69. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 26. marca 1900.
XXHH. leto.
•TTT
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske deBele sa vse leto 36 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se sa vse leto 2 K. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" firankovati. — Rokopisi m ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Uprsvnistvu naj se blagovolijo ; pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice st. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon it 85.
Deželni zbor kranjski.
li. seja dne 26. marca 1900.
Predseduje dež. glavar Oton pl. D e-tela. Vlado zastopa dež. predsednik baron Hein.
Po prečitanju zapisnika zadnje seje je novoizvoljeni poslanec trgovske in obrtne zbornice g. Kušar storil obljubo.
Deželni glavar se je potem v kratkem govora spominjal papeževe devetdesetletnice in prosil dovoljenja, da brzojavno čestita papežu. Poslanci so stoje poslušali govor in z dobro-klici pritrdili glavarjevemu predlogu.
Po naznanilu došlih peticij, ki so se odkazale pristojnim odsekom, sta bila po nasvetu posl. Murni k a izvoljena za reditelja per acclamationem poslanca grof Barbo in Lenarčič.
Verifikatorja in člani posameznih odsekov so se volili a listki. Volitev verifika-cijske ga odseka se je po nasvetu poslanca M urnik a opustila.
Izvoljeni so bili v finančni odsek poslanci dr. Schaffer, Luckmann, grof Barbo, vitez Langer, Hribar, dr. Ma-jaron, Murnik, Višnikar, dr. Papež, Kalan, Povše in Modic. Načelnikom ni bil več izvoljen dr. Pa p e ž nego Hribar, namet>tiLlkorti pa dr. oohaffer.
V upravni odsek so bili izvoljeni poslanci baronLichtenberg, vitez Langer, grof Barbo, baron Rechbach, Božič, Lenarčič, Šubic, dr. Tavčar, Jelov-š e k, Zelen, Pakiž in Povše. Načelnikom je bil izvoljen posl. bar. Lichtenberg, namestnikom posl. dr. Tavčar.
V odsek za letno poročilo so bili izvoljeni poslanci baron Wurzbach, Ulm, Loy, Grasselli, Klein, Kušar, Ažman, Košak in Sch\veiger. Načelnikom je bil izvoljen posl. Grasselli, namestnikom posl. Ulm.
Po nasvetu posl. M urnika se je takoj razpravljalo o dopolnilni deželnozborski volitvi iz trgovske in obrtne zbornice in je bila po poročilu posl. Murnika izvolitev g. Jos. Kušar j a odobrena.
Posl. Šubic je predlagal, da naj se računski sklep kmetijske šole na Grmu in proračun predložita tudi upravnemu, odseku oziroma dasta v skupno posvetovanje finančnemu in upravnemu odseku, čemur je zbornica pritrdila.
Posl. Luckmann je nujno predlagal, naj se v prostorih, koder zboruje deželni zbor, napravi telefonska postaja, na kar je deželni glavar izjavil, da se to čim prej izvrši.
Poslanci dr. Schaffer, dr. Papež, Murnik in tovariši so nujno predlagali: 1.) Deželni zbor pozdravlja z zadovoljstvom in radostjo po c. kr. vladi v seji državnega zbora dne 22. februvarja 1900 predloženo železnično predlogo, vsled katere se ima že skozi lOletja in pri najvažnejših prilikah od tega deželnega zbora nujno priporočena druga železniška zveza s Trstom, katera se v veliki meri tiče interesov Kranjskega, Alpinskih dežel in Primorskega sedaj tako v tehniškem kakor v gospodarskem ozira ugodno rešiti ter za trdno pričakuje, da bo državna zbornica, ko se v kratkem zopet snide, to jako važno zadevo nemudoma ustavnim potom rešila in da bo c. kr. vlada z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, delala na to, da se ta v načrtu zakona projektirana druga železnična zveza s Trstom dejansko izvrši. Deželnemu odbora se naroča, da ta sklep deželnega
zbora kranjskega nemudoma prijavi c. kr. vladi.
Posl. dr. Schaffer je na kratko utemeljeval nujnost podanega predloga, in ko je bila nujnost odobrena, je obširnejše pojasnil važnost projektovane železnice zlasti tisti del te proge, ki bode tekla po Kranjskem, torej železnico čez Karavanke in železnico skozi Bohinj. Ves promet je nekak kompromis mej različnimi državnimi, deželnimi in lokalnimi interesi. Specielno s stališča nase dežele smo s tem kompromisom pač lahko zadovoljni. Že 16. maja lanskega leta je baron Schwegel v deželnem zbora povdarjal, da pri tem vprašanju gre Kranjski pred vsem zato, da se ne izpelje druga železniška zveza tako, da bi sploh ne tekla čez Kranjsko, zakaj v nasprotnem slučaju bi bila Kranjska izključena od svetovnega prometa. Naravni pogoji na Kranjskem so jako ugodni za to, da se vsled te nove proge narodno go spodarstvo zlasti na Gorenjskem znatno povzdigne.
Stavljeni predlog je bil soglasno sprejet. Po glasovanju je posl. Ažman zahteval besedo. (Klici: Saj je predlog že zadosti podprt) a je seveda ni dobil.
Koncem seje so se konstituirali odseki, na kar je glavar zaključil sejo.
Prihodnja seja bo v petek.
Celjski izgredi.
(Interpelacija   poslancev   Ž i č k a r j a , Berksa in tovarišev na ministra notranjih del.)
(Konec.)
Priča Milan Hočevar je izpovedal pod prisego, da je na Cerkvenem trgu, kjer stanuje, videl z okna divjo tolpo, ki je prihajala po Gospodskih ulicah proti Cerkvenemu trgu, in sicer v spremstvu več redarjev ; da je tolpa opatijo in kaplanijo obmetavala s kamni, da so redarji to gledali, a se niso ganili, da niso aretirali izgrednikov niti jim branili pustošenja; dri je vsled tega z okna navzočnemu mestnemu stražmojstru Mahru, redarju Zintauerju in še nekaterim drugim energično zaklical, naj pustošenju narede konec in da se je samo temu energičnemu nastopu zahvaliti, da je tolpa odnehala od daljnjih izgredov.
Aretiran ni bil nihče pri tem in tudi ovadba ni bila nobena podana.
Stražmojster Mahr je kot priča zaslišan sam pritrdil, da se ni oziral na naznanilo drja. Sernca o pripravljenem napadu, katero mu je bila prinesla priča Krajec, češ, da so bile že uradne ure potekle, in tudi redarjev ni bilo na razpolaganje.
Mnogo drugih prič, ki so bile v tem procesu zaslišane pod prisego, je v obče pojasnilo izgrede in protizakonito postopanje policije pri istih. Menimo, da nam ni treba navajati posamičnosti teh izpovedij, ker ima vlada itak kazenske akte na razpolaganje.
Iz procesov proti Ivanu Bovhi Vr. VIL 669/99 in proti Francu Gostinčarju Vr. VII. 668/99 je v obče posneti, da so bile v noči od 9. na 10. avgusta v večini ulic in pri vseh izhodih iz mesta luči pogasnjene, da so tolpe po mestu patrulirale, da so zlasti pri ljubljanski mitnici in v Šolskih ulicah skupine ljudij v popolni temi prežale, da so te tolpe imele razpostavljene pred-straže in vedete — sklicujemo se pri tem zlasti na pričevanje profesorja Kosija — da pa ni bilo policije nikjer na ulici videti, da je ista prišla šele po izvršenih napadih in aretirala na tleh ležeče Slovence.
Sklicujemo se na pričevanje Oroslava Kosca, ki potrjuje, da je hotel oborožen z revolverjem, napadenemu Bovhi na pomoč iti, da ga je pa neki redar zadržal, da pa je nedaleč od mesta — kacih 30 korakov daleč — videl redarja, ki je pretep gledal, pa se zanj ni zmenil.
Priča urednik Beg je potrdil, da je na vse grlo klical policijo, da pa nihče ni prišel, dasi je, kakor je povedal priča Kušec, v oddaljenosti 30 korakov redar stal in gledal pretep.
Bilo bi preobširno, ako bi hoteli podati izvod iz izpovedi prič onih procesov, pri katerih se je brezvestnost, protizakonito postopanje in opuščanje varnostnih organov, mestnega urada in županov postavilo v svetlo luč, zato se moramo omejiti na površen opis izgredov in se sklicevati v podkrepljenje tega razen na že navedena dokazila na dotične kazenske procese, v naslednjem bomo torej, ne da bi se vpu-ščali v posamezne dokaze, navedene v dotičnih kazenskih procesih, naglašali samo to, kar izhaja iz njih v obče glede postopanja policije.
Proces Vr. 782 99 proti Franu Kar-lovšku radi javnega nasilstva je v bengalično luč postavil protizakonito postopanje redarja Kunsta in zlasti neverjetnost njegove, pod službeno prisego storjene izpovedi. Na Kunstovo izpoved ovadeni in obtoženi Karlovšek se je moral od obtožbe oprostiti in se je s tem izkazalo, da na znanilu redarja Kunsta ni bilo Čisto nič verjeti.
Ravnokar imenovani redar se je proti gospodični Žimniakovi, hčerki v Celju obče-spoštovane rodbine tako protizakonito vedel, da je bil po vsled tega podani kazenski ovadbi radi pregreška zoper varnost časti po §§ 496. in 331. kaz. zak. obsojen na zapor treh dnij; on je gospodično od zadaj s pestjo suval in jo vrh tega še psoval. Dokaz tega kazenski akt G. Z. U. 950 99 pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju.
Isti redar je bil glasom kazenskega akta U. 116/00 istega sodišča, radi zaušnice, ki jo je dal Jos. Plevčaku, kaznovan.
Glasom kaz akta U. 798 99 je bil redar Urh radi prestopka po § 331. kaz. zak. kaznovan, ker je Frančiško Zakotni -kovo psoval in z roko suval, dočim je bila Frančiška Znoj, katero je ta redar radi žaljenja straže ovadil, glasom kazenskega akta U. 991/99 od obtožbe oproščena.
Isto tako se je moral oprostiti Ignacij Založnik, katerega sta stražmojster Mahr in redar Zintauer ovadila radi žaljenja straže, kakor svedoči kazenski akt U. 787 99. Iz tega akta je raz videti omembe vredni slučaj, da so redarji necega Cvetkota, katerega so bili Slovenci zasačili v trenotku, ko je metal kamenje na ljudi, zbrane pri koncertu na dvorišču „Narodnoga doma", in ga izročili imenovanima redarjema, takoj in vpričo izročilcev ter vzlic njihovim odločnim protestom zopet izpustili.
Iz kazenskega akta U 959/99 proti Adalbertu Kossarju in tovarišem izhaja zlasti, da se je kacih 13 redarjev, mej njimi 5 celjskih in 8 celovških, mej demonstracijami pred stanovanjem rodbine Žimniak, pri kateri priliki je tolpa metala nesnago in kamne na okna stanovanja, to počenjanje mirno gledalo, se porogljivo po-smehovalo, in da so celo gospodični Žimniakovi ukazali, naj zapre okna in se skrije v stanovanju. Dva orožnika, ki sta stala v bližini, sta v tem procesu pod prisego potrdila, da je bilo pri tej demonstraciji več
redarjev n? vzočnih. da pa niso storili niti najmanjšega poskusa napraviti red, da na oknih ni nihče niti z besedami niti z dejanji provocira], in da sta se orožnika čudila, da se policija z nobeno besedo ni ustavila demonstrantom.
Ker se je gospod Ivan Žimniak zaradi teh prečudnih dogodeb javno izrazil, da se je demonstracija pred njegovim stanovanjem zgodila „ob asistenci policije", ga je celjsko redarstvo ovadilo, in on je bil obtožen zaradi žaljenja straže, toda bil je od obtožbe oproščen, ker je doprinesel dokaz resnice o tem. Prav v tem procesu sta najzanimivejši izpovedi dveh orožnikov, ki sta namenoma čakala v bližini demonstrantov, misleč, da bo navzočna policija vendar nastopila in ju v slučaju odpora poklicala na pomoč.
Iz prvoimenovanega kazenskega akta Vr. VII. 675/99 se razvidi in sicer zlasti iz izpovedi prič Ludovika in Marije Lajnšič T. B. 133 in 134, Barbare Kompan T. B. 125, Ivana Kompana T. B. 17 in Ignacija Horvata T. B. 65 nenavadno, protizakonito postopanje in vedenje nadredarja Zintauerja in dražih redarjev, omenjene priče so izpovedale, da je redar \Vidmajer dne 10. avgusta pozno zvečer stal v bližini Jakovičeve hiše, dočim sta kacih 50 korakov od tam, v biižmi mestnega urada stala nadredar Zintauer in redar Golob. Ob istem času je bila pred okno pisarne dr. Ivana Dečkota postavljena lestev in sneta ter ob tla vržena deska s firmo. Po nesreči je storilec Oskar Šeligo, ki je bil radi tega kaznjivega dejanja spoznan krivim in kaznovan, padel z lestve in se je poškodoval. Na Šeligovo vpitje so prihiteli redarji, ki so ranjenca nesli v bližnjo gostilno BPri angelju", kamor je šel tudi nadredar Zintauer, in kjer so zdravniki Šeliga obvezali, v tem ko je neki drugi človek šepaje prišel sam ob istem času v gostilno. Policija o tej dogodbi ni napravila ovadbe in je dala torej kaznjivemu dejanju potuho; aretovan ni bil nihče.
Končno moramo še opozoriti na članek ,Nach den Blutscenen. Cilli, 10. August" v listu „Grazer Tagblatt" z dne 10. avgusta 1899 št. 220, iz katerega izhaja, da je uradni predstojnik Fiirstbauer de-monstrujočo druhal, ki je grozila napasti BNarodni dom" — namesto da bi jo bil razgnal, v kar ni imel samo dosti policije na razpolaganje nego tudi orožnike in vojaštvo, skušal pomiriti z energičnim zagotovilom, „da bo vojaštvo na njegovo odredbo peljalo Čehe na kolodvor, ki se bodo morali s prihodnjim vlakom odpeljati", da je nato imel v gostilni „Pri angelju" župan Rakusch na zbrano druhal ogovor, v katerem je dal svojo besedo, da se bodo Slovani v smislu zahteve Nemcev odstranili, da so koj na to župana Stiger in Rakusch in uradni predstojnik Fiirstbauer šli v »Narodni dom" in pozvali Čehe, da se morajo ob 4. uri zjutraj z brzovlakom v Ljubljano vrniti, in da je Fiirstbauer, ker so se Čehi branili, izjavil, da bi jih sicer šiloma odgnal. V navzočnosti gospoda c. kr. okrajnega glavarja so tudi izjavili, da jamčijo za varnost, ako se Čehi takoj odpeljejo, v nasprotnem slučuju pa da ne jamčijo za varnost.
Čehi pa se niso odzvali temu pozivu in taki obljubi, ker niso bili niti po dnevu varovani in so smeli toliko manj računati na varstvo ponoči.
Naposled se sklicujemo na ukaz urada celjskega, ki je bil v članku ,Zam
/
Schutze đer stadtischen Polizei" v .Deutsche \Vacht" z dne 3. decembra 1899 St. 97 razglaSen, in kjer se celjski policiji, ker so bili nekateri redarji radi protizakonitega postopanja od Slovencev ovadeni in tudi kaznovani, strogo zabičuje, da morajo ostro postopati in brezobzirno ne glede na osebe vsacega prizadetega aretovati.
Kakor rečeno, niso ta podane vse okolnosti, ki ostro označujejo protizakonito postopanje celjske policije, uradnega predstojnika Fiirstbauerja, obeh županov Sti-gerja in Rakuscba, kakor sploh mestnega urada celjskega, ker bi to bilo pač preobširno ; sicer pa mislimo, da navedene okolnosti popolnoma zadostujejo in je ž njimi naša interpelacija utemeljena in opravičena.
Zakaj če se je kje v kaki urejeni državi načelo javnega reda in mira kršilo, se je to na eklatanten način zgodilo v naši državi dne 9. in 10. avgusta L 1. povodom prihoda Čehov v Celje.
Avtonomna oblast, celjski mestni urad, ki je prevzel pravice in dolžnosti javnih državnih oblastev, je kršil državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867. drž. zak. št. 142, zlasti člene 5, 6, 8, 9 glede osebne varnosti, svobode, imetja in hišne pravice, je kršil v prenesenem delo krogu izročeno mu nadzorstvo nad policijo, katero izvršuje v imenu državne oblasti. Vsa krivda za izgrede in napade na Slovence in Čehe, kakor za pustošenja zasebnega imetja dne 9. in 10. avgusta 1. L v Celji, ki so bila dlje časa pripravljena in organizirana, pri čemer so zlasti pomagali oba župana Stiger in Rakusch, nekateri mestni očetje in uradni predstojnik Fiirstbauer, ne le, da niso ničesar preprečili, nego Še pri organizaciji druhali in roparskih tolp s svetom in z dejanji sodelovali, pada na mestni urad, na magistratno oblast in njene predstavitelje.
Da se izgredi in napadi niso slučajno zgodili, nego da so bili dobro pripravljeni, izhaja že iz tega, da se je že več tednov poprej ščuvalo v listih zlasti v „Deutsche Wacbt8, da so hodili hujskači od hiše do hiše in neovirano dražili nemško prebivalstvo k dejanjskim napadom in na grdo ravnanje s slovanskimi gosti, da je v tiskarni „Celeja" izšel oklic na nemško prebivalstvo, ki se je v mnogo sto izvodih razširil, da so se nabirali podpisi za odpoditev slovanskih usiljenj, da so rečene dni in celo noč mej navzočnostjo Čehov oborožene bande patrulovale, dočim so v zatišji, zlasti ob izhodih iz mesta, prežale cele ure druge tolpe, ki so razpostavile prednje straže in dajale patrulirajočim bandam znamenja z žvižgi, na kar se je hipoma na tistem kraju, od koder se je začul žvižg, mogla zbrati večja množica.
Da so magistratna oblast in njega vodilni organi celo organizacijo dobro pripravili in to z jasnim namenom, oškoditi Slovence in češke goste v njih osebni varnosti, na njihovem imetju in v njihovih hišnih pravicah, izhaja tudi iz te okolnosti, da so koraki, ki so jih storili dr. Sernec, dr. Dečko in dr. Vrečko po opustošenjih na hiši dr. Sernca, na kaplaniji in na „Narodnem domu" pri okrajnem glavarstvu, pri namestništvu in pri ministrstvu notranjih del v prepre-čenje nadaljnih izgredov, imeli uspeh, zakaj naslednji dan je župan izdal oklic na nemško prebivalstvo, v katerem je nujno prosil za red in mir, na kar je hipoma nastal v celjskih ulicah, gostilnah in privatnih hišah popoln mir, dasi je bil nameravan in pripravljen napad na stanovanje Dragotina Hribarja in na poslopja posestnika mlina Petra Majdiča. Na to še misliti ni, da bi na cestnih vogalih nabit preprost oklic tako vse izgrede in napade udušil in napravil najpopolnejši red in mir, če bi priprave za izgrede ne bile v rokah mestnega urada.
Vsa krivda za izgrede in kažnjiva dejanja, povodom obiska Čehov v Celju, nosi torej celjska mestna policija in ž njo vred njeni vodilni, nadzorovalni kakor upravni organi. Slovan ni v Celju pri tacih razmerah več varen svojega življenja, on in njegovo imetje sta brez varstva. Taka pristranska policija ne more uživati nikacega zaupanja in ni sposobna skrbeti za javni red in mir.
Razmere se ne morejo premeniti, dokler ostane celjska policija v rokah tistih ljudi, ki so vsled nacionalnega strankarstva postali fanatični, ki gospodarijo v celjski mestni upravi, in ki na najarogantnejši način zlorabljajo svojo oblast nad celjsko policijo v svoje lastne strankarske svrhe. Vsled tega
je popolnoma nemogoče, da bi policijo se nadalje upravljala celjska mestna občina, in je torej v tem ozira odpomoč nujno potrebna.
Z ozirom na to vprašajo podpisani državni poslanci Nj. ekscelenca gospoda ministra notranjih del-:
1. Ali so visoki vladi znana navedena dejstva, protizakonita dejanja in opustitve celjske mestne policije, potem protizakonito postopanje isto vodečih in upravljajočih organov?
2 Ako ne, ali se hoče visoka vlada v njih poučiti potom natančne preiskave even-tuvalno s tem, da odpošlje na lice mesta nepristranskega vladnega komisarja?
3 Kaj hoče visoka vlada storiti, da bodo varnostni organi nepristransko skrbeli za javni red in mir.
4. Ali hoče visoka vlada varnostno oblast v Celju podržaviti?
Na Dunaju, 12. marca 1900. Slede podpisi.
V LJubljani* 26 marca. Spravne konference.
Češki listi priganjajo vlado, naj bi odredila, da bodo imele spravne konference tudi med zasedanjem dež. zborov opravka. „Narodni Listy" pišejo sicer, da doslej ni določeno, kdaj in kje naj v zadnji seji izvoljeni pododseki začno svoje poslovanje, toda dostavljajo, da se je poskrbelo, da čas do konca deželnozborskega zasedanja ne poteče neporabljen. Nadejamo se, pišejo „Narodni Listy", da je ministrski predsednik sporočil cesarju, da so mu izrazili Mlado-Čehi in veleposestniški delegatje svoj trdni sklep, da se državni zbor ne otvori prej, dokler se češki uradni jezik ne uvede iznova. „Politik" trdi, da se bodo spravna pogajanja vzlic raznim dementijem med de-želnozborskim zasedanjem nadaljevala, četudi oblika, ne bo ista, kakoršno so imele dunajske konference. ,Neue Freie Presse" pa javlja, da se v krogih nemških poslancev z vso gotovostjo zatrjuje, da bode vlada v maju državnemu zboru predložila zakonski načrt glede jezikovnega vprašanja pri deželnih oblastvih. Nemci pričakujejo, da predloži vlada tudi zakonski načrt glede nemškega posredovalnega jezika ter menijo, da je docela izključeno, da bi vlada vprašanje notranjega češkega uradnega jezika ločila od drugih jezikovnih prepornih vprašanj. Črnogorske finance.
Zastopnik ruskega finančnega ministrstva Miiller, ki je bival nekaj tednov na Cetinju, da prouči črnogorske finance, je odpotoval ter mu je podelil knez Nikita komturni križec Danilovega reda. Črnogorski uradni list poroča, da je Miiller dognal, da Črnogorske finance nikakor niso take kakor so jih slikali nekateri (n. pr. avstrijski nem* ški listi), nego je Črnogora tako bogata kakor se niti pričakovalo ni. Knezu Ni kiti ni potreba hoditi v Peterburg, ker so izmišljena poročila, da je nastal med čarom in knezom popoln razkol. Nemški listi skušajo po svoji navadi zopet blatiti to junaško slovansko državico, a jim je teško, ker se izkažejo vse slabe vesti, katere trosijo po svetu, kot nespametne laži. Tudi bolgarske finančne razmere hoče poznati Rusija ter je poslala v Sredec Kobekova. Nemški listi seveda sedaj trdijo, da ima Rusija tudi Bolgarijo pod pazduho, in da obstaja zveza Črne gore z Bolgarijo proti Srbiji.
Vojna v Južni Afriki.
Da je bil generalni lajtnant Gatacre pri Bethulie res premagan, potrjuje sedaj tudi Reuterjev biro Res pa je tudi, da je poslal Roberts Gatacreju na pomoč oddelek konjeništva pod vodstvom generala Frencha. Zato so se Buri, ki so stali pri Norvals-pontu, Bethnlieju in Stornbergu, umaknili proti Ladvbrandu. Nekateri listi celo poročajo, da je French generala Olivierja pri Norvalspontu porazil, da je zategadelj večina Buro v zapustila Olivierja, ki beži sedaj s samo 300 možmi in 60 vozovi pred Frenchom. Ali je ta vest resnična, ne vemo, vsekakor pa ni verjetna. — Potrjena je sedaj vest, da je bil polkovnik Plummer, ki je hitel Mafekingu na pomoč, tepen in da se je umaknil zopet nazaj proti severu. Toda Buri ga niso zasledovali, s čimer so napravili veliko napako. Glede udaje Oranje-čanov dvomi celo „Times", da bi bila odkritosrčna, češ, da so puške, katere so Buri oddali le malovredno orožje. O nadaljnih operacijah Robertsa poroča „Daily Mail", da namerava Roberts blizu Winburga
zbrati ogromno armado, ki bode prekoračila reko Vaal. Med tem se kupičijo v Bloemfonteinu živila, ter se nakupavajo konji. Vojno s Transvaalom začne Roberts s kakimi 160.000 možmi in 400 topovi. Kakor kobilice bodo pokrili Angleži Trans vaal, in naravno bi bilo, da zmanejo Bure v par tednov. Toda pokaže se šele, ali imajo Angleži resnično toliko vojsko in toliko topov in kako se bodo vedli na trans-vaalskih tleh. V Ladysmithu vladajo še vedno epidemije, in bolniščnice so prena-poljnene. Buller je napravil nov most preko Tugele, tako da je Ladysmith zvezan z Durbanom in Elandslaagtejem. Splošno pa je sedanji položaj v republiki Oranje docela nejasen. Dočim poročajo nekatere brzojavke, da je general Olivier izven nevarnosti, poročajo dragi, da je njegova usoda odločena, ter da se bode moral vsak čas podati Gatacreju in Frenchu, ki ga bodeta zajela na meji Basutoške dežele. Pri Fauresmithu stoji pod Vanderpostom večji oddelek Burov močno utrjen, a tudi njega čaka baje usoda nesrečnega junaka Cronjeja. Vsekakor se je nadejati poročil o obupnih bojih 01 i-vierja in Vanderposta. General J o u b e r t koncentrira svojo armado pri Kroonetadtu, katero mesto je spremenil baje v sila močno trdnjavo. Na meji Na-tala, v Biggarskih gorah pa stoji 12.000 Burov s 16 topovi. Zanimivo je, da konsta-tujejo angleški listi, da je finančna, gospodarske* uprava republike Oranje vzorna ter da so našli Angleži v vseh zavodih, v vseh posojilnicah in hranilnicah vzgleden red. Skratka: republika Oranje je ideal države- In taka država naj izgine s sveta! Buri so se obrnili končno tudi do a v str o-ogrske vlade, da bi posredovala, toda tudi naša država je posredovanje odklonila, češ, da bi mogla posredovati le tedaj, če bi želeli posredovanje obe stranki.
Dopisi.
S Cola, 20. marca. Na „Dovtipno pismo" Šmonovega Jožeta pri „Kurji taci" z dnem 17. t. m. št. 63. J3L N." blagovolite resnici na ljubo natisniti sledeče: Res je sicer, da sem kot gostilničar in župan liberalcu in klerikalcu obema jednako naklonjen; to se mi menda ne more šteti v političen greh. Da pa sem bil, sem in ostanem politično naklonjen, kadar je bilo in bode treba braniti pravice narodno napredne stranke, tega mi ne morejo vsi Jo zetovi Šmoni očitati.
Ni res, da postrežem liberalcu z najboljšo kapljico od soda — po 35 kr., in da zasolim klerikalcu literček petijota z 40 kr., res pa je da postrežem brez izjeme vsakemu gostu z pristnim vipavcem in istri-janom. Petijot se pa v moji gostilni sploh ne toči. Ni res, da sem poslal g. župniku zajca, res pa je, da je poslal moj oče; iz kakšnega namena ne vem, gotovo pa ne iz onega kakor trdi Jožetov Šmon.
Gospodu Jožetovemu Šmonu pa svetu jem, da kadar ga bodejo njegovi dovtipni prsti v prihodnje še srbeli „za kako do-vtipno" pismo iz Cola, naj se bolje informira.
Saj imamo na Colu dovelj druzega že precej zastarelega, — pa tudi novejšega gradiva, katero bi zavzemalo v „Slov. Na rodu" boljše mesto, kakor pa delati slabe dovtipe na osebo, katera tega ne zasluži.
Ron mlajši.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. marca.
— Osobna vest. Deželni poslanec baron Schwegel se ni udeležil današnje seje in ga morda celo zasedanje ne bo v deželni zbor. Kakor čujemo, je gospod baron Schwegel nevarno obolel, vendar je upanje, da ozdravi.
— Klub deželnih poslancev narodno-napredne stranke je v današnji svoji seji izvolil svojim načelnikom za dobo jednega leta gospoda Ivana Šubica.
— Hujskanje kaplanov. Iz Metlike nam poročajo: Naš kaplan N., oče metliškega „konzula", kaj rad napada „Slovenski Narod", „Zvon" in drago liberalno časopisje na leci. Pretečeno nedeljo, 18. t. m. se je zopet razjezil ubogi mož, ter udrihal po brošurici „Izgubljeni Bog"! Oh, ta preklicana brošuri ca! Ali ni bilo mogoče v ogenj ž njo, predao je našla pot v širni svet? Zakaj je ni pokupil gospod knezofikof ? — Toda kdo
je kriv, da se je ta pregrešna povest tako razširila v Beli krajini ? Trgovci, ti brezbožni trgovci! Ljudje božji! ali še ne, umejete kaj so vam liberalni trgovci ?! Odirajo, goljufajo vas in sedaj vam hočejo še dušo ostrapiti! No, dosegel .gospod" ni dražega z duhovito svojo propovedjo, kakor da so ljudje, kateri še brali niso te brošure, stikali po vseh prodajalnah, kje bi bila knjižica naprodaj, ki leži .gospodu" v želodcu! In brošurico je bral skoro vsakdo. Da ve vsak o tej okolici za brošurico, kriv je .gospod* sam. Čemu je pa ljudi z lece opozoril na njo ! Tako so hujskajoči kaplanje liberalnih časopisov in knjig najboljši agentje ! Po njihovi zaslugi izve naše ljudstvo vso resnico, in zato pravimo gospodom kaplanom: „Le naprej! ■
— „Glasbena Matica". V III. velikem, rednem koncertu v soboto, dne 7. aprila t. 1. izvajal se bo poleg drugih instrumentalnih točk vzporeda na j vel i. častnejši del Dvorakovega velikega oratorija „Sveta Ljudmila", v katerem ima zbor „Glasbene Matice" po daljšem presledku v oratoriju zopet enkrat veliko, hvaležno in efektno ulogo, kajti izvajati ima nič manj kakor 10 veličastnih zborovsspremljevanjem orkestra. Solistične uloge, arije in recitative izvajali bodo solisti, sopranistinja operna pevka gospodičina A. C ar n eri in basist operni pevec, gospod Aleksander Nosale w i c z z D un a j a.
— Slovensko gledališče. V korist gospe Danilovi, gdč. O g r i n č e v i ter gg. Danilu, Deylu, Housi, Orehku in Ve rovšku so igrali v soboto „Čarovnico pri jezeru", torej igro, ki je svoj čas uživala primerno slavo, a ki čimbolj — kar je čisto jasno — umira na jetiki. Vprizarjajo jo sicer še dandanes tudi večja gledališča, a ne toliko zaradi igre kot take, nego zavoljo tega, ker so v nji dve, tri uloge, v katerih se lahko pokaže igralec, oziroma igralka. „Čarovnica pri jezeru" pade in se vzdrži z Jelico. Gospa Danilova jo je igrala z najlepšim uspehom. Oni čarobni, temni kolorit, s katerim je obdana ta uloga, je pogodila gospa Danilova tako pravilno in resnično, da ji moramo izreči vse priznanje. Gdčna. Ogrinčeva je morala igrati staro Ano, katero — dasi ji seveda taka uloga ni docela priležna — je ustvarila prav simpatično. Gdč. Vračko je bila po zunanjosti ljubka Minka, a tudi v igralskem ozira je uporabila vse svoje mlade moči. Neznatno ulogo dekle Marjane je prav dobro igrala gospa Po lako v a. Gosp. Vero vše k je bil zopet v svojem elementu in je ustvaril pri sten tip trdega kmetiškega očanca. Izvrstno je igral g. Deyl Franceta. Pogodil je prav dobro njegov značaj. Težavna uloga je Martin, ta napol blazni berač. Igral ga je gospod Danilo. Ta uloga zavede lahko igralca do pretiranja, a gosp. Danilo je ubral srednjo, pravo pot in je vzlic prehlajenju prav častno in priznanja vredno rešil svojo nalogo. G. 0 r e h e k je bil dober, dasi ne najboljši vojak. Ribiča Petra je igral g. Housa. Dasi je uloga majhna, bolj štatistiškega značaja, vendar je ustvaril iz nje g. Housa originalno figuro. Ribič Janez je bil g. In e m ann, pri katerem je bila nad vse tipična njegova izborna maska. V igri tako nima ničesar pokazati. Druge uloge so brezpomembne. Gdč. Ogrinčeva in gdč. Vračko sta dobili v dar lepe šopke, gg. Deyl, Housa in Orehek lovorove vence s trakovi. Ostali beneficijanti so odšli brez vidnih znakov težko prislu-ženih simpatij, kar se nam zdi čudno in nerazumljivo, zlasti pri gospe Danilovi, ki je naša najizvrstnejša igralka. A tudi gosp Danilo in g. Verovšek sta pač pošteno zaslužila vsaj mal venček! No, ni ga bilo . . . Ali kakor nam, je bilo tudi igralkam in igralcem, katerim je veljal sobotni večer, v veselje, da je bilo polno gledališče, ki je odmevalo od presrčnega, pohvalnega ploskanja.
—a—
— Zdravniška   zbornica kranjska
sklicala je na dan 29. t. m, v zborničnih prostorih enketc, da se definitivno vravna razmerje med zdravniki in zavarovalnicami zoper nezgode, ter povabila tudi k tej enketi vse na Kranjskem v tej stroki delujoče zavarovalnice. Zbornica zahteva, da zdravnik naredi le tedaj spričevalo o nezgodi, če ga zahteva dotična zavarovalnica in spričevalo tudi ona sama honorira. O visočini honorara posvetovala se bo ob enem ta enketa. Zdravniško zbornico zastopata dr. P. Defranceschi in dr. V. Gre-gorič.
— Kriza v Spodnješišenskem obč. zastopu. Iz Spodnje Šiške nam pišejo; Dodatno k vesti v Vašem listu štev. 68. prosimo, našemu županstvu izraziti željo, da naj vendar enkrat že predloži proračun za — 1. 1899. in za L 1900! Tudi želimo, da pridejo v našem obč. svetu čim preje na razgovor nekatere naše ceste, ki so naravnost strašne. Če pa g. župana vse res nič ne briga, naj pove naravnost in ukrene kar treba!
— Tržaške volitve. Odbor političnega društva „Edinost" je sklenil po daljšem razpravljanju, iz tehtnih vzrokov in sosebno z ozirom na dogodke v laškem taboru, da letos ne postavi svojih kandidatov za IV. razred v mestu.
— Opuščeni notarski mesti. Pravosodno ministrstvo je izdalo naredbo, da se ima opustiti jedno osmih notarskih mest v Trstu in mesto notarja vRizanu v Dalmaciji.
— Kje so Brežice? Tega ne vedo na pošti v Žužemberku ter niso hoteli 12. t. m .odposlati dopisnice, ker odpošiljatelj ni dostavil dežele, v kateri leži neznani kraj Brežice. Naj bi dali poklicani krogi takemu „nevednežu" nujno potrebne instrukcije!
— Zadruga gostilničarjev, kavarnar-narjev, žganjetočnikov in iskuharjev v Ljubljani bo imela v četrtek, dne 29. marca 1900 ob treh popoludne redni zadružni zbor v „Virantovi" restavraciji na Sv. Jakoba trgu št. 2. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Čitanje zapisnika zadnjega zadružnega zbora. 3. Poročilo o delovanju zadružnega starešinstva tekom 1899. leta. 4. Polaganje letnega računa za poslovno leto 1899. 5. Dopolnilna volitev v zadružno načelstvo in sicer v smislu določila § 19. zadružnih pravil treh odbornikov In enega odbornikovega namestnika. 6. Posamezni predlogi. 7. Raznoterosti. Za sklepčnost zadružnega zbora je potrebna navzočnost 30 udov. Če bi sklican zbor ne bil sklepčen dne 29. marca t. 1.. vrši se dne 5. aprila t. 1. ob treh popoldne istotam zadružni zbor z enakim vsporedom, in sicer brez opetovanega obvestila zadružnih članov. Ta zbor bo brez ozira na število navzočih veljavno sklepal.
— ..Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov za Kranjsko" imelo je dne 21. marca t. 1. v gostilni „Miramar" svoj redni občni zbor, ki je bil nepričakovano dobro ohiskan. Zborovanje je otvoril društveni načelnik gosp. A. Gutnik, ki je pozdravil navzoče, narisal v kratkih potezah društveno delovanje v preteklem letu in omenil faktorjev, ki so je podpirali, t. j.: dež. odbor oziroma zbor, kranjsko hranilnico in občinski svet ljubljanski, ki so mu z izdatnimi denarnimi priskevki priskočili v omenjeni dobi na pomoč. Slednjič pa je pohvalno omenjal še tukajšnjih dnevnikov, ki so drage volje priobčevali društvene vesti. Na to je poročal o društvu obširneje tajnik gosp. A. Sežun. Društvo je v preteklem letu vsestransko znatno napredovalo. Društveni odbor je imel mej letom osem sej, v katerih je rešil 57 vlog in odobril mesečne blagaj-nične račune. Izmej členov ni v tem času nobeden umrl pristopilo je društvu 27 novih Členov.   Zdravniške pomoči in društvene podpore iskalo je v preteklem letu 9 členov. Trije od teh so dobili jednokratne podpore za zdravljenje v zdraviliščih zunaj Ljubljane. Napram členom je izpolnilo društvo tudi v tem letu v polni meri svojo dolžnost. Ker je bilo zdravstveno stanje členov mej letom ugodno, se je tudi blagajnično stanje od meseca do meseca izboljšavalo. Podpore je dobilo društvo tudi to leto, in sicer: Od vis. deželnega zbora 100 gld., od si. kranjske hranilnice 100 gld. ter od veleslavnega ob črnskega sveta ljubljanskega za leto 1900. 100 kron. Razun teh dobrotnikov pa je omeniti še pokojnega ljubljanskega zdravnika dra. Maderja, volivšega ob svoji smrti svoto 1000 gld., ki se bodo društvu svoječasno izplačali. Gmotno stanje društva je torej ob nastopu XII. leta njegovega obstanka na ugodni podlagi. Vkljub nad vse realni podlagi, na kateri deluje društvo, in zaupanju, ki ga pri merodajnih faktorjih in svojih dosedanjih členih uživa, je pa vendarle najti še tako po deželi kakor tudi v Ljubljani pomožnih uradnikov, ki se za slučaj bolezni in podobne svoje interese — prav nič ne brigajo in zavarovanju — umikajo, češ : „ Je tudi tako dobro, ostaneta vsaj vsak mesec tisti dve kroni — v žepu!" Taki nazori so — žalostni za stan, kojega členi vsled brezbrižnosti in lahkoruišljenosti ob bolezni po-
manjkanje trpe in celo — po ulicah umirajo . .., in v dobi, ko se manj omikani delavci živahno oklepajo organizacije! Blagajnik g. A. Bezenšek poroča za tem o blagajničnem stanju Prihranilni zaklad iz 1. 1898 je znašal 3906 kron 66 vin.; prirasli so: prispevki členov, podpore (dežel nega zbora, kranjske hranilnice, neimenovanega dobrotnika) in obresti od naloženega denarja, vkup 1330 kron 92 vin.; za bol niščino, zdrav, honorare, zdravila, upravne društvene stroške in podpore členom izplačalo se je letos 983 kron 82 vin, rezervni zaklad znaša sedaj 4253 kron 67 vin. Tajniku in blagajniku se da na to absolutorij. Volitev odbora se je izvršila sledeče: Per acclamationem so bili izvoljeni gg.: Anton Gutnik, predsednikom, Albert Sežun, tajnikom, ArnoštBezenšek,blagajnikom; nadalje pa z večino glasov gg.: Fran Kanda re (podpredsednikom), Dragotin Jesenko, Fran Nedeljko in Avg. Speil, odborniki; Josip Dodič, Florjančič jun. in Josip Hafner, namestniki; kot pregledovalca računov pa gg.: Dragotin Balog in Avgust Štamcar. Po nekaterih sprejetih posameznih predlogih zaključil je predsednik občni zbor.
— Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani. Od 17. do 23. marca je dela iskalo 15 moških delavcev in 38 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno za 12 moških delavcev in 47 ženskih delavk, 113 delavcem se je nakazalo 76 odprtih mest in v 46 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 5 moških in 41 ženskih delavkah. Od 4. januvarja do 23. marca je došlo 874 prošenj za delo in 641 deloponudeb. Delo ali službe dobe takoj: 1 krojaški pomočnik, 1 majar, 2 hišna hlapca, 18 konjskih hlapcev, 1 hotelska sobarica, 3 fine kuharice, 5 navadnih kuharic, 2 orožniški kuharici, 2 gostilniški kuharici, 2 natakarici na račun, 3 navadne natakarice, 12 deklic za vsako delo, 6 dekel k otrokom, 11 dekel za domača dela. Več vajencev za trgovine, obrte in kavarne.
— Iz Jesenic nam pišejo: Na sv.Jožefa večer smo uživali Jeseničani doslej nepoznano krasno zabavo. Narodno pevsko društvo je priredilo javno glavno skušnjo v prostorih g. J Klinarja. Osemnajst pevk in pevcev je zapelo pod vodstvom gosp. učitelja Milana Guština lepo število mešanih moških zborov. Prepričani smo bili že prej, da nam bode gospod pevovodja, znan glasbenik, nudil lep užitek, a tolike preciznosti, in tolike dovršenosti nismo mogli pričakovati, ker pevsko društvo obstoji šele dva meseca. Mešani zbori „ Nazaj v planinski raj", „Po zimi iz šole" itd. in moški zbori so bili naravnost krasni, nad vse lepe pa so bile „Narodne pesmi", kakor jih je priredil gosp. M. Hubad. Ploskanja ni bilo konca ne kraja, in nekatere so se morale po štirikrat ponavljati. Celo navzoči Nemci so hvalili naše pevce. Občudujemo tako po žrtvovalnost g. pevovodje kot pevcev. Čestitamo pevcem in povdnrjamo, da hočemo to pevsko društvo podpira i, pa naj se dregne obenj kdorkoli. Zora puca ... in morda ne gojimo zastonj nade, da bode ta pevski zbor kdaj prepeval po naših čitalničnih prostorih.
— Žganje ju je umorilo.  22. t. m.
zjutraj so našli na Trati, postaja Škofja Loka, dninarja Urbana Trilerja iz Virmaš, šele 35 let starega, mrtvega na kupu sipe, ki je pripravljena za zidanje. Umorilo ga je preobilo zavžito žganje. — 12. t. m. zvečer pa je našla neka ženska v gozdu Zakrajčiču pri Zali, politični okraj Litija, 641etnega posestnika Antona Strleta iz Osredka nezavestnega ležati na obrazu Umrl je čez malo minut, ko so ga prenesli domov. Pil je v Št. Vidu žganje ter si ga še na pot vzel pol litra. To žganje ga je umorilo.
— Nenadoma umrl. Dne 19 t. m. je prišel na Savo, politični okraj Radovljica, v gostilno Janez Ferjana mož, ki je zahteval pol litra vina in mesa. Predno pa je naročeno povžil, zgrudil se je nenadoma in takoj mrtev obležal. Poklicani zdravnik je izpovedal, da je nastopila smrt vsled srčne kapi. Pravijo, da je bil umrli hlapec Peter Rihteršič iz Dolenje vasi, občina Selce.
— Zaradi tatvine 15krat kaznovan
je bil postopač Alfonz Zaruba iz Ljubljane in sedaj je že spet zaradi tatvine na Ža-bjeku. V soboto popoldne je prodajal v Križ-narjevi žganjariji v Sv. Florjana ulicah posteljno pregrinjalo, dve ženski krili, šerpo in namizen prt. Ker pa teh rečij ni nihče
hotel v žganjariji kupiti, je sel k neki Županovi, ki je v Sv. Florjana ulicah št 24, in le-ta mu je prodala vse to za 4 K neki Šivilji v isti hiši. Zaruba je šel na to v Ko-larjevo gostilno v Kolodvorskih ulicah in si je privoščil dobro večerjo. Policija je bila mej tem že zvedela, da je neki postopač prodajal žensko obleko in drugo blago v Križnarjevi žganjariji, in da jo je predal s posredovanjem Županovke. Popis postopača se je ujemal na znanega tatu Alfonza Za-rubo. Začela se je gonja za njem. Nad-8tražnik Alojzij Slanovec ga je zasačil v Kolarjevi gostilni pri večerji. Nerad je šel s stražnikom. Na frančiškanskem mostu je že hotel dežnik zagnati v Ljubljanico, pa ga je stražnik prestrigel in mu odvzel dežnik, kateri je tudi brez dvoma ukraden. Zaruba ni hotel povedati, kje je vzel obleko in druge reči. Policija je potem po poizpo-vedbah dognala, da je Alfonz Zaruba izvršil tatvino pri Emiliji Miklavčevi, trgovki Pred škofijo št. 10.
— Topovi za Angleže skozi Ljubljano. Poroča se nam, da so se peljali v petek ponoči topovi tvrdke Škode skozi Ljubljano, a da so bili s terovskimi plahtami tako zadelani, da ni bilo možno ogle dati si jih. Topovi so namenjeni za Angleže v Južni Afriki. Koliko je na tej vesti istine, ne vemo.
— Bajonet zgubil je danes ponoči neki vojak na Dolenjski cesti blizu kolodvora. Menda mu je bil pretežak in si ga je odpasal.
— Konj splašil se je v soboto na Poljanski cesti Richterjevemu hlapcu Frančišku Novljetu. Konj je dirjal z vozom naprej po cesti in ga hlapec ni mogel obdržati. Vstavil je konja policijski stražnik. Hlapec je bil padel z voza, a se ni poškodoval. Druga nesreča se ni pripetila, dasiravno je bil takrat na cesti prav živahen promet.
— Hranilnično knjižico izgubil je delavec Jakob Krizman iz Slivnice v soboto od Dolenjske mitnice do Grosupljega. Knjižica ima številko 259.560 in je na njo v kranjski hranilnici naloženih 200 kron
— Pretep v gostilni. V soboto popolne je bil nastal v Flegarjevi gostilni Pred škofijo med fanti prepir in pretep, katremn pa je policija naredila mir s tem, da je tri najhujše razgrajače prijela in dala pod ključ.
— Koncert v „Narodni kavarni". Jutri koncertuje v „Nar. kavarni" srensko-mitroviška tamburaška družba, (ne ona družba, ki je koncerte vala zadnjič) katera igra izborno ter je bila po velikem vojvodi Luksemburškom častno odlikovana. Vstopnine ni, ter tudi pobiranja ne bode.
* Demonstracije proti pridigarju. V
Gradcu so priredili graški nemški nacionalci demonstracijo proti pridigarju Freundu, ki je imel propovedi za moške proti takozvanomu „Los von Rom" gibanju. Nacionalci so ho teli vdreti v cerkev, a policija jim je to zabranila. Nato so prepevali BDie \Vacht am Rnein", kričali »Los von Rom!" ter demonstrirali pred spomenikom Jožefa II. Pred župniščem so nameravali prirediti mačjo godbo, a policija jih je razgnala in 6 razgrajačev aretirala.
* Ljubimca rešila iz ječe. „Nar. Novine" poročajo, da so neki delavki v M. Gradbachu zaprli ljubimca. Delavki se je ljubček tako smilil, da se je zmuznila v jetnišnico v Rhevdtu ter se skrila pod posteljo ječarja. Tam je čakala, da je šel je-čar spat in da je zasmrčal. Potem je vzela ključe in poiskala ječo svojega ljubimca katerega je izpustila na svobodo. A že drugi dan so orožniki dognali, kdo je izpustil zaprtega delavca. Poiskali so torej dekleta in jo zaprli. Ko pa je ljubimec zvedel, da so mu zaprli rešilko, je šel sam v ječo, kjer sta sedaj oba, ljubimec in ljubimka.
* Dva „nemoralna" pisatelja. Pred berolinsko kazensko komoro sta stala te dni berolinska knjigotržca Schuster in Loffler ter pisatelja Rikard Dehmel in v Avstriji živeči Adolf Linder. Prvi, znan modem pesnik, je bil tožen od državnega pravdništva radi svoje knjige „Aber die Liebe", drugi radi knjige „Die Bar-risons, ein Kiinstlertraum". Obtožnica je trdila, da sta knjigi pohujšljivi in nemoralni, da se mora njiju prodajanje prepovedati in pisatelja kaznovati. Kazenska komora ju je pa oprostila. Motivacija razsodbe pravi: Knjigi treba soditi v celem obsegu, ne pa po posameznih odstavkih, ki so morda sami na sebi res
nemoralni. Obe deli sta v celoti strogo moralni in resno umetniški. Posamezne strani so res za nezrele ljudi pohujšljive, toda namen vsega spisa je moralen in umetniški.
* Luccheni umobolen. Psihiater dr. Forel, ravnatelj zavoda za umobolne v Cu-rihu, dokazuje, da je Luccheni na umu bolan, da trpi na bolehni impulzivnosti ter da ga vsaka malenkost razjari do besnosti. Luccheni je podoben epileptikom in histeričnim ženskam, ki morejo tudi za najmanjšo stvar pobesneti.
* Sneg jih je zamel. V okolici Kijeva je bil pred 3 tedni strašen vihar s snegom, ki je padal neprestano tekom treh dnij. Škoda je ogromna A zamelo je tudi mnogo ljudij. Samo v kijevski okolici so našli pod snegom 20 trupel, a tudi drugod so našli mnogo zmrznjenih ponesrečencev.
* Blazna igralka. Nedavno so videli Parižani na boulevardu Voltaire mlado, elegantno damo z razpuščenimi lasmi, ki je zanosno deklamirala. Redarji so jo odvedli na redarski urad, kjer je povedala, da se zove Suzana Preval in da se je vrnila pravkar iz Londona. V Parizu je izvedela, da je pri požaru franc. narodnega gledališča zgorela njena tovarišica Henriot, kar jo je tako pretreslo, da je zblaznela*
* Velikanski   požar. Po uradnih poročilih je v zahodnogališkem mestu Kolbu-szowa nastal požar, ki se je vsled vetra razširil tako, da je upepelil  200 hiš in stavb. 600 ljudij je brez strehe in kruha.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 26. marca. Delegatje odvetniških komor imajo danes tu svoj shod, katerega se je udeležil tudi justični minister.
Dunaj 26. marca. Ogrski ministrski predsednik Szeil je prišel danes na Dunaj ter je bil sprejet v avdienci pri cesarju. Potem je imel daljše pogovore z grofom Goluchowskim in pl. Kor-berjem.
Dunaj 26.marca. Dunajski „Frem-denblatt" sporoča, da je belgijski kralj naznanil dunajskemu dvoru, da grofica Štefanija Lonyay nima pravice, imenovati se „kraljevska visokostu.
Dunaj 26. marca. Volilna reforma za nižjeavstrijski deželni zbor je že sankcionirana ter se objavi te dni.
Praga 26. marca. V Melniku je je imel posl. Gregr proti češkemu klubu hud govor, v katerem je očital klubu brezbrižnost in zahteval, naj začno Mladočehi absolutno obstrukcijo. Shod je sprejel v tem smislu resolucijo. Neki Mladočeh je hotel govoriti, ker se mu ni dovolilo, je bil shod raz-puščen.
Praga 26. marca. Nemško narodno društvo je imelo tu svoj shod. Govoril je tudi poslanec Iro. Shod je bil radi napadov na cesarja razpuščen.
London 26. marca Položaj Ma-fekinga je obupen. 13. in 14. so bile v bližini praske, v katerih so bili Angleži odbiti.
London 26. marca. V Kimberlev dospeli ujetniki pripovedujejo, da se je posrečilo oddelku angleškega konjeni-štva priti na desni breg reke Vaal, od koder bode prodiral v Transvaal.
London 26. marca. Maršal Roberts namerava v kratkem začeti svojo akcijo proti Transvaalu. V petek je bilo nekaj prask severno od Bloemfonteina, v katerih je bilo precej Burov ujetih ter ugrabljeno mnogo pušk.
Narodno gospodarstvo.
— Dvignenje odkolkovanih vred-notnic. Vrednotnice se strankam vrnejo samo proti odvzetbi potrdila o položitvi, na katerem ima stranka tudi navesti gaslo, koje je morda določila pri vložitvi. Ako stranka te listine ne more prinesti, ali morda določenega gasla navesti, ima prositi za dovoljenje, da dvigne vrednotnice, pri finančnem oblastvu (pristojbinskem uradu).
Pri Ervinu Burdjrli-u, lekarju v ttltofjl Loki se dobiva (321—13)
ustna voda
k novim antlseptlkom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane
* kroni, po poŠti «•€>.» kroni.
Meteorologično poročilo.
Vikin* nad morjem 808-1 m. Srednji tračni tlak 786-0 mm.
čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
s.* is
VetroTi
Nrbo
35
24. 25
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
727-5 j
7263 i 7252 j
4*0 brezvetr. obiačno
4 0 sr. Bzahod 8*1 sr. jvzhodj
oblačno dež
26.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
725-0 j
7242 I 724 9 i
64
32 9U
al. jug
si. zahod
dez oblačno
sr. j zahod pol. oblaC. ro
Srednja temperatura sobote in nedelje 5 6° in 5 8°, nor male: 52° in 54°.
ID-a.riSLjsissL borza
dne 26. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . Sklepni državni dolg v srebra . .
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4°/0   • •
Ogrska zlata renta 4°/0.....
Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Avstro-ogrske bančne delnice . .
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
90 frankov .........
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
99 99 98 99 97 93 127 234 242 118 23 19 90 11
30 15 36 60 15 56 50 90 95 60 70 28 20 38
Potrtim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, našo iskreno ljubljeno, nepozabno soprogo, mater oziroma staro mater in sestro, gospo
Apolonijo Jeras roj. Zupančič
po kratki in mučni bolezni, prejem&i svete zakramente za umirajoče, včeraj ob Vi 10 uri dopoldan, v 50. letu njene starosti, k sebi v boljše življenje poklicati.
Truplo drage ranjke bo v torek, dne 27. marca, ob ty, 5 uri popoludne iz hiše žalosti na Reseljevi cesti št. 27. na pokopališče pri sv. Krištofu preneseno.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, dne 26. marca 1900.
(606) Žalujoči ostali.
Mesto vsakega druzega oznanila.
Zahvala.
Povodom prebritke smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, zeta, svaka, gospoda
Ivana Vilfana,
župana, posestnika in gostilničarja
došlo nam je toliko prisrčnih dokazov sočutnega sožalja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Bodi torej na tem mestu izražena najiskrenejša zahvala vsem, ki so nam na kateri koli način lajšali bol, zlasti za mnogobrojno spremstvo ob zadnji poti preblagega pokojnika, za prekrasne vence, posebno preč. gg. duhovnikom, slav. šolskemu vodstvu za spremstvo s šolsko mladino, si. občinskemu zastopu, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in faranom, sploh vsem častitim daljnim in domačim spremljevalcem.
Črnuče, dne 25. marca 1900.
(616)
Žalujoči ostali.
soliden, spreten prodajalec, vešč železniške in špecerijske stroke, išče se v večjo trgovino na deželi.
Ponudbe pod ..spreten prodajalec"
na upravništvo „Slov. Naroda". (604—2)
Chikv-jcv vrelec
Najbolj* učinkujoča ialezo-arsanasta voda proti slabokrvnost), lanskim boleznim, živčnim in kožnim bolaznlm itd. — Dobiva se v vseh prodajalni cah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HENRIK 9UTTONI, Dunav),
c. In kr. avatr. dvorni In komorni založnik.
na Štajerskem, vešč slovenskega in nemškega jezika, ter izurjen v manufakturni in špecerijski stroki, želi premeniti svoj prvi prostor. (693-2) Naslov pove upravništvo .Slov. Nar.".
V Kranju je na prodaj
okolu 75 oral njiv, pripravnih za stavbišča, ležečih ob državni cesti, in jedna pristava v mestu okolu 500 kvadratnih metrov,
i§e p« smerni ceni* (565-3) Jožef Fuso.
Cn. fcr. avstrijski £fe ■ržiTM Mlate
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne L oktobra, 180S. leta. Odhod ls KJablJane jaž. kol. Prog« des Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inom ost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri o4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Soln ograda, L in ca, Stevra, Aa&seea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala. Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
Razpis.
Podpisani krajni šolski svet razpisuje
zgradbo popolnoma novega šolskega poslopja za razredno ljudsko šolo v Loškem Potoku, okraj Kočevje, pri Rakeku, do 24. aprila 1900.
Zidarska, tesarska, kleparska, mizarska i. dr. dela, stavbeni in pogojni načrti in računi so pri istem na vpogled.
Ponudbe naj se blagoizvolijo podpisanemu v zapečateni listini pod natančnim naslovom in proti 10% vadiju (hranilna knjižica, vrednostni papir itd. vložiti). Do tega dne se lahko iste pismeno ali pa na dan dražbe ustno upošiljajo.
Krajni šolski svet v Loškem Potoku
dne 21. sušca 1900 (587—2) Predsednik: I. Bartol.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086.
Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnic
in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št, 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje Hranilne vloge in
obrestuje po 4Vlo od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka ln brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor
tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%-Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(410—5) Dr« Mm Hudnik^ predsednik. *
Upoaitnfoliif kil® mm ve® le petice!
Velik del dam ne misli niti nato, da lepota hoče biti dobro ter skrbno gojena, ter uporablja najčeBče kol toaleto najcenejše ter najslabše milo. Dajte se posvariti, kajti s takimi mili si pokvarite lepoto kože ter polti. Uporablajte za svojo toaleto Ooerinjroso milo m novo! To popolnoma neskeleče ter tolSče bogato milo je dokazljivo najpristnejSe milo za gojo polti, katero ne naredi le lepo temveč jo tudi ohrani. Za 30 kr. se kupi povsod.
V LJubljani prodHjulH : Anton Mrlaper in V »m o Petrlrlr. — Grnrraliia zalogu:
A. TI«»t * eli ar C©., Dunaj. b (603—1)
Hiša z vrtom
v kateri je že več let gostilna, se zaradi selitve odda takoj v najem, oziroma se tudi pod ugodnimi pogoji takoj proda na letne obroke.
Več se izve pri lastniku v Ljubljani, Rožne ulice it. 19. (692—2)
Anton Schuster
t Ljubljani, Špitalske ulice
založnik
uslužbencev c. kr. priv. južne železnice
priporoča po najnižjih
nakupnih cenah
največjo izber
najmodernejših
jop za dame in deklice ovratnikov dežnih plašče v
mičnih bluz oblek za dečke
po najnovejšem kroju Izdelanih,
srajc za gospode
ovratnikov, manšet, zavratnic
modrcev
najboljši dunajski izdelek i. t. d. i. t. d.
Spoštovanjem (501—5)
»pri Tončku".
i i
fl
G. Piccoli
dvorni založnik
Nj. svetosti papeža
Leona XIII.
Iekarnar„priangelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—18)
železnatem vinu
lekarnarja Pi^col i-j ji v Ljubljani zmirom potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena pol liter ski steklenici 1 gld. u**"   Naročila  pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.
Kovačnica
se odda takoj (B1410>
Rimski cesti st. 16.
z dvema sobama, lepo opremljeno, se odda s 15. aprilom na Dunajski cesti st 10.
Vpraša se v gostilni pri g. Beliču v isti hiSi. (610—1)
Lepa meblovana soba
z razgledom na ulico je od dne 1. aprila
za oddati. (580-2)
Poizve se v Lassnikovi hiši, VVolfove ulice št. 1, v II. nadstropji, čez hodnik.
Od danes naprej
dobi se vsak tlan
polenovka
po kupneinskem nit^inu namočena pri tvrdki (613—1>
Kham & Murnik.
Narodna kavarna.
Jutri v torek, dne 27. marca
KONCERT
Sremsko-Mitrovičke
- tamburaške družbe.
Začetek ob 8. uri. Brez vstopnine. Brez nadležnega pobiranja.
K obilnemu obisku vabi z velespoštovanjem,
Fran Krapež.
(617)
V novi nrarsii prodajalni
Stari trg št. 16 so na prodaj m vrste v po (590 -2' stalnih tovarniških cenah.
Le dobre in najfinejše ure z enoletno garancijo.
Budilka, najboljši izdelek...... gl. T60
Srebrna moška remontoarka od „ 5 60 npr. Srebrna damska remontoarka od „  5-60 „
Niklasta remontoarka od...... „ 3 50 „
ura na nihalo z lepo omaro od „ 850 „
Popravljanja vseh vrst ur najceneje, specialist za težavna (komplicirana) popravljanja ur.
Rudolf VVeber, urar
Ljubljana, Stari trg* ftt. 16.
• k
§* rednemu občnemu zboru » ^Notranjske posojilnice" v Postojini §
Skateri bode 9 m dne 1. aprila 1900 leta v društveni pisarni ob 1. uri popoldan J
Ako zbor ne bi bil sklepčen, vrši se drugo zborovanje ob 2. uri popoldan brezpogojno. *jf
(603—2)
1. Nagovor ravnatelja. b) blagajnika,
2. Poročilo blagajnikovo. c) kontrolorja in
3. Poročilo nadzorovalnega odbora. d) dveh namestnikov.
4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: «) Volitev 6 članov v nadzorovalni odbor.
o) ravnatelja, 5. Predlogi društvenikov.
V Postojini, dne 23. marca 1900.
Ravnateljstvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
TrfMtnina in tisk .Narodne Tiskarne".
12