275 Številka.
Ljubljana, v soboto 29. novembra.
XXIII. leto. SMO
Ithaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemao za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., S» pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., M leden mesec 1 gld. 40 kr  — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meHec 1 ;,l<l   10 kr.    Za pošiljanje na dom računa ■*
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več. kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrete po 6 kr.. če se oznanilo jedeukrat tiBka. po 6 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk a Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniSt vo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Upravni fitvu naj Be blagovolijo posilj.it i naročnine, reklamacij«, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta   ....       ...    6   ,,   50 ,,
„  četrt leta........3   ,,   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
»   pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4   „   — „
. jeden mesec.......I   „  40 „
19" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravtiištvo „Slov. NatrodfV*.
V JJLjublJuiii, 29. novembra. Naj ofieijozna glasila še tako trdijo, da se sedanji vladi ni bati Mladočehov, da se bode že dalo govoriti z dr. Gregrom, vender vsakdo ve, da bi Taaffeju bilo mnogo ljubše, da bi še dalje vodil narod češki dr. Rieger, ne pa dr. Gregr. ČJe bi res vlada bila tako zadovoljna z Mladočehi, bi se pač ne bila ves čas tako bojevala proti njim. Skoro smemo reči, da je vse delovanje sedanje vlade merilo na to, da bi oslabilo sedanjo mladočeško opozicijo.
Da je mladočeška opozicija prišla do take veljave, gre pa v resnici vsa zasluga le grofu Taa-ffeu, še bolj pa ministru Gauču, pa njijinemu tovarišu grofu Schbnbornu. Da so ti možje drugače postopali, gotovo bi danes Vašatv in dr. Gregr ne imela več upliva, nego sta ga imela pred Taaffe-jevo dobo, ko so Mladočehi le s težavo priborili kak mandat.   Tedaj  je bilo stališče Riegrovo tako
trdno, da so se zaman vanj zaletavali vsi mlado-češki valovi. Pa tudi Češko državno pravo, katero danes straši nekatere Dunajske kroge, bi ne bilo tako na duevnem redu Najbrž bi se narod češki za to pravo toliko ne nauduševal, Če bi videl, da so pravice njegove tudi brez tega prava dobro zagotovljene. Da so Čehi videli, da je pod sedanjo ustavo mogoč svoboden razvoj ujih narodnosti, bi se gotovo jeli prijazniti ž njo. Ko je grof Taafie spravil Čehe v državni zbor, bila je njegova naloga, da spravi češki narod in ne le zastopnike njegove, b sedanjo ustavo. Ministerski predsednik je pa mislil menda, da je njegova naloga nasproti Čehom že rešena, če jib je le spravil v državni zbor.
Pred vsem bi se bila morala izvesti popolna jednakopravnost. Sedanja vlada je baš v tem oziru bila jako počasna. Nedostajalo jej je dobre volje. Namesto da bi se lotila rešenja narodnega upra-šania, je pa sprva vrgla nam nekaj drobtinic, potem pa z narodnogospodarskimi uprašanji hotela narodno uprašanje odriniti z dnevnega reda. Da celo poskusila se je germanizacija pod krinko sprav-Ijivosti. Na želje slovanskih zastopnikov se je vedno manj oziralo. Če se je semtertja kaj Slovanom dovolilo, se jim je pa drugej skušalo vzeti. Ko ho Čehi dobili vseučilišče, hotela jim |e vlada vzeti mnogo srednjih šol- Dotični ukaz ministra Gauča je rie le odprl oči reškemu narodu. Ugodne prilike so se hitro poprijeti Mladočehi, da so narodu ta udarec v lice slovanskemu prebivalstvu proglasili za posledico premalo odločnega postopanje staročeških narodnib zastopnikov. Tedaj je bil še čas, da vlada •stopi na drugo pot in tako prihiti Staročehom na pomoč. Ne bilo bi treba druzega, nego da je na odločno zahtevo Staročehov kar razveljavila svoj ukaz. S tem bi bila pokazala narodu, da njegovi zastopniki na Dunaji imajo še vedno nekaj upliva. Ker je pa gospod Gauč stvar odlašal, se je pa mladočeška agitacija razvila tako mogočno, da tudi obnovljenje razpuščenih šol ni več moglo pomagati.
In v takem času prišle so deželnozborske volitve. Kaki ukazi so se dali povodom teh volitev češkemu namestniku v tem oziru, ni znano. Znano je pa, da so vladni organi na Češkem delali za Staročihe. Izid je bil za Mladočehe ugoden. Iz tega
izida pa visoka gospoda na Dunaji neso znali posneti pravega nauka. Dolžili so namestniŠtvo, da je imelo premalo energije. Namesto, da bi se bolj ozirali na narodne težnje, zamenili so namestnika in na njegovo mesto postavili visokorodnega gospoda, ki niti češčine ne ume. To je bil nov udarec v obraz češkega naroda. Na Dunaji pa neso mislili, da bodo Čehi čutili ta udarec, temveč so le mislili, da bode imenovanje grofa Thuna dalo duhovom neko novo smer. Ker je grof Thun odličen pristaš zgodovinskega plemstva, mislili so, da bode to imenovanje okrepilo staročeško stranko, ki se je potegovala prejšnja leta za zgodovinsko pravo češke kraljevine, ne da bi se v tem oziru dalje storil kak korak. Iu res je to imenovanje dalo duhovom nov smer. Po listih se je jelo razpravljati obnovljenje češkega prava. Mladočehi so Be polastili te zadeve in jo spravili celo pred deželni zbor. Zgodovinsko pravo priprav lo je tako vlado v zadrego, dočim je Baraa poprej mislila, da bode to pravo vod, b katerim vrže Mladočehe z njih stališča.
Da bi zatrla mladočeško gibanje, uprizorila je vlada sedaj znano spravo, da dobi Nemce na svojo stran proti Mladočehom. Ta sprava, posebno pa še naredba ministra pravosodja z dne 3. febru-varja, ki je pokarala, kako hoče vlada izvajati spravo, sta pa Staročehom popolnoma spodkopali stališče. Ko bi Be bil dovolil češki notranji jezik, bi se bila morda Btaročeška stranka obdržala in tako spravila spravo pod streho. Ker se pa iz strahu pred Nemci in vsled naudušenja za nemški notranji jezik vlada ni upala ali ni hotela ugoditi Željam dr. liiegra, je Btaročeška stranka zgubila pri narodu zaupanje. Jela je razpadati. Nedavno je izstopila dvanajstorica najodličnejših članov iz sta-ročeškega kluba in gotovo dolgo ne bode, da se zruši ves klub. Toliko lahko rečemo, da državno-zborskih volitev nekdaj mogočna staročeška stranka ne bode preživela. Zvrnila se bode v grob, katerega ji je skopala vlada. Žaloval tudi drugi ne bode za njo, kakor ministerstvo, kateremu je verno službovala, ali očitati pa vlada ne bode mogla nikomur ničesar, ker je le ona kriva, da je tako prišlo. Če bode morda posledica preosnove strank na Češkem padec sedanje vlade, reči bode moral Taaffe, da je le sam sebi skopal grob
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
„Lepa zbornica Ljubljanska", kakor jo imenuje „Pesem o Ravbarji\ končala je delovanje svoje in skoro bodo na istih prostorih, kjer se jemioole dni posvetovalo iu govorilo o dežele kraujske iu naroda slovenskega blaginji, postavljene nemške The-8pijeve gare, raz katere se bode občinstvo seznanjalo z raznimi, več ali menj srečnimi proizvodi dramatične literature. Kjer so pred malo dnevi doneli še glasi slovenski, čula se bode izključuo nemška govorica, mesto deželnega parlameata zavzemali bodo nemški, z vseh vetrov došli glumači.
Nemško gledališče predstavljalo nam bode deloma jednake prizore, kakeršnim smo bili priče za prošlega zasedanja, ko se je deset nemškutarjev in osem klerikalcev združevalo v .sveto alijanco", ko je kanonik Klun jednako glasoval, kakor doktor Schaffer, ko sta baron Žvegelj in Diagož korakala držeč se takorekoč pod pazduho, baron Apfaltreru in Detela pleBala političen Hpas des deuxH, Luok-
mau in Povšo pa tudi po svoje zacepetala po ne baš gladkem parketu.
Bili so čudui prizori in precej prozorne spletke, vsled katerih so Nemci imeli faktično večino iu so zase porabliali luč in senco, kakor jim je godilo, da smo kar osupeli v očigled takim dogodkom. No stvar je za letos pri kraji in meni ne preostaja druzega, nego misliti  si:   „et  meminisae juvabit."
Zato se pa hočem danes baviti z 1 i.-mlinskiin Kochom, od katerega še vedno upam, da bode naposled zasledil tudi še one nesrečna bacile, ki so tako kvarno delovali v naroduih vrstah Doslej jih še ni, pač pa nov način o zdravljenji sušice. O tem njegovem izumu naHtala je nečuvena reklama in Berolin zmatra se za pravo obljubljeno deželo, kjer bode ozdravljen vsak, komur so začele odrekati pluča iu kdor ima v tem ali onem delu telesa nekoliko onih tvoriu, ki jib navadno zovemo tuber-keljne.
Silna reklama posegla je zlasti mej bolnike in zdravnike. V Meranu so bolniki kar v kot pometali svoje brgle iu napotili se v Berolin, kjer je danes nad šest tisoč tujih zdravnikov, ki bi se radi seznanili  s tajnoatno iznajdbo   Kochovo, nebrojno
število pa bolnikov, ki bi radi dobili zdravila za svoje bolesti. Žal, da je ogromna večina teh zdravnikov in bolnikov storila dolgo m drago pot zaman, ker ne pridejo na vrsto, posebno pa radi tega, ker Koehova iznajdba še ni završena in so veščaki prve vrste začeli se izjavljati jako skeptično o ri|ej.
Ne bodem ponavljal, kar je v tej zajdevj rekel in pisal župnik Kueipp, h kateremu se je |>reteklo poletje, mimogrede omenjeno, učit šel zdravnik iz Ljubljane, a menda brez pravega uspeha —, a Ui 11-roth na Dunaji in slavni Semmola v Napolji izrekla sta se odločno proti Kochovi metodi. S'-rnimola pravi, da so Kochove studije nepopolne, stališče njegovo pa naravnost krivo, da o tem ni niti misliti, da bi se s Kochovo tekočino ozdravnli ljudje na plugih oboleli.
Takim iu jednakim u strokovnjaških krogov prihajočim glasom, pridružujejo se še drugi, kako v Berolinu tuje zdravnike in bolnike neusmiljeno, brez uoža dero. Tako bi bil nek bolnik rad prišel na dr. Levy-ja kliniko. Dobil je odgovor, da sedaj ni možno, ker je vse prenapolnjeno, a če hoče vzeti zasebno stauovanje, ga bode iloktor Levy že zdravil. Toda, ker je mezge (limfe) jako malo, jeden-kratna   injekcija   ne   bode  izpod   30 0  mark. O
Deželni zbor kranjski.
(XV. seja, dne 25. novembra leta 189 0.)
(Konec.)
Posl. dr. Papež poroča o prošnji občine cerkniške za ustanovo c. kr. okrajne sodnije v Cerknici in o prošnji občin Grahovo in drugih za ustanovitev lastne občine. Dež. odbor je prvo prošnjo oddal justičneuiu ministerstvu s priporočilom, da jej uBtreže. O drugi prošnji sta občinski odbor v Cerknici in Staremtrgu nasprotna. Izroči se dež. odboru.
Poslednja točka jutranje seje bila je precej burna vsled čudnega stališča, katero je zavzel žalibog jeden del narodnih poslancev proti višji dekliški šoli.
Posl! V i šn i kar poročal je v im mu tiaaučnega odseka o deželnem prispevku za vzdrževanje višje dekliške šole. Ker je lo vprašanje v zvezi z bolnico, o katere nakupu j? bilo že govorjeno, je deloma že znan predmet iz prejšnje debate. Poro čevalec omenja, da je to vprašanje zbudilo že mnogo hrupa po domačih časopisih, mestni zastop sklenil je, da ustanovi tako šolo, ako oOljubi dežela 4000 gid. podpore na leto Deti odbor in večina tin. odseka mislita, da je primerno) če se dovoli ta podpora-Zatorej predlaga lin. odsek:
Ljubljanski občini se zagotavlja za vzdržavanje višje dekliške tole s sloveuskim učnim jezikom letni prispevek s uetjino letnih troškov, toda ne več kot 4000 gld. iu IS s pogojem, da se učui načrt sestavi sporazumno z dež. odborom.
POsl. K lun trdi, da je stališče se spremenilo vsled nove izjave g. Gorujia. Z laj sine mesto bol niško poslopje obdržati tudi za obrtno šolo. (Dr. T a v-čar vmes: V prvi vrsti za dekliško šolo.) Mestni zbor mora to stvar še jedenkrat pretresati, ali ostane pri svojem prvotnem sklepu. Govornik je proti predlogu fin odseka, ker hoče imeti objekt pred seboj, prodno glasuje zanj. Predlaga naslednjo resolucijo :
Glede na to, na se je podlaga za ustanovitev višje dekliške šole v Ljubljani po ponudbi gospoda Gorupa z dne 24 t. m. bistveno spremenila, se deželnemu odboru naroča, da dotični odstavek omenjene ponudbe naznanja mestnemu odboru in oziraje ae na sklep deželnega zbora z dne 18. novembra 1889. poroča v j«rihodnjem zasedanji.
Posl. dr. Tavčar izjavlja, da ima namen žaljenja, da hoče Žaliti nasprotno stranko, a le v taki formi, da bi ga predsednik ne mogel klicati k redu. Kanonik Klun igra v tem vprašanji ulogo, ki utegne pogubna postati za njegovo stranko. Višja dekliška šola je tako eminentno narodno vpra-šauje, da se ne more meriti po onem ko[)itu, ki je v navadi v kat. političnem društvu. Pripoveduje, kako so v klubu vsi poslunci jednoglasno sklenili, da vSprejmejo dostavek Kluna in Detele, da se šola osnuje na verski podlagi, da se načrt sestavi iu odobri po dež. zboru, zdaj pa hote nekateri prelomiti častno besedo. Pozivlje posl. Kluna in Detele, naj mu ugovarjata če moreta in rečeta, da laže! Kar bode on predlagal, ni zrastlo na njegovi njivi, nego na njivi kanonika Kluna iu posl. Detele. Če jima je do častne besede, morata ali zapustiti dvorano, ali pa glasovati z nami. Mi smo v soboto
drugem Berolinskem zdravniku se piše, da z novo Kochovo metodo zasluži vsak dan deset tisoč mark.
To so premisleka vredne številke, to tembolj, ker jih nahajamo v izključno nemških listih. Prvotna „furijaw je izvestno pri kraji in sedaj pričelo je hladnokrvuo, objektivno presojevanje, katero bode trpečemu človeštvu le v korist. Preobrat javnega mnenja se je že pričel in bode od dneva do dneva vidueji, naposled morda celo krivičen. Saj se že čujejo glasovi, da teorija o bacilih ui niti nova, marveč prastara. Ze rimski učenjak Varro Mark Tereucij je bacile poznal. V svoji knjigi „De re rustica" pripoveduje o malih živalicah, prihajajočih skozi usta in nos v človeško telo, ki prouzročujejo najhujše bolezni. To je bilo 37 IhL pr Kristom, zato se pač sme trditi: „Nil novi suh sole!u, ali kakor je nekoč vzdihnil mojster Gb'he :
„Wer kann was Kluges, W6t was Duinines deuken, Dan niclit dit* Vorvvelt achon gedacht?"
Da, da, vse je že bilo,  kakor bi rekel Ben
Akiba, samo tega še ne, da bi se bili nemškutarji
in slovenski  klerikalci  družili,  v tem smo brez
dvojbe izvirni. a.
soglasno glasovali za podporo nunski šoli, akoravno se je hotela odstaviti z dnevnega reda. Zdaj pa stranka Klunova neče ničesar več vedeti, da reši svojo častno besedo. Naudušeno apeliral je govornik na lojalnost nasprotne stranke, potem pa dostavil, da bode morda res prišel čas, ko bode vsled ne rodnega ravnanja in obnašanja njenega prišlo, tako, da bode liberalna stranka primorana poiskati si drugih alijanc. Kako iz srca je govoril veliki veČini poslušalcev kazali so živahni dobro klici in ploskanje ki se je čulo po končanem govoru, ki je naredil globok utisek na pričujoče.
Predlog dr. Tavčarja (po Klunu in Deteli) se glasi :
Ljubljanski občini se zagotavlja za vzdrževanje višje dekliške šole s slovenskim učnim jezikom letni prispevek s tretjino letnih troškov, toda ne več ko 4000 gld. in le s pogojem, da se višja dekliška šola ustanovi na versko-nravstveni podlagi, in da se organizacijski in učni načrt te šole sostavi sporazumno z deželnim odborom ter v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru v potrdilo predloži.
Posl. Dete I a trdi tudi, da se je situacija spremenila Oporeka, da bi se bili vezali v klubu s častno besedo, zdaj pa je tudi stvar drugačna, nego je bila takrat. Zastopniki kmetskih občin hoteli so skazati svojo dobrohotnost proti Ljubljanskemu mestu. Da bi krhali zdaj svojo besedo, tega se ne more reči. Mesto mora še jedenkrat se izreči, potem pa dežela. Zavaruje se proti očitanju, da bi on in njegovi s mišljeniki prelomili svojo besedo ali premenili svoje mnenje.
Posl. Hribar pravi, da se ne bo postavil niti na stališče Kluna nit« na ono Detele, ampak na obče slovensko. Višje dekliške šole nam je živo potreba. Že pri štiridesetletnici cesarjevi hotel jo je osnovati mestni zastop, ko je došla velikodušna ponudba gosp. Gorupa Ženska izobrazba v nas je sluba glede narodnosti, nemštvo oklepa naH od vseh stranij. V eminentno narodnem vprašanji pokazati smo hoteli, da smo jedini, a onemogočilo se nam je. Previdni moramo biti, mestu besede iz v r ševa je — katera so je nahajala v resoluciji, ki se ni vsprejela, stavilo se je oziraje se na sklep dež. zbora. To kaže, da narodna manjšina hoče imeti vratica odprta, da se izmuzne skozi. Poslanec Klun je rekel, da hoče objekt imeti pred saboj predno glasuje zanj. A on dobro ve, da tudi mi smo zato, da se šola osnuje tih verski podlagi. Poštenja je treba v p u i! t i k i; kaj smo Vato Btorili mi, da nam vedno podtikate brez verstvo? Končno apelu je na nemško manjšino, ki bi imela lepo priliko pokazati svojo dobrohotnost, a neče, to obžalujem — pravi govornik — še bolj pa obžalujem, da se na tej strani mej nami nahajajo možje, kateri delajo proti emiuentno narodnim interesom,
Posl. Klun odgovarja in razjasnuje postopanje njegovih somišljenikov ter oporeka,  da bi si bili hoteli odpreti vratica. Vaš  organ — pravi — povedal je, kaj vi hočete,  čuditi  se ne smete, če hočem vedeti, za kaj d* glasujem. Mastni zbor ima dolžnost še jedenkrat pretresati stvar in nov položaj, v katerem se nahaja.   Oporeka dalje, da bi bil on ali njegova stranka kaj napačnega zagrešila glede" glasovanja za podporo uršulinski šoli.   Koučno odgovarja dr. Tavčarju, glede osnovanja nove stranke, in ostane pri svojem predlogu,   ker zmatra položaj za bistveno spremenjen in preudarka potreben vsled nove izjave g. Gorupa.
Posl. Grasselli omenja, da je položaj res spremenjen, a le za mestni zastop, za dež. zbor pa nikakor ne. Mestni zastop pa pozna svojo dolžnost. Če gospodje trdijo, da je vse jedno, če se reče iz više vaje ali pa oziraje se na sklep deželnega zbora, zakaj pa se potem tako opirajo na drugi izraz. To kaže, da ne samo vratica hote odprta imeti, nego še širša vrata. Za mestno občiuo je velike važnosti dekliška šola, vsakdo mora obžalovati ta razpor. Vsakdo glasuje naj po svoji vesti, posledice zagovarjal bode vsakdo sam.
Posl. Detela odgovarja še jedenkrat in se razburja, oporeka nujni potrebi dekliške šole ter si privošči končno citat Wallensteiuov, kateri pa menda nikogar ui prepričal.
Poročevalec V i š n i k a r poudarja, da stališče zbora je isto, kakor je bilo, on vzdržuje predlog finančnega odseka.
Pri glasovanji bil je vsprejet predlog K 1 u n o v z 18 proti 13 glasovi. Glasovali so zanj: Baron Apfaltrern, grof Auerspe rg E., grof Auers{-
perg L., Braune, Detela, Draguš, Klin, LavreučiČ, bar. Lichtenberg, Luck maun, Ogorelec, Pakiž, dr. Papež, Povše, baron Rechbach dr. Schaffer, har. Sch wege 1, bar. Wurzbach. (Torej 10 nemSkih in 8 slovenskih glasov!) Zoper predlog so glasovali: Dr. Blei-vreis, Grasselli, Hribar, Kavčič, Krsni k, Klein, Murnik, Pfeifer, Svetec, Šuklje, dr Tavčar, ViSnikar, dr. Vošnjak. Glasovanja vzdržala sta bo dr. Pok I u kar in S teg nar. Nenavzoči so bili: Gorup, dr. M is si a, baron Taufferer in Žitnik. — (Glasovanje naredilo je neprijeten utis na občinstvo. Ko je posl. Detela ostentativno zaklical svoj da — čuli so se ironični živioklici, katere je pač dobro razumel — kajti zaklical je: Glasovanje je. Opazka poročevalca.)
Ob 1. uri končala se je jutranja seja. Pre-ostaje nam torej še popis zadnje seje, katera je bila isti dan popoludne ob 3. uri.
Andreju Einspielerju!
Govoril mestni  kaplan g. Fr. T r e i b e r pri alavnosti v Cclovci due '2(5. novembra t. 1. (Dalje.)
Slavna gospo la! Kar je dosegel ranjki Andrej Einspieler s svojim časnikarskim delovanjem, hočem pokazati samo na jednern   primeru in mislim, ta bode zadostoval.   Za omiko našega naroda najvažnejša je družba  svetega   Mohorja. Andrej ustanovil je z drugimi rodoljubi vred to preimeuitno družbo    Ite*  je, da je sprožil to misel, napraviti družbo  za razširjanje  dobrih   knjig mej Slovenci, drug   dobrotnik   slovenskega   naroda, nepozabni knez in škof Anton Martin Slomšek, a dejansko izvršil je to misel naš Andrej.   Večnega spomina vreden nam mora biti isti dau, to je 15. april 1. 1851., ko sta EinBpieler in Slomšek v Št Andraži  v resnem prijateljskem pogovorit prišla do spoznanja iu sklepa, da je treba Slovencem osuovati društvo, ki naj bi razširjalo dobre knjige mej ljudstvom in tako pospeševalo narodno omiko.   Seme, ki se je usejali pred osem  in tridesetimi  leti Celovški rodoljubi, njim na čelu Audrej EinBpieler, dolgo časa ni prave kali pognalo.   Še le, ko se je Mohorjeva družba zopet po Andrejevem nasvetu presadila na cerkvena tla in postala bratovščina, začela je rasti, razvijati se in blagodejno izvrševati svojo nalogo.   In kaj gledamo danes? Iz šibkega drevesca uzrastla je velikanska slovenska lipa,   katera razprostira košate svo|e veje čez vse pokrajiue, kjer biva narod naš, in naudaja jih z dišečim  svojim cvetjem. Kakor skrben vrtnar, ki s strokovnjaško ljubeznijo čuva cvetlice,   ljubljence svoje, ki obrezuje mladike in čisti drevje škodljivega mabii iu mrčesa, istotako čuval in skrbel je Audrej Einspieler za prospeh in razcvit Mohorjeve družbe, katere deuarničar iu podpredsednik je bil do svoje smrti.   Družba, ki je imela leta 1882. nekaj čez 2-1.000 udov, jib šteje letos 48.084, torej se je v teku osmih let število družbenikov podvojilo.  In ako Bog da in sreča junaška, dosegla bode prihodnje leto častno število petdesetih tisoč udov.   Vsak ud pa dobi, kakor znano,  po  šest knjig;   romalo  bode  torej okoli 300.000 knjig mej narod slovenski,  da mu bodo pouzdigovale dušo iz zemeljskih nižin k nebeškim višavam, da mu blažijo srce in bistrijo um, da ga pa tudi pošteno razveseljujejo in kratkočasijo-
Slavna gospoda! Ko bi Andrej Einspieler ne imel nobene druge zasluge za svoj  narod, kakor, da je položil temeljni kamen temu krasnemu narodnemu domu, po vsej pravici bi ga imeli slaviti in šteti mej prve dobrotnike slovenskega ljudstva in na veke mu moramo biti za to hvaležni. Pomislimo samo to, da število knjig, ki jih je razposlala Mohorjeva družba dosedaj mej narod slovenski, presega že tri in pol milijoua!   Koliko dobrega berila se je že podalo v teh knjigah našemu ukaželjnemu narodu in koliko ga se še bode podalo!  To je zasluga Audrejeva; zasluga, ki je ne moremo dosti vredno ceniti in opisati; zasluga, koje blagoslov se ne bode pozabil nikoli, dokler bo še kaj slovenskega rodu na zemlji!
Slavna gospoda! Oglejmo si še drugo, ne manj važno stran njegovega delovanja. V tesni zvezi in dotiki s časnikarstvom je bila Andrejeva politična delavnost liavno ta pa nam kaže njegov značaj v najsvetlejši luči. Sam samcat je stal toliko let na braniku in pouzdignil vsako leto v deželnem zboru svoj glas, da je odmeval po vseh slovenskih pokrajinah. Ni se dal pregovoriti od višjih krogov,
da naj pusti politično delovanje. Pretili so mu, a ni se dal oplaziti, in ko mu je sam minister Schmer-ling pisal in zažugal, da ga hoče odstaviti od službe ali pa prestaviti prav daleč od domovine, kaj mu je odgovoril naš slavljenec? Rekel je, »prej, da grem na mje. rsjši prostovoljno se službi kot cesarski pmfesor odpovem, in potem hočem samo politično delovati za Slovence ; kakošna pa ta delavnost bode, si vaša essceleuca lahko mislite iz tega, kar sem dosedaj pisal in govoril". Še zadnje leto prej, da je šel v pokoj, mu je neki predstoiuik prigovarjal, da naj pusti uredovanje „Mira", a tudi temu je odgovoril, da tega ne stori. Strahu, bojazljivosti ni poznal Andrej Einspieler. Pogumno in možato razkrival je težnje koroško slovenskih kme tov. Kot poslanec kmetskih občin potegoval se je s posebno neumornim trudom zh prid in korist kmet-skega stanu.
Slavna gospoda! Najdražje in najsvetejše blago pa je za človeka življenje.   Strašen hudodelnik je, kdor vzame sam sebi ali drugemu življenje. Kar je posamičnemu človeku življenje, to je celemu narodu materna  beseda,  materni jezik.   Kdor  hoče vzeti narodu materno besedo, trga mu jezik iz ust, strupi mu kri, seka mu smrtne rane.   Narodu vzeti materni jezik, se pravi narod umoriti, to je, kakor je rekel  poslanec Greuter, mutasta smrt.   Za to najdražjo svetinjo, za milo donečo materno besedo slovensko, za te sladke glasove,  katere smo prve čuti iz materinih in očetovih ust, v katere izlivamo vse čute, ki so nam dragi in sveti, boril se je naš slavljenec z ognjevito naudušenostjo.   Tirjal je pri vsaki priliki, da se ima spoštovati slovenščina kot drugi deželni jezik.   Zahteval je na primer, da morajo znati zdravniki v deželni bolnišnici tudi slovenski, da se morejo sporazumeti z bolniki. Kaj se mu je odgovotilo?   Ni treba   znati jim slovenski, zato, ker tudi živino in male otroke zdravnik lehko zdravi brez znanja slovenskega jezika! Od I. 1871. do 1874. je stavil  vsakokrat v prvi seji deželnega zbora predlog, da se naj zapisnik deželnozborskih obravnav razpošilja slovenskim občinam tudi v slovenskem jeziku; pozneje, da naj  vsprejema deželni zbor tudi peticije ali prošnje, ki bo pisaue v slovenskem jeziku. Posebno pa se je potegoval za slovenske šole.   lzprevidel je, in to izprevidimo sedaj vsi, da se narod mora ponemčiti  v  teku časov, ako  se bo mladina naša vedno in izključljivo poučevala v nemškem jeziku. Mi Slovenci smo katoliški narod — drugovercev   nemarno   mej seboj. Šola naša mora Be torej, ako hoče ustrezati resničnim potrebam slovenskega roda, ozirati na ve ro in  narodnost;   šola  mora  biti  narodna na ver s k i pod 1 agi.   In to je glavua točka Andrejevega Šolskega programa.   Vsako leto  govoril je pri deželnem  proračunu o šolah, oddajal peticije slovenskih občin, objavljal pritožbe slovenskega prebivalstva, kazal na slabe uspehe sedanjega šolanja, posebno, kako malo se otroci sedaj naučijo in da se slovenskega jezika malo ali čisto nič ne učijo, da so sedanje šolske naredbe krivične in deloma tudi nepostavne. Za odgovor se mu je navadno vrnilo z napadanjem slovenskih duhovnikov, posmehovanjem in natolcevanjem. A vbo je Andrej mirno prenašal, ker zvest si je bil, da stvar, ki jo zastopa on, je pravična, da mora zmagati prej ali slej.   Da bi se narod zbudil in ogrel za slovensko šolo, ustanovil je Einspieler prvo koroško podružnico svetega Cirila in Metoda.   Hitro za to bo se začele ustanavljati podružnice po kmetih in sedaj  jih štejemo že trinajst.
Slavna gospoda! Naj omenim h koncu še Andrejevo brezmejno darežljivost in požrtvovalnost! Žrtvoval je, kakor smo že slišali, mnogo, mnogo za časnike in razna narodna podjetja. A tudi v zasebnem življenji ni ga bilo radodarnejšega moža od njega. Brez razločka narodnosti, vse je podpiral. Vzlasti mladim pridnim dijakom je bil vedno naklonjen. Kdor je bil v stiski, da ni imel potrebnih knjig, ali mu je mankalo hrane, obleke, šel je hitrih nog h gospodu Einspieleriu. Kar segel je v žep in pogostoma dal, kolikor je imel. Marsikateri izmej mlajših duhovnikov in razumnikov drugih stanov užival je njegovi dobrot. Bodimo mu hvaležni in kažimo to hvaležnost dejaujski s tem, da ga posnemamo.
Iu zdaj sladko spavaj in počivaj v večnem miru. Da-si že trohni tvoje truplo, ki smo je pred poltretjim letom izročili hladni majki zemlji, tvoj duh ni umrl, tvoj duh plava nad nami; — ideje, ki si jih zastopal ti, žive mej  nami; tvoje goreče
domoljubje prošinja tudi nas v boji za obstanek naroda našega. Ako hočejo nam pešati moči, polastiti se nas obup, videče vedno rastoče navale on-sprotnikov, tedaj naj nas Tvoj spomin vnovič krepča in spodbuja, da ne omagamo, temveč, da vst.rajamo na bojišči, na katero smo se postavili. Zastava, ki si jo razvil ti in nosil pred nami skoz celib štiri deset let, zastava, v kateri se blišči tvoje geslo : „vse za vero, dom in cesarja", naj plapola tudi nam v boj zmagonosni.
Čast in slava našemu slavljencu gosp. mon-signoru Andreju Einspielerju! Živio!
Govor dež. poslanca Ivana Hribarja
v 14. seji deželnega zbora Kranjskega dne 24. novembra 1890.
(Po stenogi-afičnem zapisniku.) Visoki deželni zbor! Pred saboj imamo poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1891. in častiti gospod poročevalec nas povablja, naj prestopimo v specijalno debato, da si ogledamo natančneje številke med potrebščino in pokritjem in potem storimo svoje sklepe. Prodno glasujem za prestop v nadrobno razpravo, dovoljeno mi bodi, da si nekoliko ogledam, kakošen je proračun iu računski zaključek naroda slovenskega v političnem oziru.
Najimenitnejša in prva nnša pritožba jo bila vedno, da se za nas Slovence ne izvršujejo zakoni, ki zajamčujejo narodno ravnopravnost, da je ustava, katera je dana vsim narodom avstrijskim, da bi se razvijali svobodno in postali srečnejši, da je ta ustava za nas Slovence le prazna beseda. Naj se še tako lojalno in pohlevno sklicujemo na ustavo, oni ki bi jo imeli izvrševati, Ostajajo gluhi za naše pritožbe in slepi za naše želje in težnje. Ustava je za nas le obljubljena dežela, ali državnik, ki bi imel voljo in srce, razdeliti rudeče morje uradnega sovraštva, katero loči obljubljeno deželo od našega naroda; državnik, ki bi mogel pozabiti starih predsodkov do slovenskega rodu, ni se še našel in bati se nam je, da se ne bode našel Be dolgo.
Zares, v vsakem oziru smo daleč, jako daleč od izvedbe ravnopravnosti, v smislu zakona z dne 21. decembra 1867.   Vsaj se ne  izpolnuje  za nas Slovence še celo člen 1 IT. tega zakona, po katerem so vsim državljanom avstrijskim jednako pristopne vse javne službe.   Marsikak  slovenski jurist bi se rad posvetil političnoj karijeri ; pa kadar gre za to, odsvetuje se mu od merodajno strani,  naj tega ne stori, zlasti če mu je tekla zihelj v kmetski hiši. Le sinovi onih slovenskih roditeljev, kateri so meščanskega ali  uradniškega stanu,  kjer se vzgaja deca bolj v nemškem duhu, le ti nahajajo milost v mo-rodajnih  krogih in se vsprejemajo v službe, zlasti ako ne govore slovenščine prav gladko in pravilno, ker  to jamči,  da ne bodo  preradi  uradovali slovenski, kadar vstopijo v javno službo.   Najraje pa se vsprejemajo v politične  službe,   zlasti   odkar je vladno krmilo izročeno visokorodnemu grofu Taaffejn, mladi  plemiči,  kateri ne poznajo jezika domačega in se zaradi tega ne morejo  seznaniti s potrebami dežele in težnjami naroda, med katerim imajo službovati.   Kakošna poročila morejo potem taki uradniki,   kadar splezajo  na   višje  stopinje, pošiljati o narodu slovenskem, čegar teženj ne poznajo, čegar jezika ne umejo, na višje mesta, to bode pač vsakemu jasno.
Gospoda slavna! Ozrimo se po slovenskih pokrajinah in oglejmo sij kako uradujejo okrajna glavarstva iu videli bodete, da je moja trditev, kako neradi se vsprejemajo Slovenci v politične službe, popolnoma resnična. Okrajni glavarji so večinoma aristokrati, ako to ne, pa vsaj Nemci ; o komisarjih velja isto. Slovenci so v političnih službah bele vrane. Kaj pa naj rečem o naraščaju? Kakošen more biti na Stajarskem, Koroškem in na Primorskem sodimo lahko iz tega, če vidimo da se v naŠi deželi pripravljajo za politično karijero ple-iniči-groriči a la Kiinigl.
Še hujše pa se godi narodu slovenskemu gledć. ravnopravnosti v jezikovnem oziru. V tem oziru smo Slovenci v nekaterih pokrajinah pravi parije; kajti neverjetno ali vendar resnično je, da se dandanes, ki stojimo že skoro na pragu dvajsetega stoletja, drznejo cesarski kraljevi uradniki na Koroškem v c. kr. uradih zabranjevati rabo slovenskega jezika, in da se posmehujejo slovensko govorečim strankam ter se jim pačijo. Kdor je ko ličkaj promotrival žalostne razmere na Koroškem in je videl kako neolikano in neotesano se postopa celo tudi od vladne strani proti slovenskim prebivalcem, priznal bode, da ga v prosvetljeni Evropi ni bolj nesrečnega trpina, nego je Slovenec na Koroškem. Oholost Nemcev, ki so v teku stoletij po-neračili dve tretjini prej čisto slovenske dežele, grozna je; sovraštvo njihovo do vsega slovenskega, da se primerjati le sovraštvu nekdanjih janičarjev do vsega krščanskega, (klici na levi: — Rufe Iinks: „Dobro, istina!") Kako bi pa koroški Nemci tudi ne besneli in ne zatirali slovenskega rodu, ko vidijo, da je vlada sama obsodila naš narod v staro-slavnem Gorotanu na narodno smrt in kako čudovito rafinovano hoče izvršiti to svojo nakano.
Gospoda moja! Brezpraven bil je narod naš na Koroškem od nekdaj, odkar pa je kronovina Koroška postala Zabierowski vilajet od takrat godi se mu krivica za krivico, ne da bi se moglo govoriti o najmanjši pravici. Pač se oglašajo slovenski prebivalci s pritožbami, ali visoki gospod v Celovški rumeni palači ima za nje k večjem kak razžaljiv migljaj z rameni ali pa se jim nonchalantno posmehuje, med tem ko se z vso gorečnostjo udeležuje vsega, kar ukrepajo nemški krogi proti slovenskim svojim sodeželanom.
Ali je potemtakem čudo, da so stvari na Koroškem dospelo srečno tako daleč, da nemški prebivalci zabranjujejo slovenskim svojim sodeželanom praznovati god presvetlega cesarja in vladarja svojega. To se je jasno pokazalo dne 6. oktobra letošnjega leta v Pliberku, kjer se je nemška svojat predrznila tako daleč, da je z gasilnimi brizgalni-cami hotela razgnat.i Slovence, ki so .se zbrali, da praznujejo god svojega vladarja. C. kr. okrajno glavarstvo v Velikovci vedelo je že nekoliko dni prej, kaj namerava merodajna gospoda pliberška v zvezi z mestno sodrgo; mesto pa, da bi bil politični komisar, ki je bil v dan slavnosti odposlan na lice mesta, zabranil tako nelojalno in nepatrijo-tično ravnanje Nemcev, hudoval se je nad Slovenci, rekši: zakaj se ravno v Pliberku drznejo praznovati god svojega cesarja. Hude so bile te besede in mislim, da so si jih dobro zapomnili koroški Slovenci; ako si bodo pa izvajali iz tega prestopka komisarjevega moralo katera baronu Schtnidtu-Zabierow'u in visokim protektorom njegovim ne bi utegnila biti všeč, pripiše naj to samemu sebi.
0   obupnih   razmerah   ljudskega   šolstva na Koroškem se je mimogrede že govorilo v tej visoki zbornici.   Naj mi bode pa dovoljeno, da danes, ko govorimo splošno o stanji  Slovenskega  naroda, še enkrat   omenjam te stvari in Vas častita gospoda I opozarjam,  kako   uenar. vno   so   uravnane ljudske šole na Spodnjem Koroškem, tako da vsled te nenaravne svoje uravnave  nikakor ne morejo zadostovati nalogi, katera pripada šoli po zakonih. Gospoda moja!   vse kar je  cesarskega kraljevega na Spodnjem Koroškem, združuje se z Nemci v jedno hrepenenje,  da  se   prej  ko  prej   ponemči mladina slovenska.  Visoki   deželni vladi oziroma c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Celovci velja za najvišjo modrost, da  na slovenske šole v spodnji Koroški pošilja  učitelje,  kateri  prav nič ne  umejo slovenskega jezika.   Zato  vidimo,   da so se tam za slovensko   mladino  v   navadi   še   vedno   take kazni, katere  so  bile  nekdaj v navadi tudi pri nis in o katerih se zgražamo še dandanes iz dna svoje duše, če pomislimo v kakem cinizmu so Imele svoj izvor. V ljudskih šolah na Koroškem zabranjeno je namreč otrokom občevati   med  sabo v slovenskem jeziku; če se pa kak otrok vkljub tej naredbi vendar tako daleč spozabi, da govori slovenski, tedaj se postavi k tabli v posmeh vsej mladini ali pa se mu odkaže prostor  v  zadnjej   klopi.   Gospoda moja! tako odgajaj o nemški učitelji slovensko mladino na Koroškem. In vendar nahaja to ravnanje odobravanje v merodajnih krogih.
Da se pri oblastvih Slovencu ni nadejati niti najmanjše rešitve v materinem mu jeziku, umevno je samo po sebi. Da bi pa narod sam po svojih poslancih ne odkrival teh ran, da se kaj tacega prepreči, združuje se ob času volitev vse, karkoli je opravičeno nositi predikat c. kr. v jedno falango z nasprotniki naroda slovenskega. Jedino vojakov ne pošiljajo še korteševat; žandarmerija bila je v Ve-likovškem okraji v poslednjih deželno-zborskih volitvah v resnici mobilizovana. če se pa narod kijubu takemu nezaslišanemu pritisku neče udati; tedaj se postavljajo njegovi poslanci pod policijsko nadzorstvo, kakor se je to zgodilo poslancu Kin-spielerju. (Klici na levi: — Rufe Iinks: „Lepa ustava!")
Razsoden človek ne bode ni za trenotek dvomil, da se vse to godi z vednostjo in voljo grofa TaafTeja, onega istega Taaffeja, ki je takoj pričetkom svojega ministrovanja — kakor jo dejal — zapisal pomirjenje med avstrijskimi narodi na svoj prapor. Kako si umeva pomirjenje koroških Slovencev pokazal je s tem, da jim je poslal gro-bokopa v osobi barona Sckmidta - Z ibierovva in da delovanje njegovo popolnoma od ob ruje, vidno je is lega, ker mu je dal podeliti naslov ekscelence.
Na Št ajerskem godi se v narodnem oziru, sicer slovenskim bratom našim nekoliko bolje; ali to ni zasluga vlade, ampak mora se pripisovati neupogljivosti slovenskega naroda, kateri šteje na spodnjem Stajarskem skoraj pol milijona duš, in je le po žilavosti in delavnosti svojej dosegel ono malo pravic, kolikor jih sploh uživa Pa vendar kaže se tudi tam tendencija ponemčevanja. (J. kr. okrajna glavarstva uradujeio in dopisujejo izključno le v nemškem jeziku s posamezniki in z občani. Le semtertje spozabi se kako okrajno glavarstvo tako daleč, da pošlje občinam kak slovenski poziv ali slovensko vabilo; posamezniki pa še be dobrote pozabljivosti niso nikdar deležni. Zato so pa — kakor nas poučuje zadnja deželno-zborska volitev v Ljutomeru, c. kr. okrajni glavarji takoj na nogah, kedar gre agitovati, da bi v deželni zbor ne prišel kedo, ki ima voljo in pogum povedati na vsa usta tam, kjer se izjave njegove ne morejo konfiskovati, kako izpolnujejo  politični uradi svoje dolžnosti in
kaka je ona ravnopravnost, katero uživa nad narod Ha Stajarskem
Ljudsko šolstvo je na Stajarskem uravnano sicer v obče po pravih načelih ; Slovenci imajo tam svoje ljudske šole. Deželni šolski svet vendar — tout comme chez nous >— sili nemščino skoz vrata in okna v ljudsko šolo. Tako je pred dvema letoma izdal ukaz, da se mora nemščina poučevati kot obligatni predmet na slovenskih ljudskih šolah. Nekatere občine, ki so spoznale, da je ta ukaz le prvi korak, da se popolnoma ponemči slovensko šolstvo, začele so se pritoževati pri deželnem šolskem svetu in ko so tu ostale njihove pritožbe brez uspeha, tudi pri visokem naučnem ministerstvu. Njega ekscelencija gospod naučni minister vendar ni hotel spoznati zakonov, veljavnih za ljudsko šolstvo na Stajarskem; še le državno sodišče poučilo ga je, da mora čuvati o izpolnjevanji teh zakonov. Vendar pa se poučuje na mnogih slovenskih šolah vedno še nemški jezik in kako daleč so Slovenci še od narodne raznopravnosti, dokazuje nam debata, ki se je v tem oziru vršila nedavno v stajarskem deželnem zboru in pri katerej so se slovenski poslanci pritoževali , kako nezakonito ravna deželni šolski svet nasproti slovenskemu šolstvu. Kako bi tudi drugače; vsaj vidi, da se ministerstvu prav nič ne mudi odpravljati napake iz slovenskh šol, v tem ko hitro zaukazuje naj se odpravi kar je nezakonitega, kadar gre za kako nemško šolo.
O takih okolnostih umevno je samo po sebi, da se naučnemu ministerstvu čisto nič ne mudi, urediti učiteljišče v Mariboru tako, kakor bi to zahtevala zdrava pamet in pedagogična načela. Nočem trditi, da bi se ne bili vzgojili izraej onih, ki so obiskovali to učiteljišče, možje, kateri so res dika svojega stanu ; ali da so se vzgojili tudi taki učitelji, zgodilo se je to le vsled njihove izredne nadarjenosti. Komur pa študije napravljajo le količkaj težave, ta ne more nikdar tako napredovati, kakor nemški njegov kolega, ki je dobival pouk iz vseh predmetov v maternem jeziku.
Jednake so razmere tudi glede srednjih šol. Za 400.000 slovenskih prebivalcev ni bilo do lani i nobene slovenske srednje šole, za 42.378 Nemcev, ki pa še davno niso pravi Nemci, pa vlada vzdržuje 4 srednje šole. Naučno ministerstvo je sicer lansko leto zaukazalo, da se imajo napraviti na gimnaziji v Mariboru sloven*ke paralelke in nič ne more bolje dokazovati, kaka potreba je bila, da se otvo-rijo, nego upisavanje dijakov lanskega in ravno-tako tudi letošnjega leta, v prvi razred novootvor-jenih teh paralelk. Veseli me, da je ministerstvo kaj tacega zaukazalo; vendar me je pa takoj, ko sem čital dotično odredbo, obšla neka bojazen, katere se se danes ne morem iznebiti. Maribor je žalibog večinoma nemško mesto; mariborske gimnazije ravnatelj je Nemec; mnogo trdih Nemcev s kmetov ima v Maribor bližje, ko v Gradec. Nečem trditi, da je imel — ali bojim se, da je temu tako — prevzvišeni naučni minister željo, da se za no-vootvorjene slovenske paralelke ne oglasi zadostno število dijakov, da se tako dokaže, da slovenske paralelke niso bile potrebno. Ako bi ne bilo tako, moral bi bil ekscelencija gospod naučni minister ob jednem ukazati, da se slovenske paralelke otvo-rijo tudi na gimnaziji v Celji, kjer se glede zadostnega števila učencev ni trenotek dvomiti ni moglo. No, ker naučni minister tega ni storil in Je sedaj mogel priti do prepričanja, da se celo v Mariboru nahajajo vsi pogoji za obsfoj slovenske srednje šole, upam, da bode v kratkem zaukazal, da se imajo napraviti slovenske paralelke tudi na gimnaziji v Celji, in da bode s tem popravil, kar je dosedaj zamudil.
Najbolje se godi pač še slovenskim našim bratom na Stajarskem v sodni stroki. Naglašati pa moram, da je to izključno zasluga bivšega avstrijskega pravosodnega ministra barona Pra-žaka: odkar pa je nastopil službo in prevzete porte-feuille pravosodnega ministerstva nemški minister grof Sehonhorn, se tudi v sodnih uradih na Stajarskem ne uraduje več tako ravnopravno, kakor se je uradovalo poprej. Vedno pa, in tudi za časa ministrovanja barona Pražaka imeli so se Slovenci pritoževati o terorizmu predsednika nadsodi.šoa v Gradei viteza \Vaserja in zvestega njegovega oprode sedaj že pokojuega predsednika okrožnega sodišča v Celji, Heinricherja. Gospoda moja! Marsikak justični umor se je zgodil vsled pristranosti sodnega dvora in ker se je s slovenskimi strankami obravnavalo le v nemškem jeziku. Upam, da bode novoimenovani predsednik okrožnega sodišča v Celji, katerega poznam kot moža poštenjaka in kot jurista veščaka, odpravil te nenaravne razmere in da mu bode več ležeče na justieiji ko na germanizaciji.
Gospoda moja ! Izrekel sem besedo: germanizacija. Najvišji šef politične nase deželne uprave mi bode nato morebiti odgovoril, kakor nam je odgovarjal že v nekaterih prilikah. Predno pa se spusti v odgovor prečastiti naš gospod deželni predsednik, prosil bi ga, naj se ozre nekoliko po uradih, kateri so naravnost njemu podrejeni, in naj pomisli, kake vzglede jim daje on sam. C. kr. okrajna glavarstva v naši deželi skoraj čisto nič ne uradujejo v slovenskem jeziku, le malokdaj izdajajo slovenske dopise in mi sami v tej visoki zbornici imeli smo že večkrat priliko, prepričati se, da dohajajo od visokega deželnega predsedništva deželnemu odboru
našemu izključno le nemški dopisi, dasiravno smo se že mnogokrat pritoževali in dasiravno zastopamo deželo, katere prebivalstvo je po svoji ogromni večini slovensko. Nečem trditi, da zadene vsa krivda prečastitega deželnega predsednika našega. Nasprotno predobro mnenje imam o njem, nego da bi ga mogel sposobnega smatrati za gerraanizatorja in tudi dobro vem, kako je on, ko j« bil še okrajni glavar v Tolminu, vesroo in točno izvrševal zakone, če tudi so govorili na korist slovenskemu prebivalstvu. Kje tiči torej uzrok, da baron Winkler v Ljubljani pozablja načela, katera so vodila gospoda VVin-klerja v Tolminu? Trdim naravnost, da na Dunaji, kjer smatrajo merodajni krogi germanizacijo za su-prema lex, nemškovanje za najvišjo državniško modrost. Nisem sicer tako srečen, da bi mi bile pristopne tajnosti prezidijalnega arhiva tukajšnje deželne vlade; mislim pa, da se ne motim, če sup-ponujem, da se tam nekje v kakem kotu — ako ne celo na odličnem mestu — nahajajo navodila in ukazi ministerskega predsednika, da naj se c. kr. politični uradi na Kranjskem kolikor mogoče izogib-ljejo slovenskega uradovanja.
Pri davčnih uradih smo Slovenci ravnopravni le v toliko, da se naš deuar ravno tako rad vspre-jema, kakor denar nemških naših sodeželanov Ko bi pa pričakovali, da bi se potrdilo uplačilo v slovenskem jeziku, bila bi to naravnost blaznost. Le semtertja dobi se kak uradnik, ki zapiše kako besedico slovenski; večiucma pa se pišejo potrjila nemški, in ravno tako tudi pozivnice slovenskim strankam, dasiravno so dotične tiskovine na jedni strani slovenske. Kako bi pa tudi uradniki ne ravnali tako; vsaj se boje svojih višjih, zlasti ko vidijo, kak vzgled jim daje deželno finančno ravnateljstvo, katero stoji pod neposrednim nadzorstvom gospoda deželnega predsednika. Na poslopji tega ravnateljstva berete velik nemški napis: K. k. Finanz-Di-rection; na obeh velikih frontah tega poslopja pa se še ni našel prostor za skromen slovenski napis. Iz tega vidite, gospoda moja! da se postavljajo Slovenci še tam v kot, kjer plačujejo, in da zlasti pri finančnem ravnateljstvu glede nas Slovencev menda velja gaslo: „Zahl Krobot und schvveig!"
Nekoliko večja je naša ravnopravnost pri poštnem in brzojavnem uradu. Tu vsaj je obveljalo načelo, da se imajo na Kranjskem nastavljati uradniki, kateri so zmožni slovenskega jezika. Veselili smo se tega, kar je drugod samo po sebi umevno, in hvalo smo dajali poštni upravi, da je začela pri nas tako ravnati, kakor smo jej tudi dajali hvalo, da so se uvedli dvojezični pečati. V zadnjem času pa nas je poučil trgovinski minister Baquehem, da ni dobro hvaliti dneva pred večerom in da ga ni ministra, kateremu bi se smelo brezpogojno zaupati. Mislim namreč imenovanje poštnega komisarja Cora,. Imenovan je sicer le začasno, ali sledilo bode gotovo tudi definitivno imenovanje, dasi mož ne zna niti besedice slovenskega ali hrvatskega jezika in dasi ima poslovati v deželah, katerih prebivalstvo je v pretežnem številu slovansko.
Gospoda moja! To imenovanje je naravnost udarec s pestjo v obraz narodu slovenskemu. S tem je njega ekselencija minister Bacquehem najbrže hotel povedati, da ne mara Slovencev; da še več, da ne mara slovenščine zmožnih uradnikov v višjih službah; da so torej za take službe sposobni le uradniki, ki teh lastnostij nimajo. Gospoda moja! Obžalovati moramo to ; obžalovati tembolj, ker ima novoimenovani poštni komisar, kolikor mi je znano in kolikor sem se poučil, poleg neznanja slovenskega in hrvatskega jezika vse lastnosti, ki so potrebne, da bode služboval skrajno pristranski in nezadostno. Kar se zadnje trditve tiče, uprašam Vas, kako more uradnik, ki je poklican, da nadzoruje poštno uradovanje po slovenskih in hrvatskih pokrajinah, ki mora torej vsled tega- občevati večkrat s strankami, ki so zmožno le slovenskega ali hrvatskega jezika, zadostno in zadovoljivo opravljati svoj posel? Ako pomislite, da prebiva na Kranjskem in Primorskem, za kateri deželi je imenovan gospod Cora, 64G.790 Slovencev, in 121.870 Hrvatov; dočini se Lahov šteje 276.603, in Nemcev samo neznatno število 41971, videli bodete takoj, kako mnogokrat bode poštni komisar prišel v položaj občevati s strankami, katere znajo le slovenski ali hrvatski. Vladi se tu ni zdelo vredno ozirati se na 768.360 Slovanov; ti so bili zanjo mrtva masa; pač pa se ji je zdelo potrebno, ozirati se na 318,574 Lahov in Nemcev. Kakošna politika je to? — Pravijo, da je to avstrijska politika.
Pa vrnimo se k novoimenovanomu poštnemu komisarju. Po poročilih, ki so mi na razpolago od vseskozi zanesljivih mož, obnaša se gospod < ora tako, da ga ne zadene le očitanje sovraštva do slovenskega jezika, ampak tudi nenaklonjenosti do poštarjev Slovencev. Ali potemtakem ni mogoče, da se bodo v bodoče nameščali za poštarje na Primorskem le Lahi in lahoni, na Kranjskem le Nemci in nemškutarji, nikakor pa ne zavedni Slovenci in naj bi bili še sposobnejši? Kake posledice bi utegnile nastati iz tega na Primorskem za slučaj vojne z Italijo, jasno bode vsakemu na prvi pogled. Kaka politika je zopet to? — Tudi to pravijo je avstrijska politika.
Ne veliko bolje je tudi glede poštnega ravnatelja. Gospod postni ravnatelj Pokorny zna slovenski ravno tako, kakor na primer kitajski ; ali ker bodem imel še priliko pozneje govoriti o njem,
kadar preidem do Tržaških razmer, opuščam to stvar za sedaj.
Gospoda slavna! Skušal sem podati Vam sliko o razmerah, v katerih se nahaja narod naš na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Kardinalna, temeljna barva to slike je: uradna mržnja, uradno sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Ne za nemški jezik, kot jezik notranje državne uprave gre tukaj; ne, gospoda moja! boj, ki ga bije vlada z nami, ta boj naperjen je naravnost proti narodnosti naši, proti narodnosti slovenski. Zares hude besede so to, vendar pa take, da nastopam zanje dokaz resnic e. In v ta namen prosim Vas, da se podaste z menoj v one kraje, kjer se bregovi mile naše doni ovine kopljejo v sinjih valovih krasnega jadranskega morja.
Gospoda moja! čisto druga sapa oveva ta narodnost našo. To ni več mrzla burja ledenega severa; to je morilna sapa toplega juga, ki se s svinčeno težo ulega na slovenske prsi. Še se sicer razlega mila govorica naša po kršnih primorskih tleh in sega do morskih obal; ali zarota proti njej je velika, in z brezornim in brezsrčnim nasprotnikom zvezali so se tudi oni, kateri bi imeli v za-ščitje jemati slovenski jezik.
Ubogi Slovenec, ubogi Hrvat! Za te ni pravice v Primorji. A še veliko bolj uboga Avstrija! Patrijote ti tam tlačijo, preganjajo, zatirajo ; zarotnike odgajajo.
Gospoda moja! Kdor si le količkaj — in če tudi le površno — ogleda razmere na Primorskem, priznal mi bode, da je širom sveta težko najti deželo, kjer bi bila državna uprava nakopičila toliko pregreh in napak, ko naša držav na uprava na Primorskem. Po zadnjem ljudskem steviljenji, pri katerem so nasprotniki naši in uradni krogi združeni na vsej liniji skušali upljivati na to, da dosežejo Lahi kolikor mogoče visoke številke, naštelo se je na Primorskem poleg 276.603 Lahov in 12579 Nemcev, 318.994 Slovencev in Hrvatov. Slovenci in Hrvati so torej izdatno in odločno v večini in vender se vlada nanje ne ozira. Brezpraven je njih jezik in brezpravni so oni sami. Zato pa se vlada tembolj ozira na Lahe, kateri so v majšini in notranje uradovanje na Primorskem je v c. kr. uradih uravnano tako, da bi moral človek, ki ne pozna razmer, ako si vse to ogleduje nehote misliti, da je zašel v deželo, v katerej je duhoviti Boccacio pripovedoval dovtipne svoje pripovedke in da — ako je slučajno jasen dan — fiezolsko solnce siplje nanj zlate svoje žarke. Jedino dvoglavni orel na uradnih pečatih spominja še, da je to dežela, ki leži v državi nevrjetnosti.
In nevrjetno je res, kako v tej deželi   posto -pajo državni uradniki.    V Trstu,  torej v mestu ki ima vse, kar je, zahvaliti jedino le Avstriji, kaj vidite vedno na dnevnem redu?   — Protidinastične demonstracije, petarde, ki človeško življenje spravljajo v nevarnost! Vlada pa vse to mirno gleda; ničesar ne stori, da bi se taki prizori zabranili in še takrat, če se v mestnem zastopu Tržaškem čujejo izjave, katere olepšavajo in zagovarjajo take protidržavne demonstracije, taka sramotna dejanja; če se čujejo besede,   ki   nosijo  na  sebi biljeg veleizdajstva, še takrat molči vladui zastopnik in ne more najti besede, s katero bi obsodil take izjave.
Mestni za9top Tržaški sam za se reprezentuje državo v državi, Avstrijski zakoni zanj ne eksistu-jejo in zakon z dne 21. decembra leta 1867. seveda tudi ne. Zaradi tega Slovenci ne morejo najti pravice pri mestnem zboru.   Ako  pride  Slovenec na magistrat in zahteva, da se slovenski ž  njim obravnava, posmehujejo se mu   uradniki; slovenskih ulog  ne vsprejemajo;   če pa so vendar primorani, vsprejeti jih, potem jih ne rešujejo.  Oholost mestnega  magistrata   Tržaškega sega celo tako daleč, da prepoveduje nad poslovnimi lokali slovenske napise in da prepoveduje celo postavljati na pokopališč«   spomenike  s  takimi  napisi. In mislite li, da vlada proti temu kaj stori ?   Gloda pač vse to, ne stori pa ničesar; paČ pa se njeni organi prilizujejo in dobrikajo laški stranki.   Namestništvo dopisuje magistratu vedno le  v   laškem  jeziku.   Isto tako ostalim avtonomnim organom, pa tudi posameznikom.   Pri nas,   kakor veste, je deželno predsedni-štvo, ko da bi ne znalo slovenski.    Da  so  šole v Trstu, katere vzdržuje mestni zbor, uravnane tako, da se le laški fanatiki v njih vzgajajo, razume se samo po sebi. Stvar gre tako daleč, da so na srednjih šolah tržaških, katere vzdržuje magistrat, profesorji delili dijakom listke razpuščene „Pro patriae" z nalogo, da jih prodajejo po mestu po goldinarji; zato pa so dijaki dobivali po 20% provizije. V državi,  kjer je  policijstvo  tako razvito, da ima že skoraj vsak človek za saboj tajnega policista, kakor pri nas, pač ni misliti, da hi vlada ne bila zvedela za tako sramotno ravnanje.   Storila pa vendar ni ničesar proti tej demoralizaciji v šoli, proti nevarnej tej  propagandi,   opirajočej  se ne le na rodoljubna čutila, temveč na dobičkarstvo šolske mladine, če se  pa  oglasi  1427 starisev zato, da bi se za njihovo  slovensko  deco ustanovila slovenska ljudska šola, se nikdo na to ne ozira.    Magistrat zavrača prošnjo,  ministerstvo jo je zavrglo in še sedaj ni zaukazala vlada, da bi se za slovenske otroke usta-
tftijf" Dalje v prilogi
Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 275 29. novemhra 1890.
novila le jeclna slovenska osnovna šola. Kako pa je bilo pri nas, kako smo bili primorani ustanoviti nemški šoli v Ljubljani, tega mi ni treba omenjati, ker vsi dobro vemo, kaka je bila takrat presija od strani vlade. V okolici Tržaški so razmere gledć ljudskih šol istotake, ali utegnejo vsaj v kratkem postati jednake, ker magistrat povsodi uriva Iaščino, vlada pa ničesar proti temu ne stori.
Predaleč bi moral segati, ko bi hotel navajati še dalje vse žalostne razmere v Trstu. Vsaj so Vam vsem le predobro znane. Vendar pa si ne morem kaj, da ne bi omenil dveh stvarij, ki se mi zdite silno karekteristični. Mislim namreč dogodek, o katerem so v začetku oktobra pisali vsi laški tržaški listi, in pa razmer pri c. kr. poštnemu ravnateljstvu.
Ostanimo sedaj pri prvej stvari. Laški časniki tržaški pripovedovali so v začetku oktobra t. I. — dneva se ne vem spominjati več, — da je prišel v „Steinfelder Bierhalle" gospod, ki si je naročil v laškem jeziku jedil in pijače. Natakar — nevešč laščini — vpraša ponižno in pohlevno v nemškem jeziku, fcaj zahteva in ga prosi, naj bi mu odgovoril nemški, češ, da on laščine ne umeje. Mesto tega pa zareži gost osorno po laško nad njim, na kar odale natakar streč k drugim mizam, pri katerih so ga tudi klicali. Sedaj pa pokliče došli gost gospodarja, ozmerja ga, zakaj vsprejema natakarje, ki ne znajo laški, in zahteva naj prej omenjenega natakarja takoj odpusti. Rohnel in vpil je, da je odmevalo po vsej dvorani, da je laščina jedini obče-valni jezik v Trstu in da je Trst čisto laško mesto. In kdo je bil „cpiesto bravo", kakor so ga imenovali tržaški časniki. Bil je to uradnik c. kr. namestništva v Trstu. Gospoda moja! ako bi se kdo pri nas v Ljubljani predrznil mutatis mu-tandis storiti kaj jednacega, uprašam Vas, ali bi ne prišel takoj v najstrožjo disciplinarno preiskavo in kazen? V Trstu pa se dotičnemu uradniku ni zgodilo ničesar; c. kr. namestniku ni se zdelo vredno zgeniti le mazinec zaradi tega. Pri nas, gospoda moja! jemlje c. k r. deželna vlada v zaščito grofice, ki bolje iz hudobije, ko iz nepremišljenosti imenujejo Slovane „>Sa u v ol ktt. Rad bi vedel, kaj bi se zgodilo v Trstu, ko bi tak plemič po rojstvu, ne pa tudi po duhu in obnašanji imenoval italijanski narod „Sauvolk" ?
Prestopam sedaj k c. kr. poštnemu ravnateljstvu. Pošta je v Trstu v resnici uravnana tako, tla bi se nikdo ne mogel čuditi, ko bi nad glavnim nje vhodom stal napis: „Direzione delle poste del regno d' Italia". (Veselost na levi.) Že poprej sem rekel, da ravnatelj ne zna slovenskega pa tudi nobenega dražega slovanskega jezika. Da dokažem kako opravičeno sem rabil gorenji ostri izraz, pa razen opo-zarjanjanja za popolno laško uradovanje tega urada, navajam: Postna uprava, resp. trg. ministerstvo,dovolilo je pred dvema letoma, da se smejo rabiti v prometu tudi privatne dopisnice in da smejo imeti na prvej strani napis v katerem koli jeziku, samo da mu je pridejan tudi nemški izraz „Correspondenz-karte". Takoj, ko je izšla ta ministernka odredba, dale so si nekatere češke in slovenske firme napraviti dopisnice s češkoneinškimi, odnosno slovensko-nemškimi napisi. Ministerstvo pa je takoj zauka-zalo, da se imajo vse take dopisnice nemudoma odstraniti iz prometa, češ, da mora nemški napis vedno stati na prvem mestu, in je s to naredbo provzročilo celo materijalno škodo dotičnim firmam.
V Trstu, gospoda moja! pa se rabijo dopisnice, ki imajo zgolj laški napis in mu tedaj nemški napis ni pridejan niti na drugem mestu. Ukaz, ki ga je izdal trgovinski mi nister na Dunaji, in ki je veljaven za vse kronovine zastopane v državnem zboru, isti ukaz tedaj za tržaško mesto ne velja. In zakaj ne? Zato, ker je treba dokazati, da je Trst čisto laško mesto in da nemški jezik tam nima nobene pravice več. Tako tedaj vlada protežuje Iaščino; poglejmo, kako pa ravna s slovenskim jezikom. Pred nekaj dnevi prinesel je „Iu-dipendente" — glasilo skrajne irredentovske stranke v Avstriji — strašno novico, da so se našle pri nekem trafikantu nemškoslovenske dopisnice. Poštno ravnateljstvo poslalo je takoj uradnika k dotičnemu trafikantu, odredivši, da mu mora odvzeti nemško-slovenske dopisnice, ter mu zapovedati, da sme v bodoče prodajati samo nemsko-laške. Glejte! take so razmere pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu.
Kaj pa naj rečem še le o Istri? Tu je vsaka kritika skoraj nemogoča, tako neverjetne stvari se tam gode. Neverjetno in neumevno je, da celo v deželnem zboru pripušča vlada, da se žali slovenski in hrvatski narod po neki kliki v Istri, katera nima pravice, da obstoji, ako se pomisli, kako se obnaša proti Avstriji.
Gospoda slavna! Kje v izobraženem svetu bi bilo mogoče, da bi klika, ki zastopa manjšino deželnega prebivalstva, smela zabraniti, da ne pridejo v stenografične zapisnike govori onih poslancev, ki zastopajo večino deželnega prebivalstva? Kje — vprašam Vas — bilo bi mogoče, da bi se dopuščalo galeriji, da se sme poslancem še tako neznatne manjšine — nikari pa že večine prebivalstva — smejati, kazati jim rožičke, med njihovimi govori peti, žvižgati in stopati navlašč v ta namen na galerijo privlečenim psom na repove, da tulijo. V ister-
skem deželnem zboru godi se vse to ; vlada pa se ne oglasi proti temu, temveč molči dosledno, ako-ravno se je opozarjal vladni zastopnik, naj zabrani tako sramotno ravnanje. Gospoda moja, in grof Taaffe za vse to tudi ve; vsaj ko se hrvatski in slovenski poslanci isterskega deželnega zbora obračali že tudi naravnost do njega za pomoč. Pa kaj, gospod ministerski predsednik se ima baviti z važnejšimi stvarmi ; vsaj ima porabljati vso svojo avkto-riteto, da bi spravljal iz privatnih služeb može, katerim se ne more očitati nič druzega, ko to, da imajo svoje mnenje o njegovej čudnej avstrijskej politiki.
Ali more kdo po vsem tem, kar sem Vam povedal o razmerah na Primorskem, še dvomiti, da gre vladi pred vsem za zatiranje slovanskega življa? Videč, kakosena Primorskom proti nam podpira laški živelj; kako se laškemu jeziku daje prednost pred jezikom slovenskim in hrvatskim; da, kako se laški jezik povsodi uriva v notranje uradovanje, samo zato, da se izpodriva slovenski in hrvatski jezik ali ne bodete prišli do prepričanja, da se vse to godi po nekem načrtu, katerega sem poprej označil?
Gospoda moja! Vsak jezik in vsak narod je naše j vladi mil in drag, samo da ga more porabiti proti Slovanom. Mislite li, da bi v Bosni in Hercegovini modra naša uprava pod vodstvom madjarske ekscelencije Kallava ne bila že davno upeljala turški jezi k , ako bi se bilv teh deželah le količkaj udomačil za časa turškega gospodstva? Zato pa je iznašla bosanski jezik, kakor nekdaj pri nas „kranjsko spraho", samo da jej ni treba pisati in izgovarjati pristujenega izraza: hrvatski ali srbski. In če se najvišji funkcijonarji eminentno krščanske države sijajnim načinom udeležujejo v Sarajevu sprejema onih Muhamedancev, katere je verski fanatizem gnal na grob proroka v Meko in Medino, ali ni opravičena trditev, da je to ravnanje naperjeno naravnost proti Slovanom; proti onim, istim Slovanom, ki so stoletja in stoletja braniliAvstrijo ponovnih navalov razdivjanega muhamedanskoga življa?
Gospoda moja! To nam daje mnogo misliti. Obupati bi morali nad Avstrijo, če bi ne vedeli, da je Bog ni vstvaril za razpad, in da zato more slepota, v katerej tavajo sedaj njeni državniki, trajati le še m.kaj časa. Bilo bi čudno, da bi merodajni krogi nikdar ne prišli do prepričanja, da lo Slovani smo oni element, ki ima interes do obstoja Avstrije; da le nanas se ima opirati ta država ako hoče, da ostane mogočna in imenitna.
Res! Danes zidajo odločujoči krogi vse nade na zvezo z Nemčijo in Italijo. Nimam povoda, da bi dvomil o iskrenosti čutil cesarja Viljema in kralja Umberta. Ali jasni ti osobi vladarski nista še narod nemški in italijanski, ne moreta v imenu teh dveh narodov odločevati v vsakem oziru. Kako pa mislita ta dva naroda, izražata se jasno, tako jasno, da bi bili mogli tudi merodajni krogi na Dunaji že priti do prepričanja, kaj bode konec ti nenaravni zvezi.
Gospoda moja! Ni treba posebnega proroškega duha, da vidi človek, kako bode jedenkrat zopet prišlo leto, podobno letu 18GG., ko bodo navalili na Avstrijo od severa Nemci, Lahi od juga. Premočna je narodnostna ideja in preveč upliva ima, da ne bi iz nje nastala gravitacija na severu in zapadu v Berolin, na jugu v Rim. Znamenja, ki nam to pred-veščajo, vidna so vsak dan.
In kdo bode tedaj poklican, da brani Avstrijo? Oni, ki so jo branili I. 184 8. in 18 G 6.
Gospoda slavna! Ko sem v jednej preteklih sej med govorom prijatelja svojega dr. Tavčarja zaklical, da so bili Slovani, kateri so leta 18G6. branili Avstrijo nemškega navala, tedaj se je to silno smešno zdelo srečnemu posestniku graščine Habaške, častitemu poslancu veleposestva gospodu baronu Lichtenbergu. Obžalujem da ga danes, ko mu odgovarjam, ni navzočega (dr. Schafer kliče — ruft: Er ist ja da) — res, vidim, da je tukaj — in zato ga zagotavljam, da na tem ni bilo prav nič smešnega temveč, da je stvar jako resna. Ali je Častiti gospod tovariš z one (desne — reehten) strani pozabil, kaj se je zgodilo leta 18GG., ko so po nesrečni bitki pri Kraljevem Gradci, ko je naša armada bila pogažena, nemške čete približevale se Dunaju? Takrat je lokavi pruski kancelar pl. Bis-mark ponudil voditeljem češkega naroda, da bode vzpostavil stari sijaj kraljevine Češke, ako se izreko za odpad od Avstrije. Možato so v interesu Avstrije odbili češki voditelji zapeljivo to ponudbo. Kdo ve, če bi Avstrija ne imela danes drugo obliko na severu, ako bi bili voditelji češkega naroda takrat ravnali drugače? Vidite, tako so Slovani branili takrat Avstrijo pred Nemci, da ne govorim o tem, koliko slovanskih polkov je krvavelo pod Sadovo in pri Kraljevem Gradci.
In kako je bilo leta 1848? Na Dunaji nastal je upor: Madjari pa so začeli odkrito vojsko proti Avstriji. Takrat pa so se vzdignili hrabri hrvatski sokoli pod vodstvom junaškega svojega banaJelačića, tedaj so Slovaki, Rusini in Srbi zbirali prostovoljne čete in vsi ti roji šli sov boj proti Madjarom za A v s tri j o. In ko je kljubu temu Avstrija skoro
omagovala; ko se je zdelo, da bodo madjarski uporniki skoro triumfovali; ko se je že majal prestol cesarja avstrijskega kot kralja ogrskega; tedaj prihitela je na pomoč slovanska Rusija in rešila je Avstrijo propada, ohranila je cesarju avstijskemu kraljestvo ogrsko. Ali torej niso Slovani zares tisti element, na kateri se more Avstrija zanašati vselej in tudi v dneh najveće stiske? Ni li tedaj blaznost, če jih hoče zatirati? Zlasti pa imamo mi Slovenci in Hrvatje v Istri, prebivajoči na jugu države, prevažno nalogo, da branimo Avstrijo proti navalom ekspanzivnega in skrajno nevarnega italijanskega življa in da ji ohranimo jedino znamenito trgovsko pristanišče, brez katerega bi jej bila pod vezan a glavna žila življenja. Silno se tedaj pregrešujejo oni, ki delujejo v ponemčenje in polaščenje Slovencev in Hrvatov, kajti ti delujejo na severu in zapadu „pour 1' empčreur de P Allemagne," na jugu pa „ p o u r le roi d' Italie". Žal! da to očitanje zadeva našo vlado v polnej meri.
Vender pa smemo biti prepričani, da se bodo nazori v merodajnih krogih konečuo venderle spremenili, in da bode tedaj mogoče nam Slovencem združiti se v jedno upravno celoto, v kateri bode imela Avstrija mogočno trdnjavo proti ekspenziv-nemu in nevarnemu laško mu življu; pa naj naš uradni list, kateremu se v poslednjem času popolnoma nedostaje objektivnosti in takta, dela še tako neslane dovtipe o „muthmasslichen Zeitpunkt des vereinigten Sloveniens."
Visoka gospoda I Le še nekoliko besedi. Vsaka redno urejena država ima poleg ostalega tudi dolžnost,  da skrbi   državljanom  za  politično odgojo. Kakošna je bila ta politična odgoja doslej pri nas? Madjari bili so v odkritem uporu proti državi, sedaj   pa gospodujejo v n j t> j neomejeno in izročeni so jim Hrvatje, Slovaki, Srbi in Rusini,  ki so se borili proti njim za Avstrijo,  na milost in  nemilost.   Na češkem prizadeva si vlada, akoravno ima vso zaslombo pri Čehih, da jim urine pogodbo, katera je na izključno korist Nemcem in na očitno škodo češkemu narodu. Na jugu vrše se v laških krajih demonstracije vladi sovražne; ali vendar podpira vlada laški element proti zvestemu in lojalnemu slovanskemu življu.   Ali ni to čudna politična odgoja? Bode-li vladi ustreženo, če bodo narodi začeli izvajati moralo iz te politične odgoje?
S tem končavam. Dolžan sem bil spregovoriti, da označim svoje stališče in da povem, kaj mislim o našem političnem položaji. Vem da sem si s svojim govorom morebiti nakopal preganjanja, katero se bode začelo v Ljubljani in bode segalo preko Dunaja dalje na sever. Toda to me ne plaši. Ko sem prevzel mandat, kateri so mi zaupali volilci Ljubljanski, imel sem trdno voljo, da hočem izvrševati ta svoj mandat vestno in z vsem prepričanjem, pa naj bi zato trpel tudi preganjanja. Bodite overjeni, da ga bodem tudi za naprej izvrševal tako in da bodem vselej jasno izražal svoje mnenje.
Upam, da bodo državniki avstrijski prišli v kratkem do prepričanja, katero sem izrazil s temi svojimi besedami; ko bi se pa vender motil, tedaj — no tedaj nimam druzega odgovora, ko nemško poslovico, ki se glasi: „Wera nicht zu rathen ist, dem ist auch nicht zu helfen." (Odobravanje med poslanci in na galerijah.)
Pol i ti čn i razgled.
V Ljubljani, 28. novembra. Preme tuba vladne sisteme je baje pričakovati. Grof Taaffe vidi, da se po dosedanji sistemi dalje vladati ne bode moglo, ko se je razbila sprava na Češkem. Vlada sedaj išče novih zaveznikov, ali jih ni lahko dobiti, ker so razmere mej židovskimi liberalci in protisemiti jako uapete. Odločno na slovansko stran se pa Taaffe nikakor obrniti neče. Poskusil bode sestaviti novo večino iz Rusinov, nemških liberalcev, Koroninijevcev, h katerim bode pritegnil Še češko veleposetvo. Z Rusini se že pogaja vlada. Da bode več liberalcev v državnem zboru, bode morda vlada iz volilnega zapisnika veleposestva na Gorenjem Avstrijskem izpustila duhovska posestva. Če se Taaffeu namere posrečijo, bode se nekoliko premenilo ministerstvo in vanj ustopi Plener in še kak drug liberalec. Češka deželna razstava. Nemški klub češkega deželnega zbora je sklenil Nemcem priporočati, da uaj se ne udeleže razstave, ker Čehi ovirajo izvršitev sprave. Ta sklep nemškega kluba je pl. Plener v svojem govoru v deželnem zboru omenjal. Da so se Nemci odločili za ta korak, temu je baje to uzrok, da je na predlog poslanca Matuša sklenil deželni zbor, da pred-seduik in vladni zastopnik v deželnem kulturnem sovetu, morata biti vešča obeh deželnih jezikov. NemSki   listi zahtevajo,  da  se  zakon ne predloži
sankciji, ker se je vanj vsprejela določba, v katero Nemci neso privolili. Postopanje čeških Nemcev nam zopet kaže, kako nemški liberalci razumejo jedna-kopravnost.
Tirolsko šol stro. Načrt zakona o šolskem nadzorovanji, katero je vlaiia predložila tirolskemu deželnemu zhoru, nikakor ne ugaja nemškim konservativcem. Ne loči se dosti od prejšnjih vladnih predlog, katere je zavrgel deželni zbor. Konservativni listi se pa nade jaju, da vlada ne bode ugovarjala, da deželni zbor v nekaterih bistvenih določbah premeni vladno predlogo. Če vlada ne bi mislila privoliti v take spremembe, bi ne bila zboru načrta zakona predložila, ker mora vedeti, da ga brez sprememb deželni zbor ne vsprejme. Seveda se morda varajo konservativci v svojih nadah. Če bodo vladno predlogo dosti spreminjali, najbrž sankcije dobili ne bodo.
Ogerski državni »bor. Deset sej je ogerski državni zbor potreboval za debato o znanem ministerskem ukazu, po katerem bi «e bil iz vel zakon, da se dečki iz mešanih zakonov odgoje v očetovi, deklice pa v materni veri. Debata se je bila tako zasukala, da je gotovo neso bili veseli oni, ki so sprožili to zadevo. Končala se je s tem, da je velika večina izrekla, da odobrava vladno postopanje.
Vaganje države.
Parnell.
V ponedeljek se bode odločilo, ali Parnell še ostane irski vodja ali ne.   Irski poslanci bodo se ta dan posvetovali o tej zadevi.   Parnell sam baje j drugače ne misli odložiti svojega mandata, da mu j irski poslanci izreko nezaupnico, kar se pa, misli j on, ne bode zgodilo.    Vladna stranka hotela  je v . zbornici Parnellovo zadevo spraviti v razgovor,  da ! uniči irskega vodjo, ali irski poslanci so zapretili, da bodo potem razkrili razne, ne baš lepe stvari iz privatnega življenja vladnih privržencev. Konservativci so se pa tega ustrašili in sklenili molčati o vsej stvari.
Ai uf lesk i pa rlament
se bode baje kmalu razpustil. Konservativci mislijo, da ie baš sedaj čas zanje ugoden, posebno, ker se angleški liberalci in Irci zaradi Parnellove zadeve ne morejo iabko sporazumeti. Naj tudi odstopi Parnell, stvar se »ne bode poravnala. Irci ne bodo odpustili svojim dosedanjim zaveznikom, da so prisilili, da He je moral njih skušeni vodja odtegniti političnemu delovanju. Če bi bile sedaj kmalu volitve, bi konservativci utegnili pridobiti nekaj mandatov.
Liberalna lif/a na Portugalskem
napravlja vladi velike skrbi. Skoro vsi častniki, zlasti mlajši pristopili so k tej ligi, ki na skrivnem gnu republičanska načela. Vladni krogi se boje, da bodo vojaki nekega lepega dne napravili državni prevrat, kakor so ga v Braziliji.
Dopisi.
I/, (»i'adou 20. novembra.   [Izv. dop.] Po vsem slovenskem svetu praznoval se bode letos nenavaden   praznik,   praznovali  bodemo vsi Slovenci decembra meseca spomin 90 letnice  rojstva našega prvega pesnika in največjega ljubljenca vsega slovenskega naroda dr. Frana Prešerna. Povodom tega izrednega praznika  sklenilo je tudi  akad. društvo „Triglav" jednoglasno v  svoji seji dne 17. novembra praznovati ta dan kolikor možno sijajno in dostojno.   Takoj drugi dan začelo se je s potrebnimi pripravami za to posebno slavnost.   Triglavauje v zvezi s Hrvati začeli so se pridno vaditi v petji, a ob jednem nam je akad. društvo „Hrvatska" obljubilo svoje sodelovanje in zopet bodemo imeli jeden-krat priliko poslušati izvrstne tamburaše,  ki so še od lanskega leta vsem predobro v spominu. Nadejati se nam je ta večer najlepšega duševnega užitka in najprijetniše slovanske zabave v tujem mestu.
Ne morem si kaj, da ne bi pri tej priložnosti, omenil nekega drugega lepega početja, ki je bilo pri rečenem zborovanji predmet zanimivi razpravi: složno postopanje društev „Triglava" in „Hrvatske", bilo je glavni uzrok, da se je začelo tudi v našem društvu obče zauimanje za tamburanje, v kratkem začeli se bodo i slovenski visokošolci vaditi v tamburanji in akad. društvo „Hrvatska" nam je tudi takoj obljubilo pomagati, kar se bode dalo; res krasna vez, ki bode na ta način še ožje sklenila Hrvate in Slovence na Graškem vseučilišči
Ker že govorim o našej zadnjej seji, pač ne morem nikakor zamolčati, da nam bode to zborovanje ostalo nepozabno še iz nekega drugega uzroka. Naši vidi deželni poslanci, katere je bas zdaj odposlal narod, da branijo njegove pravice in ga varujejo, kolikor se da, tujega nasilstva, iznenadili so nas pri teh živahnih razpravah s svojim prihodom: soglasni Živio!  zadonel je  po vsej  dvorani, kajti
takih gostov ne vidimo vsaki dan v svoji sredini; naudušenje je bilo tem večje, ker smo videli mej došlimi dva nekdanja predsednika društva „Triglava" g. dr. Jnrtelo in g. dr. Dečka. Razun njih počastila sta nas, kakor že prejšna leta, tako tudi letos gospoda M. Vošnjak in dr. J. Sernec, in novoizvoljeni dež. poslanec g. Robič. V naudušenem govoru pozdravi predsednik društva došle gospode in v krasnih besedah mu odgovori dež. in drž. po slanec g. Miha Vošnjak, ter izraža svoje veselje na tem, kako lepo napreduje društveno življenje med velikošolsko mladino; kaka je razlika, ako primerja svoja dijaška leta, ko so po trije ali štirje bili že celo društvo, z dandanes, in kako ga vedno veseli prihajati v naše društvo.
Dež. poslanec dr. Dečko napije društvu po-vdarjajoč, kako veselo napreduje slovenski narod v vsakem obziru, kako je tudi društvo „Triglav" zares pravo ognjišče slovenskim velikošolcem na tuji zemlji in mu želi, da bi tako lepo cvelo in raslo tudi za naprej, in vedno boljše spolnjevalo svojo težko nalogo, ki jo ima na tujih tleh v sredi sovražnega nam življa.
Ume se samo ob sebi, da nam je večer le prehitro minil, a utis, kterega smo vzeli s seboj, ta nam ne mine.
H JPtuju 27. novembra [Izv. dop.] „Slovenskega pevskega društva na Ptuj i" najvažnejša od-borova seja za tekoče društveno leto vršila se je dne 9. novembra t. 1. Vspored naznanil se je radi važnosti predmetov mesec dnij prej in par dnij pred sejo objavil v časnikih, da bi merodajni krogi, koji so se prosili, odboru priskočiti s svojimi nasveti, ne prezrli za poslovno naše leto važnega dne i), novembra. Odzval se je našim vabilom jeden iz-mej vnanjih odbornikov ter nam se svojimi umestnimi nasveti prav dobro došel. Bodi njemu in marljivemu poverjeniku ob Savi, ki nas je istotako počastil s svojimi nasveti, presrčna hvala izrečena!
Za vspored koncertu, ki se ima dne 1 5. avgusta pri h. leta vršiti, izbrale so se naslednje I pesmi! A.) Mešani zbori: Volarič „Grajska hči", nova „Slovenskemu pevskemu društvu" poklonjena | skladba s samospevi za sopran, alt in tenor, For-ster „Ljubici" (nova „Slovanskemu pevskemu društvu na Dunaji" poklonjena pesem) in Smetana „Kaj bi se ne veselili" iz opere „Prodana nevesta" ! s apremljevanjem orkestra. Ji.) Moški zbori. Ned-vedova še neobjavljena pesem „Moja Avstrija", „Gorenjci, Gorenjci smo" iz Forsterjeve opere „Gorenj-ski Slavček" in potpuri narodnih pesnij.
Kakor hitro dojde izdatno število not in tiska, jele se bodo razpošiljati. Da odbor nikomur, ki je svojo dolžnost kot društvenik izpolnil, ne ostane s pesmimi na dolgu, prosi se zdaj, da bi društveniki pravočasno izpolnjene nabiralne pole z društvenino vrnili. Po njih mogel bode odbor posneti, koliko glasov in katere ima v vsak kraj poslati. Ozirali pa se bodemo na vse došle nam želje, kolikor nam bode mogoče.
Kar se da storiti, ukrenilo se je že zdaj, da bi koncert dne  15.  avgusta prih.  leta bil vreden prejšnjih.    Kapelniki v posameznih krajih, poverjeniki in vsi cenjeni člani pa se prosijo, da društvo v njegovih težnjah podpirajo in vse store, kar more čast našo povišati.   Vzlasti upamo, da se našemu krogu pridruže nove izdatne moči. Nihče naj se ne odtegne, marveč vsak naj pomaga društvu na svoj način in po svojih močeh, kolikor more. Imenitnosti dela  našega  treba  ni   nikomur  na srce polagati, kajti znano je vsacemu  rodoljubu,  kake utise na-I pravilo je povsod, kjer je društvo  naše nastopilo. Z združenimi močmi mogoče jnam bode še več doseči !   S slavo pa, ki si jo bode pridobilo društvo, dičil se bode narod slovenski, ki ima v pesmi svoji najboljšo moč, ki zato petje ljubi in zanj živi. Bog daj, da bi bil dan  prihodnjega koncerta slaven za zgodovino „Slov. pev. društva" in za naš mili narod!
Iz Zugorja ob Sav j 26. novembra [Izv. dop.] Prvi Sokolski večer dne IG. t. m. nam je zopet doka/., kako je mlado društvo priljubljeno in kako zanimanje je v nas in v okolici za „Sokola" in probujo slovenskega naroda. Prišlo je toliko občinstva, (.seveda bodo znabiti neki gospodje zopet rekli odličnega nobenega",) da so bili vsi prostori staroste g. Medveda napolnjeni. Ob 3. uri popo-ludne pričelo se je kegljanje na dobitke, katero je doneslo društvu vsega skupaj blizu sto goldinarjev, kar je gotovo veliko.
Ob 7. uri oglasili so se pevci, kateri so nas s krasnim petjem zabavali do 10. ure.
Vrstili so se tudi govori. Župnik Št. Lambert-ski g. Berce govoril je posebno vrlo in poudarjal, kako nam je delovati proti šulferajnu in „SUdmarki*. Podpirati nam ie družbo sv. Cirila in Metoda po svojih močeh in držati se gesla »Svoji k svojim". Polagal nam jo pa posebno na srce, da o priliki ljudskega Števil jenja vsak zapiš»> v rubriko materni jezik „slovenski", ne pa nemški
Cand. iur. g. Mrače je govoril o Sokolih v Cehih in v nas. Spodbujal je naše društvo k neumornemu delovanju nnkoiiat narodu slovenskemu in poudarjal, da se ne smemo plašiti, akoravno se nam v Zagorji še vedno največ nasprotuje od one strani, katera bi morala društvo podpirati. Namen Sokolov je blag, pravila so potrjt na, no nasprotuje se mu, ker ne god piščancev!   Živio Sokol!
Dosedanji pevovodja g. Lozej se je poslovil od pevcev, ker mu služba tega posla več ne dopušča. Žalostni so bili naši pevci in tudi mi, dobro znajoč, da bodemo teško pogrešali g Lozeja, posebno ker tukaj ni dobiti pevovodje.
Poštar g. Mod i c niipil je gg. pevcem in se zahvalil g. pevovodji na njegovem trudu.
Gospod Še v ar je dobro predstavljal komični prizor. — Ob ll. uri prčel se je ples, ki je trajal do belega dne.
Zabavali smo se izvrstno In hvaležni smo mlademu vrlemu „Sokolu" za tu Večer s prošnjo, da nam priredi še veliko tacih večerov.
NadeiHJe se, da ustrezaš naši želji, ti zakli-eemo iz dna srca:  „Živio Sokol!"
9%|»o«l S(ola 27. novembra. [Izv. dop.] Minule dnove bilo je v našej župniji polno radosti in veselja ; slavil se ie prihod in umeščenje novega župnika gospoda Tomaž-a Potočnika. V četrtek 13. t. m. popoludne istopil je čast. gosp. novi župnik v spremstvu treh gosp. duhovnikov iz železničnega vlaka v Žirovnici — kjer ga je pričakoval srenjski odbor z vozovi in mnogim ljudstvom. Mej gromom topičev in zvonjenjem zvonov bližnjih podružnic peljal se je gosp. župnik v mnogobrojnom spremstvu v svojo 20 minut oddaljeno praznično oblečeno župno cerkev Breznico. Ne daleč od cerkvenih vrat, pri pokopališči, postavljen je bil z cerkovnimi, deželnimi, cesarskimi zastavami in z lepimi venci okrašen slavolok s primernimi napisi. Tu ga je pričakovala vsa šolska mladina s svojim gosp. učiteljem in krajnim šolskim svetom. Stopivšega z voza pozdravi ga gospod učitelj v svojem in v imenu kraj-nega šolskega sveta; nagovori ga mala učenka s primernimi besedami podavši mu dragocen in prelep šopek z belima trakovoma, na katerih je bilo brati:
Pozdravljeni sred naših trat, Novi župnik, stotisočkrat.
Svojemu dušnemu pastirju Ri-ezniška mladina 18, novembra 1890.
Nato stopi gospod župnik v prelepo župno cerkev, ter podeli mnogobrojni množici blagoslov.
Povedati moram, da so Brezuičanje vsprejeli svojega dušnega pastirja z največjim veseljem in z vso častjo; kajti ne samo pred cerkvijo je stal slavolok, ampak z zastavami in lepimi venci okrašen slavolok je bil v vsaki vasi, po kateri se je vozil novi župnik. Tako v Breznici, Zabreznici in v Selu. Na večer napravil je tukajšnji moški zbor gosp. novemu župniku baklado s petjem.
Umevno je, da so bili naslednjo nedeljo, dan inštalacije, vsi Brezničanje v največjem veselji, da so. mej ubranim zvonjenjem gromeli topiči, da je šolska mladež — deklice belo oblečene — spremila svojega očeta iz župniškega dvorca v cerkev itd. Omenim naj le površnjo prezanimivo in jako izborno propoved, katero je govoril velečastiti gospod c. kr. profesor Tomo Zupan, Brezniški rojak. Razkladal nam je zgodovino Brezniške župne cerkve, ter našteval vrline vseh do sedaj službujočih gospodov dušnih pastirjev. Povedal nam je, da je bila naša župna cerkev posvečena v dan sv. Avguština 1. 1821, ter daje o iBtem času župnikoval, v tedanji Rodinski fari, plemenit po rojstvu in duhu Kristijan Alojzij, kateri je bil potem prvi župnik Brezniški. Povedal nam je da je sedajni Tomaž Potočnik šesti. Odgovoril nam je učeni gospod profesor tudi na vprašanje: „Ali so Brezničanje v zadnjih 30 do 40 letih šli v duševnem oziru nazaj ali naprej ;" dokazal nam je, da Brezničanje niso zaostali, temveč v marsikaterih rečeh napredovali. Po slovesnem cerkvenem opravilu bilo je jako ukusno kosilo v župnijskem dvorci, katerega se je udeležilo mnogo gosp povabljencev. Vrstila se je tu napitnica za napitnico, in tako so bili slavnostni dnovi dokončani.
Domače stvari.
— (Bosenska narodnost!) „Glas Hercegovca" z žalostjo opaža, da je mej muhamedovci in katoliki zavladala misel o bo seoski narodnosti in o bosenskem jeziku. To je že tolika ,bedastoća", da bi je skoro ne verjeli, ko bi ne poznali ćiniteljev, ki delujejo iz lahko um.jvuih nagibov v tem zmislu. Upajmo, da ta neslaua novotarija ne bode prodrla v narod !
— (V Zagrebu) umrl je v četrtek Dragotin pl. Pogled i ć, sekcijski načelnik, umirovljeni veliki župan, častni meščan Zagrebški i. t. d. v 70. letu dobe svoje. Pokojni Pogledić bil je iz onih vedno redkejih rodoljubov hrvatskih, ki so sodelovali pri nekdanjem ilirskem gibanji. L. 1843. je pod Jela-čičem igral važno ulogo, pozneje pa zavzemal razna odlična mesta. Vsi hrvatski listi posvetili so mu laskave nekrologe, v katerih hvalijo njegove izredne vrline.
— (Iz Gradca:) Danes (28. t. m.) je bil na Graškem vseučilišči promoviran doktorjem medicine g. Josip Treiber. Z njim loči se od univerze vrl narodnjak, ljub prijatelj in jedini sedaj v Gradci študirajoči koroški Slovenec. Mnogaja ljeta narodu v čast. in prid !
— (Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaj i) so pri njega drugem občnem zboru darovali sledeči gospodje: Veleč. g. Fr. Jančar, župnik nemškega viteškega reda, 5 gld., dr. Vladimir pl. Globočnik, koncipist v c. kr. finančnem ministerstvu, 6 gld.; ustanovnik društva (s 50 gld.) gosp. Mate" Bavdek, revident v c. kr. finančnem ministerstvu, 5 gld.; g. Franjo Tomšič, inžener na Dunaji, v tretjič 5 gld. (letos torej 15 gld.); g. dr. Matija Murko, 3 gld.; gosp. Josip Premem, uradnik pri c. kr. poštni hranilnici, 8 gld.; g. Peter Hlačer, uradnik sev. zah. železnice, 3 gld. V istem občnem zboru je na predlog g. inž. Tomšiča predsednik akad. društva „Slovenija" g. Batič nabral 14 gld. 42 kr. za „Podporno društvo". Presrčna bodi hvala vsem darovateljem!
— (Vrsta porotnih obravnav) pri Ljubljanskem porotnem sodišči je za to četrto zasedanje sledeča: dne 1. decembra: I. obravnava: Lovrenc Mlakar, hudodelstvo tatvine ; 11. obravnava: Janez Lipoglav, hudodelstvo požiga; HI. obravnava: Ivan Nabergoj, hudodelstvo uboja. 2. decembra: I. obravnava: Josip Cerne in Matevž Koder, hudodelstvo spolskega posiljenja; II. obravnava: France Korenčan, hudodelstvo teške telesne poškodbe. 3. decembra : I. obravnava: Andrej Košir, hudodelstvo umora; II. obravnava: Ivan Šerjak, hudodelstvo ponarejenja  kovanega denarja.   4. decembra:
I. obravnava: Ivan Jerala, hudodelstvo teške telesne poškodbe ; II. obravnava : Valentin Lavrič : hudodelstvo uboja, ».decembra: I. obravnava: Josip Trebeč   in   Marjeta   Trebeč,   hudodelstvo   požiga ;
II. obravnava: Fran Jeglič, Anton Kuhar in Fran Krivic,   hudodelstvo   ponareje   kovanega denarja;
III. obravnava: Šimen Modic, hudodelstvo požiga. S to obravnavo bode četrto zasedanje končano.
— (V okrajni cestni odbor okolice Ljubljanske) izvoljeni so bili zadnje dni od občin: Andrej Knez, posestnik na Viči; Jakob M a t i j a n , posestnik v Zgor. Šiški; Fran K o š a k, posestnik in občinski predstojnik na Grosupljem; Lovro Kavčič, posestnik v Medvodah; Josip Z o r n , posestnik na Dobrovi in Adolf G a 11 e , graščak in župan v Zgornji Šiški. Od posestnikov, kateri plačujejo nad 80 gld. davka, bU je izvoljen: Jakob Strah, posestnik in župan pri Devici Mariji v Polji; od posestnikov, kateri plačujejo nad 200 gld. davka : Jakob T r a u n , posestnik in trgovec na Glincah. Virilni glas ima kot blagajnik tovarne v Velčah, Jurij S t a d 1 e r. Ko imenuje še deželni odbor kranjski svoja dva zastopnika, vršila se bode volitev predsednika in podpredsednika cestnega odbora.
— („Hrvatski saborski veterani.") Od poslancev, ki so 1848. I. v saboru sodelovali, jih je še deset živih. Ti so : Tito Babic, Kazimir Jelačić, Mijo Koščec, Svetozar Kuševie, Franjo Lovrić, Stjepan Pejaković, Viktor Somogji, Ivan Trnski in Ljudevit Vukotinović.
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaji) priredi v nedeljo 30. novembra t. 1. ob polu 8. uri zvečer svoj letošnji ^adventni koncert v mali dvorani glasbenega društva I Kiinstlergasse 3, s sledečim vsporedom: 1.) Faller Nik : „Himna u slavu Ardrija Kačić-a Miošiea, — moški zbor
hrvatski; 2.) a) Čajkovvsk^ P. : „Nokturna", fr) Mosz-kowski M. „Valček E-dur" — igra na glasoviru gospica Natalija Javurkova; 3.) Forster Anton: „Ljubica", mešani zbor (novi), (skladatelj posvetil ga je „ Slovanskem u pevskemu društvu"); 3.) a) Chopin F.: „Nokturna Es-dur", b) \Vieniawski H. „Mazurka", za gosi se spremljevanjem na glasoviru — igra g. Alb. Bachrich; 5.) Dvofak Ant.: „Psalm 149" — za mešane glasove se spremljevanjem na glasoviru; 6.) Patha Jan: „Matič'ce" poje društveni kvartet: gg. V. Chladek, 1. Stiebler, A. Skfivanek in R. Freund; 7,) Dvofak Ant.: „Ze Šumavv", cvklus karakterističnih skladeb za glasovir na 4 roke: a) „Na pfastskah", h) „U černeho jezera", c) „Noc Filipojakubska" — igrate na glasoviru gospici: Javurkova in Hemalova; 8.) d) Grosman L.: „Krakovviaczek" poljski zbor moški; b) Havlas K.: „Padajte braćo", srbski moški zbor. — Listki: V cerklu po 2 gld. 50 kr. — v prizemlji in na galeriji I. vrste sedeži po 1 gld. 50 kr. — drugi sedeži po 1 gld. — ustopnice v prizemlje po 50 kr. — dobe se v društveni pisarni I. Tiefer Graben 11, (L. Bouchal) in na večer koncerta pri blagajnici.
— (Ljubljansko kislo zelje) izvaža se leto za letom v večji množini in v daljše kraje. Našlo je že pot v Aleksandrijo in Knjiro, izvaža se pa tudi v veliki množini na Nemško, posebno v Berolin, kjer ga prodajajo trgovci z delikatesami kot „Laibaeher Kraut". Kilogram zelja stane v Ljubljani danes 7Va kr. Naši KrakovČani in Trnov-čani res vrlo delujejo, da spečavajo naše ukusno zelje v vedno daljše kraie in tako koristijo sebi in našim kmetovalcem, ki posebno v okolici pridelujejo veliko in lepega zelja.
— (Vreme) je skrajno neugodno. Vrste* se sneg, habje pšeno, dež, vmes se je sinoči celo bliskalo. Snega je veliko nametalo in hoja po ulicah je jako ueprijetna, ker je mnogo nemarnih hišnih gospodarjev, ki prav nič ne store, da bi se trotoar,! potrebiti. Občinstvo z nevoljo opaža, da bo sploh za ulice in javne prostore premalo stori in prepočasi odpravlja sneg.
— (Hrvatska šolav Buzetu) otvorila se je koncem preteklega meseca. Doslej je v njo upisanih 130 učencev, dočim jih v italijanski šoli ni niti 40.
— (Na Viru, v Dobski fari,) nastal je dne 24. t m. okolu 8. ure zvečer v ^posestnika Fr. Štiftarja govejem hlevu ogenj. Gospodar, kateri je mej tem časom molil s svojo družino v hiši rožni venec, za pretečo mu nezgodo uiti vedel ni, opozoril ga je na isto stoprv Podreški župau, gospod J. Stupica, ko je neljubi gost, brezozirui uničevalec človeškega imetja že prav pošteno gospodaril za gospodarjevim hrbtom. Ker so domačini prihiteli takoj na pomoč iu Dobsko gasilno društvo, prišedši na lice mesta, kmalu zabranilo nadaljuo razširjenje požara, poškodoval je kruti element le streho ter upepelil krmo in steljo na hlevu shranjeno. — Gasilno društvo Dobsko, dssi še mlado, delovalo je pri tem, kakor tudi pri poslednjem požaru v Dobu dne 25. oktobra, ko je gorelo pri posestniku J. Sr.ši, jako vstrajuo in hvalevredno. Le tako naprej! Imenovana posestnika sta zavarovana nekda pri društvu „Slavija".
— (Pristno P1 žensko pivo.) Za svarilo vsem restavraterjem bodi obravnava proti restav-raterju v Draždanah. Zatožen je bil zaradi goljufije, ker je svojim gostom eksportno pivo iz Radeberške pivovarne na Plzenski način izvarjeno, točil za pristno Plzensko pivo iz meščanske pivovarne. Sodišče je obsodilo goljufivega krčmarja v jeden mesec ječe in na 200 mark globe.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 28. novembra. V mestnem zboru se je predlagalo, da ker je verojetuo, da pride cesar k otvoritvi deželne razstave, naj se prično primerne priprave. Predlog vsprejel se je soglasno.
Peterburg 28. novembra. „Petersburg-skija Vjedomosti" naglašajo potrebo, da se osebju finskih oblastev doda ruskega življa. To je potrebno za pospeševanje rusovstva na Finskem, a tudi iz stvarnih razlogov, ker se je le 20 percentov finskega pravosodnega osebja šolalo na vseučiliščih.
Peterburg 28. novembra. Ker se kolera Jeruzalemu bliža, ustavila so ruska obla-
stva izdajanje  potnih  listov romarjem, tjakaj namenjenim.
Bukurešt 28. novembra. Zbornica izvolila zopet Cantacuzena s 75 glasovi predsednikom. Catargi dobil 45, Bratiano 75 glasov.
Pariz 28. novembra. „Echo de Pariš" javlja: Vojno ministerstvo odstopilo je poljedelskemu ministerstvu 25.000 Lebelovih pušk, katerimi hode oborožilo gozdne stražnike, kateri se bodo v kratkem vežbali s to paiko. Nadalje je 31 batalijonov carinskih stražnikov dobilo 70.000 Lcbelovih pušk. Vsa teritorijalna vojska ima že puške z malim kalibrom, oboroženje konjice z novimi karabinci bode do 1. aprila gotovo.
London 28. novembra. Parnell izdal bode manifest na irski narod, da si bode mogel napraviti sodbo o njem.
Novi York 28. novembra. Dillon izjavil nekemu časnikarju, da ima Gladstone ključ položaja v rokah. Dillon dal je razumeti, da se Parnell mora umakniti.
Buenos Ayres 28. novembra. Z vladnim dekretom znižale so se vladnim uradnikom plače za deset odstotkov.
Dunaj 29. novembra. Cesar iz Godollo semkaj došel.
Praga 29. novembra. Deželni zbor brez debate soglasno vsprejel budgetni provizorij. Namestnik izjavil, da je po najvišjem naročilu deželni zbor odložen. Vrhovni deželni maršal izrazil željo, da bi poslanci, ko se deželni fcbor zopet snide, se.šli se kolikor možno mirnega srca.
Bukurešt 29. novembra. Ministra Pan-cesco in Rosseti dala svoji ostavki. Marghilo-man prevzame domene in poljedelstvo, Majo-resco pouk in začasno javna dela, Triandafil pravosodje. Drugi ministri še ostanejo.
Razne vesti.
* (Profesorja K o c h a z a s o b n o življenje.) Koch zjutraj ustaja ob 9. uri in se precej opravi. Suknje zjutraj ne obleče, temveč neko haljo brez rokavov To haljo še le pred kosilom zamenja. Namesto kave je zjutraj gosto prežganko, v katero drobi črn kruh. Po zajuterku lds v svoj laboratorij, kjer ostane do dveh popoludne. Ob dveh kosi. Pri kosilu ima pečenko, labkomočuato jed in juho. Točno ob treh ga že čaka postaren belec iz neke posojilnice konj, da jezdi na njem na sprehod. Ćez jedno uro Be vrne s sprehoda, potem se bavi z raznimi študijami. Ob osmih večerja in sicer precej obilno, kajti imeti mora najmanj tri ali štiri mesne jedi Pri večerji pije vselej soduo vodo. Po večerji vsprejema prijatelje in znance in se ž njimi zabava do polunoči. Potem gre v postelj, a precej ne zaspi, temveč še dolgo čita razne politične in znanstvene listo, ker po dnevu za to nema časa.
* (Cerkveni govori.) V cerkvi sv. Petra na Dunaji pričeli so se govori o socijalnom vprašanji za omikane stanove. Znani cerkveni govornik dr. Viktor Koch imel je v ponedeljek  prvi govor.
* (Kako se doseže visoka starost?) Baron Felder, ki je že star 76 let, se je bil v mladosti navadil zgodaj ustajati. Svoje šolske naloge izdelaval je le zjutraj. Ko je bil v konviktu Seiten-steten se je rad po zimi valjal po snegu na dvorišči. Spal je s svojimi součenci v nezakurjeni sobi. V kavarne in gostilne v mladosti ni zahajal, z igranjem ni tratil časa. V mladosti je imel vedno preprosto hrano. Upijančljivih pijač ni pil, tobaka ni nikdar pušil. Vedno je rad delal. Bil je v vsem zmeren in trdne volje in ni bil preveč vročekrven in rad vesel. Moltke, ki je letos dopolnil 90. leto, živel je v mladosti na kmetih. Od svojega 10. leta učil se je 10 ur na dan. Spal je v mladosti navadno po 10 ur, rad se je sprehajal, imel bolj pičlo hrano in bil je vse življenje jako zmeren v vsem. Anton vitez Schmerling, predsednik avstrijskemu višjemu sodišču, se je v mladosti rad igral vojake, spal po 8 do 9 ur, pozneje k večjemu 10 ur na dan delal. Ljubil je zabave, posebno gledališče, vsako leto je šel za nekaj tednov na kmete. Vedno je imel priprosto hrano, gostij ni ljubil. Za delikatese ni maral. Tobaka ni pušil, pil pa navadno vodo. Slavni francoski državnik Simon bil je vedno zmeren, za dobra jedila se ni dosti menil, kave ni pil. Sam pravi, da je dosegel 75. leto zaradi tega, ker je imel mirno vest in je rad delal. Smolka, predsednik avstrijski zbornici poslancev, ki je izpolnil 80. leto, dasi je mnogo trpel v svojem življenji, — bil celo na smrt obsojen, več let prebil v ječi pri slabi hrani, je po zimi vsak dan hodil nekaj časa po snegu, po leti pa po rosi. Jedel je malo in le jedenkrat na dan mesno jed. Rad se še sedaj sprehaja, ko je že star. Še le zadnja leta hodi v kopališče.   Delal jo
vse življenje pridno, včasih po 16 ur na dan, nikoli pa ne manj nego 10 ur.
* (Protisredstvo kačjemu otrovu) je strihnin, kakor zatrjuje učeni !>aron Muller v Mel-bournu. Mi seveda bi nikomur strihnina ne priporočali, ker je to zdravilo gotovo jako nevarno. Če ge res potrdi kot dobro zdramilo, rabiti se bode pač smelo le pod nadzorstvom iivedenegs zdravnika
* (Nečloveško početje ) V S^antovi na Ogerskem se je posestuik Josip Markovie spri s bvojo Ženo, s katero je bil poročen še le pet mesecev in jej zasadil dolg Dol do ročaja v prsi. Preveriva se, da je mrtva, vzel jei je uhane iz ušes, odšel v gostilno, kj-r se je |el dobrikati natakarici in jej podaril uhane. Zvečer ie najel cigane, da so ga z godbo spremili domov. PriiedSi v sobo, kjer je ležala mrtva žena, planil je na truplo in ga jei strašno mesariti. Cigani so hiteli k županstvu, ki je dalo zlodejca takoj zapreti.
: SLOVAISKI SVET i
k. \J \tj KJ Vi/ li>'     '\J 'uJ '.J''»iJ <uj'L»f \Jfi
prinaša v 22. številki naslednjo vsebino: Principi.
— O kritiki dr. Mahniča. III. K razširjanju papinstva, z nasprotni.Ške strani nam namišljenemu, — Emigracija v Rusiji, — Bratje med soboj. (Konec.)
— Nekoliko o ruskih gimnazijah. — Ruske drobtinice. — Elegija. IV. — Pogled po slovanskem svetu: a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet.
„SLOVANSKI SVKTU izhaja po dvakrat na mesec, vselej lo. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „SLOVANSKKGA S VKTAu v Trst. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr.,  poluletno 1 gld. 80 kr.,  četrtletno 90 kr.
KVVIZDE fluid za protin,
pi v\n ji in» olirepčilo pred in po budili (I'1) naporih, dolgib marših itil. l'01) Cenil hv. vel j, gld. I.—. Pristen le z varstveno znamko, kakeršna je zraven. — Dobi se v vseh lekarnah; slednji dan ga razpošilja po pošti
glavna zaloga: okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
W sVsVVffiiat tsezr. M
MltoJI
za V»« Ido gl<l. 1.450; %a |>ol Idit gld. 9.80; mm iliri leta gld. 1.1.5.
Loteriji!« itrečke 26. novembra. V Brnu:     36,     25,     32,     89, 70.
BTiji :
28. novembra.
Pri Malici: Deutsoh iz Gradca. — Makoš i* Celja. — Ileller iz .Solnograda. — PiMk, KmniUer, Ilouhuer, Ve leiniri, Neumau z Dunaja.
Pri Slonu: Vo-jlinger, Frennd, Kornhauser ■ D 11-Grabner iz Postojino. — Glanzman iz Trata. — Kralj iz Ljubljano. — Tage iz Beroliua. — Kolarskv i/, Prage.
Pri ini.iir.Hlitni dvoru : Hartman iz Ljubljanu.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanj s.	•Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-* tro vi	Nebo	Mo-krina v iuiu
> 0 a 06 04	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	733 1 mm. 732 5 mm. 733*0 mm.	—7 2° C —50* (J —6 8*0	brezv. si. svz. al. svz.	BIIUŽ. obl. Bnež.	20 OOmra. snega.
Srednja temperatura —60", za 80° pod normulom.
ID-CLri.sijsls:a Tocrza
dne 29. novembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.
včeraj
gld.
88 60 88 65 107-90 10P60 980 — 29850 115*10
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta .....
5°/0 marčna renta . . . Akcije narodne banku . Kreditne akcije....
London.......
Srebro........„    —•—
Napol......... „ 911
C. kr. cekini .....     ,       > 46
Nemške marke..... „     £6 50
•1     državne srećke iz I. 1854      250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 .
8gerska zlata renta 4°/0.......101 gorska papirna renta 5°/0......99
Donava reg. srećke 5°/u . . . 100 gld. 120 Zemlj. obć. uvstr. 4'/l°/0 zlati zast. listi .   . 114
Kreditne srećke......100 gld, 184
Budolfove srečke..... 10   „ 19
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 161 Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . —
— danea
— gld. H8-85
— , 88 90
— „ 10770
— , 10175
— „ 980--
— n 29975
— , 11510
— I 9-11«/,
— , 5-46
— „ 5660 130 gld. 50 kr. 182 .   — .
f>5 55 75
50
Težko prebavljenjp,
katar  v  želodci,   dvspepsija, pomanjkanje slasti do jedtj, zgago 1. t. «1 , dalje
katari v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavoat mnoge nadlegujejo in t« •po/arjamo na (15-6)
OLAVNO8KLADI8TH
OLAVNO a K U A
Bita
najčistija I u in«
katera  se po izrekib  najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom.
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
izšla je knjiga:
Razne pripovedke.
^Ta-jg-rozo-vltejša, m.vLls:a. pelclerislca.. Spisat Catulle Mendes; prevel Vinko. —TJlomci. Spisal Sevnićan. — Silvestrov otročiček. Kalitbrn-aka povest. Spisal liret Marti;; poslovenil Vinko. — T7"xa.i-deaao iivljerije. (Ješki spisal Stroupežnickv; preložil V i n k o.
izurjenega v vseli notarskih poslib, VNprejmeiii pod prav Ugodnimi pogoji % novim ledom.
Ivan Fischer,
(8H0—1} o. kr. uotnr v Mokronogu.
Za pomočnika
priporoča se pri kakem gntšriiiNkein uli vetjem «0-8|MMlnrMk(>in ONkrbuištvu učenec, ki je konca! z dobrim uspehom deželno gospodarsko, sadje- in vinorejsko šolo. Star jo 19 let, krepek in sposoben. — Ponudbe pod naslovom J. II. npravništvu „Slovenskega Naroda".     (855—4)
Za hvo o pisarno iščem zanesljivega in izurjenega pisarja, ki bi tudi zmožen bil malega koncepta; ponudnik naj Imenuje zahtevano plačo; ustop 1. dne januvarja 1891.
Ormož, dne 25. novembra 1890.
I >t*. J. C^rCT-sijlilc,
868-3) c. kr. biležnik.
Posestvo na predaj.
Tri četrti ure od Ljubljane, v prijaznem kraji, proda se hiša s 6 sobami, 2 kuhinjama, kletjo in hlevom.   Pri hiši je zidan vodnjak, vezan, /. opeko krit kozolec, 2 orali zemljišč,  in ^ieer njive, paš nik in lep zasajen vrt.
Več se izve iz prijaznosti pri uprnvništvu tega lista. (858—8)
X Na najnovejši in najboljši način *
% uiiioCiio (847—1 *
I 2obe in %«b<i^|a |
a,  ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- %
* vutiJM in   vse  zobu««  op«-r»«iijf, — od«tranuje ♦
* zobne bolečino z usmrteujem živca J
I zobozdravnik A. Paichel, |
* poleg llradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. &
Za lovsko sezono
priporočam največjo Lper lovskih puik: pnako za drobni svinec, brzodvooevke, rlsanloe in kratke brzorisanloe lastnega iz<lelka z jamstvom; nadalje dobre Luttiako puško za drobni svinec, salonske puške in revolverje.
V zalogi so vse za lov potrebne priprave in streljivo.
Oblesja iz najboljle in najlepšo orebovine in v vsakeršni obliki ter vso v to stroko spadajoče poprave Be hitro, solidno in po ceni izvršujejo. Opozarjam pa gospode lovce, da puške kar naravnost meni pošljejo in ne dado poprej puške kacemu drugemu, da jo še bolj pokvari, in jo potem nazadnje vender meni izroče v popravo, kajti s tem se stvar le podraži.
Vse neugajajoče ie radovoljno zamenja. — Cenik za puške Je na razpolaganje.
Z velespoŠtovanjem
Frazi Kaiser
(633—13) p-askar
v Ljubljani, Selenburgove ulice.
Srbske
narodne pesmi
o boju na Kosovem.
Iz zapuščine
Ivana Mohorčiča.
V Izubijani.
Založil Rragotin Hribar. —
Tiskala,Narodna Tiskarna' 1889.
Knjižica bode gotovo vsa-korau, ki so zanima za so-brate Srbe in njih pesem, dobro došla.
Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
Kuverte s firmo
priporoča
v Ljubljani.
8*10 metra BS. vso zimsko obleko sjlfl. S.—.
za lovske suknje 2 10 m. gld. .T..—.
Brnski sukneni ostanki
2'lU metra za celo zimsko suknjo.  — Pnlmfrston gld. .V.V>.
Sukneni ostanki
2-10 metra za c<do zimsko suknjo.    Mandarin  v vseh barvali v zalogi, jako tine baze gld. &.—.
Sukneni ostanki
tra za vso ko gld. .1
Loden
ta suknje gld. 8.-—
Sukneni ostanki
za cele hlače,  progasti ali križasti,   1  ostanek velja gld. ».SO.
Svilneno
grebenasto sukno
le najnovejše v progi, 1 cele hlače gld. 6.—.
Blago za uniforme
cos. kr. uraduikov, financ, veteranskih društev in požarnih branih po najnižjih cenah. (789«)
BernhardTicho
BRNO
%vlny irli  nt. is.
ICnzpoftilju Me proti povzetju. I /oni pošl I i>t j«» Ne i»-H (.011 f I u frituli <».
SJB55"~ FJcgmitno oprav Ifene Unrle zn uzoree le najnovejši* v bogttti izberi poNilfnut 11 it zu-lil • t a n je gi»sp. kroJuN-kim .....JMironi.
♦♦1
♦
I
♦
a
*
I
J I
♦ ♦
!
I
♦
L
Dorsch-cvo
olje iz kitovih jeter
♦
i
■iaji'isli- jNo. najNvi*/!* jši* In niijiipli vneJMe vrnli*   medieiuitlno   ol(e   iz   kitovili Jeter.
Ntnropret erjeno srt>dHtv<» proti kašlju, /lasti pri pluenili boleznih, sli it fr I j ni b Itd.
Mala steklenica so kr., dvojna steklenica OO kr.
ItergeiiMlio   l>orscli-i-\o   olje  iz Uitovili
Jrter v trioglatih steklenicah 1 gld.        (793—11)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
V  I - ■ 11 •»1 j ;»ii i.  11:1 3IeHtii(*ni  ( rgo 11.
T7-
Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v
Hovfi York, liaItiiiior<% Južno /lincriko
i. t. d, ter se želo hitro, varno in prijetno voziti, dola1! natančnejša pojasnila v nemškem ali slovenskem jeziku,  ako se pismeno obrnejo na tvrdko:
Karesch & Stotzky v Bremenu
koneesijoninui pošilj:»leu SSVOđ za potnike s hitrimi parobrodi:  Lahn, Baale, Trave, Aller, Emi, Eidor, Fuld a, Werra, Elbe.
Vozn{u trnja le knklk S dnij. Vozuino larsfinnivH izredno veno.
2"TT A T3TT Q I Ker ne.mava v Ljubi Jani in na • liiiiinji agentov, in se je često zgodilo, da so potniki, ki so se dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mesto čez Bremen za druga pristaniška, in katere ho zabarantali za počasi vo/.eče ladije: Zato svetujeva vsem, da se uiti v Ljubljani niti na Dunaji z nikomur no dogovarjajo radi oskrbljcnja vozovnic.
Karesch L Stotzky
odpravnika ladij v Bremenu.
(585—31)
3%^D