Kaj narava pripoveduje otrokom
l Pti Wio(iemann-ii jiosl. Anton Brezovnik
Jablana.
(Konoc.l
i edem in sederasetkrat sem vže praznovala vzpomladansko vstajenje, sedem &%• in sedemsetkrat vže menjala zeleno poletno obleko z belim zimskim kožuhnm.
A sedaj se mi je jela bližati starost z vsenii svojimi slabostmi. Kri so mi počasneje pretaka po žilah, obleka ni več tako praznicna, kakor je bila uekdaj iu koža se mi je jela grbančiti. Tudi udje mi niso ved tako živi in gibifni, kakor mi so bili nekdaj; nekateri so vže popolnoraa otrpeli in moči me vidnu zapuščajo. Tndi v nogah nisem več dovolj trdna in bojim se. da me prvi silni viliar podere na tla. Sadja obrodim le še malo kaj dobrega in redko kdo se ini zahvali zanj. Ni dolgo tega, da sem slišala od dveh tu mimo idočih miademčev bridkostne bcsede, ki so me globoko zabolele v srce. Pogovarjala sta se o meni, in jeden je dejal: nZakaj neki stoji ta stara jablana tukaj? Nič prida sadu ne donaža Te6, !e drugim boljšim drevesom jemlje prostor." Tn drugi je pristavil: BJaz bi jo bil vže davno zagnal v peč.'"
Bridke so bile te besede za mene, a tolažila sem se s tera, da se tudi vam Ijudem nc godi nič bolje. Ali ni inorda žalostna resnica, daječlovek, ko postane star in slaboten, ko se 11111 zafne lice grbančiti, zobje in lasje izpadati, poprej živalini in gibižni udje zastajati, raladiui v posraeh in zaničevanje? To vidite lahko vsak dan, kako živalma. vesela in brezskrbna mladina s prekim očesom gleda na starega človeka, posmehuje se njegovej slabosti in mu zavida še to malo veselja, kar ga ima.
Ali niste morda še nikoli slisali iz ust mladih Ijudij besede: Cemu je §e tega starca treba na svetu ? Ni za nobeno rabo več, le poglejte ga, kako vže komaj liizi itd. Du, da, mladina le premalo misli na to, da tudi ona postane stara in nadležna. pa tudi njej ne bode prijetno takrat slišati zasmebovanja. Zatorej, otroei moji Ijubi, bodite vedno jirijazni in Ijubeznjivi s starimi Ijudnii, da vas Bog ne udari!
Taku tudi jaz nisem zdaj nič drugega nego uboga, življenja sita, stara jablana. Prišel je necsga dne moj gospodar Ciril. ki se je z menoj Tred postaral-—siromak je vže ves sit in polomljen — k moni, ter mi prinesel dve leseni podpori, ki ju ,je upvl pod moji rami, rekoč: ,N'a, prijateljiea moja stara. vzprejrai zadnjo dobroto iz mojih rok. Skupaj sva bila mlada in skupaj sva se tudi postarala. Skoraj se umakneva oba mlademu zarudu. Dobro zavest iraava. da sva storila dobrega, kolikor sva mogla, in lahko zdaj pričakujeva najine poslednje ure. V jednem grobu bodeva počivala skupaj. Lkazal sera namreč v svojej tiporoki. da moji otroci, kadar me podere siiirtna kosa, napravijo iz tvojega lesa krsto. v katerej naj počiva moje trnplo."
Na poprej omenjenih lesenih podporah sera podaljšala še za nekaj časa svoje uborno /.ivljenje.  In ravno v tem tasu se je vršilo najlepše dejanjf mojega
—« 198 x-—
živjjenja. Rešila seni oamreč mlademn človeku evetoče iiivljenje. Nii. poslnSajte, kako je to bilo, in iiotlej scin pri kraji s svojo pripovestjo.
Bilo je silno vroEega poletnega dne. (.Vuo-sivi ublaki so ee pripodili nad mojo glavo in kmalu jo nastala strasna novihta. liliskalo in gromelo je, da je bilo človeka groza in stral). Dež jo lil. kakor iz škafa.
V tej huilej uri pritečo deuek po i-esti. Takoj seni ga spoznala. Tiil je moj velik sovražuik. Veekrat mo je bil vie okradel in veikrat kamcnjf tnetal vame. Ko me ngleda. takoj steče k meni, ria bi ga vzela v zavetje pved liuilo nevihto. Ni nicnda prav nie pomislil. v kako nevarnost se je podal. Sinilil se ini je defek, ki je bil drugftče vedno poln vc-selja in življenjai zatoroj sem sklenila resiti ga, da-si mi j« bil sovražen. In kako naj ga režiru '¦ Otresla sem svojo glavo s tako silo nanj. da je deček kinalu spoznal, da bodt! šc bolj premočen, ako bode stal pod menoj. 'Vo ga je storilo nejevoljnega in šel je naprej. Ali komaj je bil le nekoliko korakov od raene, zabliska se, kakor bi bilo vse v ognji, zagromi in strela tre.^ei vame, da mi razkolje vso levo stran od vrlia do tal. Postala sem liroma. a tola/.ila sem se s sladko zavestjo, da sem svoje življenje završila z blagim dejanjem.
A n<<. še nekaj vam moram povedati. kar mi srer težf. tfujte torej. naj vani povem tudi to.
Z menoj in uinjimi sestranii v zvezi je stara, žalostna dogodba: Moja sestra je bila .ona jablana, ki je v onih srečnili ali nesrečnih dneh —¦ kakor vze hočete — stala v svedi pavadiia. .lablana jc bila ono drevo, o katevem je Hog Adamu in Evi dejal: «Od vseli dreves smeta jesti sad, le od drevesa, ki stoji sredi vrta. ne sracta jesti. Oe boste jedla, bosta nmrla." Jablana je bilo ono drevo. na katero je bila zlozla kača zapeljivosti ter tako spravila vso nesreeo na zomljo. Jablana je bilo drevo, raz katero je lažnjiva pošast povzdignila svoj sladki in zapeljivi jezik. Jiiblaua je bila. pod katero sta storila prra eloveka prvi greli ter tako izgu-bila svojo nedolžuost in milost božjo. Jablana jc bila, na katcre zelene liste je privezan ])ivi gklejj neizmeruo dolge verige vsoli hudobnih dejanj — straina zgodo-vina greha. f)j kako /.alosten spoiuin, otroci!
Zatorej, opominjarn vas, spomnite se vselej na tn dogodbo. kadar koli ugledate katero mojih sester. Spomnite se vselej prvega lažuika — lažnjive kače. ter bodite vedno pripravljeni, da joj starete glavo. kev nikoli ne veste, kako blizu ali kako daleč je od vas.
In zdaj sem pri kraji. Glejte, da to, kar vam sera pripovedovala, ne bode laman. Spomuite se v6asih tvidi mene, stare jablane. katevej kmaln zapoje sekir»: da me sjiravi i/. tega sveta.
In tako viditc, otroci ljubi, da je človesko življenje zelu kratko. da je vse minljivo, karkoli ga obdaja. da vsako posvetno veselje mine, in v bipu splava. Blagor njeinu. kdor je o pravem času dobro seme sejal; njemu bode tudi srart prijetna bvv za prestop iz tega v drugo, boljše življenje.