Iz pesniškega dola blizo Marlbora. Čudil se bo /.nabiti kdo, da iz našega dola glas zasliši. Zalibože, naš kraj je hudo z nemškutarijo okapljau, in slovenskemu svetu dobro znan. Vendar, kakor močne besede iskrenega cerkveuega govornika v oterpnjeno serce grešuikovo segnejo, tako so tudi žive besede slovenske že izruvale nektere zastarane korenine, in sem ter tje že veselo poganjajo mile narodue mladike. — Veselo vemo, da pri naših sosednih vradnijah v št. Lenartu in v Lutoraerju že slovenske spise vlagajo. — Prav serčno me je tudi veselilo, ko sem uuikrat nekega naših kmetov, veljavnega moža, slišal, ko se je z nekim ueuiškutarjeni prepiral, zastran narodue in jezikopravnosti sloveuske po šolah. Kadar že nemškutar ni vedil kaj reči, je djal, da bo svojo deco v nemške šole pošiljal. Kmet pa iiiu jo takole zaverne: Učite otročiče le Bogu .služiti in modro kmetovati v domačem jeziku, — to bo njih naj večji zaklad". Zastran naših učiluic smo veseli, da nektere čversto napredujejo. Posebno tečne so tiste, v kterib se je veliko trudiio, brezkoristno prikladanje nemščine opustilo. — Domoljubni učitelji so spo/.uali, da je nauk koristen le v tem jeziku, kterega se otrok nauči pri inateri; le v tem je mogoče, da se mu v ui/.jili .šolah pravi zapopadek priklada in odgoja za prihodnje življenje. V šoli, kjer se nemščina klali, se veliko zlatega časa zapravija. Učenje ptujega jezika je bolj pristojno za odraščeao mladnst, ne pa kadar otrok še le v šolo polukne. Za ta namen je novo izdelani Abceduik za pervi razred slovenskih šol kaj koristno in modro zložen. Kar se tiče narekovavnih in izgledaih spisov, še v nekterih šolah vidimo, da imajo ueinški preduo mesto. Ali bi ne bilo prav, če bi se imeniki iu druge šolske pisma pisali po slovenski ? Ako šole ne bodo skoraj po domače pisale, kako se li more to od drugih tirjati? Povem naj še ganljivo novico, kako je naša Ijuba mladina v neki naših učilnic verlo .se obnašala do svojih Ijubljenih gosp. učiteljev. Občutljive mlade serca so svojemu čast. gosp. katebetu na njih godii dau in tudi svojemu Ijubemu učitelju ljubezen .ska/.ale s tem, da so se oinenjeni dau vsi učenci zgodaj zbrali in vsakemu podarili lepo čašo, in sicer pervo z naslovom: ,,Bog, cesar, doraovina", —drugo: ,,Večnost, Avstrija, Slovenija". — Zraven pa nekdo iz med učencov tako le srečo voši: ,,Draga gospoda nčitelja! V imenu vseh učencov spregovorim, in vošim Vama veselo in zdravo še veliko godov doživeti. Zahvaljujem se Vama preserčno za vse trude , ktere iinata z nami. Težek je stan, pa naj boljši posel je, med tistimi bivati in tiste podučevati, ktere je tudi božji sin svoje ljubčike imenoval. Za to ni plačila na tem svetu; želim pa, da naj Vaji za to enkrat ljubi Bog z večno slavo obdaruje in okiuča!" — Zares lepe besede iz otročjih serc zbiane! — Bila je potera sv. maša; dečica je molila za svoje ljube, ti pa za svoje rejence. — V našem kraji, hvala Bogu, so gorice in polja močno lepe. Sadja bo vendar malo. IVaše sloveče travnike podjeda červ. \eki kmet je unikrat rekel, da nam slovenska mati zeinlja odrekuje svoj obrodek zato, ker je nekteri njenih otrok zaničujejo in (ajijo. Bog daj! da bi ne bilo tako! — Z Bogom! j. Dr. Vlastenski. Iz kranjske okolice. Dragi ,,Tovarš"! Vein, da bos veselo sprejel novico, da tudi v naših vradnijah začel se je gibati slovenski jezik. Marsikaj se že spisaje po slovenski. Došlo mi je ne davno v roke neko predajansko pismo (Uebergabsvertrag}, kterega je neki gosp. vradnik sara sostavil in drugam za izgled poslal. Sostavljeuo je bilo tako lepo in čisto po slovenski, da ga raora vazumeti vsak, kdor le zna slovenski brati. Veselja mi je serce igralo, ko sem ga bral misleč, da tudi mi imaruo može, kteri ne derže rok križem, in si lepo prizadevajo, da spolnujejo svoje perve dolžnosti tam, kjer dobivajo polrebnega kruha. Podbreiki. Iz Kranja. ? *) V 10. listu ^Tovarša* pret. m. smo brali imenovane boljše orgle, ktere se zdaj po Kranj.skem nahajajo. Ker pa ta dopi.snik med mnogimi naštetimi boljšimi orglami veliko naj boljšib orgel izpušča , se mora misliti . da on okoliščine in orgle na Kranjskem le slabo pozna. Zatoraj omenim tukaj nekaj orgel, ktere so mi posebuo dobro znaue. Tako je naredil samouk P. Rojc tudi orglc za famo cerkev v Kranji, ktere se prav lahko merijo z orglami v kranjski roženkranski cerkvi, ktere imajo dva manuala, in jih je naredil dobro znani mojster na Kranjskera, pa so tako slabe, da se le malo dajo rabiti. Na te orgle je gotovo dopisuik pozabil, ali pa mu niso znane. Tudi je pozabil velikih izverstnih orgel v treh omarah z dvema rnanualama v Logi pri Ipavi, ktere je mojster Kranjc iz Nemškcga gradca leta 1839. postavil. Mladi mojster in domač rojak Dev je tudi razun velikih orgel z dvema manualama in s 34 spremeni v Ipavi izdelal še več drugih prav dobrih orgel, ktere vsakega starega mojstra morajo častiti. To pišern, da pokažem, kako se je umetnost orgelska na Kranjskem povzdignila, in da željo razodenem, da bi vsak pisavec, kteri o kak.šni reči kaj piše, popred premifslil, kaj piše, in bi tudi po okolišeiuah dobro oprašal , da bi post. orgel, ktere .so le malo za rabo, ali ktere se morajo večidel vsako saboto popravljati, ne imenoval izverslno dobrih. Iz ribenške dekanJJe. CKonecO Takim možem pa bodite vi učitclji vdani zvesto iu odkritoserčno! Kar je rokodelec brez •) Ta dopis je bil ,,Novicara" namenjen, — pa ga je slavno Novično vrednistvo prijazno izročilo .,Tovaršn", kteri rad gprejema tudi mirne nasprot— ne misli, da se potem vidi, kaj je pravo. Vredn. dobrega orodja, eo oni brez vas. — Pomagajte jim, delajte ž njirni z zvestim spolnovanjem dolžnost svojih! Vi imate v roki blagor naroda, ter upanje boljili časov! Zares je preimeniten vaš stan, svet poklic, velik vaš odgovor! IVaj večo svojo vrednost izročijo vam farmani: telesni blagor ter dušno srečo mladine, drage šole, večidel tudi cerkve, orgle i. t. d. — Se ve, da je za zvesto spolnovanje učitelj.skib dolžnost treba silno veliko; tudi tukaj se glasi geslo: ,,naprej"! — Pa ne ustraši se tega, — dober učitelj boš, ako le v resnici hočeš! Ko se izšolaš, se nikar ne misli učenega, ampak, brez zatnere! misli, da še uič ne veš; zdaj se ti je še le treba učiti in uriti djansko. Nabrano vednost si pomnožuj s priduostjo in vsakdanjo skušnjo! — K terau ti je pa treba ljubezni do svojega stauu in poklica, do ljube mladine in njene nedolžnosti, do svojih učileljskih tovaršev in viksih. — Ljubezen oslajša življenje in pomanjša težave in trud! — Kraljestvo, ki je razdeljeno, bo padlo, in le z združenimi močmi se kaj opravi. Ta lepa vez Ijubezni naj tedaj sklepa tudi učitelje iu njihove moči, — sicer je ves trud zastonj; kar eden zida, podira drugi. In — ne zamerite, da se vam odkrijejo rane, da bi se zacelile — ravno ta ljubezen, se žalibog, tako pogosto pogreša med učiteljskimi tovarši! Žalostno je viditi med njimi tako malo vzajemnosti, zastopnosti ali edinosti. 8tari učitelj ne more viditi inlajših, ti pa njegane! —Za mlaje učitelje je tudi kaj okorn naslov ,,podučitelj," — cuden zanmen! meuda ga ni treba razlagati, — bi bilo presmešno! Zakaj bi se ne reklo: ,,učiteljski pomočnik", kakor se pravi g. kaplanom : duhovni pomočnik; ali pa 1. 3. 3. ... učitelj ? — Pa tudi naj bi bil v resiiici starjemu učilelju mlajši pravi pomočnik, priden in ponižen, on pa njemu moder in prizanesljiv oee in vodnik. Naj ne raisli stareji, da je pri vsi svoji pridnosli in skerbi že dosegel verhunec ; učili se moramo vedno še vsi! Naj ne zaiiičuje inlaji dolgih skušenj starjega; pa tudi ta naj ne zaveržuje mlajemu kaj novega, bodisi v učbi ali petji. Zares : ,,Sloga jači — nesloga tlači!" se posebno pri teh opravilih !— Kako morete tirjati, da naj bo med vašimi 100 — 300 — 300 učenci Ijubezen in mir, ko vidijo, da jc vsega tega naj manj med vami učitelji ? — Kako bo vbrano petje vaše , ko je duh vaš ves nasproten in serca razdvojene ! Potem gve pa tudi tako, da je petje vse zmoteno iu zmotnjava pobožnosti, pevke pa so zbegane terpinke! Če se mora kje zatajiti terma in svojoglavnost, se mora pri petji. Ne sme veljati ne stara, ne nova , temue prava! Deržati se je zato treba zvesto le mojstra in njegovih napevov. Vsako prenarejanje je napuh in prederznost! Doati jih je namreč, ki le preradi po svoji glavi ,,kampanerajo", ker so preleni učili se po izvirnem napevu. Zato je pa prav resnična razsodba v. č. g. Riharja zastran nekterih pesem , ki jo je slišal po deželi: ,,Ni več moja, — je ne poznara". Tako scm slišal eam iz njegovih ust. — Da bo pa tvoje delo, ljubi učitelj, imelo vspeh in sad v šoli in cerkvi, skerbi in prizadevaj si za resnično pobnžnost. Ne ustraši se že pred to besedo, saj ni drugega, kakor življenje po veri. To je potrebno vsakeinu, le posebno še tebi, nčitelj, siccr si sain aebi born tlačan, Ijudem pa tat! — Pa praviš še ti, slavni zbor dunajski, da boš ločil šolo od ccrkve ! Le loči dete od matere , ali od duše telo, boš vidil, kaj bo ž njima! Šola je bila in mora biti sklenjena s cerkvijo; Bog je in ostane alpha in omega. — Dasiravno je pa kakor ribi voda, tako potrebna učitelju resnična pobožnost, jih je veudar le malo inalo, ki jirn je mar za njo. O kje so posnemavci blaženega Miha Rorašaka, ki je tu v Dolenji vasi pred malo leti umerl v slovesu svetosti! Imamo jih pa dosti, ki jim je pobožnost tern v peti, od kterih bi se vse drugo reči moglo, le to ne, da so pobožni! Čudna je beseda iz nst učiteljevih: ,,Naš g. zdaj o Šmarnicah tako molijo . . . da bi bili pohvaljeni, — jaz se pa nič ne pečain za to'v. — Ali se je polem čuditi, da taki učitelji pri toliko lepib zgledih vendar malo ali celo nič ne porajtajo na lepo rmvado kerščanskega pozdravljenja: ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" ali pa da se pri njih zveiže pobožnost v hinavščino, ponižna prijaznost pa v perhuljeno priliznjenost! — Zares ! ko bi mogel, zaterdil bi vsakemu učitelju ne le na ušesa, ampak tudi na serce: Nc ta je kaj, ki sadi, ne ki priliva, —¦ temue on, ki rast daje, Bog ! Potem še le, ljubi učitelji, bomo šli ,,naprej" in pa v dobrem, in potem še le blagoi- farnianom, blagor učeucom, naj bolj blagor in slava pa vam, učitelji! Bog! J., bivši učitelj. 0 proseui setvi 1863. Iz Ljubljane. Pretečeni petek zvečer smo nliaali v tukajšni reduti slavnega mojslia go.slarja Xikolaja Dimitrieva Svečin-a. Godel je 6 različuih in prav imenitnih reči, in sicer tako izverstno živo in občutljivo, da se je človeku zdelo, kakor da bi bil zibal se v presladkih huujuIi s premilimi podobami. Slišato se je, kakor bi bil Aumljal tihi virček po prekrasnili cvetličnih livadah, iii zopet, kakor bi zašumela dereča reka po daljnein ojstrem pečovji, potem kakor bi duhteee spoinladne sapice pihljalu in rnajale raehke peresca po krasno cveteei lipi in jih napajala z rodovitno nebeško ro.so. — Z eno besedo: človeku se je zdelo, da sliši prepevati prečudno rajsko ptico v premilem domačem logu. Po pravici je slavtiemu mojstru dnnela gromeča ,,8lava" iz nmogo miiogo začaranili serc. —¦ Tudi gospodje pevci naše čitavnice so se pri tem slavnem koncerlu verlo obnašali. Slava!