in prtinikof. ^iy «eept Ssturdsfs, . ¿tuj •—' ^tmêm aaé Holuu^ PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnliki ln aprsvnlškl proatorl: 2667 South Lawndsle Avo. Off Ico of Publtcstioaf"— 2667 South LswndsU Avo. Totophone, Rockwell 4904 Com Hoto Jo 96.00 Enteré m umi álii m. t Ur January lt. ltM. ml «Im m-t-offic »I Oto—o. lUlMfa. mmárnr U>. Act of Coacraaa oí Mmrmk i. II». CHICAGO, ILL., TOREK, 18. JULIJA (JULY 18), 1939 Subscription $6.00 Yeorly 8TEV—NUMBER 1.18 Acceptance for moiling et special rote of poeUgo provided for to joctú» 1108. Act of Oct. 3. 1817, outhorbod on Juno 14, 191%. ,v.i mora imeti besedo odločitvi usode Gdansl Nacijiki Htt »vetuje Chamberlainovi vladi, • p0vc Poljski, da mora kooperirati z Nemčijo v svojem lastnem interesu. Velika Brinja podžiga vojno, da reši svoj imperij, pravijo v Berlinu. Velike nacijske demonstracije v Gdansku 17. jul. — Nacijski "ki so zadnja leta srdito Ji sovjetsko Rusijo kot ^nico civilizacije, so zdaj Ji ruskim boljševikom teo- 0 pravico, da edino oni NdRčije lahko odločujejo usode Gdanska. Tako pi- liit Frankfurter Zeitung, ki tesne stike z nemškim zu-iim uradom. -j Rnost Velike Britanije pove Poljaki, da garanci-njene neodvisnosti zavisi od -racije z Nemčijo, čeprav ghteva velike irtve", pravi * "Dalje naj ji pove, da je » bo mogla protektirati, v je to obljubila. Lojalna racija z Nemčijo je naj-garancija poljske neod-ii. Dane» ima Nemčija in tudi moč, da zahteva problemov, ki jih je ušla versajska pogodba. Mi uhtevamo tega od Anglije, eč od onih, v katerih irite-je mirna poravnava spor-vprašanj. Taka poravnava najboljša garancija dobrega jtvi." nkfurter Zeitung namigu da so reprezentantje sovjet-izrazili «lično mnenje lovorih z angleškimi di-ti, ki se trudijo v naporih, fstegnejo Rusijo v vojaško imbno zvezo z Veliko Bri in Francijo. iiamo se točki, ko bo mo-Anglija spoznati, da njen s v vzhodni Evropi pada," dalje ta list. "Britaki im- 1 je bajka, kar dokazujejo "ki v Indiji, Arabiji, na ~em vzhodu in tudi v Ev- Ko bo svet priznal to res-se bo Velika Britanija na-v težkem položaju. Da se temu tragičnemu momen je pričela podžigati voi.no." 17. jul. — Dečki in % člani nacijske mladinske akacije, so paradirali po h v zvezi z demonstracija-pride Gdansk spet pod t Nemčije. Demonstracije pričele, ko je Albert Foer- vodja nacijev, odpotoval v -ijo. kjer je konferiral s *jem v Berchtesgadenu, »raka. Koerster se bo vrnil "v tl teden a novimi in-«"ijami glede kampanje, da ^ pride pod kontrolo Nem-Tukajšnji naciji napove-,0' dii se bo tO kmalu zgo- Japonci grozijo sovjetski Rusiji Napadi na letalske baze v Sibiriji Nova nasilja v rudarskem okrožju Aretirani rudarji pred sodiščem Hsingking, Mandžurija, 17. ul. — Japonci so zapretili z napadi na ruske letalske baze v Jlagoveščensku, Sibirija, potem to so ruski vojaški letalci bom bardirali mesto Fularki, Mandžurija. Ruski letalci so v napadu vrgli več bomb, ki so porušile dve po slopji. Sedem oseb je bilo ranjenih v napadu. Fularki leži okrog 40 milj južno od Tsitsihara, važnega železniškega središča v bližini meje Zunanje Mongolije, kjer so spopadi med Rusi in Ja ponci na dnevnem redu. Japonska vlada je poslala oster protest Moskvi in režimu v Urgi, glavnem mestu Zunanje Mongolije. Protest vsebuje tudi svarilo pred vojno, ki bo izbruhnila med Japonsko in Rusijo, če ne bodo napadi ustavljeni. Tientsin, Kitajska, 17. jul. — Angleški vojak J. W. Tomlison je umrl za poškodbami, katere je dobil zadnji teden v spopadu z japonsko stražo ob meji angleške koncesije, katero so Japonci blokirali. Ranjenega Angleža je našel neki francoski vojak v bli žini angleških vojaških barak. Sanghaj, 17. jul. — General Mašaru Honma, poveljnik japonske oborožene sile v Tientsinu, Kitajska, je včeraj ponovno opozoril angleške avtoritete, naj revidirajo svojo politiko, ki je v prilog generalu Kaišeku, kitajskemu diktatorju in poveljniku armade. Honma je dejal, da se bodo pogajanja med Veliko Britanijo in Japonsko, ki se vršijo Harlan. Ky., 17. jul. — Tri osebe ao bile ranjene v bitki med rudarskimi piketi, člani u-nije UMWA, in stavkokazi. Da niel Noel je podlegel poškodbam, katere je dobil v spopadu med rudarji in miličniki zadnjo sredo. V tej bitki je bil ustreljen Dock Caldwell, unijski rudar. Danes se je pričelo pred sodi ščem zaslišavanje 246 rudarjev, ki so bili aretirani po bitki z miličniki zadnji teden. Med temi je tudi George Titler, tajnik-bla-gajnik devetnajstega rudarskega diatrikta UMWA. Governer Chandler je konferiral a federalnimi uradniki, ki so prišli sem, da preiščejo vzroke konflikta. Po konferenci je dejal, da bo pod v zel potrebne korake, da se spopadi ne bodo ponovili. Konferenca med reprezentan-ti rudarske unije in operatorji, ki se je vršila v Knoxvillu, Tenn., da konča konflikt, je bila pretrgana. Predstavniki obeh grup so izjavili, da se bodo po-novnp sestali danes in pogajali gleds sklenitve pogodbe. Delavska zveza za preklic stavke Izjava predsednika Lasserja Minneapolto, Minn., 17. jul.— David Lasser, predsednik Delav ske zveze, organizacije brezpo selnih in relifnih delavcev, je sinoči izjavil, da bo skušal prego voriti stavkarje, naj se vrnejo na delo pri projektih WPA. To izjavo je podal v tem mestu, kjer so se zadnji teden vršili izgredi v zvezi s stavko relifnih delavcev, v kateri sta bili dve osebi ubiti in več drugih ranjenih. (Delavski voditelji omalovažujejo . Lasserjevo deklaracijo. Večina delavcev, ki so zavojeva-ni v stavki, ni pod kontrolo De lavske zveze. Stavkarji so člani regularnih delavskih unij, ki so šli v boj proti podaljšanju delovnega tedna pri relifnih delih brez zvišanja plače.) Lasser je dejal, da je posla telegram predsedniku Roosevel-tu, "da člani njegove organizacije ne bodo stavkali proti vladi. Dolžnost kongresa je, da prepreči trpljenje relifnih delavcev v tem konfliktu. V imenu tisočev, ki vam zaupajo, pritisnite na kongres, da bo revidiral zakon o relifnih delih." Romunski kralj obiiče Turčijo Bukarešta, Rurminija, 17. jul. — Kralj Karol bo s svojo jahto križaril po Črnem morju nekaj dni in potem obiskal Turčijo. Tam s« bo sestal z voditelji turške vlade. Kaj je namen obiska, uradni krogi niso pojasnili. ANGLIJA POSPEŠILA GRADNJO BOJNIH LETAL Policija zatira nacijsko propagando REORGANIZIRANJE ANGLEŠKE VLADE Umdun. 17. jul.—Velika Britanija, ki je ostala v zadnjih letih daleč za Nemčijo v gradnji bojnih letal, je zdaj pospešila produkcijo. Doslej je že potrošila $1,700,000,000 za gradnjo letal ln v tem letu bo potrošena vsota $1,803,000,000 za ojača nje oborožene sile v zraku. Neko poročilo pravi, da Angli ja producira 500 bojnih letal mesečno in da bo kmalu dosegla in presegla letalsko bojno silo nacijske Nemčije, Gotovo je, da imata Nemčija in Italija v tem momentu več bojnih letal neigo Anglija, toda razlika bo kmalu odpravljena. V tem letu je bilo zgrajenih veliko število letal skih tovarn, ki obratujejo noč in dan. Nekatere avtne tovarne so bile spremenjene v letalske. Ismdon, 17. jul. — Kakor ' Franciji, tako se je tudi v An Domač« vesti STAVKA KLAV NlSKlH DELAVCEV SE OBETA IHa nova grobova v MinneNotil Duluth, Minn. — Zadnje dni je na Elyju po sedemletni bolezni umrl Jakob Golob, rojen vi Ameriki. Zapušča starše, tri rute in tri jeatre.-V Keewa-Pr9d„dmk CIO po*Va- Unu je umrl 53-letni Frank Va-f - r enčič, ki je živel v Minnesoti 26 lat. Zapušča ženo, pet odra-| slih otrok, dva brata In tri se-stre. Obtok v Aubumu, lil. Auburn, 111. — John Keržiš nik ml. is Rock Springsa, Wyo., e pred dnevi s svojo ženo An geliko obiskal tu svojo sestru Mary Vole. Mladi Keržišnik je ain znane poljanske (gorenjske) Lasser je dalje naznanil, da on kampanja proti Hit in drugi voditelji Delavske zve-' f J«v ™ «ifjntom, ki so osum ze razpravljajo o preklicu stav- ** P'«log ¡st Jsk ke. Njegova organizacija podpi- ra resolucijo senatorja Murray- Zti ^V.2£v ja, demokrata iz Montane, ki za- ^ B*int®v' hteva preklic provizije relifnega Več agentov in tujcev bo iz- zakona glede podaljšanja delov nih ur na 180 na mesec. Chlcago, 17. jul.—Stavki 4000 izurjenih delavcev pri relifnih projektih v Chicltfu se bo danes pridružilo nadaljnjih 3000 delavcev. Vsi ti so člani stavbnih unij. Neki unijski uradnik je dejal, da se bo splošna stavka pri projektih WPA pričela danes. Tokiju glede poravnave konflikta, ki ga je izzvala blokada angleške koncesije, razbila, če ne bo Anglija revidirala svoje politike na Kitajskem. Tokio, 17. jul. — Cesar Hiro-hito se bo udeležil manevrov japonske bojne mornarice, ki se bodo pričeli prihodnji petek pi^ Jokasuku, ob južnem japonskem obrežju. Uradno naznanilo pravi, da bodo manevri demonstrirali mogočnost japonske pomorske sile. IVdjKka, 17. jul. Will,am E. Ironside, !" Poveljnik britske teri-Wn* armade, bo danes do-v t" mesto, kjer bo konfe-J * voditelji poljske vlade in 0?>ne "il* o utrditvi voja-W*1* med Anjfljjo, Franci-■ Poljsko. ^^ W poročilo a* glasi, da generalovega obiska vojaške sile med *!' h.r,Un,J<» «n njenimi za-J WJ* ima obisk prepri J' ja. da bo Chamber-art*< obljubo in priskoči n> **< če ji bo pre-lrn «• na Hv.tovnu rawtavo v '« v"Í,kr* 'v d*UI' York u. Spotoma oblàfe v.e -vo.^1«-"« P^"11'' «»JJ» »orodnlke In prijatelje In e mov se vrne 6ez mesec dni. Sreč no pot, Johni ko, čs se bodo kompanije upirale podpisu pogodbe. Z namenom, da odvrneta pte-M!lwauške novic« I tečo stavko, sta mestna odbor Milwaukee. - Pred dneVi je »¡J» William A. Rowan, načel tu umrla Mary Paich, stara 40 et in doma is Novega mesta. Zapušča moža, dva sinova in Mer.—V bolnišnici, kjer sta bi a operirana, se nahajata: Mar ggreta Udovč in l^ouis Selič. liija Milovič bo te dni deporti ran iz razloga, ker je vodil go nik mestnega delavskega odae-ka, in Paul H. Douglas, član tega odseka, poslala telegram Geo. A. Kastwoodu, podpredsedniku Armour A Co., s pozivom, naj se prične pogajati s unijo klavni-Ških delavcev v svrho sklenitve pogodlie. Ta in tri druge velike iiïlnô, v kateri je imel ¡enake klavniške kompsnlj« se upirajo sumljivega karakterja. — Jos.lun,J|' Mam in žena sta obhajala are-brno poroko ob večji udeležbi sorodnikov ln prijateljtv.—Po ročena sta bila John Kostanje vse in Ida Mitchell Ur dr. Jos. F. Kovačič In Mary Bizjak.—V I Sinoči se je vršil masni shod klavniških delavcev, na katerem ho govorili John L. Lewis, predsednik HO, Van A. Bittner, or-ganisatoričnl direktor klavnl-ške unije, katoliški škof Bernard r. ^^rvJenu ita Joa drugI govorniki. Uwia ^sedn em Sheb ^anu p|| UoropiinlJa prfd 0- Hren in žena obhajala .rebrno ^^ jn^n||poV4}dftl( dft |M,rok0, 1 aa bodo morali podati pred uni- Naerete pri pokara I Jo in podpisati pogodbo. Omenil > ky . v mL i ..u ,. vto/ek Je, ds klavnišks druibe niso a. N° .lu^nf^liJ £bli mičnejšs kot Jeklarski tru.t In ? ^o^P^^scIJa Genersl Motors, ki gS v^Veat Fom^ HUlalTnaI —la kapitulirati pred u- Long Islandu zelo težko iKiško-l dovan ln odpelješ so ga v bol-nišnico. Ponesrečenec je sin zna-nega slovonskega pevca in igralca Johna Mačka. Vent i iz Pennsylvanie Delegatje so bill informirani, da Je 78,000 ismed 129.000 delavcev. ki so uposleni v klavni-ški industriji, le organiziranih. Lewis je v svojem govoru na masnem shodu apeliral na delav« marejale rekorde glede delovnega časa. Federalni sodnik Jsmes H. Wilkerson je po obtožbi odredil aretacije uradnikov teh firm. Bkainnn sw.ll Ps — Dne 12.]<»' M organlflfsjo tudi po-uu ^vr umrli M^7 llnčar l^lčno in pošljejo v kongres mo- rese in prsvice. Nsvzočnost kstoliškegs škofs na shodu je ustvarila precedent. ADF vzela carter uniji igralcev Nova organizacija ustanovljena New York, 17. Jul. — Fede racija ameriških igralcev, katere predsednica Je Sophie Tucker. Je izgubila čarter kot unija Ameriške delavske federacije. Akcija je sledila obdolžitvi glede zlorabe denarja iz relifnega sklada in nesposobnosti v u-pravi. Igralci so takoj ustanovili novo unijo — American Guild of Variety Artists. Eddie Cantor je bil izvoljen za začasnega predsednika nove organizacije. Ta bo šla na delo, da potegne vse igralce, ki nastopajo v gledališčih. klubih in drugih zabaviščih, v svoj krog. Tucker Je kritizirala akcijo vodstva Ameriške delavske federacij«. Rekla j«, da ni imel« nobenega vsroka za odvzetje čar terja in da bo zadevo tirala pred sodišče. stara 22 let in rojena v Amerl ki. Podlegla je tuberkulozi. Bo ehala Je šest let in zapušča ma ter, tri brate In tri sestre. — Na počitnice za dva tedna v On tonagon, Mlch., sta odšla John 'Žagar z ženo in tremi malčki Doslej škofje niso direktno vmešsvsli v kontroverse med delavci in delodajalci, ftkof Žagar z ženo in uem ms ^ lhod , molltvl- ter z Jennie Ločnikar in ■inom"""' , svoism govoru Albertom. Ontonagon J« roj.tni i^^je v svoj** mov ^ kraj naglašsl, žive njeni stsršl. ^Ikarjeva h v||J- ^ Prosvete, je še vedno v bolniški v,f<,n- ,_mmmmmimm (Nartoal J«rger.> poHtelJI. jCUvsiaadsks v«ati Cleveland. — Dne 14. Julija je umrl nagle smrti Msrtin Smrke. (Tako poroča Enakopravnost, dočim Ameriška Domovina poroča, da se je obesil na drevesu v bližini Dallwood Driva. Cemu ne poročajo kot se je v resnici Zgodilo?) Star Je bil M let in rojen v Clevelandu, kjer zapu-Ača ženo, dve hčeri, starše, dva brata in štiri aestre. Pokopsn Je bil cerkveno,—V Cleveland J* prišel Iz staregs kraja dr. Pavel Križnik, profesor, imbliclst In pisat«IJ, ki j* že pred denetlml leti obiskal nekatere slovenske naselbine v Ameriki In takrat Je tudi predaval v dvorani HNI'J v Hiieagu. Ameriika letalska baza v Colombiji Itogota, Coliimbljs, 17. Ju!. — Tukajšnji listi so objavili ve*t, da »ki amerišks vlsds zgrsdlls talsko I mizo v Ur oa ju, meatu ob Pacifiku, ki jš «iddaljeno JMHI milj od Panamskega |>reko|ia. Ta basa ko služila Ameriki v slu-čaju izbruha sovrašnostl. ki bi grsžala prekop In druge «trate [gline točk* na ameriškem konti nentu. letalske baze »x»d* /yr* -Jene tudi na otoku 8t Am!rews Regent Pavle odpotoval v London Hrvatje počastili svojega voditelja Itollirsd. 17. Jul—Knez Pavle, Jugoslovanski regent, Je odpotoval v London. Uradno poročilo pravi, da Je obisk privatnega značaja. Pavle se bo v I^ondonu poslovil od kentsksgs vojvode, svojega svaka, ki bo kmalu odpotoval v Avstrslljo, Čeprav ne pripisujejo obisku Ijosebne važnosti, ims vaoeno politično ozadje Knez Pavle Js nedavno obiskal Rim in Berlin, kjer Je konferiral s Mussollnl-Jem In Hitlerjem. Odhod v Un-don smstrsjo za manifestacijo, da hoče Jugoslavija ostati nsv-tralna Zagreb. 17 Jul. — Okrog 70,-000 Hrvatov je vč«raj počastilo dr. Vladimir ja Mačka, ko J« praznoval svoj šestdeseti rojstni dan. Korakali so mimo doma svojega voditelja v vojaških formacijah. Po vs«J Hrvatski ao ljudje pri proslavah poveličevali Mačka, ki se bori aa avtonomijo Hrvatske in proti belgradskemu režimu. • - PROSVETA THB EN LIGHTEN MUT ■ IN LASTNINA St POUPOSNS iSUNOIS W Mi >>MllÉ il br là« Sto«aaa MM M tato. M« - »•> tau. IUS a. tout tau» • u Otoau fia* M «to tato. M T» m M tato I m tea Mai tor UM OmUmá SUtoa (« Mituta N «ta Mf »«M Utaytal »•M* » •« ilto(«#M N*tM 44 .•ti 4ruM. «H I M T»rto ta v to I» »riUAAJ MUim UnmM«| reto «w ewrewwwi M«aaawt|l< «rf «w «MM »4 «aMUritto astuta» »i« M I» mUímí mnmfttk, m«ti m «tortah »um. i '—'i «to. vul fe» • w iNto Mir vtaa *mmh>M ar nt i ii>n< m4 « « «ktapato M vrte« (Jata ft. INt). Imm m aaatara pommml. to va» h a toa rvtaia* Pa—rtu to rnn4t<*o. to aa na Itat m aNavL Glasovi iz naselbin To ni iz Hearstuvih virov! Pittsburftki komunistični pustolovci — ki zdaj oflclelno niso več "antlfašlstl", temveč samo za "slogo in napredek" med nami, namreč za zdražbo in razbijanje vsega napredka (vsake kvatre st dajejo nove titelne, ki pa so vedno slabši)! — še mesece in mesece obrekujejo Prosveto, da so njene vesti in članki,,— ki se tičejo Stalinovega diktatorskega režima, iz Hearstovlh virov. Ali so to kdaj tudi dokazali? Nikdar! Pri njih velja taktika, da obdolžitev je obenem dokaz in kdor Jim ne verjame, mora biti — fašist. H as ta! Sicer pa, če bi kdaj skušali dokazati svoje lažnjivc trditve, bi se grdo opekli, kajti dokazov ni. Fakt je, da v uredništvo Prosvetc ne prihaja niti eden Hearstov liat, pa izhajata dva v Chicagu. Hearst je že davno Izključen iz našega uredništva in nihče med nami ga ne čita, niti ne pogledu. Kako je pa s to rečjo pri naprejevcih? Ali oni, ki drugim brezobzirno podtikajo Hearšto-ve vire za vsako stvar, katera jim ni všeč, nimajo nobenega opravka s Hearstovimi listi? Komunistični naprejevci so 8. julija priredili nekakšen "slovenski dan" v Pittsburghu. Za ta svoj dan — čigar pravi namen je še danes "pokrita rihta" — so bobnali mesece prej in predrzno begali Člane SNPJ po zapadni Pen nsy Ivan i j i. In ko so naposled "by hook or crook" zbobnali skupaj okrog dva tisoč ljudi mešanega mišljenja, so jim poleg drugih "medicin" prodajali tudi — Hearstov Sun-Tele-graph iz Pittsburgh»! Dokaz temu je dotlčna številka Hearstovega lista sama, katera na prvi strani z debelimi naslovi — glavni naslov tega lista je nfcoro dobesedno posnel Naprej v svoji zadnji številki, namreč: "10,000 Slovencev v West View parku" (razlika je le ta, da je Hearstov list kričal, da se toliko Slovencev pričakuje, dočim je Naprej pisal, da jih je toliko res bilo!) — poveličuje "slovenski dun" in zraven pa ima široko sliko, na kateri se prisiljeno smehljajo voditelji "slovenskega dneva," namreč komunist Spoler, tajnik "dneva", dr. Arch, vrhovni zdravnik JSKJ, John Dečman, gl. odbornik katoliške jednote In Pavel Klun, predsednik Kranjsko-slovenskega doma v Pittsburghu! Resnično — pristna hearetovska reklama! Registriramo torej, da so komunistični naprejevci in njihovi katoliški "sopotniki" dovolili llearstovemu listu, da jih je izkoristil za svoj business, ohrstno so se pa oni poslužili Hearstovega tlaka za svojo bombastično, pretirano rekliuno. Zanje je t<» etično, ni nič sla-bega ... In isti komunistični naprejevci, ki so v parku razpečevali oziroma dovolili razpečevanje Hearstovega lista, so v isti sapi blatili urednika Prosvete in njegovega asistenta Gardna, tea dn sta — Hitlerjeva agenta. Kar tako! Dokuzov za to nesramno obrekovanje seveda ni treba, kajti kdor komunistom ne verjame tega, Je aam — Hitlerjev agent! To je tista "sloga", ki jo bljujejo naprejevci med naše ljudi . . . To at> tisti naši novi odrešen i ki, ki delujejo /a slogo in napredek! Napredek? Kajpada, kdo ao pit bili glavni gitvorniki tistega "dneva"? Mar doktor Arch, fsjmošter Kebe in katoliški odlnmiik lWnian ne predatvaljajo na j večjega napredka meti sloven?-kimi delavci v Ameriki? Zdaj nas bodo fsjmoštri in ostali reakcionnrji učili napredka in iiubraževall naše delavce v smislu svobodna misli in social-ne pravice! V veliko /.adošcetije vseh naprednih članov KNIM mora biti dejstvo, dn no naši nt ari pionirji ir. zapadli«' Peline, ki ne zavedajo svojih odgovormmti napram svoji federacij! in jed-noti ter tvojim načelom In ki že desetletja zvesto delujejo zs SNPJ, Prosvetno matico lit J8Z — ignorirali tisto konfuEtto priredbo, a katen» ao komunisti maakirali svojo propagando. Kako nuivnl, otročji In protislovni so pustolovci okoli Naprejn, dokar.uje tudi to, ko so pred krstkim blrl»etall, da Itarblč Iz C le vela n-da hploh m* zna pisati, da mu vae «topim- *piA<« urednik Prosvete in Harbič le iNMM»di svoja Ime (na to raeo je nasedel tudi ur«*dnik A. 8.. ki je drugače «fcfnebaAunštrnl/v isti Atevllkl pa kkrpetejy, da Je Harbič poslal dopia Ameriški Domovini, a mu je bit odklonjen. Kako to, da (Daljo v aa4ajt kolooL) Nekoliko komentarja Belllngham, Waah. — Mislil sem, da bi spet kaj papirja po-mazal za Prosveto, pa mi nič "pametnega" ne pride na misel. Druge dopise vidim, vse polno hvale oa eno a graje na drugo stran. Tpdi jaz bi hvalil, pa ne znam kaj in koga naj hvalim ali grajam. Zadnje čaaa ae "dajeta" urednik Molek in prejšnji urednik Glasila Fr. Kerže. Oba sta izobražena in njihov argument je zanimiv, vsaj zame je. Jaz sem precej Keržetovih spisov čital. Mesečnik Cas je bil jako zanimiv in poučljlv. V Času si videl pravo sliko našega naroda. Posebno zanimiv je članek. kako je Kerže "stavo zgubil". V enem njegovih Časov opisuje, kako je ustanovil pevsko društvo in nekega dne so se nekateri pevci "spuntall" proti svojemu vodji Keržetu, ker je baje propagiral za—cesarja s tem, ker Jih je učil ono dobro znano slovensko pesem, ki se v enem odstavku glasi: "Cesar je narodu treba, nebo naj mu podeli". Tako so njegovi pevci prijatelji Hrvati razumeli, da je narodu potreben cesar in da naj mu ga Bog da. Seve, njegovi (Keržetovi) sopevcl Hrvatje so se uprli, češ da njim ni potreba cesarja, posebno né zdaj, ko smo v Ameriki In cesarji so tudi po vojni Iz moder Ako pa Kerže hoče cesarja, naj mu sam poje: "Cesar je narodu treba ali potreben . , . Keržetov argument, da "C" ali "C" s tisto kljukico na vrhu ni eno In isto in da tisti cesar ni cesar, ampak česar, kar pomeni v hrvaškem jeziku: štogod je narodu treba, nebo ali bože naj mu dade—podeli. Ali ves Keržetov dokaz ni nič zalegel in konec konca so stavili $5 in hajd k nekemu salunarju, da bo on razsodil, da tam v knjigi pesmarici stoji "Cesar" in ne "Cesar" in Kerže Je—zgubil stavo. To Je ena slika našega naroda. Naštelo bi se lahko mnogo krivic o nerazumevanju eden drugega. V teoriji je mnogo stvari na mestu, dočim v praksi Je pa ravno nekaj nasprotnega. Vzemimo naše politično in versko udejstvovanje. Večina našega naroda trdi, da je svobodomiselna in naptodna, in teoretično tudi je. Kakor hitro pa pride kaj vmes, da je njegova osebna svoboda ogražana, tako hitro se tudi spremanimo. Seve. ne glede na to, kakšni smo mi Slovenci. Mi ne odločamo, pa naj pojemo Alelujo ali hvalimo demokracijo. "Svet se vrti naprej". Tudi nihče drugi ne odloča. Stalin, Hitler, Mussolini so osebe, katerih imena so znana po vsem svetu in vendar ne vedo, kakšna u-soda jfh še lahko doleti. Kdo ve? Se ni leto dni, ko čehoslova-ški narod niti sanjal ni, kakfcna usoda ga čaka in to s strani re-prezentantov demokratičnih držav. Mnogi Jugoslovsni obsojajo jugoslovanskega regenta Pavleta, ki se je šel poklonit Hitlerju v Berlin. Kd«i more povedati. ali je Pavle storil prav ali ne? Vprašanje je: Kaj je, ali bi bilo hujše ali slabše zs Jugoslavijo: vojna ali industrializacija po načrtu Nemčije ali Ita- lije? Takšnih razprav v Proave-ti ne vidim. George Gornik, 493. Rose Klaužer mrtva Cleveland, Ohio.—V soboto, 3. julija, je tukaj za večno zaspala Rose Klaužer, soproga Josephs Klaužerja, ki sta ži.vela na 1424 W. 57th st. Ona je bila rojena 1 vasi Dubje pri Kozjem, Štajersko, leta 1647, torej Jo je narava k sebi poklicala v starosti 72 let. Pokopali so jo na pokopališču Calvary. Pogreb je imel v oskrbi Joseph žele, kjer je tudi '.ruplo počivalo, to je na St. Clair in East 65. cesti. Joseph Klaužer se je seznanil 5 Rozalijo v Zagrebu, kjer sta oba slutila, in se leta 1891 tudi poročila. On je bil tam dolgo et uposlen v tako zvani parketni fabriki, kjer so izdelovali pod-^ne deske. V Ameriko sta došla leta 1912, septembra meseca, in to v New York. Pozneje sta bila v Pittsburghu, Pa., in Joseph je delal v Westinghousu, pozneje 40 ga premestili v Cleveland, 0. Na pogreb sta tudi došla iz Chkaga, III., Rose in John Rud-man. John je član društva Sla-vije SNPJ in Rose je članica Nade SNPJ. Joseph Klaužer je Rosin stric, in tako je bil tudi dopisnik v sorodstvu. S stricem in teto me je Rosie seznanila, da sem jih včasih obiskal Id tudi moja žena. Ona dva nista imela otrok in sta rabila nekoga, da je z njima malo pokramljal. Le to so bile potežkoče, ker sta bila predaleč od nas. Tudi nam bo dolgčas po Rosi Klaužerjevi, ker, kadar sem tja došel, me je vsako pot hotela po-streči z močnim čajem, toda jaz nisem dovolj močan za močen čaj. Ker je imela bolj hrvatsko narečje, je rekla: "Pepo, donesi malo rakije! Mr. Barbič, dajte, dajte, zemite si malo teha," — kar je imenovala čaj. "Oh, kak sem bolestna, sve me boli!" AtA-ak sada je ne boli više niŠtk. la je k počitku, kakor pojdemo tudi mi vsi za njo. Ona bo sedaj uživala sladki mir in pokoj v tuji zemlji. Mi smo pa še živi ln bo še gotovo kakšen boj, ker mi smo tega vajeni v metropoli. Torej naj Rose v miru počiva in naše sožalje soprogu in sorodnikom. Radi starosti ni bila v društvu. K gornjemu naj dodam Še tole: Čudno, kaj ne? Tudi jaz sem mrtev in vendar še pišem in niti jednota še ni izplačala moje smrtnine. Kako to? boste vprašali. Well, zgodilo se je takole: Na zadnji društveni seji sem bil proglašen, da sem se — ubil! Torej sem mrtev, ali ne? To moram vpraftati druge, ker sam ne vem. Frank Barbič. 53, 9 potu Dne 4. julija sem zapustil hrušč in trušč in ne podal na planjavo nad mestom Duluthom po električni vzpenjači, ki vodi na vrh hriba. Na lepi planjavi, par milj od mestf, je moderno poslopje, državna ubožnica, v kateri je okrog 500 mož. V bližini je enako poslopje za Ženske, v katerem je kakih 200 o-seb. Nekatere sem vprašal, kako so zadovoljni. Izvedel aem, da Prizor v New Yorku, ko je 6000 cweb čakalo V vrati, da vloži prošnje, ko Je mestna vlada naznanila, da potrebuje 50 šoferjev. jim ne, manjka kruha ne drugih jedil, toda opazil sem nekako molčečnost, kot da bi se nekateri sami nase jezili. Tam je tudi nekaj naših rojakov, katere sem obiskal. Videl sem tudi Martina, katerega sem poznal dolga leta. Ni kazal znakov slabosti. Hodil je pokoncu in bil z vsemi prijazen. Toda nekaj ga je v visoki starosti pognalo v prerano smrt, kot vidim v lokalnem listu. V hiralnici sem obiskal tudi nekega rojaka, ki je ležal na postelji in me nekako v strahu vprašal, če ga bodo res ustrelili. Zdi se mi, da je star 87 let. Potem sem poizvedel, da se je nekdo Iz njega kruto norčeval, kar si je mož vzel k srcu. Nedavno sem spremil v neko zavetišče tudi nekega nad 80 let starega moža iz bolnišnice St. Mary's, kjer je bil mož več mesecev in se zdravil na nogi, katero si je zlomil pri padcu. Za tega se ne čudim, ko je že prej rekel, da bi se najraje ustrelil. Kot sem opazil, mu je nekoliko um pešal. Ali za Martina iz Eve-letha mi je pa uganka, kaj ga je pognalo v prerani grob. Ko je \ bil ljubljanski škof Rožman v| Evelethu, ga je ta mož kot starosta sprejel in mu po starodavni slovanski šegi ponudil kruha, vina in soli. No, sedaj pa je v kraju, o katerem pravi koran: Ne žalujte, ko človek umrje, pač pa bodite tužni, kadar se rodi, ker takrat se prične trpljenje. Matija Pogorele. 1913-1914. Nahaja se pol milje od glavne ceste Št. 85« zapadno. Ta kraj se imenuje Ludlow. Ob tej priliki se tudi lepo zahvaljujemo rojaku Johnu Logarju za prijazno postrežbo in kažipot. On nam je pokazal tudi premo-garsko kempo Delagua. Oa je bil tudi dolga leta v premogoro-vih, a sedaj inja gostilno z mehkimi in trdimi pijačami in se nahaja ob glavni cesti pri Ludlo-wu. Frank Si kole, 94. Razno iz Colorada Pike view, Colo. — Ker mi je ravno naročnina potekla, vam pošiljam money order, vsoto za celoletno naročnino. Ob tej priliki vam pošljem majhen dopis. Kar se tiče dela, je seveda tudi tukaj mnogo brezposelnih. In tudi vročina in suša nas pritiskata. Seveda podnevi je tukaj vroče, noči so pa hladne. Toda če je komu prevroče, gre lahko v gorovje in se lahko kar po snegu povalja. Seveda se mogoče kateremu neverjetno sliši, ali 6e kdo ne verjame, naj kar sem pride. Dne 3. julija zjutraj smo se podali jaz in moja druftina v južni Colorado, ker smo že dolgo časa želeli obiskati pozorišče in spomenik padlim žrtvam v velikem premogarskem štrajku leta Strankarski relif Cleveland. — Zadn je čase smo čitali v listih poročila iz Waah-ingtona.vda bodo odslovili vse tiste od WPA, ki niso potrebni, pri delu pa bodo obdržali le tiste, ki so v resnici potrebni, in da tukaj ne sme biti nobene politike. Toda, kakor je razvidno, je tukaj ravno obratno. Ker imamo tukaj dve stranki na krmilu, republikansko in demokratsko, je vsaka pridržala čim več svojih pristašev pri b^lje plačanih delih, in to ne glede, če so sposobni ali ne. Večina tistih, ki se ne udejstvuje v teh političnih strankah, je bila odslovi jena. Pri teh se ne vpraša, če so potrebni šli ne; enostavno ti napišejo na listek, da ni zadosti denarja tn te odslove. Tukaj nastane vprašanje, čemu moramo vsi enake davke plačevati, ako nismo vsi enako zastopani? Nisem za relif in relif-na dela, ker v tej politiki ni drugega kot izkoriščanje. Ampak, ker ni drugega, je človek prisiljen, da mora vzeti, ako noče od lakote poginiti. Kot socialist, sem za to, da vlada vzame v avo-je roke vso produkcijo. Toda prej moramo dobiti pravo socialno vlado, ne pa take kruke kakor danes vladajo. Tukaj se ponašajo komunisti in od "najsvetejšega imena", da imajo moč med ljudstvom. Toda ne ena ne druga struja ni za koristi ljudstva. Pri njih gre samo za to, kdo bo nadvladal to nepoučeno maso. Spominjam se, ko je bila pred 30 leti socialistična stranka voditeljica delavstva, je od časa do časa vedno izboljšala delavske ražmere. Toda sedaj, ko so se med delavstvom pojavili razni raketirji na vodilnih mestih, gremo pa v popolno propast. Kdaj bo ljudstvo zrelo za socializem? Iioula Kocjan, 5. Zadrega "Številka dve sto pet in štirideset," zakliče jetniški čuvaj v celico, ''Vaša žena želi z vami govoriti T t "Katera?" "Katera? Saj sem vam rekel: vaša Žena . . ." "Katera žena? Saj vendar sedim zaradi mnogoženstva." Prtoar v Varšavi, ko so Poljaki da kad« branili delelo la do morja. SI/O VENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja avoje publikacije la fta posebna liat Proaveta za karintl, ter potrebno agitacij» svojih društev In članstva la aa prapa pando svojih Idej. Nikakor pa ne sa propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija Ima običaja« svoje glasita. Torej agltatorttal la namenila dragih otranlaacij in njih drvftttv aa) ae aa pošiljajo Usta PraavaU. Tedenski pogovor Anton Gardun Slovenski dnevarji Veliko krizo smo srečno presun , zve» g "slovenskim dnevom" v £ 7 H Chicagu sicer nismo ^¡ .^Si ^gu sicer nismo dosti ali nič ¿2 toda po Pennsylvaniji je menda Ve^ predvsem na kožo gl. urednika pL J1 na. kakor je razvidno iz ZornîkovS in " aad^ega petka. Z Molkom "Hitlerjevo vlogo" in sva po«tala " i* delavstva" v očeh nekaterih Stalil, v Pittsburghu. Stalinovih fant pesem. ne orejo pridobiti; da bi jim svetTu ^ se navduševal za njih "lin ^ itično pismen in i, «ih posveti njih " i Napreju odprto im 8 — Coughlinom, kakor so me preji Zl nrotzluaili — ____. H J K lin «¿ato, pristaša Haarsta J, Coughlin*. i Pred par tedni so me v Napwj7odprto"S poaebno še, ako je politično pi**» m lnu vrhu še pogum, da včasih posveti njih 7 proglaaili za hearstovca, aami m rMWjd.v oziroma so razpečavali Hear«U)v |uTJ Telegraph na "slovenskem dnevu" v Pitti ghu! Pri njih pač namen posvečuje „mu D* v sredstvih ne izbirajo, so že večkraT kazali. Nič jim ni prenizkotnega ali prem zalega, samo da moralno ubijejo človeka glede kako pošten in iskren je in tudi v n vem. v p In kot je razvidno, v zapadni Pennavtva in po nekaterih drugih krajih tudi dobro u> vajo s svojo jezuitsko "antifašistično" takti kateri nasedajo nekateri dobromisleči toda litično zelo naivni in slabo podkovani delai V naselbinah zapadne Penne so zasejati r kot da smo v Chicagu — ta nesrečna in prokl "Cikaga"! — strašno proti slovenskemu dnt in da je bilo vrženih v koš velika kopica krajinah m Pogostoma v neverjetni» razmerah. Ls tupa-«jnje položaj nekoliko •m« o kaki višini živ-r^* tiifidarda ora. J'' življenje delavcev v^»noma tudi , *,,r><> premajhnih za t/, \,.me|, sljko ( lo rezulta l*°rijo, ,1» bi deset sgettev ži Ha so (Kiveč, iz-^"-kobili potrebni Potrebe. In do-TyM Mi naša indu »•krat g rTWjraU blt! razliki življenj-0» «memo o **r<*wkem smislu ' — imamo velike ^pričakovseeeti). ' J*'*4nja zakonita ne more minimalna mezda ne more služiti vsem slojem enako v mestu kakor na vasi ali v industrijskem kraju. Današnji minimum za normalno vzdrževanje manjše rodbine v večjih mestih, kakor Beograd, Zagreb, Ljubljana itd., bi moral biti štiri ali petkrat višji, kakor je pa zakonito določena minimalna mezda. Zato je pomanjkanje med delavci in nameščenci po mestih pogosti redni gost. Povprečni standard je treba z vsemi silami dvigati, to je jasno. Raziskavanje problema je snanstveno delo, kako se pa stvar uporablja v življenju, pa uči sociološka znanost. Vendar pa današnjega stanja niso povzročile delavske in na-meščenske organizacije, ki se bore za dvig in evropejiziranje življenjskega standarda. Lioemerci so oni, ki zavidajo srečo onega Inda, ki ima samo to skrb, da veruje v svoje dogme in da se enkrat na leto okop-Ije v sveti reki Gangesu svojih grehov. Človeštvo hrepeni samo naprej. Za kakšno ceno bi danes n. pr. človek pristal na to. da se mu vzame pismenost? To bi bilo isto, kakor če bi mu vzeli vid oči. In tudi življenje se mora samo izboljševati. Minister dr. Mehmed Spaho nenadoma «mrl Dne 29. junija je v hotelu pski kralj" v Feogradu nena- je celo na lokomotivi odtrgal def f izražen. doma preminul železniški minister in podpredsednik JRZ dr. Mehmed Spaho. Dr. Spaho je bil rojen dne 18. marca 1883 v Sarajevu. Bil je jurist in pred vojno tajnik trgovske in obrtne zbornice v Sarajevu. Po vojni je igral v politiki važno vlogo in je prvič postal ministar 20. decembra 1918 v Protičevem kabinetu. Leta 1921 je bil minister v Pašičevi vladi, 1. 19(24 v kratkotrajni vladi dr. Ljube Davidoviča in 1. 1927 v vladi Vukičeviča. Po ukinitvi u-stave je dr. Spaho ostal več let izven vsake kombinacije. Pri volitvah v maju 1. 1935 je podr pisal dr. Mačkovo državno listo, po padcu Jevtičeve vlade pa je vstopil v dr. Stojadinovičevo vlado kot prometni minister. V atranki JRZ je bil tedaj poleg drja. Stojadinoviča in dr. Korošca najvidnejša osebnost, dr. Stojadinovič je predstsvljal srbski, dr. Korošec slovenski, dr. Spaho pa muslimanski del JRZ. —Po padcu dr. Stojadinoviča je ostal s Cvetkovičem in obdržsl meAto prometnega ministra. STRAŠNA VOŽNJA V SMRT Ljubljana, 2. julija.—Komaj je potekel teden dni od tragične nesreče v Soteski, ki je ugrabila mlado življenje Borisa Jenka, že se je danes popoldne pripetila na železniški progi med Ljubljano in ftt. Vidom nova usodna nesreča, pri kateri je izgubilo na strašen način svoje življenje mlado dekle, a njen spremljevalec se v bolnišnici bori s smrtjo. Kmalu po kosilu je sedel 31-letni pletilec Franc Debevc, u-sluiben pri znani domači tvrdki Josip Vidmar v Ljubljani, na motorno kolo, zadaj pa je pri-sedla 20 letna natakarka Ivanka Plankova, do nedavnega u-službena v Mikličevi restavraciji, zdaj pa brez posla in stanu- joča v Zadružnem domu na Tržaški cesti. Nameravala sta ns-praviti kratek izlet na Gorenjsko is motor je adrval po gladki Celovški cesti. Onkraj tramvajske remize na Gutsmanovi cesti je pa Debevc zavil na desno po ozki cesti, ki vodi čez polje y smeri proti K lečam. Pred njim je vosjl še drug motocikllat. Prav takrat je prihajal iz LJubljane osebni kopalni vlak, ki odhaja ob 18.42 z glavnega kolodvora. Cestno križišče tam ni zavarovano, ker teče železniška proga po odprtem polju in je dovolj pregledna, tako da lahko že vsak od daleč opazi bližajoči se vlak. Najbrž sta ga videla tudi oba motociklista. Vlak se je sicer bližal s precejšnjo hitrostjo, vendar je prvi motocikliat še pred a jim prevozil progo. To je najbrže zmotilo tudi Debevca, ki je pognal svoj motor ¿ez križišče. A že Je bila nesreča tu. Posledice so bile strašne. Vlak je udaril v zadnji del motorja zaradi sunka je zadaj sedeča Plankova izgubila ravnotežje. Zanihala je sem pa tja, neerečno naključje pa je hotelo, da je padla nato naravnost pod lokomotivo, ki jo je vlekla 65 m daleč, nato pa je nesrečnica strahovito razmesarjena, s polomljenimi rokami in nogami in popolnoma razbito glavo obležala na levi strani proge. Nesrečnico je lokomotiva kar kotalila pred seboj, aaj je bilo kamenje na enem delu proge povsem razrito, a sama Plankova je bila tako pomendrana, da ni ostala cela akoraj niti ena pest. Del možganov ao našli na desni strani proge. Seveda je bilo ubogo dekle takoj mrtvo. Značilno je za silo nesreče, da se spodnje zavore. Zaradi sunka v motor je seveda tudi Debevc izgubil oblast nad vozilom, in je treščit v bližnjo napisno tablo, v katero je priletel s tako silo, da je oblegal nezavesten. Vidnih zunanjih poškodb sicer ni imel, pač pa tako hude notranje, da se dolgo ni zavedel. Ko so ga pozneje vprašali, kako se je zgodila nesreča, ni vedel povedati ničesar in bil je tudi tako slab,.da je komaj povedal svoje ime, dočim glede dekleta ni mogel dati nobenih pojasnil. Takoj po strašni nesreči je strojevodja kakih 50m od železniškega prelaza ustavil vlak. O katastrofi na železniškem prelazu so bili takoj obveščeni policija in reševalci. že nekaj tai-nut po nesreči so Debevca prepeljali v bolnišnico. Kakor nam poročajo, je njegovo stanje zelo resno, vendar še niso vse nade izgubljene, zaenkrat fant nttis med življenjem in smrtjo. Na železniški prelaz za remi-zo je odšla policijska komisija in sicer zdravnik dr. Lužar in komisar g. Ramvoš, ki sta ugotovila vse podrobnosti. Na odredbo policijske komisije je bilo truplo nesrečne Piankove prepeljano v mrtvašnico prosekture splošne bolnišnice. Na kraju nesreče se je zbrala velika množica ljudi, zlasti nedeljskih izletnikov, ki so vsi pomilovali ubogo dekle in nesrečnega motociklista. Pokojna Ivanka Plankova je bila čedno dekle, doma iz Zapuž pri Sevnici. O njeni tragični smrti so bili takoj obveščeni njeni svojci. Nova tragična nesreča pa naj bo opomin vsem vozačem, kolesarjem, motodklistom In av-tomobiiistom, naj bodo previdni in naj pri nedeljskih vožnjah ne tvegajo drznih dejanj, ki se ponavadi končajo s smrtjo. Človek, pomisli, kaj si! Te dni sem čital kritiko o knjigi nekega filozofa. Njegovo ime sem pozabil, zabeležil ga ps tudi nisem. Kritičar pravi, da je snov, ki jo obravnava, temeljito proučil in analiziral. Filozof obravnava duševnost človeško, sicer ne s kakšnega verskega stališča, ampak popolnoma z družabnega, oziroma socialnega in političnega primerjajoč psihozo današnje dobe. Imenovali bi to presojanje človeške duševnostl tudi lahko kulturno stopnjo ali kulturnoat človeka. Filozof priznava tudi potrebo višje kulture, ki naravno ne izostane, toda današnja kulturna stopnja ni visoka, ni stanovitna. Civilizacija, ki ni bila nikdar taks kakršno bi socialisti ali sploh kulturni ljudje želeli, se danes potaplja na debelo. Vse izkušnje pred svetovno vojno in med njo, človeštva niso izučile. Vse obljube po svetovni vojni, da je človek človek, da mora zavladati mir, sporaauni. to je, naj popolnejša demokracija med narodi, med državljani in med ljudmi, ker imamo pravico vai živeti, dočim je bila vojna imperialistični akt neaasitnega šovinizma in kapiUUsma. V svetu opažamo danes iste zmote, isto toliko v pripravah za obnovitev še enega morda bolj krvavega obračuna. Z ozirom na vse to pravi do-tični filozof, da nam današnji razvoj in zmote dokazujejo, da da pa v današnji dobi bolj in bolj izgublja svoji rasum in svojo pamet ter le z odprtimi ustmi pričakuje, kaj bo kdo drugi reke} in da stori to, kar mu kdo reče! neglede na to ali je zanj koristno ali ne. Mož to drastično pove. Pravi, da je človeški duh fn um v veliki meri danes že tako otopel, da ni več razlike med človeško in živalsko duševnostjo. Ta primera mi prihaja na misel, če slišim govoriti, da delav ski razred nima svojih socialnih interesov i« da je te interese treba podrediti vplivu onega ras-reda, ki ima interes na tem, da se delavskemu razredu godi socialna krivica. Nikdar in nikoli nismo trdili, da gospodarstvo ni skupna stvsr, recimo, obeh razredov. Ali v tej skupni stvari morata pa tudi ob« razreda imeti pravico in popolno svobodo, da, recimo zopet, svoje interese branita. Poštena in odkrita borba in svol>odna poravnava v tem boju je edina moralna pot, ker je borba med enakimi in enakoprsvnimi. Filozof, ki je to vprsšsnje razčlenjeval, ima prav. Naša naloga pa mora biti, da • kulturnim in sploh prosvetnim delom tega duha dvignemo in oaamo-svojimo. Ce ima deltvec um in lastno voljo, potem je njegova dolžnost, da te svoje Človeške sposobnosti uveljavlja prav tako kakor vsak drugi človek. Nikjer ni sspissno, da mora biti delavec žival, 4rugi ljudje ps—bogovi, ker smo vsi enaki. Zato hočemo biti ljudje, ker smo človek, kakor vsi dirugi.— Del. PoL < •' m} AH ste naročeni na dner-nfk "Prosveto"? Podpirajte •voj list! • «ai Slika kaše ameriške Nemce, Mene nscljakc organizacije, v uniformah, ko paradlrajo v svojem taborišču pri Andoverju, N. J. 1 f i Claai mednarodne bratevščiae p¿¿rjev (ADf> plkrtirsjo aekd pedjelje r Pes Tedenski pogovor (MsdsUevaafe a S. slraai.) Kebe, ki je bil "nevtralen" in je govoril, kako je šlovenaki narod demokratičen in se je dolga stoletja boril za svoj jesik. Človek bi želel, da bi bilo res tako. Ivan Cankar, naš največji pisatelj, katerega so po smrti hoteli sa vsako ceno okupirati in proglasiti ss svojega tudi klerikalci, dasi so mu v življenju se-žigali knjige in jih prepovedali preprostemu narodu, je bil drugačnega mnenja. On je gotovo posnal dušo našega naroda in škricarije. In kaj je on zapisal? Mar ni bolestno in obenem ogorčeno rekel, da smo "narod hlapcev"? Na žslost je vse preveč resnice v teh besedah, več kot pa v Kebetovih. _______ . . Tudi pittsburški dan to več ali manj dokasuje, ker so se ljudje, tudi naši napredul ljudje udeležili tega "slavja" "v znak protesta (proti 'čikaškim dikta-tom') več kot ps v znak veseljs do udeležbe," kot pravi Zornik. Torej is maščevalnosti. Ce je to resnica, bi psiholog sklepal, da smo prej narod maščevalnosti in majhnega ljubosumja kot pa demokratični. Da smo precej sentimentalni in da se radi "jokamo", ko zaslišimo "milo našo peaem", posebno Če prihaja Iz ust "naše mladine", je resnica. Toda to ni nič slabega. Nas le pokazuje, da mislimo tudi s srcem, kar je dobro, dasi lahko čestokrat otročje. Kar ae tiče pa demokracije med nsšim narodom, bodisi doma v Sloveniji ali tukaj v Ameriki, je niso sejali ne slovenski duhovniki niti stalinisti ali "*n-tifsšisti" in njih predniki čisti komunisti. Vsem Je znano, da so prvi, brez malih Izjem, sejeli in še danes sejejo "demokracijo" Rima in uspavanko o "potrpljenju na tem svetu" kot pogoj za "uživanje nebes na onem svetu." Komunisti ps v demokracijo še nikdar verovali niso, kakor tudi še danes ne, marveč so le izpolnjevali diktatc iz Moskve, ne glede kako so z njimi škodili delavskemu gibanju svoje dežele. Yes, kolikor Je demokracije in demokratičnih nazorov med nami, pa bilo v Ameriki ali Hlo-veniji, so Jih tukaj kot tam med našim preproštim narodom največ, ako ne skoraj izključno, sejali "ajzenponarski" in drugi socialisti kljub vsem svojim naps kam. Preglejte vso slovensko literaturo od početka do danes In prepričali se boste, ako ni to resnica. Le majhni, napol pismeni, nizkotni karakterji bodo s svojo sfanatlzirano dušo očitali kakšnemu Molku alf pa tudi Gardnu, da sta "Hitlerjeva a-genta", "izdajalca delsvatva", cougbJInista, hearstovce, sploh fašista. In v očlgled tega Je naravno, da ne bomo na povelje ali teljo pittsborških fsntev naaedsiJ ns stalinistično linijo, ki bi morala biti prosorna vsakemu, ki je ko lltkaj politično dozorel in ki Sns rssšlsflitl lepodonače, toda pu!> le is prazne fraze, ki so obenem še varljive. Kdor se more vide ti, de sr Htailaovi fantje ogrevajo za "slovenske dneve", zs "n&m dasi" le podobne stvari radi tega. ds ieije gredo mod ms ao v prvi vrsti s svoje vojno propagando ns povelje in v interesu Rusije, ae v kriem* mm-HAfcegs detsnHvs. ker ti Intet» ai se pri sjih v resnici potisnjeni deleč v ozadje — kdor ne vidi skozi te atso^vre, je v resnici slep. Is ker Gsrden vidi akosl to vsak teden krstijo z neko drugo pošastjo — za t ročk ista, hear-stovca, coughlinovca, Hitlerjevega agenta, izdajalcu delavstva in—fašiata. Jaz jim le rečem: dober tek, fantje! Kar razgalite svojo "revolucionarno", "maikai-atično", v reanici pa stalinistično dušo! Kar se "slovenskih dnevov" tiče, odprto povem, da nisem navdušeu zanje, ker imajo prav toliko opraviti z "zbliževanjem delavcem" kot ameriški podeželski cirkusi, katerim Američani pravijo "chautauqua". Zbllžanje delavcev, ki kaj Šteje, je mogoče le okrog programa. Ako ao ti dnevi taki, kot jih običajno prirejajo Poljaki, Italijani, pa tudi Cehi in Hrvatje, so lo političen strup za preprosto delavsko ma- V Pittsburghu so bili sicer "nevtralni", to je "nobene politike", toda so večinoma govorili večji in manjši demokratski politiki, uključivši "drušeta" Spolarja, ki ima nalogo s par drugimi vodilnimi "autifašistl" vred, da pritegne naše napredno delavstvo, kakor tudi slovenske fsjmoštre iu kaplane, v "ljudsko fronto". Pod pogojem seveda, ds to fronto manipulirajo "antifašisti" s pomočjo svojih sopotnikov. Tem so pripravljeni dati tudi najbolj častna mesta in se jim globoko klanjati — do kler so poslušni. Potem, ko spre gledajo, jih pa oblatijo, da jih niti lastna mati ne spozna. Ako narod res hoče slovenske dneve, kot trdi Tone Zornik, tedaj bo res bolje, da naše pod' pome jednote In zvest* prevza mejo vodstvo teh ali sllčnlh dne vov kot pod vzet je za skupno ms' ni f oslarijo naših podpornih za drug. Ko sem pred deveto konvencijo SNPJ propagiral v Pro-svetl ustanovitev slovenske ali jugoslovanske |H>dporne federacije, sem imel v mislih deflni-tivno zbllžanje naših j>odpornlh organizacij v svrho končne združitve po idejah sorodnih jednot in zve*. In ko Je bila ustanovljena Jugoslovanska bratska fede racija, sem tudi pričakoval, dn bo pričela s sponsorlranjem skupnih manifestacij, na katerih naj lil s kulturne strani po kszali najboljše, kar premore mo. Ker pa federaciji nI nihče posvetil nobene važnosti, Je na ravno zaapala. Popolnoma a«* strinjam z Zor nlkom, ki pravi: "Za govornike pa naj se v bodoče |>ovabi take može od naše in ameriške atra ni, ki dobro razumejo ekonom sko vprašanje dežele In ki imajo l>ogum povedati rojakom prave vzroke brnsrielja In misarije." Tski alovenskl dnevi bi bili rea nekaj vredni, toda dvomim, da M bili tsto popularni kot tam kjer ae poudarja in poudarja narodnost; od te točke Je do šo vlnizma Iti blaznega nacionall zma le en korak, ki ne vodi dru gam kot do trenja med narodi in končno do mod narodnega klanj* Z "nevtralnostjo" se lahko Mufa |hi k* otroke. Med diunglo in civilizacijo Majhna ftlvalska agodha i moralo Na predmsstn! cesti je avto povozil purančka. Mati pura je ostalimi otročlči s bežala nazaj v varno zavetje dvorišča, o* če puran pa Je ostal pri pone-aročunem mladiču, da mu pomaga. Ves ls sobe je stari puran. 8 kljunom in kremplji preobrača tisto povaljano slvkasto kepico, is katere Še pomigava ena noši-ca v zadnjih drhtljajih, in hfcra-tu počepa na trupelce s široko razšopirjenimi perutmi, kakor da ga hoče saščititi pred ljudmi, vadnpga prizora. 'Kaj počenja ž njim! Aaj ga bo čisto poteptal I" se oglaal nekdo, ne razumevajoč čudnega početja. K Aplikacije za brez-posel nosi no podporo Hpringfield, III., 17. Jul. — Martin P. Durkis, direktor državnega, delavskega depsrt mests, Je naznanil, da Je 91. 4\4 hrezpoaelnlh delavcev vložilo s* pil k ari j« zs brezposelnost no pod-poro v prvih dveh tednih tega meseca. Prvs plačils upravičen-cem bedo nakazana 2§. julljs. boljši sreči ta Mladla*! Mesečnik ss Ust, aaj "No, radeoncie. Dovolite vendar, da vam od-vežem robec! Kaj ne vidite, da je tesno zavezan in zavozljan? Vaši nežni prstki mu ne pridejo do živega. — Sreča moja, da nimate navade jemati svoje igrače s seboj, kadar se greste kopat — jo je dražil Francis — sicer bi se bilo treba takoj pripraviti na pogreb — kar tu na pesku — zelo lepega mladeniča, čigar nameni ao absolutno pošteni. Tisti hip se je vrnil deček in prinesel Leoncil kopalno rjuho. Iztrgala mu Jo je iz rok in se naglo ogrnila. Nato se je z dečkovo^ pomočjo^ znovatotlta zavöztjsnega robca. Ko je bil naposled srečno razvozljan, ga je vrgla daleč proč, kakor da je imela v rokah strupeno kačo. — Koke sem si umazala z nJim! — je vzkliknila. Toda Francis, ki je Še vedno mobiliziral zdravo pamet, d* ne podleže njeni lepoti, je počasi zmajal z glavo, rekoč: — Nič vam ne bo pomagalo, Leoncie! Na vašem telesu sem zapustil znak, ki ga nikoli več ne odpravite. Pokazal Ji je rano, ki jo Je napravil na njenem kolenu, In se hudomušno zasmejal. — Zver me je ugriznila, je dejala prezirajoče In se obrnila, ,da odide. — Svetujem vam, mr. Henry Morgan, da čim prej izginete. — Zdaj pa govoriva kot se spodobi resnim ljudem, miss Šolano — Je dejal in spremenil ton. — In prepričan sem, da me boste poslušala do konca. Kar naj švigajo iz vaših oči strele, kolikor jim drago, samo dovolite ml, da povem vse, kar mi narekuje vest. Sklonil se Je in pobral pismo, ki ga je hotel poslati Leoncil. — Prav kar sem vam hotel poslati to pismo, pa sem zaslišal vaš klic na pomoč. Vzemite ga in prečitajte. Saj vas ne more ugrizniti. Papir prav gotovo ni strupens ksča. U'oncie sicer nI hotela vzeti pisma, vendar Jo je pa prirojena radovednost gnala, da je nehote prečitala prvo vrstico: — "Sem tisti, ki ste ga zamenjala s Henry-Jem Morganom." Pogledala ga je presenečeno. Ni sicer razumela. kaj pomenijo te besede, vendar je pa že slutila, kaj se je zgodilo. — Častna beseda, da je v pismu gola isti-na — je dejal resno. — VI . . . vi . . , niste Henry? — je zašepe-t a In vsa iz sebe. — Ne, nisem Henry. Vzemite, prosim, pismo in prečitajte ga. Ni H<> več upirala. Vzela je pismo in začela čitati, «ločim je on ogledoval njen divni obraz, na katerem so ne |M»znall sledovi tropičnega solnca. Niti sam ni opazil, kako ne je zagledal v njene žametaste zenice. — Kdo je pa podpisan v tem pismu? — je vprašala Leoncie že drugič. Na|M»Mled je odvrnil pogled od njenih temnih oči In se priklonil. — Ime? Čigavo ime? — Morgana, Francisa Morgana. Saj sem že v pismu omenil, da je Henry moj daljni so-riNlnik — bratranec v petinštiridesetem kolenu ali nekaj stičnega. In naenkrat je ves začuden opazil, da so se njene oči stemnile, potem pa zopet srdito za-iskrile. Dvomila je. — Henry, je spregovorila s posebnim naglasom. — Ne, to j% zvijala, limanice bi mi radi nastavili, pa ne bo nič iz tega. Seveda ste — Henry. Francis je ptrtcazal na avoje brke. — Brili se niste, od kar ae nisva videla — je dejala izzivajoče. Tedaj je zavihal rokav in ji pokazal levo roko do rame. Gledala jo je, ne da bi razumela, kaj vse to pomeni. — Ali se spominjate, da Je imel Henry na levi roki brazgotino? — je vprašal. Leoncie je prikirrilla z glavo. — Najdite jo torej. Nagnila se je k njegovi roki in zaman je bil ves njen trud, da bi našla dobro znane sledove padca. Nato je zmajala z glavo in zamr-mrala: — Opro . . . oprostite mi! Strašno sem se zmotila in če se spomnim, kako sem z vami ravnala ... — Vai poljub je bil diven! — je priznal Francia brez ovirfkov. Ona se je pa spomnila dogodkov neposredno pred pogovorom, pogledala je na svoje koleno in se razposajeno nasmehnila. — Pravite torej, da vas pošilja Henry s posebnim naročilom — je obrnila pogovor v drugo smer. — In da Je nedolžen. Ali je to res? Ah, kako rada bi vam verjela! — Trdno sem prepričan, da Ima Henry prav toliko opraviti s smrtjo vašega strica kakor jaz . . . — Ce je tako, potem .pa niti besedice več, vsaj zdaj ne — ga je prekinila vsa vzradošče-na. — Najprej se moram opravičiti pred vami, dasi morate s svoje strani j^riznati, da SO bile nekatere vaše besede in tudi dejanja skrajno neumestna. Kdo vam je dal pravico poljubiti me 7 — Če se še spominjate — je ugovarjal — sem vas poljubil zato, ker ste mi zagrozila z revolverjem. Kdo bi mi jamčil, da me ne ustrelite, če bi se bil upiral? — Dovolj, dovolj! — je dejala proseče. — Zdaj morate z menoj k nam. Spotoma mi pa poveste vse, kar veste o Henry ju. Ozrla se je na robec, ki ga je malo poprej s takim prezirom vrgla proč. Naglo je stopila v stran in ga pobrala. — Ubogi, užaljeni robec! — Je dajala. — Tudi tebe moram prositi odpuščanja. Lastnoročno te operem in . . . Ozrla se je na Francisca rekoč: — In ga vrnem vam, sire, čistega, duhtečega in prežetega moje hvaležnosti. — Kaj pa s sledovi zveri? — je vprašal. — Obžalujem — je priznala z glasom spo-korjene grešnice. — Ali mi dovolite stati tako, da bo padala moja senca na vas? — Postavite se tako. Kar postavite se! — je zakliknila veselo. — Dobro! Vaša senca pada zdaj name. Nu, pojdiva! , Francis je vrgel dedku nekaj drobiža, nato se je Židane volje obrnil in šel za deklico po poti, ki je vodila akozi gosto tropično grmovje k beli hacijendi. povedala, kako strašne so moje oči . . ." "Vaša sestra?" "Da . . . prosil sem jo, naj mi pove resnico .. - Človek mora vedeti, kakšen je, da s svojim videzom preveč ne vznemirja okolice ..." V domišljiji se vam zdi vse še hujše, kakor je v resnici, ,." ga je gospod potolažil. O, saj vera ... saj vem . ♦ . Ivette mi prav gotovo ni lagala . . ." In tiho kakor bi sam s seboj govoril, je nežno šepnil: Ivette je pravi angel" "Ali ate namenjeni kam da-eč?" ga je vprašal debeluh. ■"V Italijo, čez mejo." "Hm," je zagodrnjal debeluh. "K sorodnikom." "Pa se ne bojite, ko ste vendar tako — sami?" ■"Da bi se bal? Cesa?" Ljudje so z menoj tako dobri .. . Kakor da ne bi bil slep .. . Moja sestra tal ne more zmeraj potovati menoj. Doma mora ostati pri materi ... In zraven tega razen tega sem že tolikokrat prevozil to pot pred vojno .. ." Tekla je ura za uro. Slepec se ni ganil iz svojega kota. Spal je. dele ko se je začelo daniti, ae ie počasi dvignil in potegnil uro iz žepa. *Cez pol ure bomo na meji." 'Da ..." je prikimal debeli gospod in se stresel. "Čudno," je nadaljeval slepec "čudno, da se ne bojite . .." Da bi se bal?" se je debeluh začudil. Denarja?" je zaječijal suhi gospod. Sedeč na trgu pred hacijendo, ki je bila last rodbine Šolano, je Alvarez Torres opazil, kako se bliža čez polje parček. Stisnil je zobe in se zmotil v svojih zaključkih. Srdito je zaklel tsfeo, da je pozabil celo na svojo cigareto. Zakaj zagledal je Leonclo in Francisa, ki sta bila talko zatopljena v svoj pogovor, da nista nikogar in ničesar videla. Videl je tudi, da je postal Francis naenkrat tako zgovoren, da se je Leonele ustavila in ga pazljivo poslušala. Nato — In Torres ni hotel verjeti svojim očem — je opazil, kako je Francis potegnil iz žepa prstan, Leoncie je pa nagnila glavo, iztegnila levo roko in si dala natakniti prstan na pratanec. Ta prst je bil določen za nošenje zaročnih prstanov, na kar bi mogel Torres priseči. V resnici Je pa Francis samo vrnil Leoncil Henryjev zaročni prstan. Toda Leoncie je nehote čutila, da njene srce protestira proti temu, da Ji je Francis nataknil tuj zaročni pratan. Sama se ni prav zavedala odkod ta občutek. Torres je vrgel proč ugaslo cigareto in si srdito zavihal brke, kakor da hoče s tem pomiriti svoje žlvoe. Potem je šel čez trg Fran-cisu in Leoncil naproti. Na njen pozdrav ni niti odzdravil. Pač pa je srdito nahrulil Francisa. (Dalje prihodnjič.) Slep ec ( hsrlea Finrke "Prav iiotrrliovali smo Jo." Je rekel deltrli gospod suhemu, ko se je pokaiala pred vrati njunega kupeja mlada, dražestna dama in |s»tem vstopila. "Ah. tu Imi Se dovolj prostora!" je vzkliknila nekomu, kl je bil za njo. "Pridi. Alfred, imenitno' Sedel boš lahko v kotu pri \ratih" Oprezno je potisnila v kupe mladega človeka, kl Je najprej poiasi oti|*al klop. potem pa m ¿i- plašno »puatil V kot. "Ali si zadovoljen, Alfred?" "Tako si dobra," je žalostno »dvrnil slepec. "Kovčeg denlte v mrežo!" se je obrnila mlada dama k nosaču. "Tako ... Svoj kovčeg imaš nad glavo, Alfred . . Obrnila ae je h gospodoma, k I sta sedela v «»ddelku, in dejala ljubeznivo: "Oprostite, gospoda, moj brat vaa ne ho nadlegoval." Pogledala je ne »no mladega slepca in akrhno pristavila: "Kajne. Alfred?" "O. prosim. prt»»im," Je tamr-mral debeluh. "Hvala, Ivette ,. ? j« tiho re- kel slepec. "Pozdravi mamo .. . Brat in sestra sta se poslovila. 8uhi gospod je pogledal debeluha Potem je skomignil s rameni in ae zatopil v čaanike. Slepec je mirno sedel v svojem kotu. Cez dobro uro je snel svoje naočnike. Oči Je imel zaprte, veke vnete in žolto-vlšnjevi kolobarji pod njimi so bili vzrok, da ee Je eden izmed potnikov zdrznil. "Oproatlter je šepnil slepec in hitro pokril oči e robcem. "Pozabil sem. da nisem sam " Bolno j« zastokal in spet na tak ni I naočnike. "Ivette mi Molk je smrt Napisal Charles J. Weldon Sodnik Francis Murphy je mel navado, da je zvečer, pre-< en je legel in potem ko je pre-tral večernike, igral patience. 'udi danes si je, čeprav nekoliko raztresen, s tem krajšal čas. Cisto proti njegovi volji je bilo pa, da je od čaaa do časa popil olg požirek brandy. Zunaj je cestni hrup počasi pojenjal; le od daleč se je slišal ropot tramvaja. Thomas, sluga n edini sostanovalec neoženje-nega sodnika, je še enkrat potekal na vrata in vprašal, če ima gospod še kakšno željo. "Ne, hvala, lahko odidete spat," se je glasil odgovor. Thomas je okleval. "Ali naj nocoj še čujem?" "Kaj vam ne pride Aa misel? "No .. . mislil sem pač .. . ali niste brali v časopisu, da je Fred Clinton ušel iz blaznice?" Sodnik je prikimal. Spominjal se je. Pred sedmimi leti je Clintona obsodil na smrt, ker je umoril neko plesalko. Guverner je takrat odredil, naj iznova jreiščejo obsojenčevo duševno stanje. Posledica je bila, da so smrtno obsodbo ovrgli in Clintona oddali v umobolnico Atianti. "Rajši vzemite nekolko broma in pojdite spat, Thomas," je dejal sodnik. "Lahko noč." Ce bi vse grožnje podzemlja v teku svojega službovanja vze resno, bi bil že davno prej kakor Clinton v bolnišnici za živčne bolezni, 'Seveda! Prav dobro sem vi-el, kako «te z nožem iivlekli žeblje na usnjenem naslonilu ®otem ste skrili za usnjem šop bankovcev in žeblje potisnili nazaj." Sanja se vam!" je zasikal de beluh. "Da, prav tako gotovo, kakor sem slep . . j* Zdaj pa, gospoda, pomislita, koliko je vreden moj molk!" "Gospod T "Cez pet in dvajset minut bo že prepozno! Debeluh in sušeč sta se spogledala, kakqr bi hotela drug drugega vpijašati, kako naj se rešita. In v trenutku sta ae sporazumela. "Ali ste ziidovoljni s tisoč do-arji?" je naposled dejal debe-uh. Slepec je potisnil naočnike na čelo in se zasmejal. "Sodim, da mora biti vsota, k jo skrivata, precejšnja. No, rečemo tri tisoč dolarjev, pa o-stanem slep!" . Debeluh je stopil na hodnik, sušeč pa je spet odpel usnjeno naslonilo, vzel iz šopa bankovcev tri tisočake in jih dal izsiljevalcu. Tako je bilo vse hitro ureje no. "Vidite," se je nasmehnil nekdanji slepec, "to se da napra viti dosti bolj spretno. Vtaknil je tisočake v kuverto, ki jo je zvll in jo potisnil globoko v žleb okna. "Preprosto, kajne? Ko bomo na drugi strani meje, bom s pomočjo paličice izbezal kuverto pri vratcih okna. Seveda mora biti kuverta zvita, da se pritisne k oknu in ne pade k vratcem. Sa; se cariniki časih spomnijo in pogledajo tudi tja." Debeluh ga je brez besede poslušal, sušeč pa ga je vprašal z glasom, ki Je izdajal bes nos t: In . .. kako .. . kako je z vašimi očmi?" Prav tako preprosto . . . u metno vnetje in nekaj šminke. Ns videz strašno, a videz rad slepi! Posebno pri damah dosežem na ta način lepe uspehe . Zadnji čas sem izvrševal svojo obrt na švicarski meji. Danes sem prvič na tej progi . . . Zda. mi pa oprostite ... poklicati moram svojo zaročenko "Zaročenko? .. * "Da, ona je v oddelku ta dame, in bres dvoma se revica dol« gočasi Pomislite: lepa mlada dama s pohabljencem! Ali to n ganljivo? Zato tudi na meji n mava nikdar eitnosti Slepec si je spet nataknil naočnike, vstal odprl vrata in poklical s prijetnim, bolnim (lasom: Na lepm je zaslišal šum. Zde o se je, da je hotel nekdo previdno odpreti okno. Potlej se e zavesa premaknila. Kar notri pojdite, Clinton," e dejal sodnik. Vsiljivec se očitno ni dal dvakrat prositi. Bled, v zanemarjen suknjič zavit moški je skočil z okenske police in naperil samo-kres proti Murphyjevemu sre-brnosivemu sencu. 'Samo oglasite se in na mestu boste mrtvi," je vzkliknil. Sodnik je hladnokrvno opa zoval svojega gosta. "Pričakoval sem vas," je dejal. Mene ste pričakovali? Zakaj pa potem niste poklicali policije?" "Ker sem hotel z vami govoriti," je odvrnil sodnik. "Sedite in spijte kozarec brandy." Clinton je nezaupljivo in hkrati presenečeno pogleda sodnika. Ta si je natočil poln kozarec iz steklenice in ga brez oklevanja izpraznil. "Kdo bi bil tako nezaupljiv? je dejal z rahlim očitkom. Tud Clinton je pil. "Preden vas prebode moja krogla, bi vas rad nekaj vprašal, sodnik Murphy," je začel. "VI kot pošten človek »te morali vendar vedeti, da eem bil nedolžen, ko ste me obaodili na smrt. Kajne, da ste vedeli?" Seveda," je odgovoril ta kratko. "In to poveste tako mirno, vi lopov!" Clinton je poskočil. "Sedite vendar in pomirite se!" je odvrnil Murphy. • "All se še spominjate, kaj sem povedal v zagovor?" "Se celo prav natanko," je odgovoril sodnik. "Rekli ste, da je bilo dekle že mrtvo, ko ste prišli k njej." "Saj je bila res mrtva. Nedolžen sem!" "O tem ni dvoma, Clinton," je dejal sodnik kar moči samozavestno. "Natanko sem ve del." "Kako ste vedeli?" "Ker," je dejal sodnik Mur phy z odločnim glasom, "ker sem jo sam umoril!'* Nočni obiskovalec je buljil vanj kakor v prikazen. "Ka ko ...," je Jecljal. "Vi eami .. vi ste umorili Daisy T Trepetal je. 8odnik je ostal popolnoma miren. Medtem ko je zlagal avoje karte, je začel: "Takrat sem bil na začetku svoje sodnijske kariere. Naj-brže veste, da mora biti sodnik neomadeževan. In Daisy — naposled ni bila ravno na najboljšem galsu — mi je bila na poti. Ce bi se s njo poročil, bi bilo s poroči z dvomljivo žensko« je nemogoč. Ni me hotela puatiti, grozila mi je z razkrinkan jem! ^ako sem jo spravil s poti." "Sami ste jo umorili, mene ste pa hoteli spraviti na električni stol "Le mirno, prijatelj," je odvrnil Bodnik. Nalil je sebi in svojemu gostu nov kozarec brandyja. "Čemu brskati po preteklosti? Pijva rajši za dušni pokoj najine skupne prijate-jice." Ko sta zpraznila kozarec, je sodnik posmehljivo opazoval svojega obiskovalca. "Se vseeno je bolje kakor vrniti se v blaznico," je dejal mirno. "Zakaj? Kako? Kaj hočete s tem reči?" je zajecljal Clin ton v strahu. "Nič posebnega," je hladno odgovoril sodnik. "Nekoliko višnjeve kisline je v brandy ju. Ne pokvari okusa, a učinkuje zanesljivo. Se pet minut bo trajalo." Clinton je naperil samokres. "Če po vsaki ceni hočete," je dejal sodnik, "lahko sprožite. A čemu nepotrebno razburjanje? Tudi z menoj bo v petih minutah končano." "Zakaj ste to storili?" je zakričal nočni gost. "Sit sem vsega," je dejal sodnik, to pot s slabotnim, ubitim glasom. "Vse moje življenje ... ena sama laž . . . Vedel sem, da me boste prišli .... ubiti . . . Toda . . . izgubili ste pogum. Zato sem moral poskrbeti . . ." Stokajoč se je Murphy sesedel. Glava mu je padla na prsi. Hro-pel ie. Clinton je v neizrekljivem TOREKmi si^ffii- Nekaj trenutkov rut. zunaj oglasili policij Kmalu nato j« Thor jal v sodnikovo »oho sedel - • v svojem brisal pot s ¿eis in 2 lase. 1 "Imajo ga, imajo * j čal Thomas. 1 ' * "Ubogi tepec," Je mimi vrnil sodnik. "Čudno" 1 mišljeno nadaljeval prestano govorjenje ¿9 na duševno bolnega človj ugovarjati mu ne »me ni) "Res je," je soglašal T ki ni razumel niti besedi "Če blazneš stoji pred s samokresom v roki ne niti za trenutek preneha voriti," je zamišljeno de., nik. "Ali ste že kdaj alii Muenchhausen?" "Da," je nekoliko pr, dejal Thomas. "Bil j« lažnjivec, kar jih j« velo." "Ni čisto pravilno," j« Francis Murphy smehlji "Neki ameriški aodnik pravkar prekosil. Ali gte že naročili Mladinski list svoje«« aH sorodniku v domovin»? edini dar trajne vrednosti, | za autl denar lahko j eem v domovina Listen to and Aduertiu strahu buljil vanj. Trepetal je po vsem telesu. Zgrabil se je za grlo. Se je dihal. Morebiti je še možna rešitev. Zahlepel je po svežem zraku. Skočil je PMJUIDECH'S YIK0SU» F oik Songs and M Tambur it za Oreh* Station WWAE, Every Stuukjr M S. Clark St., Chicago - Knjige ¿áÉfe Cankarjeve družbe Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1139 ia sledeče štiri knjiga: 1. Koledar, z bogato vsebino in krasno ilustriras. 2. Pomlad človeštva. Spisal dr. 2lvko Topalovič. S. Taki so ljudje. Roman s francoskega podeželja. sal Roger Martin du Gard. 4. Španski testament. Knjiga o civilni vojni v Spi« Spisal Arthur Koestler. Vse te štiri knjige dobite po pošti za $1.25. Naročila pošljite na naslov: PROLETAREC 2301 So. L*wnd*le Avenue - Chic»go,l naroČite si dnevnik prosvet P» rifen 1L n*M kmdl. M Irtk. m¡ «as letna aa rétala*. Kar na Hanl ša plaiajo pri aeee^nj. 11 r pa Hanl fta h nsisénlal Tare) eeda) ai mekfc"» ■M p J List Preeveta |e »* J*^ U M rad «tal U«t mk 1 M 1 tednik Is.............J t tedaika ............... as Jta te Ja Hat gradrag sa ilene SN P J getevn Je e vsaki drniial Uatn Preeveta Ja: Za Zdrnš. država ta Kanade.ZZJZ Za Cicero la Ckkago H 1 tednik Ib. Z tednika ia............ Z tednika in. d tednike in.••••••••••• Z teiaftev in...••....«< t tednike Ia. I tednike Ia............. ■........... I tednikev Is. .me a* Ivette, ob. Ivette . . . Pridi men°j Sodnik, ki sem Smehljsjoča se mlada dama je I "Zelo dobro, sestrica . . . Go-stopila v oddelek. «poda sta bila s menoj tako do- "Ali si dobro spal. AlfredT galbra in ljubezniva. Vae v najlepše skrbno, nežno vprašala. šem redu .. Lze nM Js.....••«•?# Izpolnite spednJI knpen, prilešHe pntrekae veete deaerlj Order v ptaaa in ai naretite Preeveta, Hat, kl je ^ Pejaanlte:—Veslaj kakor hitre katarl tak «snav prtnt ^ „ SNPJ, ali šs ae preaall groé od drašlne ta be ■ahU™ " ^ tednik, boda moral tisti član is datičae drašlns, BS g. m naročena na dnevnik Praereto, te takoj aatnanitl ^ ^ ta obenem doplatati dotiteo vaeta lleta Proeveta. A" » tedaj mora apravniMvo «nižati datum sa ta veeto PROS V KT A. SNPJ. ZZZ7 t* LewndaU Ave. Ckkaf* * paiillam naretnlne sa Mat Praaveta meto I....... ................. Uetavtte tednik in gs pHpOHe k ma|l eeratnlel * z).........................................* ........................................... .......A * ' m ..." A**»»'" »••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeee • eooeeoeoeeeee< Me N« »oeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeaav t • ••• Drlave ......."*' BSiB^^^š