Štev. 73.
V Ljubljani; dne 26. oktobra 1907.
Leto I.
^f==IR^
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI.
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 8 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROCBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Koroški Slovenci ob razpotju.
»Najboljši ljudje se obračajo od ,M i r a' proč,“ tako je zatrjeval pred kratkim odličen mož, župan odlične slovenske občine na Koroškem, piscu teh vrstic. In kako tudi ne, saj je glasilo vodstva koroških Slovencev v zadnjih časih tako jasno pokazalo, da je izgubilo ono smer, katero mora imeti edini list najbolj ogrožene veje slovenskega debla — smer za narodno samostojnostjo, in da je splavalo v plehko mla-kužo skrajnega breznarodnega klerikalizma, ki se kaže v brezpogojnem prizuanju lastne nemoči ter ravno takem uklanjanju pred krepko se razvijajočim nemškim krščanskim socializmom. Temu se tudi ni čuditi, saj daje smer listu mož, ki ni nikdar tajil svojega prepričanja, da so koroški Slovenci v narodnem oziru izgubljeni, da jih ne reši niti najnapornejše narodno delo. Zatorej proč z narodnostjo, reši naj se edino, kar se da rešiti, in to je ver a. Čemu torej ves boj za obstanek slovenstva na Koroškem, čemu ugonabljati svoje moči v obrambo slovenske narodnosti, ko ni pričakovati nikakega uspeha; edino vera je še, katera se da ohraniti in obraniti v koroških Slovencih, ki bodo kot verni katoličani sicer izgubili svojo narodnost, pač pa dali nemškim krščanskim socialcem tisoče in tisoče tako nujno potrebnega duševno in telesno krepkega pomladka, ki bodo s svojimi zmožnostmi izborno reševali ulogo novodobnega janičarstva napram ostalim bratom Slovencem izven blažene kronovine Koroške, katero čaka enaka usoda. Možu 8 takimi nazori, posebno ako ga diči še taka vztrajnost in doslednost v zasledovanju svojega cilja, kakor ravno splošno priznano, njega, se ni čuditi, ako hoče in hoče brezobzirno zagotoviti svojim načelom splošno veljavo tudi v javnosti. So pač značaji v človeštvu, katerim se kot takim ne more odreči priznanja, ali da bi si moral narod vsled enega takega moža zapisati samo umor na svojo zastavo, kaj takega je pač izključeno.
Oe pogledamo nekoliko nazaj, daleč nam ni treba, samo v oni proslavljeni boj koroških Slovencev za primerno zastopstvo v državnemu zboru, nam že gleda iz njega konjsko kopito nemških krščanskih socialcev. Slovensko časopisje se je sicer obširno bavilo s to stvarjo, a gotovo ne bo škodilo, ako zopet govorimo o njej.
Volilna geometrija je določila koroškim Slovencem en sam mandat in še ta ne popolnoma gotov. Po uradni statistiki računano, je bilo dano edino le približno 37.000
koroških Slovencev, izvoliti si svojega zastopnika, vsi drugi 58.000 so izključeni. Vodstvo koroških Slovencev je izdelalo načrt volilne reforme — v sporazumu z ne m-škimi krščanskimi socialci — načrt, ki je zagotavljal koroškim Slovencem dva mandata, nemškim krščanskim socialcem pa štiri. Vsakdo bi mislil, da bodo »utiranim koroškim Slovencem tako pravični" krščanski Nemci zastavili vse moči. da pribore veljavo temu načrtu, po katerem bi imeli oni sami cele tri mandate več, kakor jim jih je zagotavljal vladni načrt; ali krščanski Nemci so v svoji krščanski pravičnosti napram koroškim Sloveucem računali vse drugače nekrščansko:	Ako	pomagamo sedaj našim zavezni-
kom do posestnega stanja, ki naj objema vse ozemlje, na katerem bivajo, bomo imeli v gotovem času boj s celim slovenskim narodom na Koroškem, na celi črti obenem. Ako pa se za sedaj odrečemo trenotnemu takojšnjemu dobičku, ki ga nam nudijo Slovenci, smo sicer trenotno na slabšem, ali odprta nam je po vladni volilni geometriji pot v slovensko ozemlje, in po tej poti bomo brez dvoma s pomočjo Slovencev samih prišli do svojega cilja, kajti izključeno je, da bi volili katoliški Slovenci brezverskega nemškega liberalca, da, prisiljeni so naravnost, ako hočejo ostati zvesti svojim verskim načelom, voliti nemškega krščanskega socialca. Naš cilj je dosežen, kajti med tem časom si bomo zagotovili v nemškem ozemlju svoje trdno stališče, in ko tu spravimo podse prepereli nemški nacionalizem, nam bo prava malenkost, požreti tudi edini slovenski volilni okraj. In kakor so mislili, so tudi storili: obveljal je vladni načrt, krščanski socialci pa so postavili v rožeškem in zilskem volilnem okraju svoja kandidata, ki sta v slovenskih krajih prirejala nemške shode, in katerima so oddali Slovenci svoje glasove.
Sklenil se je kompromis, pa katerem bodita, „n a večne čase" velikovški in celovški volilni okraj s 1 o-venska last, in v katerih podpirajo krščanski Nemci slovenskega kandidata. Stvar se sliši prav lepo, ali če si jo ogledamo bližje, nam pokaže vse druge lice. Velikovški volilni okraj s sodnimi okraji Velikovec, Svinec in Stari dvor je po eni tretjini slovenski, sicer pa nemški. Za grozne tepce bi moral imeti vsakdo katerosibodi nemško stranko, ki oddaja tak okraj v večno last drugi narodnosti, ako ne bi vedel pravega povoda, da nemški krščanski socialci v tem volilnem okraju še nimajo nikake organizacije, da sami za sedaj ne opravijo nič
LISTEK.
Žerjav.
Spisal Milan Pugelj.
I
Martine Hudobar je bil star uslužbenec širom znanega odvetnika in poslanca Košenine. Sam se je nazival pisarja, se hvalil s službo, ki mu je nosila vsak dan dvajset krajcarjev več kot goldinar, pravzaprav pa je kuril po zimi peči, nosil na pošto pisma in po mestu terjatve in bil pisar samo takrat, kadar je skliceval njegov gospodar političen shod: ob takih prilikah je pisal namreč na vabila naslove.
Petdeset let je bil star in pet let je bilo šele minilo od takrat, kar se je ženil. Debelo žensko je poročil, osamelo kuharico po župniku Slivarju, ki ga je zalila pred šestimi leti mast. Meta ji je bilo ime, ogromne prsi je imela, silno obsežen trebuh, tri podbradke, nenavadno co-pafcasti stopali in še poleg vsega tega toliko in toliko novih in skrbno zravnanih stotakov.
Martine je bil ponižen mož, nikoli ni pogledal druge kakor Meto. In tudi Meta je bila taka. Zapisana je bila v
vse mogoče bratovščine, pridno je obiskovala cerkev, doma pospravljala in kuhala in ob večerih pravila Martinu o blagopokojnem župniku, ki je storil tako hudo nesrečen in nagel konec. Tako sta živela v vedni spravi in prijaznem miru.
Stanovala sta zunaj mesta v prijazni hiši sredi polj, ki so bila ob tistem času že pusta in prazna. Jesen je bila namreč v deželi, listje je bilo že davno orumenelo, večinoma je bilo že popadalo po tleh, kjer so se poigravale z njim hladne jesenske sape. Po bližnjem gozdu so peli zlasti ob nedeljski popoldnevih lovski rogovi, lajanje psov je odmevalo na vse strani in vmes so pokali ostri streli in se razlegali daleč po daljavi.
Nobenega športa, nobene posebnosti ni poznalo življenje Martina Hudobarja, samo ob takih nedeljskih popoldnevih, ko so odmevali lovski rogovi in so pretresali zaspano ozračje rezki poki, ga je obšlo čudno veselje po nasladi. Dva, tri dni je nosil vsako jesen seboj tiho željo in četrti dan je potrepal Meto po rami in omenil polahko, da bi šel enkrat na lov. In tako se je zgodilo vsako jesen.
II.
Sobotnega večera, ko so bile končaqe vse uradne ure, je vtaknil Martine v svojo staro dvocevko dva naboja,
ter da rabijo za prvo pomoč „ne preveč narodnega, edinole gospodarsko in katoliško stališče zastopajočega“ slovenskega kandidata, da jim opravlja podajaški posel. Ko si utrdijo svoje stališče, se bodo vraga brigali za „večni" kompromis, in Slovenci velikovškega okraja bodo zopet prisiljeni iz verskih razlogov voliti nemškega krščanskosocialnega kandidata. — Enake so razmere v celovški okolici. Ponemčevanje nikjer ne napreduje tako silno, kakor ravno v tem okraju, saj severno od Celovca že kmalu ne bo nobenega Slovenca, številne razmere potemtakem ist», kakor v velikovškem okraju, postopek nemških krščanskih socialcev isti, kakor tamkaj. V doglednem času je torej pričakovati uresničenja njihovih naklepov — omejitev samostojnega političnega življenja koroških Slovencev na edini slovenski volilni okraj. To je njihov načrt in ta načrt jim po najboljši moči pomaga uresničevati oficielna politika koroških Slovencev, in če smatramo časništvo za eno izmed najvažnejših sredstev v dosego strankarskih namenov, deluje v istem smislu tudi edino glasilo koroških Slovencev, celovški „Mir“.
Marsikdo se bo čudil ter vprašal, kako je vendar to mogoče, saj se pri vseh narodnopolitičnih vprašanjih vprašuje ljudstvo za njegovo mnenje, saj se sklicujejo ob takih prilikah veliki občni zbori, zaupni shodi itd., na katerih odločuje ediuo le volja ljudstva in njegovih zastopnikov ? Oha, prijatelj, ti imaš o načinu, „kako se dela politika", toliko pojma, kakor zajec o bobnu. Na shodu, na zboru, kjer imaš gotovo število pristašev, ki ti potrdijo z največjo navdušenostjo, da je belo črno, ako ti trdiš tako, kjer človek, kateri nima časa, nli pa tudi ne prave volje, reduo se baviti s političnimi vprašanji, nima priložnosti, da bi temeljito premislil in premozgal, kar izvežban, na vsak slučajni ugovor s sto odgovori pripravljen govornik v blestečih in mamečih besedah nagromadi predenj, se pač nikdar, ali le redkokdaj pokaže prava volja ljudstva, temveč le volja tistih, kateri hočejo ljudstvu vcepiti svoje lastno mnenje. Seveda pozneje, ko pride udeležnik takega sijajnega shoda, na katerem se je tako „velekrasno manifestirala volja ljudstva", na svoj dom, začne premišljevati o vsem, kar je slišal, ter počasi spoznavati, da vendarle ni vse zlato, k ir se sveti. In iz tega spoznanja se začne porajati misel na odpor proti takemu diktiranju prepričanja, na odpor proti zavaravanju resnične ljudske volje.
Do takega spoznanja je prišlo tudi med koroškimi Slovenci, ker je moralo priti.
jo oprtil preko rame, vzel v roke debelo palico z mogočno kljuko, se poslovil od Mete in se napotil med polji gor proti gozdu. Hosta se je širila preko hriba, in spodaj, kjer se je pričenjalo še nizko hribovje, je sedel Martine na posekano deblo, položil puško preko kolen in čakal.
Prijetna slast se je razlivala po njegovi notranjosti, pozorno je prislušknil vsakemu šumu, ki je priplaval do njegovih ušes in gledal v grmovje, ki je rastlo nedaleč na levo in desno.
Prijeten jesenski večer se je širil krog njega, megle ni bilo, nebo se je zjasnilo, izza vzhodnih vrhov se je dvignil ščip in val mesečine se je razlil preko dolin in holmov. Nalahko je dahnila včasih sapa, zašumelo je po drevju, trop listja se je utrgal in splaval v poševnih črtah na vlažna tla.
Martine je strmel predse, in ko je tako čisto mirno sedel, je nenadoma zaklicalo nekje blizu iz grmovja. „Ti-i-i-i!“
Martine je posluhnil, prijel je puško; zaklicalo je v drugo, Martine je varno vstal, zagledal blizu med grmovjem na levi strani nekaj belega, sivega, dvignil puško in sprožil.
Ob strela je čutil v rami neprijeten sunek, malo je zastoka! in istočasno je zakričalo in zafrfralo tam v grmovju na levo.
Slep bi	moral biti človek, ako	ne bi spoznal, da
vodi	sedanja	njihova oficielna politika koroške	Slovence
naravnost v narodno smrt. Leta in leta so že bili koroški Slovenci najvdanejši hlapci krščanskosocialnih Nemcev za nič in prazen nič, s svojimi duševnimi in gmotnimi sredstvi so jim pomagali na noge — radovedni smo le, ali nemški krščanski socialci vsaj obresti plačujejo od onega slovenskega kapitala, s katerim so si zgradili svoje gnezdo v Celovcu —	in sedaj naj še njim in	njihovim	priganjačem	na ljubo	vržejo svojo narodnost v	grob! —	Ne! Od-
ločno ne!
V boju za volilno reformo se je izrazil eden izmed prvih, ako ne prvi voditelj koroških Slovencev, da je pač treba obžalovati, da ni prišlo pred kakimi dvajsetimi ali petindvajsetimi leti do enakega strankarskega razpora med koroškimi Slovenci, kakršen je na Kranjskem, kajti potem bi bili sicer sedaj na slovenskem Koroškem dve strauki, ali koroških Slovencev bi poznala tudijuradna statistika toliko, kolikor jih je v resnici, sedanjega nemškutarstva bi ne bilo, ali pa vsaj le malo, imeli bi liberalce in klerikalce ali Slovenci bi bili vsi!
Mnogo je resnice v teh besedah, v kolikor se tičejo ločitve duhov, ali popolnoma jih ne podpišemo kajti kakor je skrajno škodljiv sedanji oficielni slovenski (?) klerikalizem narodnemu obstoju koroških Slovencev, ravno tako bi bil pogubonosen slovenskemu narodu na Koroškem liberalizem po vzorcu preperelega samogoltega kranjskega lažiliberalizma. Naj se odločijo pošteno, odločno sloveusko-narodno misleči sloji od onih, ki hočejo še nadalje klečeplaziti pred hinavskim nemškim političnim krščanstvom, za katerim se skriva najostudnejši nemškonacionalni šovinizem, in prepričani smo, da se bo na slovenskem Ko’ roškem začelo vse drugo narodno življenje. Kdor hoče še nadalje hlapčevati tujcu, bodi mu, kar pa le količkaj še čuti v sebi narodnega ponosa, bo pa obrnilo hrbet ljudem, ki premišljeno in z gotovimi cilji pred očmi kopljejo grob svojemu lastnemu narodu. Kakor so brezobzirni nasprotniki narodnosti koroških Slovencev, tako brezobziren mora biti tudi boj Slovencev proti njim, pa naj si nadevajo na lice krinko krščanstva ali ne, pa naj si bodo v narodu samem, ali izven njega.
Proč torej iz koroških Slovencev zbrez- in protinarodnim klerikalizmom, proč pa tudi z brezplodnim, samim v sebi razpadajočim liberalizmom, odločno pa na dan z narodno samozavestjo in narodnim ponosom, poleg tega pa pametno, smotreno na-rodno-gospodarsko politiko!
Edino vtem vidimo bodočnost koroških Slovencev!
Očka Januš ima dva obraza,
Izšla je prva številka lista »Slovenije" — glasila »Izvrševalnega odbora narodne-napredne stranke na Kranjskem".
V tem novem listu bleste se imena — znana imena upravnega sveta »Slovenskega Naroda“ — pod drugo firmo
Ni ga med zavednimi narodi najti takega lista kot je »Slovenski Narod", ki v vsaki številki napada svoje lastne pristaše in naročnike, tako da se vsak z gujusom obrača od njega. — Najpodlejši list naših Nemcev bil je svoje dobe »Laibacher Wochen- uud Tagblatt", a v njem se ni nikdar čitalo, da bi list napadal Nemce, če se isti tudi niso strinjali z načeli lista — marveč so Nemci — take divergence poravnali intra rauros brez javuostuega škandala.	'
   ---------------------------------------------------------
„Marti-i-i-ne!“
Prestrašil se je, zakaj natauko svoje ime je slišal.
»Marti-i-ine!“
Frfralo je in odfrfralo, Martinu se je zdelo, da je žerjav, a se ni upal blizu, ko mu je tako žalostno pretilo: „Marti-i-i-ne!“
Dolgo časa je pretilo, ko je bilo že čisto daleč, je plaval po večernem zraku zategnjeni in ostri glas: »Mar-ti-i-i-ne!“
Počasi je obhajal Hudobarja strah, kakor zimski mraz je prihajal nanj, najprej v gornji život, potem nižje in nižje, kolena so se mu pričela tresti in z naglimi in tresočimi koraki jo je mahnil naravnost proti domu.
Bušil je v vrata svojega stanovanja. Meta se je začudila, izpraševala, zakaj je bled, in ko je zvedela, je sedla na vznožje postelje in pomislila.
»Gospod Valentin" — je pričela po daljšem premišljevanju — »mast jih je zalila, Bog jim daj večni mir in pokoj! — so bili dober pridigar. Na prižnici so se nekoč razjezili nad maloverciki in so rekli, da duše naj-hudobnejših niso vredue niti pekla V vsakdanjo žival, ki jo človek pretepa in ubija, jih bo zapodil gospod, da delajo tam pokoro za svoje grehe!“
Te politike se zaman išče pri „Slov. Narodu" in njgovih voditeljih. Njihov pristaš — ako se ne strinjaš ž njimi, si — vogelfiei — ubiti te je treba, in če tudi narod pogine.
Takta se pa naši prvaki tudi na univerzah niso naučili — in mar jim je zgolj lastna oseba in njihov dobiček.
Imamo obilo narodnih mož, koje so ljudje kalibra Ivan Hribarja postavili v kot, akoravno so isti požrto-valuo delovali za narod in radodarno podpirali njegova stremljenja.
V najnovejšem času delili so brce ' dr. Požarju pod patronanco velemožnega Iv. Hribarja možje a la Triller i Šubic — ni li to javen škandal?
In ta stranka se hoče zvati narodna liberalna.
List „Slovenija“, glasilo te stranke, pa vabi na na-ročbo in župan Hribar na skupno narodno delo. Kaj pravite oni, ki poznate razmere in jasno presojate celo stanje slovenskega naroda ? Ni li to goli humbug? — Januš v pravi podobi — ali ne?
Dobijo se uradniki — te uboge pare. Le vprašajte jih pri mestnem magistratu, kdo je tisti — „o n“ —kdo je tisti, ki ima lepe besede na jeziku, a trdo pest tudi proti znanstveno izobraženejšim od njega.
Povedalo se vam bo šepetaje, z zamolklim glasom, da je to — naš mestni državni poslanec župan Ivan Hribar.
Vabijo se učitelji, in to seveda le v očigled obupnega stanja narodno-napredne stranke. — V močnejši dobi je ta stranka tudi temu stanu — z brcami stregla.
V zadnjem času je stranki priskočil tudi »Merkur" na pomoč. O tem, kaj bode društvo doseglo pri tej sterilni in terorizajoči stranki, ne govorimo, smo pa mnenja, do se bode s potapljajočo ladjo tudi potopilo.
Kako more sploh stranka živeti, ki lastne pristaše odganja.
„Svoji k svojim" je tudi geslo, koje poudarjajo naši lažiliberalci, in boj prerokujejo proti umazani konkurenci.
Bodimo odkriti — roko na srce: kdo je hujši nasprotnik teh lepih načel, kot narodni voditelji sami Poglejmo si zopet gospod Ivan Hribarja. Ni li o n tisti, ki si naroča za vsako najmanjše delo tuje moči.
Doslednosti se mora zahtevati v prvi vrsti od prvakov, in ti je nimajo. Kaj hočete tedaj od onega, ki se bori za vsakdanji zaslužek? Smešno je, ako zahtevate od obrtnika ali celo delavca narodno zavest. Pri kruhu se začenja in pri kruhu se jenja ta zavest, zalo vidimo vsak dan naše ljudi poslužue Nemcem, od kojih dobe zaslužek, vidimo pa tudi odličnejše može naših vrst, ki pošiljajo svoje otroke v nemške in šulferajnske šole, kjer se otroci pripravljajo seveda za »Slovenijo". Od kod to ?
Malih tedaj, gg. liberalci, kakor vidite, s samimi frazami in tudi s terorizmom, ki je pri vas doma, ne pridobite, kaj li še one, ki so glede gmotnega stanja samostojnejši. Li mislite, da vara bodo za podeljene brce ali preziranje delali še tlako.
S krvavečim srcem teko te vrstice v javnost, a ni drugače. Širša javnost že itak ve, kako daje pri nas, in tudi Nemci kažejo s prsti na liberalce in jim, akoravno po veseli vsake netaktnosti, storjene v liberalnem taboru, očitajo netaktnost in neotesanost kakor se je zgodilo povodom odslovljenja ravnatelja slovenske višje dekliške šole. —
Seveda, nove volitve za deželni zbor so pred durmi, treba je obleči rokavice, treba je vabe. Ni pač treba očaka Jeremije, da bi že sedaj proglasil izid teh volitev.
Klerikalna stranka ima tudi svoje napake, največja seveda je, da ima v deželi večino in, da je gospodarsko delavna strauka. Pri takih odnošajih je neizogibno, da bo prišla večina na krmilo po volitvah, in’ brezdvomno je,
Tiho je bilo po sobi, Martine je mislil. „ V strel i 1 sem in zadel! Zleteti ni moglo, ker je bilo zadeto in poginilo ni! Zakaj ni moglo poginiti!"
Mislil je in razodel svoje misli Meti.
„Zakaj ni moglo poginiti?" — je vprašal napol važno in napol plašno, stresnil se je po životu in tudi Meto je obšel strah. Desnico je dvignila do obraza in se prekrižala.
Božja modrost" — je rekla — „mi ne vemo soditi o teh stvareh! Še jutri pojdi k duhovnemu očetu in povprašaj !"
III.
Tisto noč je Martine slabo spal. Hude sanje so ga mučile in baš ko je bila ura polnoči, je pričelo klicati zunaj nekje blizu hiše:
„Marti-i-i-ne!"
Hudobar je čul v sanjah, roke je stegnil do Mete in jo prebudil.
„Ali slišiš? Za božjo voljo!"
Še enkrat je zaklicalo in izginilo je sredi noči. »Ljuba Meta", je brbljal prestrašeni Hudobar, „kaj bo to, kaj bo to?"
»Moliva!" — je rekla Meta in pričela z zaspanim glasom.
da jo bodo deloma podpirali tudi odpadli liberalci, ako bo vedela pozvati v deželni zbor delavne in zanesljive moči, in ne Gostinčarje in podobue. Boj bo hud, a danes je že gotovo, da bo liberalna gospoda obsedela na dilci in plakala nad gomilo, katero si je sama tako vestno pripravila. Tudi očka Januš ne bo pomagal več.	X.
0 hranitbi rastlin ter o pomenu in namenu umetnih gnojil s posebnim ozirom na njih umno uporabo v našem kmetijstvu.
Spisal inžpner-kemik Jakob Turk.
(Konee.)
Kmetski narod smo in kmetijskega značaja je Avstrija, ki smo njeni člani. V industrijalen narod se ne bomo preobrnili, kakor se ne more preroditi Avstrija v izključno industrijalno državo, ker nima kolonij in zato bo ohranila svoj poljedelski značaj za ves čas svojega obstoja in naj se njena industrija še tako mogočno razvije. Naša bodočnost in naš obstoj ležita torej v kmetijstvu in, zato bi morali zastaviti vse svoje moči, da ga dvignemo in modernizujemo. To pa se dozdaj še ni zgodilo v taki meri, kakor bi bilo potrebno, in zato propadamo. Naš kmet in kmetijski delavec bežita vsled tega iz domovine, ker sta uvidela, da jima doma ni obstanka; prvemu zato, ker je zaostal za napredkom novodobnega kmetijstva, drugi pa zaraditega, ker nima doma dovolj zaslužka in tega nima, ker pri nas nedostaja poljedelske obrti in industrije, ki dajeta kmetijskemu delavstvu dober zaslužek tudi po zimi, kmetijstvu samemu pa delavsko silo v poletnih časih.	s
Brez poljedelske obrti in industrije si v kulturnih krajih vzpevajočega poljedelstva sploh misliti ne moremo. In da se naše sicer pasivno kmetijstvo za silo drži, prihaja od tod, da imamo precej gozdov in vinogradov, ki dajejo še nekaj dobička. Ker pa ni gozdov in vinogradov, tam smo — če izvzamemo okolice mest in industrijalnih krajev — že itak odgospodarili. Odgospodarili pa bomo tudi v gozdnih in vinogradnih krajih, če ne bomo znali navezati kmetijsko delavstvo na domovino, ker nam bo sicer pobegnilo v industrijalne kraje. Odgospodarili pa bomo tudi zategadelj, ker zlasti z gozdi gospodariti ne zuamo. Kušiti gozdove razumemo sicer prav dobro, zasa-jati pa jih	ne	zuamo, ker nimamo smisla za pravo gospodarstvo	in	tega	nimamo, ker	nismo gospodarsko
vzgojeni.
(Je hočemo torej dvigniti in modernizovati naše kmetijstvo, vzbuditi moramo predvsem v kmetskem ljudstvu smisel za pravilno in racionalno gospodarstvo. To bi se moralo začeti že v ljudski šoli, zlasti v poljedelskih nadaljevalnih šolah in sicer slično, kakor se hoče pospešiti obrtništva z obrtno-nadaljevalnimi šolami. A tudi s poljudnimi predavanji in s kmetijskimi tečaji bi se dalo marsikaj doseči.	In	ravno	v tem oziru se	je dozdaj premalo
storilo, ker	nimamo	dovolj potovalnih	učiteljev in teh ni,
ker nam vedno v enake svrhe primanjkuje potrebnega denarja. Ko se vzbudi v kmetu smisel za pravilno gospodarstvo, iti bo treba za korak dalje ter osnovati nižje poljedelske šole vsepovsod, kjer se pokaže potreba. Na Kranjskem n. pr bi morali imeti že zdaj vsaj tri enake šole, in sicer eno za Dolenjsko (jo imamo že na Grmu), drugo za Notranjsko in tretjo za Gorenjsko in to z ozirom na podnebje in kmetijske razmere. Med tem pa bi morali tudi že misliti na višje gospodarsko učilišče, ki bi moralo
Dalje v prilogi.
IV.
In drugi dan na vsezgodaj se je odpravil v cerkev in pokleknil k izpovednici debelega patra Sigismunda. Ni bilo ljudi; takoj je prišel na vrsto in razložil vso težavo.
»Ti si tepec!" — se je poslovil pater Sigismund in zaloputnil vratca.
Brez tolažbe in žalosten se je odpravil Martine proti domu in komaj je opazil tik svoje hiše lepo in bogato grajsko gospo.
»Kdo je vstrelil mojega žerjava? Povejte za božjo voljo!"
V rokah je držala mrtvega ptiča in gledala jezno v Martinov obraz.
»Vi ste ga!“ —je vzkliknila — »Vaša žena je
pripovedovala!"
In pričela je kričati in zmerjati in ob koncu je priletel mrtvi žerjav baš v Hudobarjev obraz.
»Da le ni drugače" — si je prijetno oddahnil in od tistih časov ni šel nikoli več na lov.
Priloga k 73. štev. „Nove D»obe“, dne 26. oktobra 1907.
biti slično urejeno, kakor je ono v Križevcih na Hrvatskem, oziroma kakor so urejene poljedelske akademije na Češkem. Zavod bi moral biti seveda združen s kmetijsko-kemičnim preizkuševališčem, kakor je sploh običajno (v Križevcih, v Splitu [Dalmacija], St. Miehele [Tirolsko] itd.). Zavod bi moral imeti tudi poseben oddelek za mlekarstvo in sirarstvo z ozirom na razvijoče se mlekarsko zadružništvo, ki je postalo važen gospodarski faktor na Slovenskem. — Kmetijske, obrtne in trgovske šole so nam danes morda bolj potrebne, nego univerza, in bi si jih tudi veliko lažje priborili.
Edinole s tem, da se vzbudi v kmetu smisel za pravilno in racionalno gospodarstvo, je mogoče dvigniti kmetijsko proizvodstvo do preprodukcije, na podlagi katere se da osnovati kmetijska obrt in industrija, ki sta edini v stanu ohraniti kmetijstvu delavsko silo. Imeli bi že lahko sladkorno industrijo pa smo jo prespali in ugodni časi se nam ne bodo povrnili. Na podlagi kmetijskega zadružništva osnovana tehniška podjetja za proizvajanje škroba, špirita itd. pa še vedno lahko dobimo. Prav tako zasnujemo lahko v najkrajšem času na podlagi naših kmetijskih potrebščin veliko kemično podjetje za proizvajanje umetnih gnojil (superfosfatov). Seveda	bi se	moral	za ta slučaj prenehati	naš krvavi strankarski	boj,	ki se	je zanesel tudi
že na gospodarsko poprišče, ker sicer na tehniška podjetja, ki naj bi slonela na domačih potrebah, misliti ne moremo in ne smemo. Naša gospodarska politika ne bi smela	sploh poznati strankarstva,	če hočemo zgraditi
trdno	gospodarsko podlago	za kulturni	razvoj svojega
naroda.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dnevni red državnozborske seje v sredo in četrtek je bil založen z nujnimi predlogi. Dr. Lueger je izjavil v imenu svoje stranke, da bo leta glasovala proti nujnim predlogom, ker smatra za svojo dolžnost, da se nagodba reši parlamentarnim potom, ne pa s pomočjo zloglasnega § 14. Apeliral je na predlagatelje nujnih predlogov, da naj umaknejo nujne predloge, da se more vršiti prvo branje nagodbe.
Ta izjava dr. Luegerja je bila najbrž povod, da sta bila predloga v zadevi omejitve kartelov in draginje odklonjena. Po seji so hoteli soc. demokrati dejansko napasti grofa Sternberga, ker je kazal po zbornici neko sliko, s katero je smešil soc. dem. Schuhmeierja, ali Sternberg jim je ušel. V četrtkovi seji je predsednik Sternbergovo ravnanje grajal. Razpravljala sta se nato zopet dva nujna predloga, da naj se Avstrija pripravlja na gospodarsko ločitev od Ogrske, in drugi v zadevi odprave fideikomisov. Drugi predlog je utemeljeval posl. Markov, ki je s svojim ruskim govorom izzval veliko burjo med Malorusi. Ko je poslanec Breiter umaknil svoj nujni predlog, je prišla zbornica k prvemu branju nagodbe Govorilo bo 37 govornikov. Debato je začel protigovornik C h o c.
V petkovi seji se je nadaljevala razprava o nagodbi. Prvi je govoril član nemške ljudske stranke O h i a r i, ki je poudarjal, da pomeui nagodba popolno likvidacijo avstrijskega državnopravnega stališča. Dr. Lueger je izrazil nezaupanje židovsko - madjarski politiki ter izjavil, da bodo krščanski socialci izrekli svoje mnenje na-pram nagodbi šele tedaj, ko bodo imeli pred seboj do-statna pojasnila vlade. Ostro je napadel Madjare ter posebno ministru vnanjih zadev očital preveliko prijateljstvo z Ma-djari, katerim se posebno v armadnem, vprašanju ne sme dati nikakih koncesij. Soc. dem. Ellenbogenje preciziral stališče svoje stranke napram nagodbi, odobraval gospodarske pridobitve ter končno izjavil, da so socialni demokrati proti nagodbi, ker ne upošteva zadostno delavskih interesov. Izmed Jugoslovanov se je oglasil poslanec Perič, ki je opozoril vlado na brvatsko-ogrsko nagodbo ter protestiral proti temu, da se je pri sklepanju nagodbe popolnoma prezrlo Hrvatsko. Žid K u r a n d a se je izjavil proti nameravani dalmatinski železnici, češ, da je finančnim razmeram avstrijskim škodljiva. Razprava se nadaljuje v ponedeljek.
Deputacija Črnomaljcev in Idrijčanov v parlamentu.
V torek in sredo se je mudila na Dunaju deputacija črnomeljcev, ki s6 je obrnila v zadevi železnice na razne politične osobnosti. Črnomaljci žele, da se dalmatinska zvezna proga izpelje preko Črnomlja. Po mnenju strokovnjakov se stavljajo temu projektu nasproti težke tehnične ovire, zlasti preveliki strmci.
V torek se je oglasila pri raznih poslancih in v na-učnem ministrstvu deputacija idrijskega občinskega odbora v zadevi podržavljenja mestne realke. Kakor se iz zanesljive strani poroča, je vprašanje idrijske realke že skoraj zrelo in je podržavljenje stvar najkrajšega časa.
Zveza južnih Slovanov.
Parlamentarna korespondenca poroča:	Po informa-
cijah, ki smo jih od dobro poučene straui prejeli, vesti o krizi v »Zvezi južnih Slovanov" ne odgovarjajo dejan-
skemu položaju. V klubu vlada v oceni političnega položaja in glavnih pol. vprašanj popolna edinost. Tekom temeljitih posvetovanj je došlo do važnih sklepov, glede katerih pa se je sklenilo v interesu stvari varovati strogo tajnost. Glede Ivčevičeve brzojavke, odposlane v imenu dalmatinskega dež. odbora Becku, so nekateri dalmatinski poslanci mimogrede izražali pomisleke v formalnem oziru, ne da bi ti pomisleki zadobili kak važnejši pomen.
Kvotna deputacija.
V kvotno deputacijo so izvoljeni sledeči člani avstrijskega parlamenta; Abrahamovicz, Baumgartner, Ellen-bogen, Fiedler, Fuchs, Kaiser, Nemec, P o v š e, Rolsberg in Urban.
Češka kriza.
Kriza v zastopstvu češkega naroda se je zelo poostrila. Sicer se je doseglo začasno trenotno sporazum-ljenje med klubovimi načelniki, ali kaj trajnega vendar ni bilo. Vzrok vsemu je pač, da Mladočehi ne prezentujejo več zastopstva češkega naroda, ker so v resnici številno skoraj najslabša stranka, katera kot taka nima pravice imeti zastopstva v ministrstvu. Parlamentarna komisija čeških strank je imela v petek svojo sejo, v kateri se je sklenilo, da podasta miuistra Fort in Pacak svojo demi-sijo. Na njeno mesto stopita po eden agrarec in klerikalec. Mladočehi so seveda potem prisiljeni stopiti v opozicijo, ako ne morda v obstrukcijo proti vladi, oziroma nagodbi. Položaj je sedaj še skrajno nejasen, gotovo pa je, da se v najkrajšem času mora razjasniti, kajti vprašanje stališča strank napram nagodbi zahteva jasnosti. Vsekako pa se je nadejati, da bodo Mladočehi nastopili z odločnimi zahtevami dejanjskih pridobitev za češki narod v kompenzacijo za eventualno privolitev nagodbe.
Hrvatska.
Madžari žive in vladajo le ob zastareli svoji aristokratski „konštituciji“, ki more modernemu človeku biti v zasmeh. Zato vidijo ogrske narodnosti po pravici svoj spas v preosnovi volilnega sistema, ki bi očistila ozračje; istolako vedo Hrvati, da bo madžaronsko-izdajska vladavina pri njih izključena s tistim dnem, ko pride ljudstvo do svoje ustavne pravice. Ker je kralj določil junktim med preosnovo volilnega reda na Ogrskem in Hrvatskem, je zadnje dni hrvatski delegat L o z k o v i d interpeliral o tej stvari. Prej ali slej bo Rakodczaj moral razpisati volitve v hrvatski sabor; „uniouistna“ stranka se mu namreč noče roditi, koalicija ne z njim v dogovore stopiti; torej bo pač sabor razpustiti, najbrž spomladi. Napeto bojno stanje ne bo moglo več dolgo trajati: v interesu stvari je, da pride do popolnega preloma med Zagrebom in Pešto. Ob krpariji in popravljanju ostanejo vedno stare temeljne napake; le iz ruševin nastane novo, sveže življenje. Hrvatska nima pri tem n i č izgubiti. Ob tej stari „nagodbi" se namerjava nov atentat, namreč službena pragmatika za vse zajedničke (skupne Ogrsko-hrvatske) činovnike z določbo, da bodi uslov službe znanje madžarskega jezika. — Koalicijske novine so javile, da je za Hrvate nova dalmatinska železnica izgubila vrednost, čim se jb doznalo, da je sprejeta iz avstrijskih interesov. Tega nikdo ne more zameriti Hrvatom (dasi so to storili nekateri slovenski časniki); tudi si je dotične izjave koalicijskih krogov tolmačiti kot parlamentarno pretvezo ; Hrvati za gospodarske prebitke ne smejo prodati načel! — Vodja »Hrvatske seljačke stranke", Stjepan Radič je že mesec dni na Češkem ter ima po raznih društvih in shodih predavanja o gospodarsko-političnih stvareh.
Bančno vprašanje na Ogrskem.
Ena izmed onih vezi, ki veže obe naši državni polovici, je avstro-ogrska banka, ki izdaja papirnati denar enak in enako veljaven v obeh državnih polovicah. Dasi-ravno preteče bančna pogodba šele leta 1910., vendar pa se čuje posebno iz vrst ogrske neodvisne stranke vedno odločnejša zahteva, da se bančno vprašanje reši obenem z nagodbo, iz katere se je po dogovoru obeh vlad izločilo. Madjari, posebno neodvisna stranka, zahtevajo zase samostojno banko, da se tako tudi v tem vprašanju popolnoma osamosvoje. Med ministri je največji nasprotnik samostojne ogrske banke grof Apponji, ki poudarja, da bi bila ustanovitev samostojne ogrske banke v sedanjem položaju največja nesreča za Ogrsko. Gotovo je, da bi grof Apponyi v slučaju, da se sprejme v državnem zboru predlog za ustanovitev samostojne ogrske banke, takoj podal demisijo. Enakega mnenja, se sodi, da je tudi grof Julij Andrassy, kajti njegovo glasilo »Magyar Hirlap" trdi, da bi vsled takega sklepa moralo odstopiti celo ministrstvo. Vprašanje je torej zelo kočljivo in najbrž se bo neodvisna stranka vdala vsestranskemu pritisku ter začasno odstopila od te svoje terjatve.
Trgovinska pogodba s Srbijo.
V četrtek so prispeli srbski odposlanci na Dunaj, da se pogajajo zaradi nove trgovinske pogodbe z Avstrijo in tudi srbski finančni minister Paču ostane toliko časa na Dunaju, dokler se bodo vršila pogajanja, da odposlancem ne bo treba dolgotrajnih pismenih informacij. Kakor se
zatrjuje, bodo zahtevali srbski odposlanci, da dovoli Avstrija gotovi množini žive živine uvoz v Avstrijo, z avstrijske strani pa se zopet poudarja, da bo ostalo pri svojičasni izjavi našega ministra vnanjih zadev, da se z avstrijske strani kvečjemu dovoli uvoz gotove množine mesa.
One gg naročnike, ki vsled kake pomote ne prejmejo lista, opozarjamo, da naj zahtevajo istega potom reklamacije. Najprimernejše je, če zahtevajo reklamirano številko potom dopisa v obliki navadne dopisnice z napisom „Časniška reklamacija", ki je poštnine prosta.
Dnevne vesti.
— Našim prijateljem! Odkritosrčno moramo priznali, da nas srčno veseli, ko vidimo, s kako mailjivostjo in požrtvovalnostjo širijo naši prijatelji naš list med ljudstvom, veseli nas tembolj, ker ta njihov trud ni zastonj, temveč kaže povsod najlepše uspehe. V zadnjem Času si je pridobil naš list posebno na slovenskem Koroškem veliko število prijateljev, kar nam daje povod, da se bomo odslej redno bavili s koroškimi razmerami. Prepričani smo, da je ravno stališče, katero zavzema naš list, najprimernejše sedanjemu stanju slovenskih razmer na Koroškem, in da bo ugajal našim bralcem na Koroškem poleg odločnega, radikalno-narodnega posebno še naš narodno gospodarski program. »Nova Doba" je prav rada na razpolago odločno narodno mislečim koroškim Slovencem ter jim z veseljem odpira svoje predale, prepričana, da je spas koroških Slovencev edino mogoč, ako se otresejo narinjenega jim nemškega klerikalnega jarma, ter žive sami zase svoje narodno- politično in gospodarsko življenje Upamo, da smemo tako pričakovati najlepših uspehov slovenski stvari na Koroškem.
— Živela „Slovenija“ I Bog ji daj dobro, mi ji želimo dolgo življenje in kratko, pa ne mučno smrt! Po pravici povedano, ni ga lepšega in boljšega lista, s katerim si lahko človek za sobotno številko svojega lista dobi ravno tisti konec, ki mu manjka za „zašpiljenje“. Gospod urednik, dovolite mi torej, da Vam nakratko izrečem svoje mnenje o naj novejši številki naše mlade »Slovenije". V ženstvo se ne maram vtikati, pač pa me zanima »vseslovenski trgovski shod", h kateremu je izrekla »Slovenija" svoj »epilog". Ne rečem ravno, da je s tem hotela »Slovenija" ravno nagrobni, torej zadnji nagovor ob smrti nam dragega pokojnika, ali veliko drugače se pač ne slišijo te »besede, katerim naj sledijo dejanja". Gospod urednik, Vaš list je imel popolnoma prav, ko je zatrjeval, da si je naša liberalna stranka enkrat izposodila nekaj »novega" v svoje namene in da je bilo to slovensko trgovstvo, kajti ako piše »Slovenija", da „s m o torej zopet enkrat manifestirali in resolvirali", potem se pač ve, za kaj smo manifestirali in resolvirali. Ali kakor se mi zdi, bo pač to manifestiranje in resolviranje imelo prokleto slab konec, kajti ljudje dandanes niso več tako neumni, da bi se dali izrabljati v najegoističnejše namene gotovih možakov, ki si mislijo, da imajo patent za „farbanje“, in kakor je rekel Starčevid — »za obsjeniti prostotu". H koncu Vam želim, gospod urednik, najboljšega zdravja, in še toliko številk »Slovenije", kolikor se jih dobi za 2 K, kajti ob njeni oficijalnosti bodete imeli najboljše življenje. Bodite mi čili in zdravi!	Tudi vseslovenski trgovec.
— Beležimo. V zadnji številki smo na kratko omenili brzojavko »Slovenca", v kateri se je zatrjevalo, da je belokranjska železnica vsled pohoda zastopnikov Jugoslovanske Zveze v Budimpešto v veliki nevarnosti. »Slov. Narod" je obeležil to poročilo kot popolno i z -mišljotino, kot zlobno laž. četrtkov »Slovenec" pa zopet vzdržuje svojo vest ter pristavlja, da je »Beck Ploja in njegove tovariše strahovito ozmerjal zavoljo kričavega pota v Budimpešto." — čakamo, da dobimo popolen upogled v te tako si nasprotujoče trditve, in potem bomo ne glede na levo ali desno povedali svoje odkrito mnenje.
— Poslanske dijete. Kakor smo svoj čas poročali, je bil dosedaj edini slovenski poslanec, ki se je odrekel za čas svojih državnozborskih počitnic svojih dijet v korist svojim volilcem, dr. Ploj. Sedaj mu je sledil tudi ljubljanski župan Hribar, ki je odstopil 1200 K svojih dijet v dobrodelne namene in sicer »Radogoju" 600 K, ubožnim ljubljanskim meščanom 400 K in 200 K v vzgo-jevalne uamene.
— Iz Dola pri Ljubljani se nam piše: Reka Bistrica je napravila ogromo škode. Opustošila nam je mnogo travnikov in njiv, prišla je voda v kleti in hiše. Preti nam še večja nevarnost, da nam vzame okr. cesto in most na Beričevem, to pa zato, ker nima reka Bistrica več pravega toka in je vsa na vrhu. Občina je bila napravila že poprej potrebne korake ter obljubila prispevek, kolikor se ga je zahtevalo. Deželni odbor je poslal dva zastopnika, da sta se prepričala, ali regulacija Bistrice jim še na misel
ne pride. Sedaj o povodnji je poslalo županstva na vse merodajne kroge prošnje in brzojavke, ter še osebno stopilo k deželnemu odboru. G. svetnik Povše je z največjim zanimanjem obljubil, da stori vse, kar bo mogoče. Verjamemo to g. Povšetu, ali kaj pomaga, če se zato drugi nič ne zmenijo, ker deželni zbor ne pride do resnega delovanja. — V svoji seji 17. t. m. je občinski odbor sklenil, da odstrani v občini vse hišne tablice s številkami, ki so večinoma kakor po drugih vaseh, nemške, ter jih nadomesti s slovenskimi, ravno tako velike občinske table. Sklenil je dalje, če pride gasilno društvo iz druge občine o požaru gasit, da dobi oni, ki prvi napreže 10 K. To je sklenila tudi občina D. M. v Polji; ali bi ne bilo dobro, da bi to tudi druge občine storile. — V nedeljo 27. t. m. ob 7a 4. popoldne pride ravnatelj e. kr. kmetijske družbe gosp. Pire v Beričevo h g. Ivanu Gradu predavat o umni živinoreji, o umetnem gnojenju travnikov i. dr. ter o organizaciji kmetskega stanu brez ozira na politično strankarstvo. Vabimo torej, da se kmetje tega potrebnega in poučnega predavanja v obilnem številu udeleže.
— Ondhckov koncert. Opozarjamo še enkrat na koncert, ki ga priredi „Glasbena Matica" jutri, v nedeljo dne 27. t. m., zvečer ob pol 8. uri v veliki dvorani hotela „Union“ in ga izvršuje c. kr. komorni virtuoz in častni član »Glasbene Matice" gospod Pran O n d H č e k. Sodeluje klavirski virtuoz gospod Josip Famera. Sedeži so po 3, 2 in 1 krono, stojišča 80 vin., dijaške vstopnice 40 vin.
— Za družbo sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Mohorja je štela letos 79.146 udov. V več krajih se je že uvedla navada, da se Mohorjani, ko plačujejo družbine knjige, spomnijo tudi »Družbe sv. Cirila in Metoda" z majhnim prispevkom. Ako bi položil ob tej priliki vsak Mohorjan malenkostni znesek 10 vinarjev na altar narodne prosvete, bi znašala skupna vsota nad 7000 K, kar bi bilo za družbo gotovo lepo darilo. Priporočamo torej vsem gg. poverjenikom, da opozarjajo ob novem vpisovanju ude nato ter tako pomagajo naši šolski družbi do vsega upoštevanja vredne podpore.
— Družbi sv. Cirila in Metoda v korist prodaja drože g. Makso Zaloker v Ljubljani, Klanezne ulice. Priporočamo ga gg. trgovcem; slovenske peke in gospodinje pa opozarjamo na to blago, ki je vsled svoje kakovosti zelo priporočljivo, obilno razpečano pa je gmoten kvas naši družbi in slovenski prosveti.
— Družba sv. Cirila in Metoda se nadeja daru Mohorjanov. Knjige družbe sv. Mohorja so dospele. Ako doda vsak član k poštnini le dva vinarja, nabrala bi se znatna vsota v varstvo Slovenstva.
— Dobra prilika za inserlranje se nudi slovenskim trgovcem in podjetnikom pri družbi sv. Cirila in Metoda na njenih novouvedenih računskih listkih. Ti računski listki so se v kratkem že precej razširili po Slovenskem in brez vsakega dvoma se jih bo kmalu našlo v vsaki narodni gostilni, pa tudi v narodnih prodajalnah. Na hrbtu listkov se bodo natisnili inserati, ki bodo gotovo priporočene trgovine seznanili s slovenskim občinstvom. Cena inseratov je zmerna in se določi po dogovoru z vodstvom, ki je na razpolago za tozadevne informacije.
— Idrijski Sokol slavil je dne 19. in 20. t. m. svojo desetletnico, katera je v vsakem oziru lepo uspela. Na predvečer slavnosti uprizorila se je v čitalniški dvorani predstava »Legionarji", katera je privabila ogromno občinstva; predstava je bila v vsakem oziru zadovoljiva ter zaslužijo vse dame ter sodelujoči bratje polno priznanje. — Prihodnjega dne v jutro točno ob 7. uri se je pričela tekmovalna telovadba, katere se je udeležilo 8 telovadcev idrijskega, ter 6 telovadcev žirovskega Sokola. Prvenstva pri tej tekmi si je priboril član Sokola v Žireh brat . Poljanšek, drugi je bil brat Alič član Sokola v Idriji, tema dvema so sledili bratje Kržišnik (Žire), Krčnik (Idrija), Demšar (Žire), Pakiž (Idrija) ter Pivk (Idrija); vsi tekmovalci bili so obdarjeni s krasnimi diplomami. Točno ob določeni uri, to je ob 10. dopoldne pričelo seje slavnostno zborovanje. Brat podstarosta je pozdravil zastopnika Slov. Solr. Zveze, zastopnike ljublj. Sokola, ter naslikal društveno delovanje do današnjega dne. Pri slučajnostih volil se je poseben odsek, kateremu je naloga delovati na to, da društvo čimpreje zgradi svoj lastni dom; na predlog brata načelnika Novaka bil je društveni starosta I. Gruden, ki predseduje idrijskemu Sokolu od njega ustanovitve, soglasno z velikim navdušenjem izvoljen častnim Članom. S himno „Hej Slovani" zaključilo se je zborovanje. Opoldne zbrali smo se pri banketu v krasno okinčani čitalniški dvorani, Sokoli ter zastopniki občine in narodnih društev idrijskih. Vrsto napitnic otvoril je brat podstarosta, ki je v izbranih besedah pozdravil vse navzoče Sokole ter zastopnike ostalih društev; za tem nazdravil je Sokolom brat Pegan, c. kr. notar, v imenu občine, v imenu čitalnice pa brat Lapajne; temu sledil je krasen govor brata E. Gangla. V imenu ljubljanskega Sokola je častital društvu brat Kostnapfel, v imenu „Slov. Sokolske Zveze* pa nje tajnik brat B. Kajzelj. Vrsto napitnic zaključil je načelnik idrijskega Sokola brat Novak, ki je v obširnem govoru naslikal težkoče, s kojimi se ima društvo boriti, ter bodril telovadce k vztrajnosti. — Ob i/i5. po-
poldne je pričela javna telovadba v začasni društveni telovadnici v mestni višji realki. Točno ob določeni uri prikorakala je četa idrijskih in žirovskih telovadcev, za tem telovadke ter končno naraščaj. — Vzpored je bil spretno sestavljen ter je obsegal vaje z zastavicami telovadk idrijskega Sokola, skupine na bradlji Sokola v Žireh, proste vaje idrijskega naraščaja, proste skupine idrijskega Sokola, proste vaje idrijskega ter žirovskega Sokola in alegorično skupino. Vse točke izvajale so se s čudovito točnostjo iu dovršenostjo, osobito vzorne proste vaje, katere so izvajali idrijski in žirovski Sokoli, vzbudile so pozornost gledalcev, ki so obširno telovadnico napolnili do zadnjega kotička; 16 telovadcev visokih postav izvajalo je te vaje s tako preciznostjo, kakršno je pričakovati le pri najizurjenejših telovadcih; povsod, pri nastopu in med izvajanjem posameznih točk, opaziti je bilo pravo sokolsko disciplino, katera vlada v vrstah idrijskega in žirovskega Sokola. — Vsa čast vaditeljskemu zboru, posebno pa še neumornemu, vzornemu načelniku bratu Juliju Novaku. Slavnost zaključila je ljudska veselica. Skromno namreč brez hrupa kakor je vse delovanje tega vzornega društva, tako skromno priredila se je tudi desetletnica, in vendar s tako lepim uspehom. Bila je prava sokolska slavnost.
— Poskušen samomor. Že dalj časa so pogrešali v Litiji ondotnega c. kr. vladnega nadkomisarja g. Kleina. Izginil je, da nihče ni vedel kam. Sedaj se pa javlja iz Opatije, da je ondi najel čoln, s katerim se je peljal iz pristanišča na visoko morje. Ko je bil kakih 400 metrov od kraja je skočil iz čolna. Ladjar, ki je veslal, ga je po sreči obdržal nad vodo in ga toliko časa držal, da so mu prihiteli drugi na pomoč. Med tem je prišla tudi soproga g. Kleina v Opatijo, in v njenem spremstvu se vrne gospod Klein domov. G. Klein očividno ni normalen ter bo izstopil iz službe.
— Ornig noče biti župan. V Ptuju so se vršile pred kakimi tedni občinske volitve, te dni pa volitev župana. Dosedaj je bil župan v Ptuju oče zloglasnega »Štajerca", znani ptujski pek Ornig. Izvoljen je bil tudi sedaj, pa ni hotel sprejeti županske časti pod nobenim pogojem, češ, ker je vzlic njegovemu »požrtvovalnemu" delovanju vendar v Ptuju mnogo ljudi, ki zahrbtno rujejo proti njemu. Ker Ornig ni hotel prevzeti županskega mesta, je odložil podžupan tudi Steudte svojo čast. Ptujsko nemšku-tarstvo ima tudi svojo „krizo".
— Boj za slovensko šolo. V Lehnu nad Mariborom se je letos razširila ondotna dvorazrednica v trirazrednico. Deželni šolski svet je zaukazal, da se razpiše tretja učiteljska služba, ali mariborski okrajni šolski svet službe ni razpisal, temveč nastavil kot provizorično učiteljico neko absolventko nemškega učiteljišča v Mariboru na popolnoma slovenski šoli. Ljudstvo je seveda razburjeno vsled tega. Krajni šolski svet je zahteval učiteljsko moč izprašano iz obeh deželnih jezikov in obenem so župani zagrozili, da odložijo svoje častne službe v šoli in občini, ako se ne ugodi njihovi želji. S takim odločnim nastopom se bo menda vendarle kaj doseglo.
— Odpravljena krivica. Avstrijska vlada je začela po letu 1879. na kaj čuden način »pomirjevati" Bosno in Hercegovino. Sla je namreč celo tako daleč, da je v blagor Javnemu miru in redu" kratkomalo hotela zadušiti vsak narodni pojav ter prekrstila jezik prebivalstva v »bosan-ščino", dasiravno se smatrata katolik in mohamedanec za Hrvata in pravoslavni za Srba. Kako strogo je izvajala vlada ta načrt »pomirjevanja", ve povedati marsikateri bosanski časopis in marsikatero društvo, kateremu so se prepovedali narodni znaki in naziv hrvatski in srbski. Sedaj šele se je popravila ta krivica, kajti vlada je izdala ukaz, da se izraz „bosanski jezik" odpravi in uvede izraz „srbsko-hrvatski jezik". Pač res doglo trpi pri nas, predno izpozna naš prosluli birokratizem, kaj „ni nevarno" državi in državljanom.
— Narodno delo na Koroškem. Pod tem naslovom prinaša celovški „Mir" v zadnji številki svoje mnenje o novem slovenskem časopisu, ki se baje hoče ustanoviti na Koroškem, ter pravi: »Ko bi bili gospodje liberalci malo več delali za list („Mir“) in za narod, lahko bi bil list še v starem tiru, in če bi bili delali še malo več, bi bili morali klerikalci biti tisti rodoljubi, ki bi ustanavljali nov časnik. — — Ni še prav verjetno, da se list ustanovi; morebiti pa vendarle, in potem bodo morali tisti gospodje, ki doslej v ljubezni do naroda niso našli dosti moči za pozitivno delo, iskati v sovraštvu do .klerikalcev' več življenske eneržije." Prav je in veseli nas, daje »Mir" enkrat sprožil to stvar, kajti stališče, katero zavzema »Mir" kot glasilo koroških Slovencev ali glasilo političnega društva za koroške Slovence (glqj predzad. št.), nam jamči, da imamo v tej zadevi obenem pred seboj mnenje voditeljev sedanje oficijelne koroške slovenske politike. Ti gospodje torej priznavajo, da je poleg njih še nekaj narodnih delavcev na Koroškem, ki so delali za narod vkljub temu, da se je z vodilne strani smatralo to njihovo delo odveč, priznavajo pa obenem, da jih je nekoliko strah te že stare, ali sedaj se prerajajoče protioficielne struje. In kako ne, saj se je marsikateremu koroškemu Slovencu vendarle moralo že enkrat začeti nekoliko svitati, da mora večno po enem kopitu prikrojena politika končno privesti do pogube.
Ne bo treba iskati novi struji življenske eneržije v sovraštvu do klerikalcev, ne, proč od Nemcev katerekoli barve in samostojna, pametna n a -rodno-gospodarska politika, temu klicu se bo odzvalo toliko koroških Slovencev, kolikor jih je med njimi samostojno mislečih. In takih — ni malo!
— ,Mir“ in koroški slovenski dijaki. Zadnji „Mir" se je spravil na koroške slovenske dijake, ki so imeli toliko poguma, da so javno izjavili, da se ne strinjajo s sedanjo oficielno klerikalno politiko koroških Slovencev. „Mir“ je svoj čas očital koroškim slovenskim dijakom, da se drugače še niso pokazali v javnosti, kakor edino le s prošnjami. Gotovo je vsak pošten človek smatral to očitanje za očitno žarenje slovenskega dijaštva, katero žal nima toliko sredstev na razpolago, kakor nekateri gospodje, ki sede za bogato obloženimi mizami, pa si znajo še vedno zagotoviti kako postrausko korito, iz katerega se da lepo in dobro zajemati. Sicer je pa že tudi očitanje izkazane dobrote vse kaj drugega kakor lepo. „Miru" ni prav, »da so se sinovi vernih koroških slovenskih družin iu večinoma bivši gojenci Marijanišča pridružili slovenskim liberalnim društvom ter nastopili pot »sovraštva do vere", ki vodi v gosposko socialno demokracijo." „Miru" bi bilo najbrž bolj prav, da bi vstopili vsi koroški slovenski visokošolci v katoliško »Danico" ter potem preskočili k Nemcem, kakor ravno kažeta dva koroška daničarska slučaja! „Mir“ seveda med vrstami poživlja koroške Slovence, da naj odrečejo dijakom, ki ne trobijo v njegov rog, podporo, češ „da se ne bo ljulika med ljudstvo sejala z našo pomočjo." No, če se je dosedaj prestradal koroški slovenski dyak do svojega kruha, se bo tudi odslej, in naj ga podpira »Mir" ali pa ne, pač pa bo tak slovenski dijak, ko se bo osamosvojil, vsaj lahko rekel, da je postal, kar je, s svojo lastno močjo, in mu ne bo treba poslušati očitanja, da je s tujo pomočjo dospel do svojega poklica. Sicer pa tudi vemo, da podpore, s katerimi se baha „Mir", niso bile bogve kako velike, in vemo tudi, da so se največje podpore delile ne sicer najpotrebnejšim, temveč z izrecnim nakazilom tistim, ki niso »liberalni." Če se pa »Mir" norčuje, češ, da so slovenski koroški dijaki posvetili svoje „najpoštenejše in naj cenejše delo" ljudstvu, ga opozarjamo na to, do so bili slovenski dijaki skoraj brez izjeme najpridnejši narodni delavci posebno v volilnem boju ter da se ima politično vodstvo koroških Slovencev marsikateremu teh »mladih junakov", kakor jih „Mir“ imenuje zaničljivo, zahvaliti za tako lepe uspehe v dotičnih občinah. Toliko smo hoteli izpregovoriti v obrambo koroškega slovenskega dijaštva, kateremu želimo vse uspehe na novo začrtani poti!
— ,,Dijaško podporno društvo za slovenske dijake Koroške" je imelo v sredo svoj letni občni zbor. Vsled znanega napada na slovensko koroško dijaštvo v »Miru", je bilo zborovanje jako burno. Odborniki profesorja Schei-nig in Apih ter dr. Hudelist so odstopili, ker se ni dalo zadoščenja za omenjene napade Naš namen ni, globlje posegati v zadeve podpornega društva, naš namen tudi ni, podkopavati, temveč zidati, zato edino le ponavljamo besede tačasnega društvenega predsednika dr. Brejca, ki je govoril ob ustanovitvi društva: „Slovensko koroško dijaštvo je potrebno podpore. Nočemo pa vezati nikogar na to ali ono dijaško društvo, zahtev ara o le, da naj so podpiranidi-jaki v enem izmed slovenskih dijaških društev!" S tem je dana smer društvu, in na tri leta izvoljeni odbor je dolžan delovati v tem smislu. Kako je izpolnjeval to svojo dolžnost, za to je odgovoren občnemu zboru, o katerem »Mir" — molči. Ali je letošnji občni zbor izpolnil svojo dolžnost, o tem bomo še govorili.
— Narodne trobojnice — onečaščajo svete reči?
Pri mnogih pogrebih vidimo polno vencev s slovenskimi trobojnicami. In to je nekaj naravnega, da se v zadnji pozdrav pokojniku, ki je bil vrl Slovenec, položi na krsto slovenski znak. S tem ni nič za narod storjenega, a mrliču je izkazana zadnja čast. A kaj piše o tem klerikalni list »Družinski prijatelj" v Trstu:	»Mrtvaškim
sprevodom se pa tudi narodne trobojnic e ,. . S tem se narod ne rešuje in svete reči se izpostavljajo onečaščenju."-^-»Nar. List."
— Prvo slovensko umetniško razstavo v Trstu so
slovesno otvorili v soboto 19. t. m. Svoje umotvore so razstavili naši slovenski umetniki Ivan Grohar, Bihard Jakopič, Matija Jama, Boza Klein, Matej Sternen, Peter Žmitek, Josip Germ. Fran D. P. Globočnik, Anton Gvvaiz, Milan Klemenčič, Ivan Marčelja, B. Marin, Melita Bojic, Heurieta Šantel, Saša Šantel, Hugo Viktor, Ivan Žabota in Ivan Zajc. Bazstavo si je ogledal tudi namestnik princ Hohenlohe ter se potem o razstavi izrazil jako laskavo. Podrobni opis razstave prinesemo prihodnjič.
— Slovenska posojilnica v Korminu. Na italijanski meji, v furlanskem mestu Kormin, ki je pa trgovsko središče slovenskih Brd in je torej tudi za goriške Slovence velikega pomena, se vtrja slovenska postojanka. Kakor poroča »Trščanski Lloyd“ so Slovenci že kupili zemljišče od zakonskikih Aleks, in Olge Visca, na katerem bodo sezidali hišo, da v njej namestijo posojilnico. V Korminu bi
bilo tudi ugodno mesto za slovenskega trgovca s sadjem, za slovenskega gostilničarja in za slovensko trgovino z mešanim blagom.
* Cesarjeva bolezen. Poročila o cesarjevi bolezni so vedno ugodnejša. Mrzlica je izginila popolnoma in katar ponehuje. Kašelj le še malokdaj napade bolnika in ne več tako silno, kakor prej. Vsled rednih opoldanskih izpre-hodov, dosedaj še v notranjih prostorih, se je tudi tek izdatno poboljšal. Po izprehodu cesar ne čuti nikake utrujenosti. Zdravniki upajo, da bodo lahko kmalu dovolili tudi izprehodo v prostem zraku.
* Sokol v Belgradu praznuje prihodnje leto svojo 25 letnico. Ob tej priliki bo v Belgradu na Vidov dan, to je 15. rožnika 1908, vsesokolski zlet. Sokol v Belgradu obstoji poleg drugih telovadnih društev, ki nosijo ime „Dušan Silni". Dočim imajo člani „Dušana Silnega" kroj srbske vojske, nosijo člaui Sokola kroj povsem po uzorcu čeških Sokolov. Bazen sokolskih društev v kraljevini, obstoji mnogo srbskih sokolskih društev na Hrvaškem	in v Slavoniji, kjer	so združena v srbsko	sokolsko
župo	fruškogorsko. Za	vsesokolski zlet v Belgradu je že
prijavljena velika udeležba tako s strani Sokolstva kakor s strani drugih telovadnih društev. Tudi Slovenska Sokolska Zveza je priglasila svojo udeležbo.
* 1653 grozdov	na	eni trti. Pred 7 leti	je vsadil
neki	vinogradnik pri	Sv.	Antonu v Slovenskih	Goricah
ukoreninjeno rozgo York-Madeiro za hišo poleg plota. V tem kratkem času jo je razpeljal po plotu 30 korakov na dolgo Letos so šteli grozde in jih našteli 1653. York-Madeira ali drobna izabela se ubrani trtne uši in tudi peronospora ji ne škoduje veliko. Vino je črno in dobrega okusa, veliko bolje nego izabela, katera se trtne uši ne ubrani.
* Senzacionelna iznajdba. Iz Amerike poročajo o novi senzacionelni iznajdbi znanega iznajditelja na polju elektrotehnike, Edisona, kateremu se je baje posrečilo iznajti akumulator, ki ima poleg skoraj neomejene sprejemljivosti tudi izredno svojstvo jako majhne teže. Ako je resnična ta vest, potem je pač pričakovati v kratkem času velikanskih izprememb na polju prometnih sredstev. Akumulatorji so namreč imeli dosedaj to slabo svojstvo, da so bili pretežki, večinoma svinčeni, in daje bilo vsled tega le malo dobička na gonilni sili, ker je morala le-ta obenem premikati tudi velikansko težo akumulatorjevo. Akumulator z veliko sprejemljivostjo in majhno težo nadomesti vse dosedanje gonilne sile, ki so se uporabljale v prometu, posebno pa paro, kar bi pomenilo naj večji preobrat pri železnicah in drugih enakih napravah. Seveda je še treba počakati, da se zgornja vest izkaže za resnično.
* Novi vinski zakon za Avstrijo, po katerem bodo inozemskemu vinu zaprte meje v istri in Dalmaciji, in po katerem se ne bo smelo prodajati ponerejenega vina, je bil objavljen dne 31. avgusta. Ta zakon stopi v veljavo 20. novembra t. 1.
* Stroj, katerega goni solnce. Kemik Frank Shur-man je na podlagi principa, po katerem pridelujejo far-merji po zimi zelišča, rešil stari problem, po katerem se tudi toplota solnca lahko uporabi v nadomestilo ognja, oziroma premoga, kar je velika važnost za obrt. On je namreč izdelal stroj, ki dobiva potrebno gonilno moč direktno od solnca in o kateri je prepričan, da se bode izvrstno obnesla. Na svojem posestvu v Tacony je napravil lesen zaboj, ki je dolg 80 in širok 60 čevljev in kateri je zakopan v zemljo. Ta zaboj je pokrit z navadnim dvojnim steklom, kakor ga rabijo farmerji za svoje cvetličnjake, v katerih pridelujejo po zimi vsakovrstna zelišča. Dvojna steklena streha je oddaljena ena od druge le dva palca. V ta prostor vodijo železne cevi, katere so pobarvane črno in napolnjene z etrom. Cevi vodijo do malega parnega stroja, ki stoji navpično. Eter se vsled solnčne vročine spremeni v paro, ki gre skozi stroj ter mu daje tri in pol konjskih sil. Iz stroja odhaja para zopet v kondenzator in nazaj v cevi. Kurjava je popolnoma nepotrebna, kajti solnce popolnoma nadomešča premog. Shurman je dognal, da se v naši severni širini od solnca dosežo 350 do 400 stopinj vročine. Solnčni žarki se pod dvojnim steklom spremene v vročino in sicer s pomočjo cevi, in vse, kar je v ceveh, mora zavreti. Ako je v ceveh voda, se spremeni v paro, katero se lahko porabi v gibanje strojev. Vladni zvedenci obiščejo te dni srečnega izumitelja, da se prepričajo o praktičnosti njegove iznajdbe.
* Kako hitro vozi avtomobil? V nedeljo 22. sept. bila je na Severniku velika dirka z avtomobili. Prišlo je vkup več kot 400 avtomobilov, ki se seveda dirke niso vsi udeleževali. Neki Poge je vozil najhitreje. Vozil je s hitrostjo 78 kilometrov v eni uri. To je hitrost, ki jo pri nas doseže le najhitrejši brzovlak. A pri tem je še ozirati se na dejstvo, da se pot, po kateri so vozili, v 10 kilometrih vzpne kvišku za 400 metrov! Torej pri 25 metrih en meter! In na ti poti je 10 ostrih ovinkov. Ko bi se kak kmet tako vozil, dali bi ga v zapor, ali v norišnico, za glave bogatinov in plemenitašev pa menda ni tako škoda, saj jih je še vedno dosti, če se že tudi en ali drugi pobije.
* Narodno premoženje Evrope je znašalo 1. 1896. 249.864 milijonov dolarjev. Združenih dižav pa 79.567 milijonov dolarjev. Najbogatejša dežela v Evropi je bila Angleška s 57.453 milijonov dolarjev ali 1455 na posameznika. Za Angleško slede druge države v sledeči vrsti (na vsako glavo). Avstralija 1247, Francosko 1228, Združene države 1125, Francosko 1228, Združene države 1125, Dansko 1119, Nemčija 751, Avstrija 506, Italija 493, Buško 296 denarjev. Skupno bogastvo Francoske so cenili leta 1896. na 47.156, Nemčije na 39.185, Busije na 31.267 dolarjev. Do leta 1904. se je pomnožilo narodno premoženje Zedinjenih držav na 107.104, sedaj pa utegne znašati že okoli 130.000 milijonov dolarjev. S tem bi bila Amerika najbogatejša na svetu.
* Izseljevanje v Maryland. V najkrajšem času pričnejo agenti nagovarjati ljudi na izseljevanje v severo-ameriško državo Maryland. Pozornost bodo predvsem obračali na kmete, poljedelske delavce in posle. Bazmere v v omenjeni državi pa niso ugodne za izseljence. Maryland spada namreč med one države, ki so znane po svojih zapuščenih posestvih, farmah. Po roparskem obdelovanju so zemljišča večinoma že izsekana. Le s trudapolnim delom in s kapitalom v roki se doseže dobiček pri pridelovanju sadja in zelenjave. Z ozirom na navedena dejstva se glede na omenjeno navedeno propagando priporoča največja pozornost in naj se na to, kar smo navedli, opozore naši izseljenci.
* Novi Kopenik. V Monakovem se je dogodil slučaj, ki zelo spominja na kopeniškega častnika. Vojak Jožef Iseken od 59. polka poljskega topništva je pobegnil od vojaških vaj in je z izjavami, da je pri osmem armadnem zboru nastala konjska kuga in da se zato čete vračajo, povsod pripiavl.jal stanovanja. V vasi Hardt, kakor tudi v drugih v monakovski okolici je znal s svojim pogumnim nastopom varati policijske oblasti, tako da so mu dali več policijskih uradnikov	za	pomoč	pri svojem poslu.	Na vrata
je pisal,	kakor je to	običajno,	število vojakov, ki	bi imeli
priti, in	zaradi tega	so	ljudje	nakupovali mnogo	mesa in
drugega	živeža, da	bi mogli	vojakom pošteno	postreči.
Vse je željno pričakovalo vojakov in zvečer je mrgolelo pešcev, kolesarjev in voz, ker je begunec napravil tudi prenočišče za vojake pod prostim nebom. Ko pa vojakov ni bilo in je bilo vedno jasnejše, da so šli varalcu na lim, je nastal splošen smeh. Vojaka so izročili okrajnemu glavarstvu in tam pričakuje zdaj kazni.
!i! Goljufije. V Podsusedu na Hrvaškem so nedavno odkrili prebrisano četo goljufov, ki so prigoljufali do 6000 kron. Ta četa, ki ji je bil duša član rodbine znanih Sokačičev, je izkrivljala informacije o posestniških razmerah posameznih imovitih kmetov in jih potrjevala z občinskim pečatom ter je tako v kratkem času izvabila iz raznih bank, kolikor je do sedaj znano, 6000 kron gotovine. Zasledili so to sleparijo, ko je banka poslala nekemu posestniku opomin o izvestju njegovega zemljišča in je on celo stvar prijavil. Takoj so odposlali komisijo, ki že tri dni preiskuje in jih je nekaj že prijela. Sokačič je izginil brez sledu.
* Nesreča na železnici. Blizu Budimpešte je trčil zemunski brzovlak ob tovorni vlak, ki inu je vozil nasproti. Več vozov je bilo razbitih. Ubitih je 10 do 20 oseb, težko in lahko ranjenih pa nad 80.
* Koliko je stala ruska carska jahta „Standart“.
Kakor znano, se je nedavno ruska carska jahta „Standart“ ponesrečila v Finskem morju, ^ so jo zopet srečno dvignili iz morja. „Standart“ je ena izmed najlepših in najrazkošneje opremljenih vladarskih jaht. Lepša je nego jahta „Victoria and Albert" angleškega kralja in od jahte „Hobenzollern“ nemškega cesarja. „Standart“ je bil spuščen v morje leta 1895 v Kronstadtu. Ladja je dolga 113 metrov, široka 15 6, in ima 5480 tonelat. stroji imajo 12.000 konjskih sil; brzina ji je 22 vozlov na uro. Carski prostori so izdelani od samih unfetuikov, stene so pozlačene. Jahta je stala 15 milijonov rubljev.
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. Vzlic silnemu padanju vrednosti na nevvjorškem denarnem trgu se je na evropskih borzah vendar še vzdržalo mirno stanje. Tendenca je bila sicer nekoliko slabša, ali splošno je bil položaj miren. Dobro vplivajo na denarni trg ugodna poročala o okrevanju cesarjevem. Padle so nekoliko kreditne akcije, nekatere transportne vrednosti in industrijski papirji. Avstrijske in ogrske rente mirne.
Promet s pridelki.
Vsled dolgotrajne suše in bojazni, da bi ta suša slabo vplivala na ozimino, so cene zopet nekoliko poskočile, posebno pri rži. Posebno iz Amerike prihajajoča poročila o padajočih cenah nimajo nikakega vpliva na domači trg
Cene za vsakih 50 kg so notirale ab Dunaj:
Pšenica, tiška nova, 77 do 80 kg K 12 60 do K 13 10; slovaška nova 77 do 81 kg K 11'85 do K 12'35; nižeav-strijska in moravska, nova K 11 '70 do K 12'—.
Rž, slovaška nova 72 do 75 kg K 11 '40 do K 11' 60; peštanska nova 72 do 75 kg K 11'40 do K 11 75; avstrijska 72 do 75 kg K 11-30 do K 1160; ogrska 72 do 74 kg K 11-35 do K 11-50.
Ječmen moravski K 10-— do K 10'60, slovaški K 8'25 do K 9 90.
Koruza, ogrska K 7 65 do K 7-80.
Oves, ogrski srednje vrste K 8 75 do K 9'—; prve vrste K 8'50 do K 8'80.
Špirit kontingentira prompt ab Dunaj K 61'60 D, K 62'— BI. Cena se ni izpremenila.
Repno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 96 50 D, K 98'—. Cena se ni izpremenila.
Laneno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 73'— do K 73-50.
Petrolej vsakih 100 kg: kavkaško rafinirano brez soda, prompt ab Trst, transito K 11 '50 do K 12'— B.
Meso. Cene za kilogram so sledeče: goveje	meso	prednje	K	0'60	do	K	1 '64
zadnje	„	0'92	„	„	1 '84
telečje	,	„	1'16	„	„	166
svinjsko	r	ogrsko	* „	1*12	„	„	1'64
ovčje	„	„	0-60	„	„	124
Mast za vsakih 50 kg: domača, svinjska, s sodom prompt K 76-50 D, K 77-— B ab Dunaj.
Loj, prompt K 40-50 D, K 41'— B ab Dunaj. Slanina, bela brez zaboja prompt K 67'— D K 68’— B ab Dunaj. Cena masti se ni izpremenila.
Sladkor, v kockah za 100 kg; brutto K 74’— D K 75'— B, kristalni sladkor prompt K 65'— D, K 65'50B ab Dunaj. Sladkorni trg je zelo miren. Cene vedno enake.
Kava, za vsakih 50,kg: Santos Good Average K 50-— D; K 51— B; Santos Perl Good K 53'— D; B. 54- K— prompt od Trsta. Tendenca mirna
0 kmetijskih (nakupovalnih in prodajalnih) zadrugah
posnamemo iz predavanja na skupščini Zaveze jugoslovanskih učiteljski društev sledeče: Priporočamo, da Bajf-ajznovke vrše skupen nakup kmetijskih potrebščin, kakor gnojil, krmil, semenja, živinske soli, galice, žvepla, premoga, stroja, orodja, sadnih dreves, trt, kolov za vinograde, raznih drugih potrebščin za sadjarje in vinogradnike itd., ter skupno prodajo kmetijskih pridelkov. Od nakupa mora pa biti popolnoma izključeno blago, katero prodajajo špecerijski, m a n u -fakturni in drugi trgovci. Ker se mnoga konsumna društva imenujejo kmetijske zadruge, katero ime pa ni popolnoma pravilno, se nam zdi umestno spregovoriti o tej priliki par besedi o konsumnih društvih, o katerih se je že toliko govorilo in pisalo. Poudarjati moramo, da motrimo konsumna društva in njih delovanje ne s političnega, ampak s strogo gospodarskega stališča. Ne moremo tajiti, da imajo konsumna društva lepo nalogo, ščititi prebivalstvo pred izkoriščevanjem trgovcev, omeniti moram, da ista krasno uspevajo ne le v mestih v Nemčiji in na Angleškem, ampak tudi na deželi na Danskem in v Švici, ne smemo pa tudi zamolčati, da so za uspešen razvoj konsumnih društev potrebni gotovi predpogoji. Posebno je neobhodno potrebno, da je ljudstvo z zadružnim duhom prepojeno in da je dovolj za vodstvoteh, mirno lahko rečemo, najtežavnejših zadrug, sposobnih ljudi, če pa upoštevamo, daje pri nas še malo smisla za zadružni š t v o in da nam primanjkuje gospodarsko izbraženih in za vodstvo takih zadrug sposobni h mož, uvidimo, da ni pri nas za take vrste zadrug sedaj ugodnih tal, ker primanjkujejo potrebni predpogoji.
Kjer pa obstoje starejše posojilnice mešanega ustroja, oziroma ni umestno ustanoviti kake Bajfajznovke, se suu-jejo kmetijske (nakupovalne in prodajalne) zadruge, Iste
1. preskrbujejo blago kolikor mogoče najboljše kakovosti za kolikor mogoče nizko ceno. Pri nakupu v veliki množini naravnost od velikih proizvajalcev (tovarn, veletržcev) se izključujejo p r e k*u p c i, prihrani na voznini, dobi zajamčeno pristno blago, ki vsebuje zajamčeno množino hranilnih snovi, oziroma zajamčene lastnosti, ker se isto da od kemičnih preskuševališč preiskati in se primankljaj hranilnih snovi mora doplačati.
2. Poučujejo ljudstvo o sestavi in uporabi umetnih gnojil, močnih krmil, strojev itd., o trgovskih običajih, vplivajo na izboljšanje trgovskih običajev ter odpravo nepravilnosti, ponarejanj iu goljufij v trgovini,
3. dobivajo upliv na trg in tržne cene,
4. opozarjajo kmete na važnost umetnih gnojil, močnih krmil ter dela s stroji ter navajajo iste k u m -nemu kmetijstvu,
5. koristi skupnega nakupa pospešujejo smisel za zadružništvo, ker kažejo moč združenja,
6. dosežejo boljše cene za kmet. pridelke, ker stopajo z izključenjem drago delujočih prekupcev, z velikimi množinami enotnega blaga naravnost v zvezo s konsumenti. Cene pridelkov se se za konsumenta ne zvišajo, ker odpade lep dobiček prekupcev in istega dosežejo kmetovalci-producenti. Zadruge oziroma njih centrale pa tudi poznajo tržne razmere, pošiljajo svoje blago tja, kjer se isto rabi in dobro plačuje, skrbe pa tudi za to, da se trg naenkrat ne preplavi s kmet. pridelki, kar neugoduo vpliva na cene, ampak da se razdeli ua posamezne dobe,
7. delujejo na to, da se pridelujejo pridelki najboljše kakovosti, kolikor mogoče malo, a za dotične krajevne in podnebne razmere ugodnih vrst ter opozarjajo na pogreške pri produkciji,
8. ljudstvu nudijo priliko za ugodno ceno iu hitro vnovčiti svoje pridelke ter mu pripomorejo do boljših in sigurnejših dohodkov.
Sadni semenj, združen s premovanjem sadja in pravilnega vkladanja sadja, priredi c. kr. kmetijska družba kranjska konci meseca novembra v Ljubljani. Gre se za prvi poskus take prireditve, ki naj ostane ob dobrih sadnih letinah stalna naprava in ki naj se v bodočnosti na podlagi dobljenih izkušenj razširi in popolni. Sadje je letos v nekaterih krajih naše dežele prav dobro obrodilo, iu z ozirom na dejstvo, da se odjemalci v Ljubljani, ki jih je zelo veliko, upravičeno pritožujejo, da za Sv. Mikavža in božične praznike ni dobiti lepega sadja, hoče naša družba dati priliko, sadjarje, ki imajo lepo namizno sadje, spraviti v neposredno zvezo z odjemalci in tako sadjarjem pripomoči do dobrih cen in odjemalcem do lepega blaga. Vse sadjarje, ki imajo lepo namizno sadje, prosimo, naj vsaj del svojega na j lepšega sadja prihranijo za sadni semenj, da se bodo mogli tega semnja in premovanja udeležiti ter s tem dokazati, da imamo v deželi najmanj tako lepo namizno sadje, kakor v sosednih kronovinah. Nujno pozivamo na mnogobrojno udeležitev ter opozarjamo na obzirno navodilo o hranjenju, zavijanju in pošiljanju sadja, ki je objavljeno v zadnji štev. „Kmetovalca". V drugi polovici tega meseca se dobiva poseben ponatis tega navodila pri kmetijski družbi za 10 h. Ta znesek naj se pri naročilu pošlje v pisemskih znamkah.
Diplomiranega živinozdravnika namerava c. kr. kmetijska družba v Ljubljani začasno nastaviti proti službeni pogodbi. Nastavljeni živinozdravnik bi imel nalogo prevzeti vodstvo družbene podkovske šole, jo moderno organizirati, poučevati v družbeni gospodinjski šoli, sodelovati pri „Kmetovalcu“, nadzirati plemenske živali, nakupljene z državno podporo, ki se dajo kmetovalcem, zvršiti pričeto organizovanje živinskih zavarovalnic, snovati in nadzirati živinorejske zadruge ter kmetovalcem pri tem delu pomagati. Ker družba pri svojih sredstvih ne more že sedaj zagotoviti stalnosti te službe in torej ne more jamčiti za bodočnost, zato reflektira le na kakega živinozdravnika, ki je brez službe ali ni v stalni službi, da se pozneje ne izpostavi kakemu očitanju. Mesto družbenega živinozdravnika se podeli le kakemu mlademu diplomiranemu živiuo-zdravniku, ki je živahen v svojem delovanju, je dober govornik in je popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika ter zna samostojno pisati strokovne spise in pisarniške koncepte. Reflektantje na to službo naj se zglase pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Glede plače se bo z njimi šele pogajalo.
Priporočajte in širite naš lisi!
Etika in politika.
Predaval v „Akademiji“ dne '24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba.
===== Ponatisk iz „Nove Dobe“. =====
Brošura po 30 vin se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
in modno gosposko blago, damsko fino blago in loden
najceneje dobavlja
A. Skorkovsky v Humpolcu (Češko).
Tovarniška zaloga v Pragi
II., Jungmanov trg (nasproti spomenika). Uzorci brezplačno.
Ustanovljeno 1842.
ri 1- m
Telefon štev. 154.
LDLI
Tovarna oljnatih barv, lakov in fimeža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat.
Prodajalna:	Delavnica:
Miklošičeva cesta 6	Igriške	ulice	6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana.
Svojo bogato zalogo
VOZOV
novih in že rabljenih priporočn
izdeiovatelj vozov
FRAN VIS JAN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
rH&>
m\
ECE" Prva
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice =
priporoča Slivovko navadno	K	1'— lit.
III.	„	110	„
II.	„	1-30	„
I.	n	1 50	„
Drožnik III „ 130 „
II.	„	1 50	„
I.	„	1-80
Ti opinovec navad K 1 —lit.
HI.	„	MO	„
II.	„	I 20	„
I.	„	1 40	„
Brinjcvec III.	„	1 40	„
II	„	1 80	„
"	*	n	2'—	„
7/i0 litra, narodna grenčica narodni liker od K MO do K 1-20 liter.
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K
Špecijaliteia	,Slovenec1
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K r— do K T60 liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1’— do K 2'— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
H'
»Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4
priporoča slavnim županstvom ter vsem e. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
n a
FR. STUPICA
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Marije Terezije cesta št. 1 poleg „Figabirta'‘ Ljubljana Valvazorjev trg št. 6 poleg Križev, oerkve
Naivečia zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepelnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, n lugov in bran, pum p jn oevi za vodo, vino in gnojnioo. — Kavnotam se dobijo vedno po najnižjih cenah, železul nagrobni ^rlži, Štedilniki, peči, kuhinjska oprava, vse orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje in tesarje, portland in roman cement, traverze in železniške Sine. Za kmetovalce posebne važnosti so rofino-povlečne grablje, s katerimi naredi jtdna oseba v istem času toliko, kakor z navadnimi grabljami šest oseb, dalje plugi  .___________ patent	„Sack“.	Posnemalnlhl	za	mleko	in vsa druga oprava za mlekarne.	-
P o & t e u a in n o 1 i d u a postrežba!
IrTajTrečja zalog1 a- zgoto-vljeniLh. cfblels: za go-
§
GRIČAR & MEJAČ spode, gospe, d.ečik:e in d.elsllce. Oenilsi zastonj
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 9.	-----------?°štnlIls glo3to-
Y
Y
Y
AVGUST BELLE
Unec pri Rakeku,
prvu Iu edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Trockenpressung).
(Prične izdelovati pomladi 1908 zidarsko, zarezno in vso drugovrstno ppeko v vsaki množini.
V
v
C,,Aii Ir GUAtiml Kupiute samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-OVOJI IV avuillll; čajte blaga pri protislovansfcih tvrdkah! ■ ...
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke*. Lastnina „Slov. gosp. stranke4*. Tisk „Učiteljske tiskarne- v Ljubljani.