Na- očlllna za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta ti K, za četrt leta .T K ; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. PoKAmvat?« iHevlltea 10 ». 74. štev. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Reklamacije so poltnins praiti Nefrankirana plula» «• ipr* ¡»£?*J8, SoSoplal m b* tratijo, SHsarafci. Saeitapsa ptUk-vritit* CSiria» 88 hm) ia »krit 10 vi* , ««¿krti pa ¿»t«wa. V Ljubljani, v sredo, dne 16. septembra 1908. Leto X!. NASLOVA-.JZa dopii* in rokopiS w li«M Uiednlfltvo «Rdodag» Pr»por»>, L]ubU»ii». — Za denarne poliljatve, naročila na li»t, reklamacija, inaeraie i. d.: Upvavstštvo «Kdečoga Pr»por»>, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Industrija ln narodnost. Številke dokazujejo, da je slovenski narod v gospodarskom oziru znatno zaostal za ostalimi narodi avstrijske države, zlasti za nemškim in češkim. Pokazuje se to v dvojni smeri: industrija med Slovenci je še tako malo razvita, da posamezni njeni otoki skoraj izginejo v morju agrarizma; močne samostalne ekzistence so pa tako redko posejane, da se po pravici govori o proletarskem narodu. Pomanjkanje industrije je v sedanji dobi oso-depolno za vsako človeško skupino? narod brez razvite industrije mora zaostajati za veleindustrial-nimi narodi gospodarsko, vsled tega pa tudi kulturno. Pogled na industrialne države kaže, da narašča njih narodno bogastvo v progresiji, s katero se ekonomično napredovanje agrikulturnih dežel, sploh ne da primerjati. Najvažnejši razlog je ta, da je razvoj industrije v tržnem, še bolj pa v tehničnem oziru sioraj neomejen, poljedelstvo se pa sicer lahko zboljšuje do neke točke, katere pa nikoli ne more prekoračiti, ker je odvisno od premnogih neizpremenljivih faktorjev. Zemlja se n. pr. lahko z naravnimi in umetnimi gnojili popravlja, a to i/boljšanje nikoli ne preseže gotove, precej ozke meje. Produkti zemljišča, ki so tudi zelo odvisni od faktorjev, na katere ne more človek prav nič vplivati, od podnebja, od lege, od vremena, se morejo s človeškim prizadevanjem tako pomnoževati, kakor produkti tovarne, ki se lahko dozidava, razširja, oskrbuje z boljšimi delavnimi sredstvi, spo-polnjuje z novimi metodami. Ce hoče poljedelstvo — kateremu se mora sevede prištevati tudi živinorenja, vinogradništvo, sadjarstvo — zvišati svoje dohodke, začne preko- merno izkoriščati konsumente; njegova višja ren-tabiliteta postane nevarna splošnemu blagostanju naroda. Industrija poveča veliko ložje obresti svojega kapitala z večjo in racionalnejšo produkcijo. Agrikultura na določenem prostoru lahko redi precej omejeno število ljudi. Pregostega prebivalstva ne prenaša, ker ne bi našlo dovolj plodov. Industrija koncentrira prebivalstvo in daje na tesnem prostoru zaslužka velikim množicam. Industri-jalni narodi se množe in njih prebivalstvo se ;zgo-Sčuje, agrikulturni se ne morejo, kar ne morejo rediti svojih sinov in hčera. Ce narašča ljudstvo v poljedelskih krajih, se mora izseljevati. Slovenska emigracija v Nemčijo in Ameriko, je posledica neindustrialnosti naših krajev. V poljedelstvu ne najde prebivalstvo dovolj zaslužka; tarnanje posestnikov o pomanjkanju poslov in poljedelskih delavcev je za ta pojav ¡relevantno, kajti dohodki, ki bi jih izseljenci imeli, če bi ostali doma in obdelovali tujo zemljo, bi bili zanje nezadostni. Č3 bi pa vseh deželah prevladavalo poljedelstvo, bi bila ta prikazen manjšega pomena. Ker se pa pri drugih naTodih skokoma množi industrija, s tem pa tudi bogastvo in prebivalstvo, je agrarizem z narodnega stališča naravnost nevaren. Narod, ki živi pretežno ob poljedelstvu, se še številno ne more razvijati v enakem razmerju, kakor industri-alni narodi in dostaja za vspešne narodne boje bolj-inbolj nesposoben. Ce je tak narod že od začetka majhen, je nevarnost očitna. Agrikultura ne more vstvarjati enakega bogastva kakor industrija. Resnično je pač, da ostane največji del industrialnih dohodkov v kapitalistični družbi v žepih kapitalističnega razreda. Toda od večjega bogastva mora priti več med ljudstvo, kakor od manjšega. Dobro organiziran proletariat si lahko kaj pribori tam, kjer je kaj; ne pa tam, kjer ni nič. Bremen se bojeviti nižji slogi ložje rešujejo, kjer je bogastvo, kateremu se lahko nalože kakor pa tam, kjer ga ni. Vrhutega je pa industrija prisiljena, dajati večjim množicam dela, ki ga potrebuje za svoje obogatenje, medtem ko mora poljedelstvo odganjati ljudi, katerih ne more rediti s svojimi odmerjenimi pridelki. Višje blagostanje industrialnega naroda, koncentracija industrialnega prebivalstva pospešuje kulturo ; poljedelske razmere jo ovirajo. Industrialni delavec ns živi v raju. Ampak položaj kmetskega posla ali velepesestniškega dninarja se kratkomalo ne da primerjati z njegovim. Predvsem že ne Zaradi kričeče razlike zaslužka. Veliko nasprotje je ne le v višini dohodkov, ampak tudi v obliki. Tovarniški delavec, rudar, železničar dobiva plačo v denarju in kvečjemu majhen del v naturalijah (drva, svečavo, stanovanje); poljedelski delavec vidi komaj kaj denarja, pretežna večina njegovega zaslužka je naturalna. Industrialni delavec lahko razpolaga po svoji volji s svojimi dohodki, kolikor jih pač je; poljedelski nima s čim razpolagati. Prvi lahko kolikor toliko porabi za kulturne svrhe, drugi nima ničesar za take namene. Industrija vstvarja večje kolonije, obljudena središča, v katerih se lahko snuje in razvija šolstvo, znanstveni in umetniški zavodi, čitalnice, knjižnice, gledališča. Na kmetih se najdejo komaj karikature. V velikih občinah, ki so plodovi industrialnega — s tem v zvezi tudi kupčijskega — razvoja, s? vsako socialno delo ložje koncentrira in zistematično vravna kakor na deželi, kjer je prebivalstvo raztreseno in je izključeno vsako sodelovanje večjih množic. Pospeševanje in povzdiga industrije je nujno potrebna za vsak narod, ki hoče obstati, zlasti v kapitalistični družbi; najbolj potrebna pa je za tako maloštevilen narod kakor je slovenski. Industrializi-ranje je neizogibna važna točka narodne politike, Brez nje mora v kapitalističnem svetu majhen narod prejalislej poginiti. PODLISTEK. Francka. Spisal Etbin Kristan. ^ Ko je spoznala svoj položaj, je minil dan. Pred očmi ji je vstala gosta, siva tema in čudne rmene iskre so švigale skozi noč. Nekaj neznanega je šumelo kakor morje. Franciki se je zazdelo, da se bliža smrt. V ramenih in v kolenih je očutila veliko slabost, vratne žile in žilice so se ji napenjale, na lobanjo je pritiskala strašna teža, v glavi pa je bilo pusto kakor izmučenemu človeku, ki ne more zaspati. Nekaj jo je bolelo, stiskalo, bodlo, ne da bi vedela kje ni kaj. Kmalu mora biti konec življenja. To bi bilo najbolje. Smrt bi bila rešitev. Konec vsega. Nič več strahu in trepeta . , . Naenkrat se je stresla. Okrog srca je začutila nekaj gorkega, zavest se ji je vrnila, preden se je zgrudila. Oprijela se je stola, ozrla se je in tema je izginila. Jasen dan se ji je upiral v oči. Polagoma so se vračale misli, žalostne kakor jesensko vreme in strah ji je zopet zlezel v dušo. Kaj bo sedaj ?... Jutri pojde še v tovarno, pojutrišnjem ... prve dni ne bodo tovarišice še nič opazile in tudi pazniki ne. A kmalu se bodo pogledi začeli upirati vanjo, Minka ali pa Neža bo spoznala, da ji je obleka pretesna, uganila bo resnico in kmalu bo vsa tovarna vedela za njeno sramoto. Pikale jo bodo in zasmehovale, možki jo bodo gledali s predrznimi očmi in enkrat, ko pride domu, jo bo mati vprašala z glasom sodnega dneva, kdaj je postala vlačuga. Zopet se ji je zameglilo pred očmi in slabo ji je postalo. Danes že tretjič. Kako bo delala, Če ostane tako? In kako bo skrila svoj greh? Izmučena in bolna je legla na posteljo in se je obrnila k steni s trdno željo, da bi zaspala. Toda pozabljenje se ni hotelo približati, da bi jo rešilo misli, ki so ji vrtale kakor ostri svedri po glavi. Spomnila se je na svoje prijateljice, ki jo bodo jutri vpraševale, zakaj ni prišla k ,Zeleni lipi," ko je vedela, da bo tam godba in ples. Spomnila se je na njega, ki ni plesal z nobeno drugo in je bil postavnejši in ponosnejši od vseh drugih fantov. Zakaj ni bil pametnejši kakor ona? Starejši je in ve, kaj je ljubezen; ona pa ni vedela nič drtizega, kakor da ga ljubi in da mu mora dati vse kar ima. Kaj je vedela o posledicah in o sramoti v tistem trenutku, ko ni bilo zanjo ne sveta, ne bodočnosti, temveč samo Tone in njegova ljubezen? On pa je mož in vendar ji ni povedal, kaj se lahko zgodi , . .1 Misel na Toneta ji je dala, česar ji ni hotel podariti nevoščljivi spanec. Pozabila je na svojo največjo bol in strah se je umaknil od njenega ležišča. Zatisnila je oči in spomini so sedli kakor tolažitelji na njeno zglavje. Ničesar ni imela na svetu, ko je začela hoditi v tovarno. Oče je bil davno mrtev. Zdi se ji, da je bil velik, lep mož, širokih pleč, goste rjave brade in prijaznih oči, ki so se svetile kakor solnce v bistrem potoku, ob katerem je bila tista hreščeča žaga, ki je bila največja hiša ob Franc-kinih otroških letih. Zdi se ji, da je bil oče dober in da je rad plesal ž njo ringa raja in jo nosil na rami po travniku, kadar je bilo seno pokošeno in je dišalo, da bi se bila ves dan valjaja po njem in ga kar jedla. Takrat je bila še majhna in komaj, da se spominja na tiste dni. Vendar ve, da ni bilo pozneje nikdar več tako lepo, nikdar do tistega časa, ko se je seznanila s Tonetom. Nenadoma se je razdrla tista lepota. Enkrat se je mati zjokala in je tako ihtela, da je Francka ni mogla potolažiti, ne z božanjem, ne z laskanjem, ne s svojim najlepšim petjem. Od tistega dneva ni nikoli več videla očeta. Čudni ljudje so takrat hodili po hiši in godile so se nerazumljive reči. Pozneje, ko je bila že v mestu in je hodila v šolo, ji je mati pripovedovala, da je oče utonil v potoku, ko je voda nenadoma narasla in odnesla najlepše deske. Močan je bil in plavati je znal, a v deroči struji ga je čoln, ki se je odtrgal, zadel v glavo in nihče ga ni mogel rešiti. Ko ga je čez nekaj dni voda sama vrgla na suho, so našli na črepinji veliko rano. Pokopali so ga, mati se je pa s Francko preselila v mesto, kajti zanjo ni mlinar imel dela. Bogvč, kako je bilo prve čase v mestu. Ko je Francka nekoliko porasla, je začela hoditi v šolo. Mati je pomagala v tujih hišah in prala tuje perilo. Veselja ni bilo nič. Francka je pozabila, kako diši pokošena trava in kako se blišči solnce v potoku. Dalje, Politični odsevi. Za splofeno In enako volilno pravico za de-ielne zbore je po raznih avstrijskih deželah veliko gibanje. V nedeljo je bila v Pragi velikanska demonstracija in shod na Streliškem otoku; na Štajerskem je bilo tega dne 12 shodov, na Mo-ravskem osem in mnogo tudi na Gališkem. Povsod so se delavci naveličali brezpravnosti v deželah in Beckova beseda, da se za deželne zbore nikdar ne dovoli enaka volilna pravica, jih nič ne straši. Gibanje je že sedaj tako močno, da ni daleč čas, ko bo stala vlada prav tako pred vprašanjem, kakor leta 1905. Gautscbeva: Ali se vdati pameti in predložiti deželnim zborom splošno in enako volilno pravico, ali pa vftrajati pri svojem «nikdar» in prisiliti delavstvo na tak boj. kakršnemu tudi Beckova umetnost ne bo kos. Tedaj se bo pokazalo, da je tudi na Kranjskem skrpana reforma le kratek, nevzdržljiv provizorij. Nemški agrarci nameravajo, kakor poroča ♦Pester Lloyd», nastopiti proti srbski trgovinski pogodbi, ker hočejo vlado prisiliti, da bi sprejela zopet katerega njih pristašev v ministrstvo. Torej kravja kupčija. Verjetno je že. Za železničarje namerava vlada zvišati z-nesek, ki je namenjen sorialnim reformam na državnih železnicah, od 8 3 na 10 milionov. 1,700 000 bi prišlo v proračun za leto 1909 T češkem deželnem zbora grozi obstrukcija nemških strank. V Budimpešti so imeli socialni demokratje v nedeljo popoldne velik shod v mestnem logu. Na dnevnem redu so imeli splošno in enako volilno pravico ter so energično protestirali proti nameravanem popačenju s pluraliteto. Tega dne so demonstrirali tudi klerikalci, ki se na Ogrskem bolj in bolj izzivalno organizirajo, seveda pod protek-toratom visoke aristokracije. Priredili so tudi tako-zvano evharistično procesijo po mestu. Ko so se delavci vračali od shoda, so srečali procesijo. Prepevali so po navadi delavske pesmi, kar je pobožne bratce tako užalilo, da so pozabili na svoje svete namene in se zakadili proti socialistom. «Svobodna» ogrska policija, ki ima socialno-demokracijo strašno na piki, je prihitela «branit» tercíale z golimi sabljami, vsled česar so se razvili pravcati boji, ki so se ponovili na raznih krajih mesta. Boieniki nadškof Btadler, znan jezuit, priporoča aneksijo Bosne in Hercegovine ter pravi, da bi bila največja nesreča, dati deželi ustavo pred aneksijo. Tak je klerikalni demokratizem. Kaj bi odločalo ljudstvo P S tem se napravi, kar hočejo mogotci; narod naj le drži jezik za zobmi! Pa so ie ljudje, ki verjamejo klerikalcem, da so demokratje ! Socialnim demokratom t Budimpešti je policija za nedeljo prepovedale sprevod po mestu, klerikalnim društvom ga je dovolila. Pravijo, da je madžerska vlada liberalna. Na Hrvatskem so zopet začeli zapirati «zarotnike». Spravili so se nad nekatere srbske učitelje. V zadregi so, ker nimajo pametnih dokazov, pa bi si z zapiranjem radi pomagali. Nemški eesar Viljem je imel v Kolmaru govor, s katerim je zagovarjal mir. Ampak Viljemov! govori kažejo zelo spremenljive nazoie. Nemška socialna demokracija zboruje letos v Norimberku. Strankarski zbor je imel prvo sejo v nedeljo. Prišlo je približno 400 delegatov. Poročilo izvrševalnega odbora kaže velikanski napredek stranke v zadnjem letu. Najzanimivejša bo debata o stališču južno-nemških sodrugov, ki izražajo mnenje, da tudi socialistični poslanci lahko glasujejo za državni proračun meščanskih vlad, če obsega kaj koristnega za delavstvo. Debata bo gotovo zelo vroča, kar se lahko sodi po strastnih polemikah v strankinem časopisju. O glavnih momentih zbora bodemo poročali. Jugoslovanska so-cialno-demokratična stranka je brzojavno pozdravila zbor. Hnski ca* je poslal po poslaniku Sinov-jevu turškemu sultanu dragoceno srebrno kaseto v dar. Če bi mu sultan zato poslal vzorec turške konštitucije, bi ne bilo škode. Proti smrtni kazni je izdala cela vrsta znanih ruskih politikov, učenjakov, pisateljev in umetnikov s knezom Pavlom Dolgorukim na celu ob osemdesetletnici Leva Tolstega oklic, ki predlaga ustanovitev zveze za boj proti smrtni kazni. V oklicu, ki je zanimiv za vse dežele, v katerih še obstoji smrtna kazen, se pravi, da so neprestane justifikacije popolnoma ponižale vrednost človeškega življenja in zanesle strašno demoralizacijo v narod, ne da bi dosegle namen, ki jim ga pripisujejo zagovorniki smrtne kazni. Bivši danski jnstičnl minister Alberti se je sam naznanil policiji, da je ogoljufal kmetijsko banko za devet milionov kron. Storil je ta korak, ko ni imel nobenega izhoda več. Še ko je bil Alberti aktiven minister, se je po bilanci kmetijske banke vedelo, da manjka denarja. Vendar je ostal minister in šele četrt leta pozneje je bil prisiljen demisionirati, ko je imel Neergard prevzeti finančno ministrstvo, pa je izjavil, da noče sedeti poleg Albertija. Ko je odstopil, je dobil še veliko odlikovanje. A vendar se je že večkrat prej pojavil sum, da je njegovo poslovanje sleparsko. Poslanec Brandes je dejal po zimi v parlamentu: »Pri vsaki kupCijij ki ie giblje na robu dovolje- nega, zadenemo ob Albertijevo ime.» Socialni demokratje so ga tudi ob tem času dolžili, da zlorablja uradno oblast. Te dni bi bil moral Alberti povrniti poldrug milion, ki si ga je bil od finančnega ministrstva izposodil za svojo hranilnico. Ker ni mogel storiti tega, je šel na policijo in je priznal svoje goljufije. Seveda so ga takoj zaprli. Alberti je znan tudi zaradi tega, ker je kot justični minister vpeljal tepežno kazen. Na Danskem je v soboto minister za zunanje zadeve gref Roben Levecor podal demisijo zaradi Albertjevega škandala. Kmalu na to je bil nr-nistrski predsednik Kristensen na avdienri pri kralju, posledica konference je bila ta, da je ministrski predsednik vložil demisijo cele vlade. Do sestanka parlamenta bo Kristensen vodil posle. V Perziji se nadaljuje boj med ustaši in vladnimi četami. V sobota je bila zopet pri Tebrisu huda bitka. Revolucionarje je napadel Makno s konjeništvom in 6 topovi. Najprej se mu je posrečilo, prodreti v mesto, ko je pa Satar kan dobil pomoči, je pognal vladno vojaštvo v beg. Izgube so na obeh straneh znatne. Dopisi. Trbovlje. (Ponesrečen rudar.) Pretečem petek se je zgodila v Trbovljah na zapadnem revirju I huda nesreča. Rudar Lesjak je v jami razstre-Ijaval kamen. Po rudniških predpisih mora bili za tak slučaj na vsakih 50 korakov kočica, v kateri se delavec lahko zavaruje. V Trbovljah se družba ne briga za take reči, ki veljajo kako malenkost, temveč prepušča varstvo delavcev rajši božji previdnosti. Ta pa v petek ni pomagala. Rudar je odšel 64 korakov od razsticlišča, ali ker se ni imel kam zakleniti, ga je zadel kos premoga tako nesrečno v čelo, da so mu možgani privreli na dan in se je takoj zgrudil. Nezavednemu se je odrezal kos izstopivših možgan. Ponesrečen, c je bil za prevoz takorekoč sploh nesposoben. Na vsak način bi bilo treba skrajne previdnosti. Zgodilo se je pa, da so ga naložili na takozvani lojternik in tako po grapovi cesti odpeljali na postajo in potem v bolnišnico v Ljubljano. Ljudstvo, ki je gledalo ta brezsrčni transport, je bilo do skrajnosti ogorčeno. Radovedni smo, kaj poreče rudniška oblast, ki ima nadzorovati podjetje. Človeško življenje je pri trboveljski premogokopni družbi že tako po ceni, da se kmalu ne bo upal noben rudar več v jamo, ne da bi bil spisal prej svoj testament. Delo pod zemljo je itak že dovolj nevarno, tudi če se izvrše vsi varnostni predpisi. A škandal je, da se zaradi malenkostnega kapitalističnega profita zanemarja še to, kar ukazuje zakon, ki je itak nadvse mil za kapitaliste. Pa tudi to je škandal, da se ravna s ponesrečenim delavcem tako brezčutno kakor v tem slučaju. Če se ne pokaže kmalu več človeštva napram delavcem, bodo rudarji prisiljeni, napeti druge strune. Shodi. Ljubljana. V ponedeljek zvečer je bil v areni «Narodnega Doma» dobro obi-kan železničarski shod, ki se je bavil z važnimi vprašanji. Pod pred-sedništvom sodruga Vdovča se je na predlog sodruga Kopača najprej sklenila resolucija, ki izraža preganjanim ogrskim železničarjem najtoplejše simpatije in solidarnost. Potem je poročal član predstojn'štva železničarske zavarovalnice za nez-zgode o načrtih, ki jih ima vlada glede zavarovanja železničarjev. S težkimi boji so si železničarji v tem ozru pridobili neke pravice, za katere bi jih bile železniške uprave že večkrat rade prikrajšale. Če mora iti železničar v pokoj, ker je vsled ponesre-čenja poslal trajno nesposoben za delo, mora dobiti iz svojega penzijskega ali provizijskega skla la normalno pokojnino, za nezgodo pa primerno rento od zavarovalnice. Do obojega ima tembolj pravico, ker mora tudi sam vplačevati v pokojninski zaklad in ker ga nezgoda itak prisili, da mora iti predčasno v pokoj in si torej ne more več s službo izboljšati svojega položaja. Železniške uprave od-nosno njih zastopniki v zavarovalnici so hoteli stvar izpremeniti tako, da bi dobival ponesrečeni železničar od rente samo tisto diferenco, ki manjka do normalne pokojnine. Ta poizkus so organizirani že-lezničarji svoj čas odbili. Sedaj je vlada zopet izkopala načrt in bi ga rada vresničila v drugi obliki, tako da bi zavarovanje železničarjev združila s splošnim starostnim zavarovanjem in tam skrajšala rente v omenjenem zmislu. O tej točki je govoril tudi drž. poslanec sodrug Tuller, ki je obljubil, da bo socialna demokr tična frakcija z vsemi močmi varovala pravice železničarjev, ter sodrug Kopač, ki je zlasti povdarjal potrebo krepke organizacije zoper take napade. Sprejeli sta se dve resoluciji o tem predmetu. Potem je poročal sodrug Petrič o zadnji železničarski konferenci na Dunaju. Ker najdejo čitatelji kratko poročilo na drugem mestu, se tukaj lahko omejimo na to, da je shod soglasno odobril resolucijo, ki je bila sprejeta na konferenci. Zaključilo se je zborovanje ob 7s 12. zvečer. Zagorje. Jako lep shod je bil v nedeljo popoldne na vrtu Heinbergerjeve gostilne. Udeležilo se ga ie okroglo tisoč rudarjev. Predsedoval je sodrug Čobal, poročala sta o državnozborskem delovanju sodrug Tuller, državnozborski poslanec, in sodrug E. Kristan. Dež je sicer nekoliko nagajal, pa ni mogel preplašiti zborovalcev. Shod je trajal nad dve uri. Zaključil ga je sodriife Čobal, ki je jako lepo resumiral izvajanja poročevalcev ob glasnih živio-klicih na socialno demokracijo. Jesenice. Dne 13. t. m. popoldne se je vršil v dvorani pri Jelenu na Savi zelo lepo obiskan javni shod, na katerem sta govorila državni poslanec sodrug Riese iz Celovca in sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Poročala sta oba o enoletnem delovanju državnega zbora. — Poročilo se je vzelo na znanje z velikim odobravanjem. Sprejel se je na konec še predlog, da gre predsedstvo shoda k g. gerentu vprašat, kaj je z minimalnim cenami mesa. — Sodr. Riese je potem govoril še o bojkotu karteliranega piva in priporočal jeseniškim delavcem, naj bojkotiranega piva sploh ne pijejo. — Dopoldne pa se je vršila važna politična konferenca. Poročal je sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. ----" » --—■ Domače stvari. Ptujski kravall. Nekoliko mirne krvi! V časih narodnjaških rabuk je posebno treba take tekočine, kajti razburjenost, ki je lahko umevna posledica tendenčnih pretepov, je voda na mlin vseh nacionalnih huj-skačev. Razdraženost živcev, ki nastane v takih časih, je povsem podobna pijanosti, vinjenim ljudem se pa ne sme dajati še žganja, temveč vode. Kaj se je zgodilo v Ptuju ? — Preden se spozna natančna resnica, bo treba nekoliko počakati, kajti dokler so na razpolago samo poročila obojestranskih nacionalistov, ne more biti jasnosti, temveč samo konfuzija. V slovenskih časopisih mrgoli «nemške fakinaž », «nemških tolovajev», «nemških kultoronoscev», v nemških pa paradira «slovenische Herausforderung», «windische H atzarbeit», «wia-disehe Radaubrüder». Po vesteh «Slovenskega Naroda» so bili Slovenci sama jagnjeta z vodo v žilah, potrpežljivi in miroljubni, kakor jih nismo poznali svoje žive dni; če bi verjeli graškim listom, so se Nemci skrupulozno držali Kristusovega nauka, da naj nastavi še levo lice, kdor je dobil klofuto na desno. Naravno je, da se tem vestem ne more in ne sme slepo verjeti, ker je navada šovinistov, barvati take opise, prestara in ker bi se bili morali ljudje po bog\ d kakšnih čudežih in čarih čez noč do kosti in črev izpremeniti, če bi bilo mogoče, da bi ena stranka le nabijala, druga pa le držala. Nekaj sence je že na obeh straneh in kdor se preveč trudi, pokazati se belega, zbuja sum, da je več črnih peg na njem, nego se jih vidi na prvi pogled. Družba sv. Cirila in Metoda je imela v nedeljo v Ptuju občni zbor. Ko je odbor sklenil, prirediti zborovanje v tem mestu, ni prišel šele na svet, ampak je dobro vedel, kakšne razmere vladajo v Ornigovi guberniji. Zato je smešno, če se kažejo sedaj presenečene in glumijo miroljubne ovčiefe. Prireditev občnega zbora C-rilmetodove družbe je bila demonstrativna, namenoma demonstrativna in aranžerji so prav dobro vedeli, da so s skoraj absolutno gotovostjo pričakovati spopadi. Še nikdar niso bile prve slovenske prireditve v spodnješta-jerskih mestih in trgih mirne in če bi bili vodje Cirilmetodijcev v Ptuju pričakovali izjemo, bi se jim moralo pripisati uboštvo duha, ki presega vsako normalnost. Narobe: Naravnost pričakovati so morali izgrede in če se sedaj delajo začudene, da so se zgodili, je ta hinavščina prav zoprna. Seveda — cirilmetodova družba je imela prav tako pravico, zborovati v Ptuju, kakor v Kranju, na Vrhniki ali pa v Nabrežini. Toda če je šla v mesto, ki je danes nemško, je morala a priori računati z mogočimi in nad vse verjetnimi posledicami. Z druge strani ostane barbarizem seveda barbarizem, tudi če je bil pričakovan in v ptujskem nemškem nacionalizmu se že davno mešata delirij in idiotizem. Ornigova klika, katero so socialni demokratje v štajerskem deželnem zboru in v svojem graškem glasilu pokazali v najbolj naturalistični sliki, se drži edino z večnim draženjem šovinističnih občutkov nad vodo in če je sploh kdaj uživala kaj simpatij pri resnih ljudih, jih je že davno izgubila. O posameznostih pretepov, ki so se v Ptuju vršili v nedeljo in v pondeljek, se ne moremo ba-viti, ker še prostora nimamo za registriranje vsake klofute. Kri je tekla, to je gotovo; ampak kdor govoriči, da bo ta kri pomagala, «obraniti nemški značaj Ptuja», ali pa «osvojiti Ptuj Slovencem», govori neresnico. In kdor rabi vsled pretepov nastalo podivjanje čutov za novo šovinistično šču-vanje, greši nad narodom. Z nobeno surovostjo se ne pospešuje narodnost, ampak s kulturo; lastnemu narodu ne koristi, zaničevati in blatiti drug narod, temveč učiti se je treba, kar imajo drugi dobrega. Posebno pa naj bi Slovcnci pomislili, da je na Ptujskem treba pameti, ne pa blaznenja. Slovensko ljudstvo v onih krajih, ki posluša «Štajer« čeva» gesla, se ne bo pridobilo s podžiganjem šo» vinističnih strasti, temveč edino z vstrajnim, po« trpežljivim in pametnim poukom. Zatorej — hladno kri! * * * Ptujska policija se je vedla pristransko} to radi verjamemo, ker jo dobro poznamo. Da so celjski, mariborski in celovški policaji, ki so ji prišli na pomoč, posnemali njen vzor, je prav tako verjetno. Samo v oklepaju bi opomnili, da ni po« Iicija samo v Ptuju, Celju in Celovcu «enostranska», ampak tudi drugje. Mestna policija je povsod večalimanj orodje gospodujoče stranke, ali kdor misli, da služi pri državni policiji sama božja previdnost ali klasična objektivnost, laže sam svoji pameti. Toda cirilmetodijski skupščinarji so morali tudi kvalitete ptujske policije vpoštevati, ko so šli v Ornigovo kraljestvo. Policija je kriva; o tem ni dvoma. Ampak če so bili izletniki rrs tako grdo tepeni, kakor poročajo naši nacionalist , tedaj so — tudi sami krivi. Kdor ve, da ga čakajo bunke, pa se ne pripravi, naj se prime 7a nos. Seveda slovenski generali so nekoliko mislili na nevarnost in so se deloma h iteli zavarovati. Ampak kako? Če bi bili nacionalisti, bi prav odločno protestirali! Slovenski voditelji so zahtevali za svojo varnost — ces in kr. vojaštvo. To je pri spodnještajerskih narodnjakih že stara navada, ki pa ostane grda in neznosna tudi, če dobi sive lase. Kdor je že kdaj proti svoji volji marširal v infanterijskem kareju, pod varstvom vojaških bajonetov in škripal z zobmi, kakor je bilo n. pr. ob prvi sokolski slavnosti v Celju, kjer so tudi na-rodnjaški prvaki prosili za vojaško asistenco, ne bo nikoli pozabil, kako ponižanega in osramočenega se je Cu»il. Če slovenski voditelji ne razumejo, da se demokracija in militaristični protekcijonizem ne vjemata, naj gredo v penzijo, pa naj ne ponižujejo slovenskega ljudstva na tak način pred tujim svetom. Družba sv. Cirila in Metoda je imela zopet občni zbor. Ko lani klerikalci niso zmagali z vsemi zahtevami glede odbora, se je napovedalo, da se bo družba popolnoma otresla klerikalnega jerobstva in odločno zajadrala v svobodomiselne vode. Besede so bile prazne kakor izmlaten klas in letos vlada na celi vrsti polovičarstvo. Ortodoksni klerikalci sicer bojkotirajo družbo, ta se jim pa prilizuje kakor mlada mačka in služi klarikalizmu, kakor da je del klerikalne stranke. V odbor so izvolili celo vrsto ljudi, ki so in morajo biti klerikalni in kdor je na zborovanju «Svobodne M sli» govoril, da je družba sv. Cirila in Metoda postojanka svobodomiselnosti, jo je prav slabo poznal. Zavodi družbe izpolnjujejo na šolskem polju vse klerikalne zahteve in katolicizem jim je važnejši od narodnosti. Če brca, ki jo je dobila družba od klerikalcev, ne zadostuje, da bi se zavedla in osvobodila, tedaj ni od nje do konca dni pričakovati svobodnih šol. Zato je reklama, ki jo dela družba, neopravičena. Cj sin je član kat. telovadnega odseka in ta mu je samo za pretvezo, da se more cele noči zunaj potepati. Seveda bo sedaj tega konec. V nedeljo so šli ti pobje na Brezovico, domov se prišli pijani, vsi pomazani od bruhanja .. . Prosim vas, ali je to vzgojevalno in dobro? Jaz mislim, da ne! IzvoUte to porabiti v listu ter opozorite s tem javnost na veliko škodo, ki preti mladini od teh katoliških osrečevateljev. Mladina, ven iz te družbe, ki ti je sovražna!» Objavljamo to brez komentarja. 0 celjskem gospodarstvu poroča graški «Ar beitei\Ville» zanimive reči i «Na občnem zboru društva «Nemški dom», pravi v št. 211. «Dne 30. jan. 1905 se je sklenilo zidati «Nemško hišo» po načrtih arhitekta Brasga za 360.000 K (pohištvo vra-čunjeno) v «lastni režiji». Premoženje društva je obstalo iz enega legata po 180 tisoč kron, od katerih pa jih ie ob začetku «lastne režije» bilo le Se 154 tisoč. (! I) Seveda je bil le slučaj, da so bili člani odbora, kateremu se je «lastna režija» pre pustila, radikalno-nacijonalni tovarnarji in angro sisti; za peteršiljček so jim pridjali Se podžupana Jesenka in obe« svetnika dr* Kovačiča» Seveda je bilo le v interesu «nemške edinosti», da so mate-rijal za stavbo oskrbeli člani odbora brez razpisa. Pač samo zaradi plemenskih spominov (!) iz zlate mladosti se je zgodilo, da sta dobili dela po ena ljubljanska in zagrebška tvrdka. Po pravilih društva «Nemški dom» bi moral odbor po preteku društvenega leta položiti račune in razpisati nove volitve. Pa «lastna režija», je gospodi tako dišala, da niso razumeli nemško. Nek celjski radikalno-nacijonalni možakar, katerega niso pustili k «lastni režiji», je zlezel lepi «mariborčanki» pod krila in je zlival cele potoke gnojnice no vodilnih celjskih glavah. «Nemški dom» je i tal 538 tisoč kron, pri čemer ni vračunjen obč. donesek (hiša in zemljišče v vrednosti 90 tisoč kron) in prebitki rezervnih fondov, kateri so se zlili v strugo «lastne režije». Sedai so pa kase prazne,» Bojkot podraženega piva bridko občutijo nekatere pivovarne. V Kapfenbergu na Štajerskem je podjetje pivovarne Horn mrtvo, Goisova pivovarna pri Ljubnem pa že prav težko izhaja. Bojkot trsja še naprej. Pivovarna v Murzzuschlagu je izstopila iz kartela pivovarnarjev, kateri so podražili pivo. S tem je storjen začetek za zrušenje tega, na škodo konsumentov vstvarjenega kartela fabrikantov. Društvene vesti. Društvo tiskarjev na Kranjskem obhaja dne 20. septembra t. 1. svojo štiridesetletnico s sledečim sporedom: Zjutraj sprejemanje gostov in zunanjih članov na južnem kolodvoru. Ob 8. dopoldne sestanek v restavraciji «Narodnega Doma». Ob 1. opoldne banket v areni «Narodnega Doma». Popoldne od l/id. do 8 zvečer koncert, ob lepem vremenu na vrtu, ob slabem vremenu v areni Narodnega Doma». Pri slavnosli sodeluje pevski zbor. Umetnost in književnost. Slobodna riječ» v lastni tiskarni. Bratska hrvatska stranka je napravila zopet velik korak naprej. Uredila si je ze svojo lastno tiskarno, ki že deluje pod imenom «Pučka tiskara». — Sodrugi po S ovenskem! Mi imamo že svojo «Delavsko tiskovno družbo», katere glavni namen je pridobiti tiskarno slov. organiziranemu delavstvu. Pristopajte kot člani v to družbo ter vplačujte deleže! Tudi mi slovenski socialisti si moramo sami pomagati, od drug"d ne čakajmo pomoči! Zatorej, na delo! Sodrugom sporočamo, da deluje v Ljubljani Delavska tiskovna družba» še od julija meseca in da ima v zalogi celo vrsto brošur in knjig. Dolžnost vsakega sodruga je, da te knjige in brošure po mogočnosti razširja. «Naše kmetiško in delavsko ljudstvo rado bere» to se sliši vedno —- torej: vsak bodi razširjevalec naših brošur. — Opozarjamo obenem, da je izšla brošura «V dobi klerikalizma» ta teden. En komad velja 40 vin. Iz stranke. Strankarski zbor italijanske socialno-demokratične stranke v Avstriji. Drugi dan zborovanja, pondeljek, je bil brez primere vroč. Težko delo so imeli opraviti dele-gatje, še težje predsedništvo, komisije in zlasti poročevalci. Zborovanje se je pričelo ob 7. zjutraj in resnično so bili malone vsi delegatje že ob tej uri na svojem mestu. Nadaljevala se je razprava o strankinem štatutu. Sodrug Pittoni je obrazložil posamezne paragrafe V obširnem govoru in je potem predlagal, naj se sprejme takoj določba o izvrševalnem odboru, da se lahko izvoli odbor, ki bo zboru predlagal kandidate za eksekutivo. Po kratkem posvetovanju se je izvolil ta odbor. Potem se je razvila razprava o štatutu. V splošnosti zanima stvar seveda italijanske sodruge; nekatere posameznosti te debate pa imajo splošno zanimivost. Najvažnejše je, da se po novem štatutu združijo vsi italijanski secialni demokratje Avstrije v enotno stranko, kakor so že združeni sodrugi drugih narodnosti. Doslej so bili razcepljeni v primorsko in trentinsko skupino, kar se je utemeljevalo z veliko geografično razdaljo. Dokler sta bili obe skupini še slabejši, je bila ta razdelitev razumljiva; edinost je bila skoraj nemogoča in če bi se bila sklenila, bi bila ostala na papirju. A stvar je vendar včasi povzročila konfužijo. Narodna organizacija socialne demokracije se je zamenjavala s teritorialno; «Sezione adriatica» se je smatrala za j politično organizacijo vseh socialnih demokratov v deželah ob jadranskem morju in nerazumevanje narodne organizacije je bilo krivo marsikatere nerodnosti, ki je Škodovala zlasti jugoslovanski stranki. Z združitvijo vseh italijanskih sodrugov v enotno stranko se bo tudi to izboljšalo. V razpravi o Statutu se je na široko razvila debata o takozvani nevtralnosti organizacij. Ta pojav je bil pač nekoliko čuden, ker se je Slo glavno za strokovne organizacije, katerim je bila pravzaprav namenjena poznejša strokovna konferenca. Strankarski zbor se je polotil tega vprašanja, ker je bilo v načrtu Statuta določeno, da 5—na deželnih konferencah tudi zastopniki lemizirali s tem nazorom in so porabili za to mnogo temperamenta. Na objektivnega poslušalca je debata napravila vtisk, da je nasprotje obeh struj večinoma v besedah, dočim so bili o temeljnih načelih pravzaprav vsi složni, ne da bi bili čutili to. «Nestralnost» je zelo prožna beseda in največkrat jo slišimo od — nasprotnikov socialne demokracije. Nihče ni tako goreče zagovarjal «nevtralnosti» kakor klerikalci, ki so prvi spoznali, kakšna moč narašča v delavskih organizacijah, osnovanih od socialnih demokratov. S sladkimi besedami so začeli slaviti slogo in priporočati «nepolitične» strokovne organizacije, v katerih naj bi bilo prostora za delavce brez razlke političnega mnenja; te organizacije naj bi ostale brez zveze s političnimi strankami in naj bi se bavile samo s takimi rečmi, o katerih ne bi bilo nobenih političnih nasprotij. Vaba je bila sladka, toda strupena. Pod plaščem nevtralnosti so se hoteli sami vtihotapiti v delavske organizacije; dokler bi bili slabi, bi morala biti izključena vsaka politika, čim bi čutili, da so dovolj močni, bi pa odvrgli plašč in spravili organizacije v svojo oblast. Najboljši dokaz je v tem, da klerikalci sami ne snujejo nepolitičnih organizacij, ampak odločno klerikilne, na katere opirajo svojo moč. Č9 v kakšaem društvu z «nevtralnostjo» niso imeli toliko sreče, da bi ga bili predložili svoji absolutni komandi, so takoj zapustili «nevtralno» organizacijo in so osnovali Svojo «krščamko-socialno». V tem so jih posnemali nemški nac'onalci, češki nacionalci in kaker opice še slovenski nacionalci. — Od delavca, ki se pridruži strokovni organizaciji, itak nihče ne zahteva, da bi napravil izpit o socialistični vedi. Versko ali narodno mišljenje delavca ni bila nikoli zapreka za sprejem v strokovno organizacijo. Toda če je taka organizacija tudi do kosti nepolitična, mora vendar imeli stalna načela za svoje delo. Ne gre se za to, da imajo delavci društva sploh, ampak zato, da jim ta društva koristijo. Nevtralno društvo v zmislu naših nasprotnikov bi moralo biti za delavce neplodno in ne bi smelo delati nič druzega kakor to, kar delajo navadno meščanska društva: Prirejati veselice, dajati podpore, ki sijih morajo plačevati člani sami, največ še sestaviti kakšno prošnjo. Delavstvo pa ne more izboljšati svojega položaja drugače kakor v razrednem boju; iikoriščani se morajo bojevati z izkoriščevalci in skušati, da jih premagajo. Razredni boj se pa vodi na raznih bojiščih in z raznim orožjem, kajti tudi nasprotnikove čete so razstavljene na mnog.li poljih in zbrane v mnogih trdnjavah ter imajo cele arzenale orožja na razpolago. Glavno oblike razrednega boja so strokovni, politični in gospodarski boj; samo v parlamentu se ne premaga kapitalizem, samo v delavnicah pa tudi ne. Kakor na vojni morajo biti vse čete v zvezi, bojni načrt mora biti enoten in vsi strategični in taktični koraki se morajo vzajamno izpopolnjevati. Delavska politika se mora oslanjati na delavske strokovne organizacije, te pa se morajo z delavsko politiko varovati in krepčati. Nevtralnost strokovnih organizacij je torej nezmisel. Pristop vanje ima delavec tudi brez socialistične etikete; ampak njih delovanje mora biti socialistično, ker drugače ni delavsko. Debate se je udeležila dolga vrsta govornikov. Opoldne se je izvolila komisija za pregled predlogov in za končno redakcijo štatuta. Popoldne je sodrujr Pittoni poročal o časopisju. Razložil je stanje dnevnika «II Lavo-ratore», ki je imel preb ti hude boje in ima v financ alnem oziru tudi sedaj težko stališče. Če je to za nas po eni strani tolažba, bi pa po drugi strani lahko postali melanholični, če primerjamo žrtve italijanskih sodrugov za svoje glasno glasilo s tem, kar store slovenski za svoje. S'evilke seveda niso namenjene javnosti; ampak lahko se reče, da bi slovenski sodrugi, če bi razmeroma toliko storili za razširjanje svojega glavnega glasila tolikor italijanski, lahko imeli za naše razmere naravnost briljanten dnevnik, ki bi se altroehd lahko vspešno bojeval z nasprotniki! Tudi o tej točki se je razvila obširna debata. Izrekla se je želja, da bi se «Lavoratore» več pečal z načelnimi in propagandističnimi članki in da se ne bi toliko oziral na zahteve tistih, ki iščejo senzacionalne notice in berilo, s kakršnim se napolnjujejo meščanski časopisi. Z^or je odobril glavno smer uredništva in je naložil stranki, da stori vse mogoče za saniranje gospodarskega položaja pri listu. Tudi je sklenil, naj se ustanovi v propagan-distične namene poseben tednik. O parlamentaričnem delovanju je poročal poslanec sodrug Scabar prav obširno na večerni seji. Sodrugom, ki so iasledovali seje državnega zbora, je delovanje socialističnih poslancev znano. Medtem je komisija po vloženih predlogih re digirala Statut, ki se je po končnem poročilu sodruga P i 11 o n i j a sprejel. Socialno-demokratičnim poslancem se je izreklo zaupanje, potem se je sprejelo nekaj specialnih predlogov. Po poročilu komisije za predlaganje kandidatov so bili z aklamacijo izvoljeni v izvrševalni odbor iz Trsta sodrugi G. Antonaz, G. Oliva, V, Pittoni, iz Istre Lirussi, iz Furlanije Tonet; v kontrolo Cermutz, Laurencich in Mervitz. Iz Trentina imajo strokovnih društev sedež in glas. Ta točita, ki se je pozneje izpremenila, je dala povod tej debati. ......, Nekateri delegatje so zastopali stališče, da naj bodo izvoljeni na deželni konferenci. Izvolitvi je bodo strokovne organizacije nevtralne, drugi so po- I sledila burna aklamacija. Tedaj je — ob 11, zyečer — po izčrpanem dnevnem redu predsednik, sodrug dr. Piscel zaključil shod z navdušenimi, a zelo primernimi besedami. Z gromovitimi klici «Viva il socialismo» se je razšel zbor. Razočaraai so italijanski meščanski nasprotniki, ki so po stari navadi upali, da se razcepi stranka. Fiksna ideja, ki je tem bolj smešna, čim je starejša. Strokovni pregled. Seja strokovne komisije za Ljubljano se vrši v petek, dne 18. t. m. v prostorih združenih organizacij (gostilna Petrič na Resljevi c. št. 22). Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vsi delegatje so na-prošeni, da za gotovo pridejo, ker je dnevni red velevažen. Anton Kristan, ________ strokovni tajnik. Kritičen poloiaj na državnih železnicah. Na Dunaju se je zbralo začetkom zadojega tedna okrog 500 delegatov osobja državnih železnic, da se posvetujejo, kakšne korake naj store, ker se železniško ministrstvo ni oziralo na njihove opravičene zahteve. Posvetovanje je bilo zelo burno in mnogo delegatov je zahtevalo, naj se takoj začne pasivna rezistenca. Po dolgi razpravi se je z ogromno večino sprejela sledeča resolucija: Dne 8. septembra 1908 zbrani zaupniki vseh organiziranih železničarjev v Avstriji se popolnoma zavedajo odgovornosti, ki jo imajo v tem resnem trenotku. Na jasnem so si, da imajo to odgovornost ne le spričo svojih organizacij, temveč tudi spričo vsega delavstva in vsega prebivalstva. Ne da bi pozabili na to, morajo po zreli preiskavi predlogov, ki jih je napravilo železniško ministrstvo za ureditev slabih razmer uslužbencev na ces. kr. državnih železnicah Izjaviti, da ti predlogi nikakor ne morejo zadovoljiti osobja in izpolniti upov, ki so jih provzročile obljube žel ezniškega ministrstva leta 1905. Zlasti se vidi 1. da ni pripravljena ureditev službenega in delavnega časa; 2. da ni določena provizorična službena doba kakor se je že določila na privatnih železnicah; 3. da so za zboljšanje plač namenjena sredstva popolnoma nezadostna; 4. da so popolnoma nezadostne doklade za služabniško osobje, ki izvršuje eksekutivno službo in da se ni vzel obzir na celo vrsto uslužbencev, ki opravljajo nočno ilužbo; 5. da se ni razširila ocenitev uradnih stanovanj in izplačanje diference tudi na čuvaje; 6. da je nezadostno urejeno avtomatično napredovanje in po viša vanje; 7. da ni odpravljeno izvenredno avanziranje na podlagi kvalifikacije (avanziranje po križčkib). Z ozirom na te težke nedostatke nameravane regulacije sklepa konferenca zaupnikov, izvoliti iz-vrševalni odsek in mu nalaga — kot edino pot, po kateri bi se dosegla mirna rešitev — naj takoj nastopi obravnave z železniškim mi-aistrstvom, da doseže odstranitev omenjenih nedostatkov. Konferenca pooblašča izvrševalni odsek, porabiti vsa primerna sredstva v dosego tega cilja. Sicer vztrajajo zaupniki prej ko slej ob za* btevab, ki jih obsega zakonski načrt poslanca Tomschika in resolucija poslanca drja. Ellen-b ogna. V izvrševalni odsek so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Poslanec Tomschik, Weigl, Grüll, poslanec Múller, Decker, Brodecky, Glase r, Nábitsch, Win ter; za severno železnico Tantsin in Herlinger ter kot nadomestnik H eider. Sodrug Scheibein je podal še sledeči predlog: «Ce izvoljenemu odseku ne bo mogoče, doseči znatnih vspehov v zmislu resolucije, ima takoj sklicati po enega zaupnika iz obsega vsakega ravnateljstva, ki se izvoli na današnji konferenci, potem glavne zaupnike privatnih železnic, centralni odbor personalne komisije in delavski odbor ter tej skupini izročiti odločitev o dalnjem postopanju.» Predlog sodruga Scheibein a je bil soglasno sprejet. Položaj na državnih železnicah je nad vse resen in bilo bi želeti, da spozna to resno, t pred vsem železniško ministrstvo. Tistih osem milionov kron, s katerimi je mislilo odpraviti železničarje, bi bilo prav toliko kakor kapljica na razbeljen kamen. Vsakdo mora razumeti, da se po dolgoletnem čakanju spričo vedno naraščajoče draginje železničarji ne morejo zadovoljiti z bagatelo, od katere ne bi imela ogromna večina niti vinarja. Ze na sedanji konferenci je bila razburjenost železničarjev ogromna. Ako bi železniško ministrstvo ostalo zakrknjeno kakor je bilo doslej, hi bil boj neizogiben. Nemogoče bi bilo, da bi se železničarji vdali tudi če bi vedeli, da morajo voditi boj do zadnjih posledic. Na konferenci so železničarji izjavili, da se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo spričo prebivalstva. Te odgovornosti se mora pa zavedati tudi železniško ministrstvo in cela vlada. Ako pride na državnih železnicah vendar do boja, ne bodo krivi železničarji, ki so dovolj svarili, ampak vlada, ki je gluha. Upajmo torej, da se ji Se v zadnji uri odpro ušesa, pa tudi mošnja, ki je bila na razpolago za duhovnike, za častnike, za agrarce, ki pa je bila za železničarje vedno za-trgnjena. Socialni pregled. Nemški pravniški kongres, ki zboruje pravkar v Karlsruhe, je zlasti zanimiv, ker ima na dnevnem redu tudi kolektivne delavske ugovore. Pred kratkimi leti ne bi bi še nihče verjel, da bi se mogli juristi sedanje družbe baviti s takim vprašanjem. Kapitalistični liberalizem je vedno smatral takozvani «svobodni delavski ugovor» za vzor ureditve razmerja med delodajalci in delojemalci. Seveda je svoboda takega individualnega delavnega ugovora velika laž. Svoboden je pač močnejši delodajalec pri diktiranju pogojev, delavcu pa ne ostane druga svoboda, kakor vdati se zahtevam delodajalca, ali pa stradati brez dela. Proletarska organizacija je v praksi že prekucnila razne kapitalistično - liberalne nazore; kolektivni ugovori, ki varujejo pravice delavstva mnogo bolje kakor individualni, so že v vseh industrialnih državah našli svojo pot in tako so končno tudi juristi poklicani, zanimati se za stvar, ki se razvija po gospodarskih zakonih brez obzira na zastarele juridične nazore. Premog, kapitalizem in delavstvo. Statistika avstrijskega rudništva od leta 1900—1905 kaže žalostno sliko za delavce. V tem ko je dobiček kapitalistov v tem času neprenehoma naraščal, se je življenje delavcev — tudi neprenehoma — slabšalo. Nakopalo se je črnega premoga, računajoč po 1000 q leta 1900 .... 109.925 » 1901 .... 117.388 » 1902 .... 110.450 » 1903 .... 114.981 » 1904 .... 118.682 » 1905 .... 125.853 rjavega premoga pa leta 1900 .... 224.735 » 1901 .... 221 397 » 1902 .... 221.575 » 1903 .... 219.877 » 1904 .... 210.834 » 1905 .... 226.921 Poprečna cena meterskega centa je bila na mestu proizvajanja v vinarjih za črni rujavi premog leta 1900 . . 78 13 . . 52-66 » 1901 . . 86-96 . . 56-21 » 1902 . . 93 41 . . 49-66 » 1903 . . 84-73 . . 45 36 » 1904 . . 80-45 . . 44-02 » 1905 . . 79-30 . . 44-49 Statistični podatki 1906. in 1907. leta izkazujejo enako padanje rudniške režije; prodajne cene premoga so pa neprenehoma naraščale. Kapitalisti trdijo, da so morali zvišati cene zaradi naraščajočih plač. Ta trditev je neresnična. Po statistiki poljedelskega ministrstva so leta 1905 znašale poprečne plače v kronah na leto za šiht kopačev........85151 . . 3-10 odraslih delavcev .... 714 62 . . 248 delavcev nad zemljo . . . 746 04 . . 2 43 mladostnih delavcev . . . 436-68 . . 1-59 delavk......... 306-16 . . 1-08 To velja za črni premog. Za rjavi premog pa sledeče: plače na leto za šiht kopačev........ 979 79 . . 3.49 odraslih delavcev .... 876 24 . . 2 99 delavcev nad zemljo . . . 873-45 . . 2'91 mladostnih delavcev . . . 444-57 . . 1*54 delavk ......... 380 31 . . 1-38 Če priravnamo te mezde s poprečnimi plačami od leta 1901, dobimo sledeče razmerje: Znašala je poprečna plača na leto za šiht leta 1901 » 1902 » 1903 » 1904 » 1905 816-57 768 61 763-38 767-37 794-17 290 2 78 2 75 2 75 2-81 Iz zaključnih številk je razvidno, da je bila poprečna plača rudarja leta 1905 za 22 K 40 vin. nižja kakor leta 1901. V kričečem nasprotju s tem padanjem mezde je pa rudarsko delo. Tako je odpadalo leta 1901 na posameznega rudarja poprečno 281 Sihtov, leta 1905 pa 283, to je za 1-71 odstotkov več. Število rudarjev se je od leta 1901 v Avstriji zmanjšalo za 6 86 odstotkov, to je okroglo za 10.000 oseb. To dokazuje jasno, da je imel rudar leta 1905 manjšo plačo kakor leta 1901., zato pa v e č dela in da je obtičal plod tega naraščajočega kapitalizma v kapitalističnem žepu. ___ Raznoterosti. Češko gledališče na Vinogradih bo dne 19., 20. in 21. t. m. gostovalo na Dunajo in sicer priredi pet predstav v delavskih domovih v Favoritnu in v Otakringu. Kakor znano so bile svoj čas raz- prave, da bi gostovalo češko gledališče v Teater an der Wien, a nemški nacionalci in dunajski krščanski soc;a!ci so preprečili te predstave. Socialni demokrat je so jim sedaj odprli svoje hiše. Leva Tolstemu je poslala zveza ruskih vse-nčilšč sledečo brzojavno čestitko : «Velecenjeni Le* N kolajevič 1 Peterhurška zveza ruskih vseučilšč Vam sporoča presrčen pozdrav ob Vašem osemdesetem rojstnpm dnevu in porablja to priložnost, da izreče znhvaln velikemu umetniku in učitelju, ki je bil desetletja varuh in sodrug narodovih množic, ki je razglašal ljubezen in bratstvo, ki je z močjo svojega mogočnega talenta podpiral slabe in zasužnjene, ki se je boje\al zoper moč teme in zoper gospodstvo neznanja, ki je naglašal potrebo in pomen prosvete širokih ljudskih slojev kot edinega zvestega spremljevalca k višavam boljšega življenja in človeka dostojnega bitj?.» Evharistični kongres, ki ima biti te dni v Londonu, razburja javno mnenje na Angleškem bolj kakor bo katoličanom ljubo. Angleži, ki so po ogromni večini protestantje, smatrajo nameravano procesijo za provokacijo in nameravajo prirediti nasprotno procesijo kot demonstracijo. Tudi protestirajo, da bi se kardinal Vanutelli kot zastopnik tuje državne oblasti udeležil kongresa na Angleškem. Umrl je v Budimpešti dr. Maks Falk, glavni urednik «Pester Lloyda», ki je igral v ogrski politiki važno ulogo, dokler je vladala liberalna stranka. Mnogo let je bil tudi v delegaciji poročevalec o zunanji politiki. Delavski dom so otvorili v Morchenstemu na severnem Češkem. Mesto šteje komaj 8000 prebivalcev, a delavstvo ima velikansko eneržijo. Za ustanovitev in zgradbo svojega doma je rabilo samo tri leta. Naznanilo. Ob štiristoletnici Trubarjevega rojstva spominja se prvega slovenskega reformatorja tudi slovenska socialno - demokratična stranka. Te dni je že izšla brošura M »f v založbi ffl Delavske tiskovne družbe v Ljubljani», Cena 8 vinarjev. Opozarjamo sodruge in vse delavske organizacije na to. Prosimo, da takoj naroče to zanimivo in obenem zelo aktualno brošurico. Štiristoletnico Trubarjevega rojstva pa proslavi socialno • demokratična stranka tudi s tem, da izda v založbi «Delavske tiskovne družbe» zanimivo protiklerikalno brošuro: ii klerikalizma" J ki bo obsegala nad vse poučno čtivo o klerikalizmu Želimo, da bi se le dve brošuri kar najbolj razširili med slovensko ljudstvo. S tom se hu tudi najbolj proslavil spomin Primoža Trubarja. ¡ta delo tedaj! //h/tti/U ¿ktnertß»% y&jtjvi xelijo ¿vbrv. pO cvm W, rus n&stjiixrpvivvati ruysvv&rnqpo . S im ori