Raznoferostt. Rekordni polet okrog sveta. Na letališču v Njujoriku je prstal dne 22. julija ob polaoči ameriški letalec W. Post. Prispel je na cilj ena uro pred napovedanim časom. Za polet okrog sveta je potreboval 186 ur ia 50 minut. S tem je prekosil za 22 ur rekord, ki ga je dosegel leta 1931 skupaj z letalcem Gattyjem. Na letališču ga je pozdravilo nad 30.000 ljudi. Množica je predrla kordone policije in obkrožila Posta, ki je popolaoma izčrpan ia se je takoj napotil v Newyork na odpočitek. Maršalat za letalstvo. Italijaaski miTiistrski svet je ustanovil 22. julija položaj letalskega maršala. Letalski minister Balbo je s svojimi 23 vodnimi letali na povratku iz čikaške svetovae razstave nazaj v domovino. Če se bode sr&čno vrnil, bo povišan v letalskega maršala. Posledice zadnjih nalivov. DolgotrajI_o deževje je povzročilo v besarabijskem komitatu Tighina velike poplave. Več krajev je pod vodo, ves promet je ustavljen. Tudi nekateri deli mesta Kišinjeva so poplavljeai. Več hiš se je porušilo. Cestai promet v Kišiajevu je ustavljen. Na kolodvoru stoji voda meter visoko. Poplave pretijo tudi severnemu delu Moldave in Bukoviae. Strela je ubila deset oseb. V Nemčiji sodijo na smrt komtmls.e. Porotno sodišče v Kolau je obsodilo v soboto dne 22. julija po enotedenski razpravi šest komuaistov na smrt, 11 komunistov pa na ječo od 9 mesecev do 15 let. Obsojeaci so bili člaai skupine, ki so dae 24. februarja napadli člane napadalnih Hitlerjevih oddelkkov, ko so se vračali z zborovaaja. Tedaj sta bila dva člana aapadalaih oddelfcov ustreljena, edea pa hudo ranjen. Obsojeai so svojo krivdo prizaali. Državni tožilec je zahteval smrtno obsodbo za 8 obtožencev. Na smrt obsojeni komunisti so stari 22 do 28 let. iV Hamburgu je proglasilo dne 22. julija posebno sodišče razsodbo proti komunistom zaradi umora policijskega stražmojstra Kopke. Glavni obtožeaec iVolk je bil obsojen na predlog državnega tožilca na smrt. Edea izmed ob.ožencev je bil obsojen na 15 let, ostali pa na 4 do 10 let. Drugi glavni obtoženec, znani komunističai vodja Hugoa Fedderson, za katerega je državni tožilec prav tako -ahteval smrtno kazen, se je v petek ponoči v ječi obesil. Najbogatejši Anglež umrl. V Dieppe }e umrl zadaje dai Joha Ellerman, ki je veljal za najbogatejšega moža Velike Britanije. Ellerman je posedal ali nadzoroval največja ladijska podjetja na svetu in je bil lastnik celih ulic v Londonu. Povrh je še bil udeležen s svojim premoženjem pri pivovarnah, časnikarskih in drugih raznih industrijsldh podjetjih. Gospod Joha Reeves Ellerman se je rodil leta 1862 pri Hullu. Njegov oče se je bil izselil leta 1850 iz Hamburga na Angleško, kjer je ustanovil žitao trgovino. Imenovan je bil pozaeje celo za hanoveranskega koazula v Hullu. Zapustil je svojemu siau skromno premožeaje, katerega je ta znal izrabiti. Že kot 201etnik je veljal za bogatega moža. Ko je združil 1. 1916 Ellerman ia Wilson parniški podjetji v eao družbo, je Joha sam priznal, da je aa Angleškem najbogatejši mož. Po njegovi lastai izpovedi je znašalo tedaj njegovo premoženje 55 milijoaov fuatov šterliagov. Ob ajegovi smrtai uri so cenili letai dohodek na 1 milijon funtov šterlingov ia celo denarno zapuščino na 30 milijonov funtov šterlingov. Njegova smrt bo vrgla davčai oblasti 15 milijonov funtov šterliagov pridobninskega davka. Pokojni zapušča kot ediaega dediča 241etaega siaa. Bivši državni predsednik obsojen na deset let ječe. Državno sodišče v Rio de Janeiro je obsodilo bivšega državnega predsedaika dr. Julija Prestesa aa 10 let ječe in ha izgubo državljaaskih pravic. Sedanji državni predsedaik Varjas je potrdil obsodbo. Dr. Prestes je bil izvoljea za brazilskega državnega poglavarja leta 1930 kot nasledaik VVashingtona Luiza. Njegovo izvolitev so podpirali zlasti lastniki kavinih plantaž, med katere^ spada tiidi sam. Izvolitvi pa so se uprli kraji, kjer pridobivajo gumi. Po nekem povratku iz Washingtona so ga zajeli domači revolucijonarji, ga odstavili ia ga zamenjali z Varjasom, ki še danes odloča o usodi Brazilije.