ved no isti;Za vsake ceno si zagotoviti oblast v Zlo veni ji in s tem možnost neomajnega, iz¬ koriščanja ljudskih, množic ne glede ne •. os¬ novne življenske koristi in sam obstoj slo^ venskega 'naroda.Tako ko-t sc. v Jugoslaviji dvajset let s pomočjo beograjske čaršije in v njeni službi, bogateli na račun slovenske^ ga ljudstva,Su si hoteli tudi po raspadu Ju gG sla vi j e zagotovili s pomočjo nemških in italjanskih okupatorjev -in v njihovi službi neovirano 'bogatenje v času vojnega dobičkar stva in špekulaej je.I.rugi del te gospode,ki 'je v Jugo sla; n ji s s-vejo -pet o ko Ionsko poli¬ tiko utiralo 4 .ot fašizmu in končno odprla vrata v Ju;>.-i. avijc Hitlerjevim in Husso11= nijevim teina;:, pa je sramotno pobegnil in pustil ves narod na milost in nemilost nje¬ govim tisočletnim, sovražni kem. Ta pobegla go spoda v Ion,, ./c! se je nato pod vodstvom Xu= barja in krona, postavila v službe tistih na za v c. j e, da je ta reakcionarna gos poda gledala v .razvoju osvobodilnega gibanja največje navorn.st za svojo iskorišSevalsko politike,v ('F in njenem Izvršnem odbcim pa svoje smrtne sovražnike.'ker se je hala raz= gibanesti slovenskih ljudskih množic in nj ih jasne politične zavesti o njihovih narodnih in socialnih ciljih,je prijela z organizira no izdajo rušiti osvobodilno borbo.-slaven= skega naroda.S tem namenom sc organizirali v Sloveniji telo iardc # ki je ulivala vso pod pore ital janskih /okupatorf ev.Z;.rij(j . se je’ dru žil tudi slovenski'del četnišhihgtdlp n. Hiba j loviča,ki se je kot začetek'-plate/gardfe orga niziral iz vrst nekaterih propadlih ali zapel janih oficirjev•in podoficirjev bivše jugoš= lovanske vojska in reakcionarjev bivše JiJS . Pod krinko "redne jugoslovanske vojske" : so prikrivali svgjg pomoč okupatorju.Toda, . ' kd jih je moč osvobodilnega' gibanja,raskrinkala kot zahrbtne pomagače nemških in.italjanskih fašistov so se združili z belo gardo ih hvpd rili skupaj z njo "Melizia volpntaria anti comunista" /prostovoljna - protikomunistična milica/ kot so italjani uradno, hazivali to izdajalsko oboroženo drhal.To svojo ctkrizo izdajstvo,sc organizatorji bele'garde utemel jevali z lažmi,da je (F popolnoma'komuni st ic na,da je-njen glavni namen uničiti vero ' in cerkev,vzeti kmetom zemljo itd.' rsvchodilnc gibanje pa je kljub'tenu v zimi in spomladi zavzemale vedno širši razmah t&ko ‘ da je _ dobilo na lclehjskeji;'in.i;Gtranjs= -kem' znača j ‘ vsenplo šnega upora. Partizanska vej ska je uničevala italjanske vojake ih izdajal ce,slovenske narodne množice pa so i sp ..in je¬ va le navodila (F in njenega vodstva.pod pri= tiskom našega osvobodilnega'gibanja ih parti zanskih Čet je okupator zapustil večino cžem 1ja v bivši Ljubljanski pokrajini,tako da je bil velik del notranjske in'Dolenjske csvobo jen. ■ Tedaj je dala bela garda okupatorju pG = trebne politično in moralno podporo, da se je š silo 6000 ital jenskih in 2OO0f nemških vo = j o,ko v oboroženih s tenki, zrakoplovi _ in arti¬ lerijo, vrgel na partizanske vojsko in csvcbp jene ozemlje.Do Zadnje hiše požgane vasi,iz/ seljene družine,tisoči postreljenih talcev/m desettiseči izgnancev v italjanska taborišč^ itd.Tc je bil'plod belogardističnega izdajs= 11 tva.iru ital jenskih bajonetih se je v času ita 1jamske ofenzive razvile. oborožena sila bele garde,.ki je začela z italjanskimorožjem za= hrbtno borbo proti lastnemu' narodu in njegov J vin"naprednejšim borce®.S pomočjo posebnih P«. Siga Iških in morilskih fašističnih divizij \ se - je bela garda ugnezdila v poedinih tr.gig, mestih >in vaseh in jih obdala z .žicami ' in /j betonskimi . bunkar ji,da bi se v .njih zavarova l la pred partizani skupno z ital j umskimi tol* - pumi nemoteno.vršila nasilja' nad Slovenci, - 1 cnemc.goČila politično dele aktivistom OF. ,4a bi bile slovenske ljudske na c žice take prepu šoene lažem in prevaram fašistične, in beio - gardistl/nu propagande. .;v Zmagoslavni pohod' Rdeče 'Armada,ki se jel začel z zmago pri Stalingradu, je jasno'• peket- j zal,da je*, povez Italije in Romei je neizbežen in s tem tudi neizbežen prepad bele garde.' Zmagoslavno odbitje 4 in 5: ofenzive od naše hrabre. Earcdno-osvcbodilne .vo jske in Partiza nskih odredov Jugoslavije pod. vodstvom tov.* Tita jo pokazale,da. je ljudska armado narodtv Jugoslavije najresnejša vojaška sila v sklo¬ pu zavezniških armad v Evropi.in tudi sloven ska partizanska vojska,se je po itsljahski- ofenzivi kmalu preuredila v brigade,prve edl niee redne slovenske vojske,ki sc s svojimi zmagami nad italjami /Jelenov žleb,Dob,itd,/ j in nad belogardističnimi postojankami /Prid* ; skovo .Ajdovec,Guhcr^Pleberje,itd./ dokazal*', da njene sile ki jih - črpa iz slovenskih ljua skih množic »neprestano, naraščaje in sc porok da bomo Slovenci združeni v rp dosegli vso * zastavljene narodne in socialne sile.politi¬ čno delo rp, je prodrlo -kljub vsemu nasilju,• bunkarjen in žičnim oviram v mesta in rasi im same belogardistične in okupatorske pestojai=* ko.Mnozice so se začele odvračati od bele ga roe.V vrstah bele garde same, se je začel - razkroj'- vedno nove skupine pasilno molili* ži-ranih in zapeljanih, belogardistov st,, pre^ 61<.. pa le na strah partizanov* . J ; : Slovenska .izkoriščevalska gcsipedS, taka tisti -del ki je. ‘tstal doma v c kupa tarski slu -žbi,kakor tudi hlapoi nazadnjaških klik. v .- Angliji in Ameriki -sc uvideli,da bela garda, g ni ved sredstvo s .kp ter im bi lahko zaustavi li večine močnejši',.polet osvobodilnega gibat ja*Tc sc uvideli tudi italjanski okupatorji’ Y sporazumu z njimi je slovenska iskorišče= 'Valpka gospe.da vrgla■težišče na Mih^jlcviefe .vski,plavogardistični-del v beli gardi,Take je nastala plava, garda,,.to jo slovenski del .Miha j lovibevskih, -band pod vodstvom Karla Ko taka,Tako je predstavljala plava garda z,gv <5 Sredstvo iste iskorišeevalske .in protislcve nske in - pretiljudskv Izdajalske gospode, da c, utrga slovenske ljudske xmc ž i ne od OF. in osvobodilnega boja.Slepiti sc jih začeli ? da ima plava garda "kot redna jugoslovanska voj eka generala Mihu j levica" 'zaslombo pri Aiv= gležihjki bodo po zlomu fašizma• pregnali oy.. in pomagali begunski jugoslovanski- "vladi"v Londonu, da bo. znova zavladala v Jugoslaviji, Toda ob vse veličastnejšiL zmagah. Rde.čo Armade se je vidno utrjevalo zavezništvo md ■Anglijo,Ameriko in Sovjetsko .Zvezo in prej očmi vsega sveta stopnjevala njihova medse • bo jha pomoč.Kaši. zavezniki ,sc po 'uspehih^ - KOV in 10 .. Jugoslavije v 5 nemški afenzifl - •poslali svoje vojaške zastopnike'na 5elu z,majorjem Jonesom tudi.v Glavni štab slove nske JJCjV:, pri znali, našo vojsko kot sestavni del zavezniških armad,obenem pa so pozvali f o radiu in-letakih,ki so jih trosila engle ka letala vse Slovence,da se vključijo v - =: narodno osvobodilno borbo.Tako je bila res- krinkana laž plave garde," o jugoslovanski -vo jski";, in pomoči.Gd.angleške vlade. . . polet osvobodilnega gibanja .se je V Sloveniji še v naprej večine bolj dvigaj,Končne so še *ar= tiznnske brigade s svojima, zmagami nad pla= vogardistlonimi tolpami prisilile plavo gar= do,da je vedno bolj odkrito iskala zaščito , pri svojih itcljanskih gospodarjih in se.kor čno zatekla v varstvo italjanskih utrjenih po stojank.Raskro j se je iz bele garde prenesel v plavG garde,Tudi iz plave garde je bila iz trgana krinka,Vsem Slovencem je postale . jas= no,da je plava garda samo nova oblika bele g. in prav tako kot ta v službi okupator ja, prav tako obsojena na por.pad. kapitulacija Italije je pomenila : tudi po polen zlom bele-plave garde.ITarodna-csve^cdi lna vojske ir po Slovenije sg, priznani kot zavezniško vojaka,razorožili o italjanskih divizij—in ji.) zaplenila vsa njihove ogromna skladišča.Zbegane belo-piavo-gcrdistiSne. tol pe,zaničevane od ljudstva in izigrana-c*'—-Ita* ljancv,sG moderno clorpzene partizanske j H' niče,razbijale in uuiet ale.Grčarice -najmoč¬ nejša plavogardistična ostoJonka,je padla - pod udarci to. iv > ki jih je Itnljanon odvzela- naša partizanoma vojske,tako kot tudi grašči¬ ne Turjak ni vogla kljubovati brežprimernemu junaštvu in 1 ■- j mo de me j šenu orožju naše voj= ske.V krat k in desetih dneh je bila razbita in uničena vojaška sile belo-plave ga rde. TI jeni - razbiti ostani so se predajali partizanski vojski,nepoboljšljivi zločinci,pa sc pred s "kr bora ljudske sodbo zbežali pod zaščitG najbol zagrizenega sovražnika . Slovencev*-krvniškega- n o nekega okupator ja. TAKO SZ JZ POKAZALO, DA HLO-Pi^VA CLw -!A Hild LI III I Zli ZA LA TEŽENJ SLCVJIGKLGA LJUDSTVA ,111 DA JE,-ZGRAJEN/ IIA 0= KUPATORAKlll LAJi'LETIH,MOGLA OBST< JATI LE PfP NJIHOVG ZAŠČITO. Beg belo-plave garde pod nemško zaščito, kjer se je prelevila v Rupnikova"donebranee" V času ko se jo vse slovenske ljudstvo csvc* bcjene Slovenije z navdušenjem odzival rr.oM=* 14 lizaciji in stalile, največje napore-,da koli¬ ker je mogoče ofdloži od toliko pr ei skuš enih krajev še brejne okupacije nemških- krvnikov , ko se je ob nepopisnem navdušenju slovenska Primorska po težkih. 10 letih znava vključila v svojo slovensko domovino,v času ko so se - vračali tisoči slovenskih izgnancev iz ital= j.anskih koncentracijskih taborišč,kamor jih je spravilo lelo-plavogardlstično izdajstvo, in odkoder jih je rešila požrtvovalnost.slo¬ venskih partizanov,v času končno,ko’ je vods¬ tvo OF. v težnji,da zdruzi vse Slovence v za dnji odločilni naper,de. se pobije fašistična zver do kraja,pokazala-največjo prizadeš!ji= vest - napran elc-plavhgardističnim naspret niken - beg belo-plave. garde*'v tem' času,■ je povzročil,beg belo-plave garde pod nemške za ščite na osvebojenein ozemlju Slovenije končno veljavne izločanje belc-plovogardistiSnih iz vrškev iz šloveneke narodne skupnosti. Ido naj bi še verjel izdajalcem,-’da so stopili v boj preti lastnemu ljudstvu ob strani hitlerjev=* skih krvnikov zaradi obrambe.vere in cerkve,' ko je znane vsem,da je ravno Hitler in samo on v Evropi preganjal cerkev,da je.ravno cn pregnal iz Gorenjske in štajerske- vse .duhov¬ nike in jih izpostavil po zaporih .in tebori= ščih najbolj nesramnemu zasramovanju.Ede naj bi jim še verjel,da se berijc v hitlerjev. ’ ih pcžigalskih in roparskih tclpah za srečno - Slovenijo in Jugoslavijo,ko so ravno te tcl= pe uničile, in še uničujejo tisoče slovenskih življenj,ko je ravno Hitler izvršil izselje= vanje celih slovenskih pokrajin,jih preselil z sile in razbil domače ognjišče tisočem sle venskih družin^Kdo naj bi še verjel.sploh še kaki njihovi besedi ali obljubi,ko je jasno, da so se povezali na živlenje in smrt z na smrt obsojenimi nemškimi razbojniki in upa= jc'tdko kakor ti na pomoč same od strani tis tih:zagrizenih mednarodnih nasprotnikov svc= • ' '15 bede selih neredov is boljše bodočnosti, ki danes zavlačuj.;.jc z druge brento in odlagajo take dan,ko boso tudi ni Slovenci v niru za-, živeli na svojih d e ne vib,. Vsi Slovenci..ki sc imeli količkaj prilike da sc se vsaj nekoliko seznanili z helc-plavc gardo, no se cž b.a c (-bi e j dokument XV. ) Razčlenimo j nekoliko podatke,-ki jih vsebuje ta dnevnik. ; ■ .' posamezna razdobja Jako š Mre Izdajalske bo rbe proti osvobodilnemu pihanju slovenskega naroda s mo to pojasnil že' v: vezi z njegovim zasliševanjem.Jakoš Joško je'bil le orodje razfcermao iz njegoveve dnevnika,kdo so bili njegovi vodniki*Najproj je tolpo,ki ji jepri padal Jakoš,obiskov,;! samo namestnik majorja ITovaka,mornariški oficir Janko Debeljak, v dnevniku nazvan komandant Janko . komandant c m major Novak nastopi rele- junij a'1942.., torej tik pred začetkom ital jonske' ofenzive proti partizanom.Do te ofenziva saga doba prve ;, ile gale” plavih,ki so se nato prelevili t pravo verne bele s tem,da so se '•‘legalizirali * 'ter pričeli javno prejemati orožje od Italjanov. Nastopilo je tore j .-drugo razdobje plavili, s a mo razdobje odkritega belogardizma.iPemu raz dobju sledi po podatkih po dnevniku od 28 ju hija dejansko pa še od začetka junija 1943.- doba druge 'ilegale''’. Dako kruto so 'bili prevarani, vsi, ki so ob tej drugi 'ilegali'’ mislili,da bodo'. Išli ruš v borbo proti' okupatorju. Že. iz-‘dnevnika,, juštificiranega•Jakoša izhaja,kako kratkofcraj' na je bila ta igra majorja Novaka in njegovih Pandurjev in kako slabo se je dvojna izdajal¬ ska vloga majorju Novaku samemu posrečila. Kaj so opazili Oboroženi Slovakovi* zapel¬ janci' v njegovih plavih odredih prav kmalu ?. 21 Plava garda namet ano marsdra po c a stan po o- količi Ljubljane,od Zaplane na Vrhniko čez i-odpač: ob Ljubljanici tja do Iške vasi pod Krimom.Pred odredom se vozi osebni avto s pla vimi veljaki iz Ljubljane in bloki se odpira jo po izmenjavi nekaj besed z italijansko st ra žo.To urejata za plave znana ljubljanska iz dajalca,oba pajdaša jusuificiranega izdajal¬ ca industrijca Avgusta Praprotnika,že omenje. ni dr.Zajc in P.is-Žitnik Rudolf,kiapar iz Am broževega trga v Ljubi j ani. čudna ; ’ilegala ,; to in to je šele začetek! Komaj se ;, odred ?, nastani v požgani iški va si, ze se pripodita srecii mod njegovo mošt¬ vo dva italjonska oficirja na motorju in .ka ke pol ure živahno razpravljata. •' komandantom Borutom, jugo slovanskim majorjem Koprivico.Ta nerodnost okupatorjev in lastnega vodstva je razbesnila celo zv estega oprodo Jakoša, ki da je v svojem dnevniku duška svoji nejevolji z izjavo* da je bil ves divji.Isti dogodek po pišuje tudi čirej v svoji izpovedbi.(glej do kumrnt 1.) On še pove,da se je dvakrat teden, sko vozil v taborišče sam komandant Novak ved no v limuzini ali v spremstvu Hiša ali drLaj ca. Vsega tega je bilo bistrejŠim zapeljan¬ cem med plavimi kmalu dovolj.Dne 19.julija dezertirajo prvi štirje oficirji,štirje pa zahtevajo odpust domov.Dne, 22. julija zahteva, jo isto pred Novakom nadalni štirje oficirji Plava barka je začela hirro toniti in najbol razboriti.so jo začeli še pravočasno zapušča ti.Drugi zopet so zahtevali od Novaka samega.. pojasnil in so mu stavijeli.konkretna vpraša nja.(Primerjaj dokument 1.) Komandant odreda Borut-j-prav Kopri vic a—ne drži rok križem.Kot star žar.dar in vestni slu ga svojih gospodarjev pošlje v Ljubij.eno za ubeglimi'oficirji provokatorja,da doseže vzro ke ir povod de zef taci jam. poročilo, ki ga /prinaša pravokator nazaj v ta borišče, ja za ^Boruta' in preostale prazno. Ik znani.izvesti/el j ga pošilja tudi komandantu samemu obenem .poročilom o njegovem učinku na ono ,ki so ga v taborišču slišali.Objavla mo to poročilo kot dokument 16.v originalu. Iz njega razberemo dvoje;izdajalsko vio go jugoslovanskega oficirja kapetana Ilovara ki je dosleden v svoji zvesti službi okupato rju. ITajprej je z vednostjo vodstva kihaj lovi čevcev,sedanj in plavih,izdajal in predajal borce 03? okupatorskim oblastem.Nato je šel prostovoljno v internacijo v Gonars.ter tam vohunil med svojimi stanovskimi, tovariši za okupatorja,Kakor izhaja iz dokumenta 16 je uspešno na tem ioslu tudi sedaj,ko je zopet na svobodi. Drugo ta- razberemo iz tega poslednjega dokumenta,1i ga objavljamo v tej zanimivi in dragoceni zbirki, je dejstvo,da je plava gar- že prav tako v stanju razkroja in raspada , kakor njena prednic., bela garda. PIJ JbVDJmVlbs.( lej dokument XVII.) To pismo,ki so ga hrvatške adinice z-aple nile hkrati z drugim obremenilnim materijaLorc, je značilno v naslednjih pogledih; 1.S svoje strani potrjuje ostale zaplen¬ jene in objavljene dokumente. 2. Dokazu j e, da je Novak le člen v verigi narodnega izdajstva,ki mu v celoti načeljujf Draža Miha j lovi č”vojni minister ubežniške j goslovanske vlade” v Londonu. 3. Izpričuj e, kako slaboten je Novakov vpliv v Sloveniji. 4. Dokazuje,da laže Novak tudi svojim •'predpostavi j enim ”; izglodati hoče pomembnej¬ ši in vplivnejši.Novaku je namreč uspelo pra slepiti tako izvrženega narodnega izdajalca, spletkarja,kakršen je propalica Jevdjevic,da 2p \ . ima. a sloisreiiskiril partizani ™pakt o nenapada njuV.O tem paktu ja 2*ovak: natve:il Jevdjevicu pač samo zaradi te,ga,da "bi mu dokazal,kako da leč segajo njegova streže.O svojih "zvezah" pa se mora Jovak lagati tako ^podrejenim-’, kakor predpostavijenim 1 *,kajti njegov stolček se tu di med njegovo izdajalsko bratovščino sumlji¬ vo maje. Dr.Vito Krajger,major, načelnik obveščevalnega oddelka pri Havnem štabu KOV in PO Slovenije 4 L o:lo srečno naključje. Mislili ste, la sen mrtev,toda dogodilo se mi je ravno nasprotno.Obudil sen se od mrkih, odprl sem oči in spregledal vso niskotnost - protipartižanske propagande in razne lažnji- ve ^pravljice,ki jih širijo in propagirajo čet niški voditelji o "Ideologiji' 1 ’ v borbi proti okupatorju za veliko Slovenijo v močno Jugo¬ slavijo. Tovariši! Tisti od na s, ki gre z- roko v v rok? z okupatorj en, ki išče zaslombe v njego¬ vih bunkerjih in mesto njega viši ssrušo,tis ti,ki sprejme od nje -a hrano in denar, nemrre biti. pravi sin slovo, ks zemlje in zaveden - Jugoslovan .Vsakemu Libra biti pod častjo, pose bno pa aktivniai oficir,iujd.je bil šolan in vz gojen za borbo proti sovraži dku,vzgojen v vi sokem nacijonalneifi duhu,du podaja roke krvni kom našega naroda. Tovariši ! izpre iojts, streznite pegijti zadnja ura bi j©,približaj je se tisti toliko pričakovani čas naše o.svete in osvobojen ja! Pozivam vas,kakor tudi vsi ostali aktiv¬ ni oficirji,ki smo . na svojih mesti edino prave osvobodilne vojske, na branik domovine*! Spomnite se svoje svete oficirske dolžnosti, o kateri smo tolokokrat govorili.,Se je čas ? $topito med nas v narodno osvobodilno vojsko kot tovariši ' 1 pravih borcev? Za našo svobodo Smrt fašizrnu-svobodo narodu! 1 ZSšii GkiO oLa-l-FGG V JanGdliTTo.cuP.j-A dAHek>A „ ------v- l.Iz govora tov.Kidriča,sekretarja izvr Snega Odbora Osvobodilne Fronte slovenskega naroda. 'Tla tem mestu moram' spregovoriti o beli gardi. ; Začetkoma so ti izdajalci pričeli- z očit¬ kom, da takojšna oborožena akcija uničuje naš narod.ko 30 pozneje uvideli-,da• jim narod ne sledi, 30 začeli z odkritimi de nune i.jaci jami. kasne je, ko nas je' že tolkla silovita ital'jan ska ofenziva,ao a orožjem nastopili protilas tnenu narodu. Tovariši! kanimati nas: mora,kaj je vzrok da š‘o ti ljudje in kroni padli tako globoko, kaj je vzrok, ca so post ali.narodni izdajalci,- kaj je vzrok,da so na rani -okupatorja dvig¬ nili 'puško proti last..o m. narodu. y.žrok tega, tovariši in tovarišica, -mo danes že nekajrat-. ugotovili. ;3n .sam je ta u vzrok. Ta vzrok -je njihov strah pred ljudsko demokracijo,njihov strah^pred ljudskimi množicami.Iz strahupred lastnim ljudstvom so postali- izdajalci last¬ nega .naroda.(Dolgotrajno pritrjevanje in vzklikanje .proti izdajalcem. )Proti~ljudskare •akcija,ki je aprila 1941.razglasila svojo ne Sposobnost, da vodi narodno usodo, se je' izr o dila iz -s orahu pred. lastnim ljudstvom v "izr a žito agenturo zimanjo-ga sovražnika -slovenske, ga naroda. " -.- .p . 1 - dpre govorimo se o vlogi tako Imenovane ‘sredine k/ašli so se ljudje,ki ,bi bili radi ostali sredinci(klici;špekulanti .so! 3 urno pri t;r jevpnje.) Tako-.je »tipični špekulanti so to. v bistvu-'pa je za njih značilno tisto-»kar je značilno -za_ belo/gardo.,strah jih je pred lju dskimi^.mno|icami.Če se ti gospodje' - ne bi bali ljudskih, idno žic in: demokrat ičnih - 'pravic- slo- venskega '• 1 jtidšbVu - , bi se morali kot. sdndvi,•.,.•! -svojega'■ naboda že davne odločiti za por bo proti okupatorju. V. borbi na življenje ir siart,, kakršno-.' vo di slovenski narod 'proti okupatorju /ne .• nor 4 . biti in ti^i ni sredine.Ali si na, strani na¬ roda, se-prsupi. na strani- Osvobodilne 'konte ali pa -si na/, strpni okupatorja-. (I-n-lgotrajnd , viharno pritrjevanje.). ' tovariši;-in tovarišice!. -Spričo, sijajnih zmag-Edeče Arkade in spričo poraza Italije, v Afriki in Sredozemlja je začela- bel”, gardaja ko na z‘ona j. -kakor 1 ' na Znotraj izgubljati tla pod no gami. Naravno je bilo-j-da so morali za.ee ti. belogardistični voditelji, iskati novih, te me 1 jev za- svojo proti-narodno in proti-1 j ud s ko d el o. Po skusiti so starali, kako-bi se -iz vili iz ogalnega 'položaja,v katerem so se, zna šli -zaradi svojega izdajstva,lak /o skus gre d stavi ,j a ■ plava garda, ki L pomenila in ne po meni prav nic .drugega, kakor. preš 3 dlan j e iz razkrinkanih belogardis 1 ičnilr poziciji na ne¬ koliko bolj '• zakrinkane dla.ogaruistjene 'pozi cije. (številni klici rSmrt izdajalcem' l F1 o sr¬ kanj e. )Plava. garda-ni -nič . \ drugega, kakor nadaljevanje bele. gard e-2- razliko.,.da' tvorijo jedro /lave garde najbolj zagrizeni kihajlo- vičevi oficirji. (Korita, jim dl s e ! 3keh ..po, vse j 'dvorani, )popolna.- 'istovetnost belo-/artistič¬ nih in plavogardls.tičnih teženj se. je--pokaže la'-po kapitulaciji .Italije, in sijajn-ija-m zmag narodno-osvobodilne vo jske .Tako' belogardisti kakor plavogardisti so se. pridružili' Nemcem. Tako prvi kakor drugi-so .si prisili-' na rokav hakenkreuc (kljukasti križ)' v belem krogu.j£aj . .pomenijo plava garda in četniki,lahko nazor¬ no vidijo naši tovariši''v . Ljubljani,kjer no sijo dihajlovičevi četniki’šajkačo in jugos¬ lovanski ■ državni' znak' na. rokavi • pa hakenkreuz (l-.ed klici: : ’fuj izdajalci ! ;, Štrik za vrat' ! burno vzklikanje proti izdajalcem.J I <3 m a 3VO. A ila in pl a »J*. pot.Fc ki : .ta dvignili orož je proti lastne Stvari. greco va >Ardu,ki ata _ . mn narodu v borbi proti demokratičnim pravx~ caia ljudskih množic svojega naroda,...ta nora— li sprejeti komando '"enerala Rupnika,ki ;£>o:a postavili fernei.(Vekiiki:Smrt izdajalcu Rup nj Vn fr,urn o vzklikanje proti Rupniku. )Dana s 30 vsi narodni izdajalci združeni na najogabnej ši. hkrati pa najbolj odkritih; pozicijah nam reč pod komando generala Rupnika.In kdo je Rupnik? Hupnik je bivši _ jugoslovanski general bivše jugo sl o v-uiske vojske, ki je prodal že pred aprilski:., rasnadom 19^X:1. vse obrambne načrte jugoslovanske armade bodočim okupator jem. (Vg, likanje -proti RupiiikurPrva krogi ja izdajalcu!/roglja za Rupnika! Strell )Da omogo r-i povratek v naročje svojega naroda vsem,Id .0 bodisi zašli,bodisi prisiljeni v belo g ar do ja 0 ? po kapitulaciji Italije, in po osvo¬ boditvi slovanskega o vamija pokazala presene tljivo.. velikodušnost „ o izdajalcem.veprav jir. jo dušnošt,so izdajalci dane riti na osvobojenim dovanskih tleh. (Lfed kli ci : Strel 11 o zadnjega . obiti! Smrt 1 ) kk apriean sem,da^govorim iz .srca -vsega -našega Zbora,če povdari: jCta^ mora biti valiko dušnosti in popu stljivosti konec.(Burno in dolgotrajno odcbra vanj e.Klici;St ornifcat i amne stij c e m t Rob ene r ja popušča .ja več!) ■J?o variš i in tovarišica! Kdor danes po vsem,kar se je zgodilo, ni .prenehal delovati, •roti lastnemu narodu in njegovemu osvobodil nemu gibanju v teh vo^ih okoliščinah, na sluzi življenja!(Klici:Tako- je!Burno vanje.) v tam v zvezi se želim dotakniti tudi vprašanja duhovščine .Poznat e očitke bele in ilave -trde,da je 0 F protiversko gibanja/Kli strani* Bo je laš! );,Rris ; tnost du rav nic ne pomaga Oj? izkazala veliko- zopet začeli rova v- .jo!Smrt izda. .1. za pritrje “i od vseh ’.ovr ; :.i k.u vov.djBgji. .etoda mikuža na našem zboru (burn* in dolgotrajne o* acijb ž& in ploskanje ) ,p/i hotnost- tov -duhovnika i?i primorja tploskanje' xr. dolcotrajho ovacJ. 4 -š duhovniku ..kerlju,delagatu‘is primorja)* Pre&sediiik Zbora odposlancev siovehsfee- "g naroda tov. o;;t!an Osolnik.Phedig-dafo tov. . ikiiž« v e lovni- pr izid lun-(Zb or spravna' f-ra vlog Z' burnim odfcrav ABjaia.lr P ikuž k^bddjri de v ■ prezidiuu.) K i d r i čr. . .prisovnoc- duhovna /rdtko. , tov. z upnik,n Lampreta v XIV .diviziji hašavoj ske in prisotnost pr m o s lavnega duhovnik^ * tov._.;rots Žejavida V. častnem prezidiur u nft lega Obor?! ** vda- to nazorno- raakrihku jo jhtf Lo belogardlationo lab.Vsak duhovnik,ki :Tš & svojim narodom, je- y vaših vrst• h dobroad* Šel in prijateljsko rpr ijot.i vmtako^kvkoj?’ to dejstvo iskreno p^vdarjan,prav tako pa hkrati iskreno ispov -'uj a,ci narodnih izdal iu-eev tudi črni suknja na more ščititi i$ jih. ne bo ščitila.laj .1 zapomnijo to vsi,- Ia etikov in vero is orise 330 za čorbo noti narodu, (f e 44 sMci ? In a c prenjajaj^ corfcstf* U.urkn.rje I Plohi arih.).« . ' be liO-knliko' bard čl k vprašanju t>ojaj&*4 0& ko imenovanih boliš Ih slojev in k uthuaja >9 le garde v 'f$s» pogledu, tovariši ,G? hina v pr o presen nlJ^ratpkar b± c današnjem lasu p* segalo v triko imanovniid; zisjbjio la •tninor.O? v tem po ledu tudi h . junak o ni storila hib. "sl poznat e« -tur se koc* tiče- izjavo tov _. libarja ih tov. lita. kako imenovanim boljšim slojem s«? torej ni treba ničesar batine ne, bodo |li iz strahu pred -ljudskimi množicami In njihovimi demokratičnimi pravicami proti lastnemu narodu. ( Odobravali je). kako s j glasi naš odgovor, kar ie tiče ' vprašan ja_ tako i. a- rovanih boljših slojev, ih pa hujskata je* ki jo v tem. pogledu podvzena bela garda.." 2. z C^ ovor dikdiihb idi' jaz ne podaip. par izgubila v prvi svetovni voj ievet nepreskrbljenih otrok. si ka.i, da .Ha morem stavkov.lota sem ni.Pustil mi je trpljenjem. in ffihko sem jih spravila, zve st e ' dr z avl j ane, z ve st e poc mske ; domovine. 29 * julija 1942. pa s< nad njimi- zločin.,Štiri sinove pobili,In ko bi jih bili samo vsaj o jih, odrezali so ..jim ro so .jim no s o ve, tako so jih izma- zrasti slov xzvrspl okupatorj ustre^lil-j. ke,porezali lili..Mučili da so ianike so mx m ieilijd.vnisr bili podobni človeškim telesom, o so dokazi, taj so storili drugega,:' ampak pe¬ vce živi e ks "i ■u naši kor da kr za v VSŽ +: ra, ( pi¬ le , kajti t>4- ; bos sem veao. - movini, z . h srne o,, r in por.lru klici: .91 v. rt ižanske, mi ne more rodom,da ; bena zrta - Sinovi" in na klic skl 1 so storili naši izdajalci , okupatorji.Ha morem si edlagam tem ljudem n; smrt živlenje *2Taj bo pečat za smrt je -predobra in prahi nje;tako je ! )Razumeli n..; o sem spremljala štiri rak no v s Mano tu i me bost e, da sem Zato pr ene sl a,ker ,da sem dala svoje otroke v dar do osvoboditev slovenskega naroda* (V i ije.Vsi navzoči spontano vstanejo, .jo /ves nadaliji govor , do konca stoje, -i našim žrtvam!bivole slovenske pa matere!Klic2Narod s takimi natera- propašt i i)povem svetu in vsem na svobodo domovine ni prevelika no '.(Viharno in dolgotrajno ploskanje ncere Slovenija,pojdite z veseljem „ „ h as e domovine.Kaj bosta pustili brez maščevanja kri,ki se je po nedolžnem ppe lila? Ali^hočete pustiti,da nam naši sovraž¬ niki, tujci uničijo še to,kar nam je hudobni- Lah še zapusti)? Vsi in vse -žrtvujmo do popoln ne svobode naše moči,da bo naša domovina čis ta,da ostane cist a. Krivci pa, ki so tako daleč pripeljali,da je toliko žrtev,naj se kaznuje jo!Slava tem,ki so prelili kri za našo svo sodno slovensko domovino! ^T/olgotrejno ploska uje,ki se ' -'~' 1 • -k-> - 2 počasi polagalo.) belogardističnih duhovnikov ih bogoslovcev Dne 19. septembra 194-3. je padla - zadnja be 1 ogardi stična trdnjava Turjak. I 9 , je bilo brez dvoma.eno največjih vojaških dejanj naših hm hrih in požrtvovalnih partizanov.V Turjaški grad no se ^ zatekli pred enotami naše ITOY naj zagrizenejši belogardistični voditelji in o- b or o žene i iz notranjskih, in dolenjskih pošto jank.hed ijetniki se nahaja tudi 26 duhovni¬ kov . in bogoslovcev.Ti so oj* priliki zaslišanja podali na sl e njo iz j avo :. Podpisani duhovniki in bogoslovci ljubi ja nske škofije, za jati od 170V in POJ dne 21.fp.ra vilno 19 .) vjptekbra' 1943- v utrjeni pošto jen ki plava g jr. i ,v gradu Turjaku,podajamo pro stovolho -ih' •.••rez vsakega pritiska sledečo I Z J A V 0: Danes spoznavamo, po kaki izdajalski poti smo sami hodili,in tako smo svojim slabim' vzgledom zavajali na.pot narodnega izdajstva nepoučeno kmečko ljudstvo in katoliško mladi no, Bil a je v o pot narodnega izdajstva 1- od krite podpore tujim okupatorjem slovenske Zrna -i. o • • Danes,k,o vodstvo bele in plave gardo ^ v nadaljevanju svoje izdajalske politike? V Lju bljani oborožujeta z nemško vednpstjo in^po močjo zadne ostanke razbitih belogardističnih in plavo gardi stičnih tolp, da z nemškim orož¬ jem v roki tvegata v poslednji po ,skus iztr gati slovenskemu ljudstvu njegovo novo narod no oblast, spoznavamo dvoje: da je bila lažna naša trditev,da je bela in plava garda na slovenskem Ščitila vero in nas vodstvo ele slovenske domove, ker se dak. „ , in pl a ve. garde druži 2 nemškim.naciona. a o ena lizinom,ki že nad deset let preganja vcs& m. Katoliške duhovnike v Nemo ij^., ki j.e 1 ver. dve m& letoma izgnal iz slovenske itajer ke in •aorenjsk.e vse slovenske dunovhike ir razselil na desettisoče slovenskih kmečkih d ov širna Sferni je in Balkana s _ . Via slovenska OF ni protiverska mn orezoez na organizacij a, kar sta v svoji Ir mi propa¬ gandi trdili in širili hala in *- va garda, ker nam kljub naši izdajalski 'prf mklogti da¬ je OS danes priliko,db kot duhov iki se ved no dalje vršijo svoja verska epi vvila in slu zb o na Slovenskem. 2 A i? 0 S n S & V jfi .a ■ tl J iii mi 0 • da ne bomo z ■ ničemer ves v svojem ravnanju ne z besedo,«© z dejanji škodovali osvobodilni stvari šišenskega tm2*s3sa. in. njegovi edini pravi narodni oblast i ms llovhliskem, Osvobodil ni Fronti{ •da ne bomo nikdar vs©£ svojih verskih o- pravil (prižnic© im spovednice) in duhovniš¬ kega poklica sploh izrabi j ali v politične in rrotinarodne svxtm, in -cin s© bomo v izvrševan ju svojega poklica ^Mfejevsli zgolj na vestno vrš-mje verskih #oižn o stiski nam jih nalaga’ ha se boi m *sh&kim svojim zadržanjem v bodoč'® izkazali vredni velikodušno st i, ki nam jo s sedanjim j)o^o;pk*om. nasproti nam izkazu¬ je slovenska narodna oblast OF« teko nam Bog pomuraj : i V svobodni Sloveni ji.. dne 25 . septembra 1943« — I alovrh Franc,kaplan,!jubljana, Lavrih Ivan, kaplan.,Dobro polje, J an.oar 'Prano, bogoslovec, Ge ata. Starc France!,bogoslovec, Telike pukoe* Polda ‘Tone ,kaplan,Dobro polje, Bukovac J.k.Podpeč, Dobro polje, Jakob Franc, bogoslovec,Zdenska vas, Goršek Zvonimir, b o gosi ovec, ml j ava, Po gač ar andre j,b o goslove c, Cušperk, drvar Janez,bogoslovec, Zuženberg, Potočnik Leojjold, Zdenska vas, medved Janez,bogoslovec,Cesta, Pave Janko,duhovnik,Ig, Pavsar E, Bogoslovc» Zdenska vas , Žagar Alojzij,bogoslovec,Cesta, Pokol j Ivan,bogoslovec glrtman ja vas,- Pepas Rudolf,bog. ,^idem-Dobrepoie, Veseljak Jože,bogoslovec, Zagoršek Franc,bogoslovec,Zdenska vas Vidic Franc,bogoslovec,Velika Račna, .Peč bvnik Kare 1, Videm, Vol : Ivan,bo ;o sl ovec, Ribnica, Pezdiček Franc,bogoslovec »Dolenja v:is Z ambro vi č Avgust ,bo go sl ovec, Cesta. T .L ene : ' K :'. vodili 1 avorardisticmih v vlito! jo v \ V začetka septembra 1 >43, so oddelki iase hrabra uurodno-osvobodilne vojske po srd ib e ni boju zavzele utrjene postojanke plavogardis- tlenih tolp-v ir caricah in s tem zadale voj ski Prade kihajlevica na 'ji o venskem smrten udarec»Ot tej priliki so naši hrabri partiza ni zajeli preko 1.50 plavogardističnih oficir jev in vojakov. Med njimi se nahaja i arjan I.Strniša,biv ši žandarmeriski poriičnil ,ki je bil eden glav¬ nih organizatorjev in vodilnih oficirjev v plavogardističnih, vrstah.Ta je podal v zapo ru naslednjo izjavo« Smatram za svojo narodno, in oficirsko ddJ. zn ost izjaviti,da je bila in da je pot ‘TOV J tar 0? v celoti pravilna,za slovenski narod in za Jugoslavijo edini' rešilna, me d tem ko je bila pot,ki smo jo podvzeli mi,.nepravilna ^Lo venskemu narodu in Jugosl viji škodljiva, ko ri tna . a okupatorju in .torej izdajalska. tradicija in pa. dejstvo,da se nisem od vsega začetka z 'vsem. src er.' predal OP in nje.~ ni veliki stvari osvoboditve tar združitve slovenskega naroda,stvari velike,osvobodilne., demokratične Jugoslavije, sta me zavali, da sem. po logiki dogajanja in razvoja prilik v Slo veni ji padel vse 'lobije na stranpot p e prav sem osebno vdan svojemu narodu in domovini. w Kot mo z, kot oficir,kot človek,ki dani svo jo čast, smatram t a potrebno izpovedati ta svoja spoznanja nagleda ba vprašanja, ali me to slovenska narodna justica pustila Tiri živ ];enju ali ne* H fOncu smatram še za svojo prav posebno dolžnost,da pozovem zlasti mlade zavedne to 34 variše, raj se brak pridržka priključijo v na zgodno-o svobodi In/) borbo,ki jo vodita HOV J in OP,ter naj tako popravijo . -svojimi mladimi silami,kar smo proti narodu in domovini mal- si*;do in marsikje v zablodah -zagrešili mi. Izjavo sem podpisal iskreno in bre* vsa¬ kega pritiska. Eno 10. septembra- 194-ji« ■ Mar j • in' II r 01 pni š a, 1 .r. žand Lrmerljpki p»oroč • >5 hitlerjevska r-vp&reka oblast? si j§ že pred razpadom Jugoslavije utirala pot v štajersko 2 načrtnim gosp-ida-rakim prodiranjem in s prav tako načrtno propagando,ki je spretno iakori šeala nekatere socialne in gospodarske posek nogti na Štajerske:; .Ko je bila štajerska ob raapadu Jugoslavije nasilno odtrgana od osta le Slovenije.je nastal tako v njej precej dru gačen politični položaj kot v drugih slovens 'tih pokrajinah. Zato se je ras voj bele- piave garde prav tako kakor splošnega političnega položaja n a ..tuje as te n v marsičem razliko¬ val od razvoja drugod v Sloveniji. Prvič se kaže razlika v tem t da. skoraj n® moremo govoriti o organiziranem ' delovanju- be le garde na Staj j * 1 ute;m, ampak samo o poedinih takih po fikusih. Drugič pa v rom,da se je nemški okupator posl užil samo prave oblike zločinskih telo¬ pi avih izdajalcev, in to šale po kapitulaciji I tali je »torej V v ju pred svojim neposrednim propadom in ko je tudi plava garda Je c o živo ia .tla Dolenja tem in Notranjskem svoj popolen politični in vojaški zlom* Glavni vzrok tej razliki leži brez dvoma’ v ten,da je riti .rjavemu nacionalsocializmu glavno sredstvo vladanja naslanjanjg no last no silo,s katero skuša zagotoviti za vsako ceno popolno vici j učenj e vsake pokrajine v svoj .gospodarski in politični načrt, te c do se či med množicami upoštevanje svojih,2a polo žfcj v vsaki polirajini posebej prikrojenih po litičnih ge sel. Od tega svojega glavnega sred stva odstopa‘samo toliko,kolikof množice ob sojene po hitlerjevih vojaških načrtih na brezobzirno izmozgavanje in uničevanje, stavi jo temu nasilju tako vojaški kot politični ui f or in sicer tako močan odpor,da ga mora tudi a nasilna oblast upoštevati.Pako je morala krvnička Hitlerjev* oblast V svojih politič- 37 nift stališčih kot v svojem nasilju nekoliko popu,'-''-iti pr-d požrtvovalnim odporom ljuds- dore n j skem,dočIk na Štajerskem .,da je dobila s svojimi propa nekaj opore med samim prebi- kih množic na Imier je čutil pan dnemi. valsivom,tega poj. uščanja- ni bilo,ampak so skušali vsak poiškus odpora neusmiljeno .udu srti V.:;, silami- do kapitulacije Italije z lastnimi Gpi.r 3 .nj e na lastno silo jim je bilo na Štajerskem" toliko laž je, ker so že za čada Ju goslavije imeli v svojih, rokah skoro vsa najvažnejša ii/dustri j ska pa tucii finančna , veje.trgovska" podjetja od Vestna,bratov Voš- h jako 7 Ah lov do Rakuš a, Hut er j a, Eri iha In dru gižmSito so E.-Veko brez nevarnosti za nemote no industrij :o 111 trgovsko poslovanje uda rili po-- vseh vnkurenčnih nehitlerjev skih podjetij in .h deloma razlastili in izseli 11 deloma so ;im postavili komisarje in jih postavili j.’or aržavno 'kontrolo, Kjer so jih pa nujno potrebovali za preskrbo vojske in prebivalstvu. ,;o jih pustili,da so izkorišča li vojne korujkhuro,pod pogojem seveda, da Batajijo svojo:slovensko zavest in da se po polnoma podre ijo njihovi krvnišfci oblasti Tako so ^ ti* 'izkori ščevalski,protrl judski ele menti,ki so v tksv,, bivši ljubljanski pokra¬ jini. -vorili jedro organizator jev baio-pla- ve grda.predstavij ali v svoji ogromni veči- ni^na Štajerskem tisto izkoriščevalsko res nično jjod.-ago b.itlerjevega režima,'/ katero neposredno korist se je vršilo raziaščenj e 'in izseljevanje^-- to je ropanje slovenskega narodnega pr e mo ženja, preganjan je slovenske intiligence in duhovnikov ter vsa divja pro tikom-ro. L stična gonja, streljanje in uničevan je t.isočev in ti sočev slovenskih življenj v nemških koncentracijskih taboriščih.Srednjih šl-tjev po mestih in vaseh na štajerskem, po sebnn pa še kmetom,v takih pogojih seveda ni mogla protikomunistična gonja odvrnili od 6F osvobodilnega/gibanja,katerega jedro.in u darno silo so tudi na Štajerskem id v še več ji meri tvorili ravno komunisti,,ampak so se ti sloji posebno .sprva oklenili osvobodilne ga gibanja ali pa so,posebno tekom leta 19^2 preplašeni od terorja in žrtev,ki jih je ter jalo osvobodilno gibanje na štajerskem,zapad li precejšni pol rtiči#. brezbrižnosti, in se popolnoma pasivno prepustili' vsem ukrepom nem ške krvniške oblasti. Na drugi strani pa sl je Hitlerjeva naci onal-socialistična oblast ustvarita -iGK.o"opo ro med ljudskimi množicami s svojo zlagano - propagando proti "plutokratskemu kapitalizmu" navideznim zvišanjem plač/zaposlitvijo tiso- čev v rudnikih,vojnih tovarnah,popravljanju cest in drugih vojnih delih.To so bili tiso¬ či in tisoči'viničarjev,kočarjev in drugih - polproletarskih vaških elementov,ki so bili v stari Jugoslaviji prepuščeni'neusmiljenemu iz koriščenju in ki jim.pretiljudski režimi v stari Jugoslaviji niso namenoma dopuščali no b.ene možnosti politične vzgoje.dviga narodne zavesti in jih zastrupljali s protikomunisti čno propagando , Med temi slo ji,med raznimi luža peiaproletarskimi elementi med delavstvom in d razmeroma redkimi protikomunističnimi .za slepi jene i '.med pripadniki srednjih slojev, je hitlerjevska obiadt tudi še potem,ko je ogrO mha večina že spregledala lažnjivost hitler¬ jevskih obljub,našla dovolj pomoči.za izdaja nje in teroriziranje zavednega slovenskega prebivalstva. Iz teh vrst predvsem je črpala tudi tiste v.zgrizene priganjače.v vrstah Ver manšafta,ki so -omogočili hitlerjevskim krvni kom,da so Vermanšaft celo laiMke poletje in jesen lahko uporabljali poleg policije in SS kot udarno silo proti partizanom in osvobo¬ dilnem gibanju sploh,dokler ni odpovedala de moral iz Irana oj udarcev partizanov in sploš- 39 sega političnega 1 n vojaškega^ razvoja cona In po .svetu. Talen j s razumljivega ae bela^ garda na Štajerskem, ni mogla razviti. Q aj je bil nje glavni namen. in glavni , ouia ža okupatorja v tem,da so njeni pristaši .sistematično izdaja li aktiviste G?, prpuifcamja., taborišča in p os ^ojanke partizanov in da ;a ,,a služila kot sredstvo,s katerimi ja skušal,čeprav zaman,Za netiti med Slovenci drž vvi gansko vojno. Izko riščavalski elementi pa,ki no go svojem polo žaju odgovarjali organizatorjev bele -rde -*• •'Ljubljanske province'' in tisti, ki 30 jo god pipali ali z njo simpatizirali,so v svoji o- ičoani“Vagini pr : ihtavijali neposredno podla go bitierje ve ga v.; žima simo oz.se s j* . reži mo®. stopili ali j ■ še v sem času popolnoma predali ge ta po »g-.ir p o sl or. tako- so mor- li propasti pognusi organi za tor jev bele paro ■ ,da bi iz. Dolenjske in Ljub ljane razpredle voj e nre.se tudi na Štajersko Poleg tega p;.; r> bile tudi slovenske kmečke množice na ^ta;jirske® da.leo od tega,da bi ra humatle sodelovanje s tujim okupatorjem in po noč pri uničevanju alovene.: ih , življenj in ime tij zaradi nekake obi-aisbh vire grpt komuaiz- noiri,ko go bile priča resnična,-s pr.- ;anja®ja ^duhovnikov in cerkve prav s str mi nemških o kupatorjev. Če pa ni bilo organiziranepja delov m ju b« lo-plave garde na štajerskem vse do k.ipitula cije italije-jso vendar organizatorji belegap de in njeni iniciatorji v Londonu del li svo jo propagando -preko radia Imdon rauškim oku pat or jem neprecenljive usluge, V najtežjih ase secih,ki smo jih kdaj doživeli,ko so hitler jevci sistematično uničevali in trebili iz Štajerske vse,kar je bilo slovenskega,ko 30 se celi predeli spreminjali v nemške in ko so v stotinah rn.iiv.ii Slovenci po taboriščih in nemških bojiščih, 30 ti netekolonasi »Hltle* j .vi agenti Kuhaj? jovega. in Krekovega kova klicali 81 ovencie, naj "počakaj o na pravi eas£ naj "ne uničujejo slovanskih- živlehj"v osvobo dilriem bo ju, d a ”vodi .n., laška vlada račun o vsaki izseljeni slobenski družiniitd »V ča cu, ko ja QF z nadčloveškimi na; ori, za .ceno najbolj dragocenih žrtev že organiziral,;. .31 o vence na Štajerskem v obrambo živi on j in ime tij in ko so okupatorji udarili nanje z vso brezobzirnostjo pobesnelih zvari,, £ o ti peto ko1onaški zločinci,namisto da bi' nas podprli v boju,da ostane Štajerska Slovanska In nam izposlovali od .angleška vpade orožje,katere¬ ga pornamkanje je bila glavni-ovira za močnej ši in uspešnejši razmeči naše borbe>ti 0 ® taki mi svojimi oživi premisi jeno izpopolni j --vali' nemško nasilje »Kajti odločitev za vstop .v, o- #vo'bodilnp borbo je terjala na letaj irskem'še v.ačjo trdnost o nujnosti,uspehu in srni s aj.no s tj. osvobodilne g.:, boja in tudi vseh žrtev, ki jih ta borba nujno - zahtev wSkupno z n a.iški.:-; na iljen, : te; propaganda odločilno pripombg 1 k ust v rjahju in utrditvi tkzv. "sredinske' ga n raspol ozari j a, ki ja-Ilamceu na at ;j „ -sk e dino omogočilo,da so izvedli mobilizacijo in vključili Štajersko v tolikšni meri v svoje vojne načrti,tako kot j a tudi danes to eden glavnih virov, iz kat.er6.ga črpajo organizator ji plnve;garda svojo moč a Še ,prad kapitulacijo Italija- pa imamo ven dar poskuse,da se organizira plava garde pr-e ko litijskega okrožja tudi na Štajersko* V litijskem okrožju,ki je po svojem položaju po polnona podobno gorenjskim okrožjem,je nemš¬ ki okupator takoj po. katastrofi pri Stalirgra. du bil prisiljen stopiti na celi črti v de, f anzivojzičel načrtno izkoriščati v svoji bar bi proti partizanskim edinicam. Štajersko op. zoru- 'belogardistične propalice ,ki so mu- jih dajali na raspolago belogardistični org&miza torji v ljubijari.Kot sledi iz izpovedi neka t .• rili u g j t ih b ov e aemški Ge st apo pristal, -fj.. to,da bo uvrščalgiz Ljubljano po slane fc -logardiste v tolpe tkav.ponarejenih partizanov ali ;t raetrgancev% ki 30 lih Gem- ci or;paurzlrali iz raznih propadlih lumpengco letarskih in avantur i st ičniL Izvržkov pa tu di prisilno mobiliziranih;,da bi odkrivali žmi te,ki j/od; irajo partižaha in vršili nad pre bivalsfevom nas ovni teror, odkrivali i^art ižan¬ ska taborišča,skrivališča političnih aktivis tov '5P.isl.Iz izpovedi pa tudi sledi, d a Sam¬ ci tedaj š e niso pilot ali na to, da bi bala garda. ustanavljala svoje lastne organizacije tes imamo^t^bm letošnje pomladi in poletja bilo vr-^tb poizkusov b e lp rardi s t ičnih propa s o hoteli uničiti postojanke partiza- nov.a na o.. r . rj.u,pobiti našo partizansko koran do itd/C 51ej izpovedi. Vozlja in Premka)Zaslu gti budnosti obveščevalne službe v naši part! •zanski vojski je,da ni to delovanje - naredilo Vič j e Škot niti v partizanskih edinicah ni ti med Slovenci tega okrožja« Iz 1 i: L j sk c ga’ okro ž ja ja tore j držal a nit organi žir-n ja bele’ garde na' Štajersko in si~ c „r preko Zagorja v rudarske revirje »Tu seje, Siamski krvnički okupator s svojim Gestapom vr id čutil vedno najbolj ogroženega,.čeprav je •res,da ni nikjer izvajal taksg;a • napil ja jeakor ravno tu v revirjih.Zato je todž..-tulcaj z do volj in jem Gestapa nastala najprej delogardi- -Stlcna or ;anizacija.Njene organizatorje in hajbasneše sodelavce pa najdem® pzopet v vrs tah tistih protil judskih demoraliziranih pr o •pallfe socialne demokracije r ki so že v stari •iugnsihviji prodajali brez .strahu koristi do lavdtra ob vsaki priliki .in vsaJ-ogaur .in ki hudi .po^rnspadu Jugoslavije niso .gledali tis tim. 'VOi lit-el j m ; oč i alne • d emokrac i j e*ka. so šli 'V najtežjih dneh- s svoji;, narodom v 'osvobodit •ho borbo*II ..prnpadli politični špekulanti na račun delavskih žuljev so se raje zvezali % okupatorjem, stopili njegovo 'službo inkosd slovenske ljudske množice pod vodstvom delav skega razreda in Komunistične Partije pnved le že skoro svojo borbo''do cilja, so začeli organiziti,zvesti hlapci reakcije,protidelav ske izdajalsko or gahizac ijeV Izraziti predstav nik te vrste socialdemokracije,ki sc, je tudi pod nemškim okupatorjem pajdas.il zvesto z o- deruškimi^pretiljudskimi plemeniti iz vrst ne gdanje JUS, ja bil Jurij Arh »Z njegovo nsar »it vi j o od strani varnostne službo 0.F je bil organizaciji belč garde v rudarrevirjih zadan odločilen udarec»Obnovila senje po dol gam presledku šele po kapitulaciji Italije v obliki plave garde. - \ 1: Propad bernske julijske ofenzivo r.ri Olik 1 «' in Kursku,kjor so stotine slovenskih,;fantov našle - svojo .vrt ali pohablenj e,bliskovit o^n diranje Rdeč"; armade in končno kapitulacija Italije,-vse to je povzročilo pri množicah globok preota, ;t v njihovem raspoloženju Hitler j a.'Razkrinkan' je stal pred množicami , ki niso več videle v njem svojega rešitelja, ampak krvnika,krivca nestsvilnih sramotnih smrti v bojih na vzhodu in v bojih proti par tisanom v hribih in gozdovih c-t a j erske. Sedaj $3 tudi v tistih predalih. Štajerske,n.pr* ir Slovenskih ■ goricah,Ptujskem in Dravskem pol ju,ki jih'je hitlerjevska lažnjiba propagan¬ da še najbolj zastrupila,zaživelo spoznanje o Vsem trpienju,ki ga je Slovence naložil Hit¬ ler.Iz' nemških ka dren in bijišČ,iz nemških tovoren in delavskih taborišč so bežali slo venski fantje domov in kljub vsSmu terorju v Vidno več ji meri stopali v partizane in v bor ti izkali zaščite svojih živlenj*.Začela &> se razvijati in krepiti organizacije OP., naše partizanske'edinice so se okrepile in dobro oborožene prešle z napadi na že&d ar me rajske postojanke in j.Oiito j ar, Vermanšafta, na o a 3* 4- J! X ... ‘t • n- )f. a_ . ^. . l. _ Uv ‘ "r /nz 1. ti in železniške tran, vo f Jliti ladnjiva hiti. A j ovčka, zv irinsfc L teror ni st mo I a v ič pora ljudskih množic g/roti izkoriščanju z propadu .zapihana it,Y rjev :• načrt o» f 0 propaganda niti zaustaviti od industrijski j/. it denarni mogotci na Sta .or 3 - 3 ' v sir a. oblast nama in ' ' ' . -} X .j .t n., pa tudi bjuzd do- ednnji/zvesti pri taci so morali po iolati novih d rodštev,čt;' o moteli do kraja izkoristiti Ižjudn : množico na štajerskem in. njena v.cir .vn-aJ bopa.otva za •. o.ir. .. r. n , bo. a ta.ti so še n-tiproj na /njihov račun in si žago t oviti ; o h&tlor jev,Srhu zlotu zaščito pr-.c ' J b-d h.O; l,jui st#veu organizirano ga v osvobodilno m. 00 jn,uža ^' pnj 3 "nagrabi jina ; ;a bogastva, in i o racali, s ! t --PT . r/jg izlorilčanjo ljudskih možic. Bolh A ur gY j,in v ta nama ni mogla več služitijnr <■ požganih vas eh, tisoč o pomor jenih m .lov-ncoy,ki jih ja ona zakrivila , .1 na iitajarsko in jo tudi tu ono mo J e nfciožiee uitajerske ga niso bile oue rn o vlogi in pravom značaju a.j in niso -še spoznalo lažnivosti • kitičnih. stališč *Zato h jo nemška oblast in vsa • profiljudska izbir j J glad. izgnani: prodrl. ■> gočil.Lg 1m dovol pl ...V . nj l n ii i e piii or *i -itT*.:' V' rišč ov .iška z njunim oz\ gani z ■» r o.; uda po užila plava garda in aii jom skušala zaustavili no obilnega gibanja na Btaj-jr- ,dalmi'polet osv skna-to j . nadaljuj s dvr. .n j narodne zavisti in polit:: ene zrelosti množic in utr j vonje njihovih borbenih organizacij-OF in pur bi z.o:i . 1 e- voj'J . .Obenera pa je skušala ta izkorišče¬ valska gospoda .1 silami, ki bi jih s pomočjo plave -gardo, črpala predvsem iz Štajerske , po vrniti položaje,ki so ji omogočali izkorišča nje -slov jaslih ljudskih množic in katere so jim te Eioeice, 01. mizi 1* ai i e v Oi s svojo do sedanjo borbo iztrgalo iz rok.da Štajerskem eje a .ms ka. krvnička oblast čutila vendar 33 vedno tolik.4 močna,da ni pristala na tako. popuščanje v narodnem pogledu kot n. pr. Rup riiku v Ljubljani pa tudi na Gorenjskem.Karlu Kovaku,zastopniku Draže Mihajiovica za Slove ni jo in propadlemu voditelju' plavi garde,' ki je ravno tedaj komaj rešil svojo Osebo'pred' uničenjem,ki je zadelo ne: Kot ranjskem ih Do lenjskem vso njegovo organizacij* o, pa ja ven dar dopustila svobodno organiziranj e oborože nih t olp j po st avlanj e lastne organizacije in njih svobodno delovanje M/ propagandi pa so o kupatorji dopustili plavi gardi r da j,.- ustvar jjala videz Dorbe pr*-ti hitlerizmu, seveda z težiščem boja proti komunizmu,zaščite prebi¬ valstva. pr-.-d ‘grozotami:komunističnega maser vam ja : * i . z izkoriščanjem Zavlačevanja dru ge fronte za sl epi on j e ljudskih, množic z neka kisa nasprotjem, med Anglijo in Sovjetsko zvezo ter s tem v zveži z zaščito in podpor o, ki-.da jo uživa phava garda v Angliji Mlako sta se slovenska ih nemška izkoriščevalska-'gospoda zopet znašli v ob j-emu, združeni v strahu pred slovenskimi ljudskimi množicami,ki soksame vzele v. roko svojo usodo.Zaenkrat sta'- s,; zdm žili pod’ neposredno zaščito nemškega. krvniš- lega okupatorja,ki mu. zopet podaljšuje šivi.e nje pomoč združene mednarodne pretiljudške reakcije katere sestavni del tvorijo razni Kuharji in .Dreki ter druga podobna ;r beg inska'* gospoda v in okoli zločinske jugo slovenske Vlade v Kairu ter kralja Petra.Poleg tega se je hitlerjevska gospoda brez dvoma spomnila, kako 30 se njeni nemški izkoriščevalski pred miki po zadnji svetovni vojni,po 1.1913., S pomočjo prav podobne "nacionalistične*’ gospo de ohranili vso svojo posest,svoj: .imet¬ ja, med vojno nagrabljeno premoženje in si o mogočili ne sauj nadalnj a izkoriščanje slove niških ljudskih množic v stari Jugoslaviji,am pak tudi obvladanje najvažnejših gospodarskih 4 S £>'■■» lojank . ;tri ji, cun: ornih zavodih — - lr ' tr vovini.tkr končno odločilno VP 1 i v .m j o na. politiko raznih ko sp odar skifa, st r-gnk, k ot n .pr, bivše Kranarjeva lil,korommega čila JHZ. Tako je met.O a na btajerakeffi^plava.gama in tak j . nem n j ui . ga nastanka, n j ena nn r sr no st ob st oj 5 . ?t n ; ! se odvrača od osvobodilne pa.boja in okuša izkoristiti za svoja proti Ijudiskc. cilj raste množice^ki 30 se raeoca- .rale nad Hitlerjevim nae i onal s d c' ial izro/m, ki šo ni noaia za rtapoyskega te ifa .še ni v zado ikov . ne gd anj e ga jato j e razumijiv o,da ja plave garde rav Dravsko in. itujs- iz kaj e rili je čr oblast na bi a j r- .i.avno noč zaradi njihovega odpo¬ ra m.-tevo 3 proti ■ ■vozišč ’ o i j ■ luli O '.!} i. i/ j k/ -■ mi Jugoslaviji neusmiljenega iz in po| 0I11 -.;a brezpravja ljudskih kakor črpajo danes Novak,'Brodar, muci organizator ji. pleve garde iz njiho 'vret; noči za svojo organizacijo zaradi odpora t k m 10 žic proti Vsem oblikam unič e- venja. ; v kgterv jih j -, obsojal- Hitler.!olpg ; tvga skuša plaha garda zajeti množice sred¬ njih sloj Viki' so se 'začele ob ptovodti Hit 1 m j.;v .ga poraza zopet .prebujati iz svoje po iitičn ■ br- zbrižnosti.Vteh mn o Žičah hode pLa va. garda vzbuditi s svojim lažnjivim prikaze -Vanjam značaja in ciljev OF in Ki -strah za nemoteno uživanje imetij in poslovanje njiho vili pod j , ti j in s t m v zve zi strah pred do sl-.:dno ljudsko ue:omračijo, za katero se bori Of in jih skuša tako pritegniti na. svoje' pro ti-ljudske pošto j, i.nko .Istočasno pa predstav- ?i izdaj ■ «.I sko 1 ja- zatočišče zev razno pa®, ki so v raznih hiti- jr jan škili orgahizaci j ah predstavljali najbolj strupeno 'priganja če,ki so s svojo vnos mo večkrat prekosili da m-o Nemce : in ki iščejo sada j pred sodbo ljud stva' v njej zaščite.Prav tako pa s-., skusi Plava garda 'sama' 'prikazati, kot zaščitnica tistih slovenskih množic,ki-, so bile nasilno vključene v razne hitlerjansko organizacije službe in v samo nemško, oboroženo silo tir jih plaši .z nekakim maščevanjem in z izmiš¬ ljenimi grozodejstvi,ki da jih h -č nad nji, mi izvršiti OP. Kpt sledi iz izpovedi raznih razkrinka¬ nih al,i ujetih plavo gardistov je delo v :«£*•. or ganizatorjev plave garde poleg rdspredanj a svojo lastne organizacijske mreže,-usm .rjenp predvsem v dveh smer.;h.Najprej se. skušajo z organiziranjem lastnih oboroženih skupin u~ , stvar iti svo jo : lastno oboroženo silo in pr.; - ■prečiti nadel jno številčno ječanje partizp nskih ediniceS paroigmi '"da.se r;L čir', da¬ je treba z-'udar počakati raspada Nemčija . .z lažmi o živi-hiju v partizanih in tako < y j e., zadržuje'jo fant d, ki se, nočejo'odzvati hk mški mobilizaciji.,ki so dezertirali iz m-.h- Š3#‘ vojske i.Ii.'pobegnili iz nemških delovni:, taborišč in tovaren ter jim nudijo s.svoji¬ mi organizacijskimi zvezami možnost *rožiVr 'lanj a«Tako mnogi od t eh fantov niti ne -dd da izvori jo sestavni del p£avogaxPisti.čn-bi'. tolp,kal š le da bi poznali celoten c ki -p In- cilje plava garde-.Središče to,h oboroženih skupin predstavlja. Doivička g oj? a in kt. Juna¬ ški gozdovi , kjer s., nahaja jo ob orožni . in, v Večjem številu,v manjših skupinicah in de loma neoboroženi pa s. nahajajo po -zidani cuh ■ Slovenskih .goric, pa tudi po Dravskem in Ptujskem polju.Tako nudijo s tet ž- Sedaj di rektno pomoč okupatorju.Ob razpadu Nemčije.. 47 1 t~o hočejo z -* l t~i : h j j; i v Gl ovj ni 0 a er ž avl Janško vojno^onemogočiti partizanom«d a ti s , oboro čili-z nemškim orožjem in sa polastiti ob lasti.V odkrita spopada s partizani pa se do soda,j še niso spustili.ker Jim Jo skušnja iz Italijo pokazala,da pomeni to pod pogoji okupacijo najhitrejšo pot k popolnemu poli tičnomu razkrinkanju »-Na drugi strani pa po šiljajo svoje agenta v organizacije 01,pred vsem .pa v paraižanske odinice z nalogo, da ae polastijo njihovega vodstva in pobijejo vodilni ; Peer, ali da izdajo Gestapu aktiv is ta 0F in h j ■eno- organizacij e »Za ta posebne na log;, eri ••<]''> svoj kader v glavnem iz vrst o- •ficirjev ih' : odoficirjev bivše jugoslovans- ' vojsk ih •'•lanov navdan j ib. četniških or anizacjpi, I lo' .uje pl.u/e garde na Štajerskem tvo¬ ri bi st v. el 5 . j stavni del zločinskega dolov a n j ■- slov uske proti!judske gospode , ki se ka p e drugod v Sloveniji n »pr, v sramotni fiuphi kovi domobranski drhali -ali prizadevanjih plev . garde n". Gorenjskem,Iz Ljubljane'pri— haj rjo v štajerska okrožja organizatorji in agitatorji in tudi plavogirdistični litera¬ tura. Tako- vidimo,da. se za borbo plava garde proti komunizmu skriva dejansko vse str-inska pomoč okup atorju,ki zato sudi dopušča njene organizacijo in nemoteno zbiranje oboroženih skupin,Za njihovo : *redno jugoslovansko voj¬ sko 1 * pa se skriva težnja,da še obnovi nad slovenskimi ljudskimi množicami stara izko¬ riščevalski oblast v obliki najstrašnejše <$L ktatiire. • Toda Vodno r očnejši razmah osvobodilne¬ ga gibanja v Jugoslaviji razbija postojanko ra .postojanko naše domače reakcijo ih nudi že danes vsa jamstva,da bo plava garda '-one¬ mogočena in uničena po vseh slovenskih po 43 .krajinah tako ,Acot j . bila ,po kapitulaciji I- talije na Dolenj skoin in žTotrahjskem. Ta-Jco ; jo ustanovitev Odbora Narodnega Os¬ vobojenca 'Jugoslavijo kot prve resnična, na rodile , i judskV 4emokrat sk- vlade Jugosl ivij-e pod ,pr.idšedstvoiii-.tovca,; .reala Titanajodlocil- nojš-i udarec -plavi,.gardi in njenim petokolo- naškim' inicijator jam okoli vlade in 'kralj a Pa tra v Londonu in Kairu.aova ljuciska,demokrat sko Jugoslavija enakopravnih narodov je dobi la s tem in z Vrhovnim' zakonodajnim -odborom svoje najvišje državne organe ,ki eo blbd' : -dv.o. in polletno najtežje osvobodilne .borbe .vseh n : rodov Jugoslavije .jJjiliovi nošini, izkušeni in prekaljeni v tej borbi.,izbrahi po vsej...Ju : o slavi ji na najbolj demokrat i« ep način a. pa predstavljajo edine resnične pr čist avni-kena j širših ganpžic vseh" narodov Jugoslavije ia tat unča njihov, ga razpoloženje.' in zaht .v.Z . o d loki drugega kongresa iVhpJa-so i rodi- Ja o- -1 rvije vzeli enkrat , za' ys lej X* zri&sz izg.j 1 škim petokolohaškiiii četniškim- ali-p)| ,vo,r.irdi stičnim klikam, v Londonu li Kairu vl-adi-jin kralju P -tru pravico pristopati v njihovem i runu in p; odvzeli mere, da s e ni gg ir v c n. po Vrne jo-v Jugoslaviji časi vladanj a ,r iznih pro tiljudških režimov, ki 'so uv geli fašizem in nas končno fašizmu.prodali.Obenem pa.je tako zvona : 'redna jugoslovanskaVkraljeva voj J. i : Lre že laihajloviča razkrinkan : ■ prod: vsem sv..ton kot navadni morilska, drhal v službi fušistič nih okupatorjeviPravo jugoslovansko vojsko , ki jo danes priznavajo vse .zaVeznišk,; vlade, in račun jo z njo kot najvažnejšo vojaško si lo pa predstavlja kOV in POJ. pod poveljstvom voditelj-, vseh jugoslovanskih narodov tov .mar šala’Tita. Zbor odposlane ...v slovenskega naroda, ki je . Izražal razpoloženje, vs.jh Sldvenc-jv,ki- ni so 'klonili pred fašisti vseh slovenskih po kra j in,- j e š o ‘ pred zas e dan. j em 'II. kongre s alVČtOJa ■vz 3 .il pr-.vici zastopati Slovanke ra z ni m Kuhar jem, Krakom in, družil* njim .podobnim predstav¬ nikom stare proti slovanska in proti! judska po tokolonaške-- politike v bivši Jiigosl .vriji. S popolnim priznanjem, iti pa j . izrekel delu Iz vršnega Odbor-;.. OP j.: izrazil obenem z aupanja vse p .- slovenskega naroda njegovo novo borbe¬ no vodstvo.Z izvolitvijo slovenskih, predstav nikov v pvbOJjki anes že . zastopajo Slovence v novi jugo sl ovanški vladi tov. Tita in Vrhov nem zakonodajnem svetu, je dal. Zbor odposlan¬ cev slovenskega naroda potrebni zunanji izraz novemu stanju,ki ga je skoval. a naša slovens¬ ka HOV skupno s požrtvovalno osvobodilno bor b 'n ostalih bratokih narodov - ustvaritvi no- v§ demokratične Jugoslavije, katere enakoprav iti in .ovobormi del bo tvorila tudi Združena g-lovbnija,- oč naše NOV in avtoriteta. Izvršne ga od bora OP je danes že po vsej 31oveniji ta to ve lika-, da ne dopušča nobenega' dvoma. več,da oodo razbite po Vsej Sloveniji izdajalske po stojanke belo-plave garde tako kot vsaka dru pa oblika protiljudskepa delovanja izkorišče val ske o spo & , ne r 1 s le na t d, c e bi po nekod pod zaščito krvniškega.-nasilja fašističnih o ku.pa,tor|jev dosegla kake trenutne uspehe.. Saj sekaaša'slovenska narodno-osvobodilna vojska krepi iz dnevu v dan in jekleni od borbe do bo*fc*be, prav tako kot sr. utrjuje po vsej s loven. -'>ki zemlji moč in vpliv 0? in nosijo njeni od bori.ze danes po -večjem delu Slovenije,tu .v yečj'i; : tam v manjši meri vse znake slovenske narodne ljudske oblastih Dosedanji uspehi osvobodilnega gibanja proti plavi gardi^ha Štajerskem,ki ni ; ogla zaustaviti, nadalii j e krepitve OF niti spraviti v nevarnost trajno ofenzivnost partizanskih edinic štajerske zone»so nam jamstvo,da or jganizatorji belo—plave garde ne bodo .mogli po vzrediti našemu gibanju in s tem slovenskemu prebivalstvu ra ■ Štajerskem večjih žrtev '.ali s silami' btajerske spraviti v nevarnost,, j. a pil no . izpolnitev vseh '-ciljev slovenskega narodno osvobodilnega -bo j a. Samo protislovensko in iz koriš c evalsko bistvo be o-plave garde ga bo tudi v veliki, meri pripomoglo,da bodo njeni zapeljani, pripadniki iz ljudskih vrst ob več jem razmahu 'osvobodilnega dela naših politio nih-aktivistov spregledali 'h j en pravi značaj in spoznali predvsem revni kmečki sloji, da si bodo zboljšali svoje težko tivlenje. samo z borbo v OP in z ramo ob.'rami z delavskim, razredom, • ’ , Poleg te ; ra pa nam naši veliki ‘zavezniki Anglija,Amerika in Sovjetska ZVSza s 'tajnimi' mednarodnimi pogodbami’ kot s ; o atlantski!.'kar¬ ta in p a določbe l£o skb v sire"'’ korlT e Pepele...' nu¬ dijo dovolj jamstvagda bi'b.ai-o slovenske iju.' dske množice, s- svojimi lastnimi silami ureja le svoje živi ehje in da okupatorski zločinci in njihovi bslo-pl-avo gardistični hlapci ne bodo r.o ] i po »zaključku te vojne pobegniti pravični ljudski, -sodbi.Tako gotovo’ kot bo v kratkem razbit- in uJaicen -‘'krvniški hiti er je v?- aki rezin, bodo, Vf njim' vred razbiti in uničeni plavogardištični organizator ji. In' zločinci. J. V. j. paTVlZ'. .L. 'jOv-') V o z e i. J m «iax o ij.d a. pj.x Litiji je vstopil med partizane v Ljubljanski provinci..Dvakratni dezerter in obsojen na sat je bil dne o.IIIolešp ujet od belogardistov na Gobniku pri Grdeni ob IPn.pjega je zajelo do belili c Cn pripoveduje sl-et-ece' Takoj sere 1 ituliral in se isti dan iz dal partizanski lo or na Tlaki pri Sv.Križu pri Litiji.Tam niso našli , irtiz.uiov., ker so se prestavili p ejsni dan.Izdal sen obvešče¬ valca, ki se je . • '••.jel v vasi. kadi n j epa ni so dobili,ker j e sil pravočasno obveščen od kmetov,da prihajajo bali.Izdal sen tudi več lju. i pri Sv.Hribu in okolici,nekaj so jih tu di ujeli.To 30 bili partizani,-števila ne vem Vato nuo šli drugi aan čez mejo na nasadi med Koroško in Sta j srsko »Bilo nas je vsega skupaj 75 - r '0' belogardistov, oboroženih s štirimi mi traljezi,bombami in su nami.Imeli smo tudi vsak po tri do štiri obleke. po prihodu čez mejo smo se Ustavili v va si Velikadkostrevnica,tam 30 nas sprejeli šti rje gepta^.ovci in dvaindvajset policistov * Po triurnem raz ; ovoru in veseljačenju smo šli vsi z avtom v Liti jo m isto uro po prihodu v Litijo sem šel s komandantom belih,Kapacijš- ji stane,na teatapo na razgovore .Pri r.;.z ovc ru je sodeloval šef pestapa in še 11 ■ restapov. cev,komandant belih Kapacijski Stane in jaz. l: • , luni so mi dali navodila* Navodila .sp sledeča^ .■ "Ti--moraš iti v partizane.Tu imaš dve bombi,22 cigaret in za'sedaj' 4 Z..Z . bombo moraš pobiti--Komando,zapotoiti si moraš lo g orjeas javiti " še' moraš si var no čez 7 dni na Gestapu v LitijIVJaz.sem podpisal pogod bo in obljubil,da bom'izvršil in se . r-,vo časno ,javil ZZa nagrado dobiš 2000 HZ na grade,zelo dobro službo na'gestapu ali kje drugje,če pa tega ne boš hotel sprejeti,bos pa. 'dobival vsak mesec toliko,da boš živel kot. grof;.In tudi tvojih staršev ne bomb' pre ■'selili-.-” - Po končanem, razgovoru staZie . se zadržala šef Gestapa in komandant belih Ea -pacij.ski Stane iz Primskovega in mi govori- la* !! hi smo sigurni,da boš ti naredil. Ti boš človek kot malo takšnih.Ti -.us boš -to lik o koristil 'kot nobeden* drugi. Jaz poz¬ dravim In oddidem.Bili smo še dva dni v Li ti ji skupaj in zelo dobro'žive II. Lne 14 .IZ. 1943. sem odšel proti Jevnici.Gez Savo som šel 17.III. 1943 .Takoj sem dobil zvezo s,par tiz ;ni,p dni sem-bil.z nekim partizanom šbu pa j nato sem 20. III. dobil'--zve z o s part iz-a nsko patrolo .Patroli s egi se-takoj pridružil in še .isti večer raci slabih informacij u- b.|Ll partizana in sebe ranil v roko. iislil sem,da je uo -komandant.-Onesvestil sem se in 'patr.ola me je spravila na varno in ob vezala. Tako j ,.ko je bomba eksplodirala, vem drugo vrgel strah,poznaje šo jo našli par tizani.Zdravil sem. se tri' do šest dni. -Da nes' sem pa prišel v logor bataljona in sam se hotel temeljito pozdraviti,da. potem sto rim,kar sem obljubil gestapovcem in bel<~g9r Cistom.Vse to se mi je izjalovilo j za kar 33 zelo čudim,da ste me pogruntali.Prosim vas, ne ubijta me, bom dober partizan-'in bom jaz pobijal gestapovca in bele. Vozelj Bogo l,a. •53 " •- • ~ >- ■ A i gi*i - J X'rL.-'i‘jU - Premk Pavel,rojen 8.1,1908« jObrse pri Ka: .mniku,Krojaški |>omoenik,stanujoc v Kranju. V maju mesecu leta. 1941. sem prišel iz Ge lovca v Ljubljano, Tekaj časa sem. živel od svo jege denar j a, potem hp. *s podporo H K. V m gju me seču leta 1942. sem vstopil v belo gardo na pri gov xt janje frančiškana Romana v Ljubljani Uporabili so me za vohunsko služb o .Dobival sem podporo od vsepovsod. Pater Roman mi je dal 15 i ir. Dobil sem jo tudi od 3. i.Verovšk.a, Kmalu nato.sem bil poslan v oentpetersko jet . .lunico v. Ljubi j.'mi , da sem vohunil', lato so .1 mili,.- -. bom odšel v senčijo v vohunsko službo- Pred odhodom- sem dobil še zadnja navo dala, da moram biti poslušen nemški komandi,o De.sam pays organiziram belo gardo. V mesecu avgustu so me predali Italjani Nemcem 'ter sem šel z njimi v. Kranj. Tam sem talec j prosto voljno sprejel vohunsko službo,Dobil sem n,s vie ezno lužbo pri Jugočeški,kjer sem delal go en d n li dva ra teden,kakor sem pač imel č as *' • idnj j temne pa sem -bil prijavljen pri Sv. Arij za čelo v tunelu.V policijski uniformi sem-hodil od maja-1943. do 6,VII.rp4-3. Mesec no sem ijjel 500- SE plače.V vohunski 'služi«i -sem se udeležil skoro vseh hajk na Gorenjs - kem.bf.pr. .. ,.<.1,1942. sem bil v borbi na Mu revici - Proti koncu meseca januarja 194-3» sem bil' nekaj dni v Dešnu nad Kresnicam.30. janu ar ja šem. bil v borbah na Rakitovcu. Kaša sku pina belogardistov je štela 30 mož.Imel sem mitraljez, vene er še nisem bil mitraljeza va jen, Pred kakšnim mesecem smo bili na Sv,’ Mik lavžujkjer smo tudi ujeli neko štiričlansko družino* Okoli 15*VI. smo bili na Rakitovcu- , kjer smo ljudi pratepavali. Za vsakega• partizana smo .dobili vsi 30—40 ~ .A - -,o- • .A o • k.- UA o - ! — j-/A. -> .J ( . ..«1.0- - -A-- koliko.Pogače okoli 50.Pokra: m smo* i - o v sodnkar smo mogli, .. V torek 6.6,194§,. šem dobil nalog,3 a m. v preserjo,kjer bom spre jel- vohunsko; službo* Odšel sem takoJ.Istočasno 30 bili poslini tu di drugi vohuni iz Kranja na ve e strani. Vsi imajo potrdila od ’’Universort ,r ..|den dje prišel v Komando pri Kamniku,drugi v Šenčur,.škof jo f‘ Loko itd.Za druge pfe vem k am • Ij pXhcl _\x* mv .9 i i ci o bila obveščana o našem prihodu. Pater Roman mi ja od mojega odhoda iz Lji Dijane pisal štiriktat.Prvo pismo.sem dooil pred božičem 1942.,tri pisma'pa so prišla v Kranj', eno p .1 k Sv. Ani.Pisma so v'.glavnem ob¬ segala vsebino držati se moram navodil,ki mi ; jih’ dajejo Nemci,Eri* j avl jati soram vsako stvar,ki je njim nasprotna.Obljubljal mi je plačo,katare pa še nisem dobil. V Ljublj ani da napreduje bela garda zelo dobro..'! jihov. ata.;.en j e , da'' zma g* 1 j o It alg ani. Z emci bodo že -uredi li po. zmami * dag ..širim propagando med kneti,Čla se borijo 5 a vero in svobodo proti komuni st on . in partizanom.Ko- b'o konec vojne,bo zmigal i I talija in 1ovenija bo pod Italijo.gela ur da'bo ■ sirup j z Nemci Stopila v oboroženo bor ' bo proti partizanom na 'Gorenjskem.Čas ni bil naveden.Zadnje pisno sem dobil 5.7.I9šg>. . ■ Odgovoril sen na eno pismo ter pisal, da- se ljudje ne upajo organizirati,ker se boji¬ jo partizanov in Nemcev.Organizirati nisem mogel nobenega. Povedali so ni,da Nemci ne. smejo vedeti, da se organizira bela garda * na. terenu.Prista Si bele garde,ki so.pripravljeni na oborože¬ no akcijo,naj gredo v nemško vohunsko službo. Glavni cil-j jim je,d> .potolčejo .partizane.. Pošto sem dobival tajno,osebe nisem poz¬ nal;, ki j-egprike sla pismo. Knjigo ?V zn učenju Osvobodilne. Pronte 5 ’ mi je 'dal Krose!j...-rane iz Čirče pri Kranju, . •’ . 55 , Bala ■ uro p'; ljubljanski pokrajini , kra—a da,pobija in posiljuj--' ljudi,ki sodelujejo s partizani „ Tu lajava ser, podal brez'vsakega pritis¬ ka pr o st; o vol j no „ d • Premk Pavel. Zjj'i.aJ_irO-t!j \/±-ij iJ-j:ll OiiUi j /-> .; J- l /-.i- lji O Obreza Iv m iz K onderš' pri .or ve u: j izpovedni .slednje; ■ - TDrikrnt-'šem šel k bivšemu hotelir j u iz ..Litije m ‘ib ar ju, ki’ je bil v loparju pri C,-lov cu. -ovo.r' 11 smo v 1 .vnem o beli trdi in o partizanih,cta se. je treba boriti proti OP in dati partizanom vse,samo da nas ne pobijejo, bar . or o’ ostati,ko bomo potrebni po vojni, Po bodo ; sirarni ati uničeni. Ha sestanke v ; Tr Povijali san šel dvakrat.Pa prvim sestanku so bili nav oči Arh Jurij iz Za orj . (slede re 'druga i nha, ki jih za sedaj .-še., nemoralno ob j i viti.Os .reci. )dilo j e-, še pet. drugih,ki jih pa nisem j. asnal ,Hislim,aa . so bili iz Celja.Gl v no, besedo je imel Arh. in -. .. i n tudi drugi so postavi j .li vprašanja. 1 j Glavne izjave- Arhar on bo' v vsem gledal, da se bo podpirala bela ;garda v vsem in to v invn..... z mn urjen., ki bi naj ga pošiljali do n je ga .Povedal je -tudi, G a- ima zelo dobre zve zb'z Je stepom in" to z Mar* ib or om ih z. dru imi.Vsi moramo delati,da nas komunisti ne pobije j o., in 'delati z .Herici..Komunisti nimajo ■pravega vodstva in to z .to,kar so glavni že padli.Ljudem moremo pa od-časa do. časa kaj dati in če je treba, tudi kakšno prošnjo napi sati. (izjave Obreze o drugih udeležencih se 56 st anket- za . a ujeta t na sme mo ob j avit i .Op. pred* ) , Za.. t očnosi odgovor J a gg: I'lačeIni-ž; ?K»VC3a za Štajersko-: ..... Kn pic, Franc. - 0 —' : ■'j'- P H OGLA 3! Dne 25*nov.l943.so bili ustreljeni telo¬ pi avogardisticni organi zat or j i, ge st apovski po 'repniki' in izdajalci slovenskega 'narodasKVAit-j 'TIC Lil RAN iz'Domžal,PLFKSLJ.ALOJZIJ iz Cerkelj''' LIPAH PRAHO iz ; Nas ovc,". liaJAC ALOJZIJ iz Komet de , HAVLE..KAfiJAN iz Domžal,.POLAK FRANC. iz Kep ša in PUCKO TINKO z Vira pri Domžalah.VSI... TI oO eeArERAVjiLI ■ IZV Uj. .>11 Pjii!jjmN3Kcj HAoRIL V .N:El SKAM OKROŽJU .Našteti plavogardisti so hoteli • organizirati pl d v o gardo Izdajalskega gehera- la Hupnika.Zato pa,da bi.to čim lažje dosegli so se na zvijačen'način'vrinili v OP .To to storili prvič zato,da bi spoznali najboljše sr ktiviste in politične•delavce in jih nato Ji dali gestapu.Drugič pa r da-bi povsod,koder- - Ji pač mogli,ovirali in onemogočali osvobodilno borbo slovenske :a naroda,,pri tem pa se poslu¬ ževali laži,goljufij itd.. ' Jako je KVARI10 iz Domžal nadel sebi jun kcijo člana pokrajinskega odbora Of ter talo izdal naredbo našim'bataljonom,da se ne sne de lati vojaških akcij,ne' streljuti nemeev ix no rušiti tovarn.*!stotako je poneveril 40.000 RK denarja,ki je bil pripravljen za našo. vojsko, ter s tem denarjem finansiral•plavo garas J.E , «j a. V ICn lulitOoHi-VA Jankovič liro slav roden u Srbobranu, srez-Stari Boča 8.9.1914' -.tj vojska stupio sam 1. okt* 19-32 g. Ob ra. gadu'.vojske bio sam kap avljat ibarski narednik.Posle raspada voj¬ ske otišao sam ku : l u Sx‘bo b 'ran, . su me k udari zatvorili kao vojno lice.Nakon dva meseca su me ispustili.po*'15. juna 19,42 . .bio sam kod kučo^a od 15. jula 'prešao sam a Srbi. ju u Beograd»tamo sam dobio vesu ža četnis— ki odred javorskog korpusa-Stupio sam u od red i bio sam. godinu dana tamo.Tamo sam imao f unkcij u tele grafist a. 28. juna 194g.g.bio sam uliapšen od Kema- ca u Beogradu.Tamo sat: bio u Kosmajskom od redu.Bio sam jos uvijek ilegalne,jer sam prs šao k Draži kihajloviču.O prilici kad sam jedan put nosio u Beograd jednu radiostani— cu u popravah,tila je tamo racija i.,. Nemci 0ER0/1S1 ki.,1 Hi k. ,.oUp \ fru uhapsiili i 'Etemuliali .na ir .i . predlog, oko ho čAi iti m r.oth r, IT j ertao ku ili r . zat.vor Ja sar. ...I:ao na r\d zs. ; 'poinačku i a hnrifro.ru [rbr so : -ur sz v L ak.il* Ir ih io . n m -rdi;,.. J' vezo s a kamrici ' ma 1 [.ivi.an.u j 'oho rskl i-eJLnJ .ion,, d ' sam po s L o t v-wlu “ I-. p o svoja .raJu, : ’orI,ru .on ud dok tu ' uigrano oku pat orla i. n. irr. imaš. r . l-.ar u Barliii. SSiar bi. r,vi*, mtr&p u svoj Pohorski fcata 1 .2oE.,.h, ;am 1 1.0 rhapšu.n oj Nemara rije isti- nar: posla r: kao i\:.iha;j 1 o virov' oficir »po Hi ze .1 aukov ic M ir o s 1 a v fr»0 slišanje. z.Cilj 'ki bi ga rjo rali. pl avogardistični spij oni doseči v pari; I z amskih odredil a.Poiskati zvez- z drugimi pluvogar Sirti, ki sp že v p. ur t ižanskih odredil In je p,- -'•■■o gesla 'lO.UiZffiadežra' : „ri neke c-', >:g' oodop : -I J ° p^lagemp. , fcPridobiti ci2 ve c prebivalstva £- tizanov s tor a ' crila- .oditi načinu pa, ia ga. . življenj a in . si pridobiti zaupanj e -'urke i — j omar g e v.. •c .-Polastiti se o ■•ožja. ih v ugo a . trasa tku pobiti vodstvo nar prevzeti ga v svo. ; e ra kc. . ' J| ' 4 . /.as j. is ari Jez’ - ■ an- ; z izjavijo. ( i; .so bi li člani plava gara - e udi oni tri j.: iz ra-- ; - barskega podzeialga, ki smo p c l ikvidirali ir o katerih .smo poročali v pr- ga-arm- poroi.ilvi. L. -- . • »k . » za ~ t- . -Trnka /j jbi. Kj.l. j _LO iLlH il ranjer.Po izpustu iz bolnice,sem šel nazaj h kompahi j i v Le ob en. Od tam sem šel na dopust k reki grofici v Pregl .Jauku. Od tam pa- sem- šel za štirinajst dri na dopust domov.Po odjavi na občini sem srečal Seršena Jakoba,ki me je ' na govorni, ra J ne g pak se priključi da nazaj k nemški armadi četnikom,.ki se HJH ro Jugos1avi jo ,s a krai ja in Govoril a a, nato z njegovim ta mi je -dal še natančnejša z onih, o dffo sno komunisti slab i Dijajo skl čl ovc; rali so s; laziš univ r; ) uai,po ' tva, •113. *. 11 i, s .4-n.^J. O., . narti orijo za sta za begunsko vlado bratom Budijem in navodila o parti- - komunistih.Govoril je,da so ljudje, da so proti veri^da po Iga jo c -rkvo, sploh da so iz vr 1judi j e tr epa uničiti.Usid« ■ roškem in na Pohorju.la hi jih ; moramo vriniti v njihov .j vr •ti s tem,da bomo delali propa ; ari,ra ne bore s takimi ste,jih gardo med ljudmi in v trenutku,"ko bi imep bi pobili komando in prevzeli oblast ni. V ta namen sem- odšel od doma 2.10.194-3.in sem se oglasil pri Jakobu Seršenu,kjer sem o stal 3 tedna•Od tu sem šel k Rudiju Seršenu v Kapelo,ram nam je dal gori navedena, navodila. Obljubljal nam j e,da bomo dobili po voj do vol; mo c; od lične službe. 0 'komandantih četnikov o z. belogar¬ distov mi Rudi ni ničesar pravil o- četniški moči,k v ^ 9 , .cev ju, lovna Mestu, v Grbi ji, na Notranjskem pravu.. na c pa mi je v Ljubljani, Ge Ko: m udi,da Angleži stal v Halozah. Govoril nam j .e no podpirajo četnike s hrano ir mitnici jo. Pri -Sršenu Jakobu sva bila ‘skupaj s Park 2 JakoV^.a-.jtar so če urniki preslabi »morajo, -n dedovati z Nemci,da uničijo parbizan.j.? na a name© smo imeli lozirio na potovanju, 3. kat ;?» ro lii se, krili pred kameli T-aložink/a nap.bi 55 gi.asi.ii : :r Mi smo,delavci od Siemensa", so podjetje v Dravogradu.? slučaju,da bi 5 . kpba partizanska edirrida razbija ,naj še - pre- dsjj. in z zvezami dokažem j id Sele j e bril.« 23.IO*-smo vstopili na vlak v Kadete ib in odpeljali proti Mariboru.V vlakr nipac se lil i na enem me stu, ampaksmo b il i razdal .j eni £0 vagonih, da nebi postali ljudem, sumljivi.* iip smo prišli v Maribor, smo šii v '-cerkev v iz :*rkve smo šli na obed,po obodu'‘v kino, is .ki ca- pa na vlak.Pel j ali smo se. tri postaje -od Dravograda proti Celju.tam nas je pričakoval •f go ve c Beli in neki moški, la nas je • ;c> , 1 '' n s. nekega kmeta, kjer nas je spre j elDušikov . 'itrir.Z no im bij e Go go v b ra t. .okupr n s nato odpravili v Dušanovo četo. Z- delom ■ti,jaz . eni pr: m ker d- m ostal v. 1 .četi ost-m w■ ‘ j , f j {; .. i... v._ -i. • v.... y.i. * nudi il je pravil,.da so z odšli i belogardlrtr kipele k partizanom.Kdo so ti,'mi ni pran k spozna.ii - 'oe T mi dede lozinki,po kateri bi jod pa,od Siemensa? ;r ,odgovor bi naj lil mio š t a j e r s k i f ant jo”. nudi mi je tudi pravil,da j- peljal ne ,.oe neki, zdravnik iz Male Kodelje, s svojim n Como bil om belogardiste pod Pohorje.tr nam g fcbrogo zabičal,da moramo o vsem strogo kolca ‘ji,tudi- v' primeru,da nam grozijo smrtjo. Ker sem s poznal, da' je' delovargl 'ES 'C ; vaba stroge discipline in nadzira'.,;.!, sen opu stil vsako delovanje v bataljoni-. Yse gori navedene izjave sen navedel brez pritiska na mene. 3.dUliS. y> U e’- — 311 - 63 v ♦ ZAGLleAKJP •' ; ' Jakoba Fsu?]faša,rdj .3.9.19.29 .,Vug ja.*va„s pri L jut omeru»kmečki sin, pol j euel^c; Partizansko ime :, Laon :5 . *' v - Služil sam v nemški armadi v Afriki‘kjer sem bil ranjen.Bil sem v bolnici,po iapiistm sem dobil 4 tedne dopusta.Po končanem -dopustu sem se vrnil nazaj v armado. Me d. tem časom mi ja pisal prijatelj Skuhala Stanko iz 'križev - ; c-ev,da sem. neumno -naredil, da sem se vrnil' v nemško vojsko,kjati vsak,ki se vrne domov, ne gre nazaj.ponovno sem bil na dopustu od 26.9. do 8.10.1949.Setal sem.se s Skuhalo in-ta me ja peljal k Filipiču Jožetu.Tam sva imela, -ses tanek. Tam smo- bili 14. dni jaz,o f Miško ; ’ in’ •* Gre i; ga.Pravo Miškovo ime je Sršen Mim n,.Gregovo ” pa Podoba Stefar... Filipič mi • je- govoril,da so partizani rim 4 PF komunistični,da so proti veri,mi se.'bomo pa J -bo/-ili za staro. Jugoslavijo, za - kralja in"za.ka irsko vlado .Govoril nam je o' Rusiji, kako živi tam narod slab o, in. nas odvračal od komunizma. Glavne edinice da imamo v Ljubijani,Kočevjuin v Srbiji,na Notranjskem,: na hrvaški mej m, v Po vam mestu in v Halozah. - ' V.Se te- edinice imajo oz-, so imele- zvezo’ z Italijani,o tem da imajo- zveze z .Nemci,nam ni pravil,vrhovni poveljnik pa. da 'je Rupnik, biv ši jugoslovanski general .Rekel je ,da ,.so’parti zani za Rusijo.,mi pa da se. borimo proti o-kup a tor ju in proti partizanom. Pas. in mene p,a so ho teli uporabiti za špijonažo med partizani.Paš čas pa še hi napočil,zato naj ostanemo mirni in čakamo ugodne prilike,da udarimo po koman¬ di ter prevzamemo oblast.To je 'bil naš glavni namen odhoda k partizanom*Poka-fcati pa se mo.ra mo čim boljše partizane,da dobimo zaupanje ko 64 u,ande.Faša naloga naj rižanske logOrje s dobiti tudd 'vir -.3 paziti,s katerimi ljudmi pride zvezo*Naloga ndj ti tudi bila tizani propagando za naš pokretJj bi naj- celice med partizani. Pa j k N ko s katero bi se spoznal z novodo^ sila bi se s !T odkod pa, od Siemensa? 'i ) , 'ne ,mi smo staj er Glede zunanje pravil,da pridejo bo naloga skrbeti z V okolice,kot sem jaz doma.Kdaj bodo e zmc ar m brat ni omenil..Sršen mi 'je go 1 v partizanih%kupaj z nekim dvema drugim'', od katerih je men j enega železničar ja,, 20.10.zvečer smo' šli h Kapeli gobtilrl car ju, tam- smo. spali.1%; mi^ ni znano. Go stil vi čar je tudi naš 'sorndšl jep.ils_.21 smo pa ^ f Sršenu Budi ju, ta nam je e^glM zadnja''gor: dena navodila,nato smo šli* spat. Ob 4 . uri šla. na pot .V. Šadencih smo 'pt opili na vi •in Miško ter Gregor.Sršen Budi j£ bil r ja;Qd tam. smo se pdljali do Maribora.Tu- .ki fantje. : zveze'in poro v partizane š za z anju —— r ~—tj drugi f k V ji ib.Prišli bodo iz )tro.r*il , da bom šli v cerkev k,maši,nato k obedu blizu fraj :a st: Tam čiškanske cerkve,nato smo šli v kino,iz na vlak,ki nas ja odpeljal do tretje po od Dravograda proti Celju (Kerntraun^. nas je. pričakoval trgovec Beli,s katerim se je Sršen poznal.V družbi z Belim je bil šo neki moški,ki nas je peljal dd nekega vrha , •tam. n^s je čakal kurir iz Dušanove čet-. Med vožnjo nismo sedeli skupaj.,ampak raz stre s mi po vagonu, da nebel postali sumh ji vi. Dušanov ki rir nas je peljal še“do nekega kmeta,tu nas je pričakovalo š : šest ©ušanovih tovarišev. Skupno smo nato krenili, k-četi.Med'potjo so štirje Inčili od nas,Go te ;ov brat pa seneki 65 I