ŠteV.
t6.
Na Dunaju, 30. avgusta 1898.
Letnik XI.
nemška obstrukcija pa cesarjev jubilej.
Skušnja sosebno tega stoletja uči narode današnje Avstro-Ogerske, da kaj izdatnfega, odločilnega se zgodi in ukrene za nje ali pa tudi zoper nje le ob redkih prilikah in velikih dogodkih. Obči dogodki 1. 1848 so prisilili tudi Avstrijo do odločilnih izpre-memb na znotraj. L. 1866 so porabili Madjari, da so dosegli 1. 1867 današnji duvalizem. Nemško zmago nad Francozi 1870 so porabili avstrijski Nemci in pa pruska diplomacija, da so Čehi ostali na cedilu s Ho-henwartovimi fundamentalkami. Ob nastopu gr. Ba-denija začeli so se pogajati z Ogersko; nemški antisemitizem se je nadejal, da z uničenjem tostranske židovskoliberalne stranke poniža tudi židovski madja-rizem; Slovani pa, zlasti Čehi, so računili, da v zvezi s pogajanjem z Ogersko dosežejo češki kot notranji jezik za češke dežele, torej nekaj, kar je bil gr. Taaffe odrekel ob punktacijah Staročehom. Zajedno so začeli Čehi in drugi Slovani poštevati pomen bližajoče se 50 letnice cesarjevega vladanja. Ta dogodek v zvezi z ogersko pogodbo je vzbujal v Slovanih nadeje, v Nemcih pa strah: v prvih nadejo, da se jim po pravu in za nove usluge in zasluge vendar jedenkrat izvrši 30 let prikračena narodna jednakopravnost; v Nemcih pa strah, da izgube toliko dosedanje posesti, kolikor so je po krivici imeli doslej. Čehoslo-vani, oziroma sangvinični današnji zastopniki, so zajedno bolj ali manj, vendar ne dovolj tajno računili nato, da v družbi s svojim plemstvom dosežejo v jubilejnem letu cesarja tudi venčanje svojega kralja s korono sv. Vjačeslava. Te nadeje in ti računi so bili Nemcem znani, ker oni imajo veče dotike tje gori do odločilnih krogov, nego pa Slovani. In vrhu tega so v mladočeškem glavnem glasilu toliko okorni in lehkomiselni, da, kakor otroci, pred časom ovajajo, kar imajo na srcu. Mladočeška taktika in pa tajnost ste vsled tega dve točki, ki si nasprotujeti.
Badenijeve jezikovne naredbe so v pogledu na tu označeni dve glavni okolnosti postali pravo darilo ne Čehom, temveč Nemcem; za Čehe in vsled tega .tudi za Maloruse, Slovence in Srbohrvate so te naredbe uže davno — danajski dar! Nemcem so Mla-dočehi sami dali orožje v roke tudi s tem, da so takoj začeli dokazovati, kako Badenijeve naredbe prelomijo jedenkrat za vselej v tako zvano zatvorjeno nemško
ozemlje na Češkem. Jugoslovani, sosebno Slovenci, so zopet, kakor otroci, veselili se istih naredeb, češ, da analogne naredbe se morajo razglasiti tudi za njih dežele. Nemški prusofili pa se ne bojé nobenega vraga bolj, nego da bi, poleg Čehov, ojačilise tudi Slovenci in v obče Slovani ob Adriji.
Od strahu, da bi se izvedla zares narodna jednakopravnost na slovanskem jugu in za Čehe, in da bi poslednji morebiti dobili v jubilejnem letu cesarjevem celó svoje zgodovinsko državno pravo, začelo je kričanje in razsajanje med Nemci v naši državi in po vsem pruskonemškem cesarstvu. Obstrukcija se je začela ne nakrat, temveč le od stopinje do stopinje snovati in večati. Videlo se je, da od začetka niso bile vse nemške sedanj^ obstrukcijonistiške stranke jedine v postopanju, to'pa radi tega ne, ker se niso vse jednako zavedale pomena, te specifične obstruk-cije. Treba jim je bilo še le razkrivati dalekosežnost skrajnih sredstev opozicije. Nikdar bi radi jezikovnih naredeb samih ne bili toliko rogovilili proti njim, ko bi ne bili poštevali posledic tudi za Jugoslovane, in ko bi ne bili videli, da se bliža cesarjev jubilej.
Nemški diplomaciji in Nemcem pruskega cesarstva so stvorih Schönererjanci največe usluge, da so upregli v svoj voz polagoma celó zmernejše nemške stranke. Isti vzroki, ki so bili napotili nemško diplomacijo, da je vsled njenega vmeševanja padel Hohenwart, veljajo za njo še danes nepremično; v Nemčiji so bili in so za današnji avstro-ogerski duvalizem, ker se ž njim stalno slabe in drfé v onemoglosti naši Slovani, a so iz istega vzroka proti češkemu drž. pravu, ker bi se z istim okrepili vsaj Čehoslovani.
Od tod je razvidno, kakó radi podpirajo v Nemčiji nemško obstrukcijo* v Avstriji. Ta obstrukcija dobiva iz Nemčije moralno in gmotno pomoč. V tem ko si c^corni Slovani vsega avstro-ogerskega cesarstva ne morejo in nočejo zasnovati vsaj jedno skupno glasilo, ne v spoznavanje samih sebe, temveč v brambo za skupne interese, vstvarila je nemška obstrukcija obilo dnevnikov celó v manjših mestih in vse polno tednikov. Tej obstrukciji torej dohaja izdatna tudi gmotna pomoč iz protestantskega cesarstva.
Z druge strani je dobila nemška obstrukcija pomoč Madjarov s tem, da ti izrabljajo tostransko položenje z bezobzirno sebičnostjo.
Tako delujeta dva posebna činitelja za nemško obstrukcijo, vpliv iz Velikonemčije in položenje tostranske polovine nasproti Ogerski.
Nemški obstrukciji ni le do tega, da bi se odpravile tudi poslabšane Gautscheve jezikovne na-redbe, temveč za sedaj pred vsem do tega. da bi se le v tem letu ne izvršilo Slovanom nič ne odločilno izdatnega, ne v obče ugodnega. Le jubilejno leto cesarjevo naj bi prešlo, potem so Nemci na dobrem, in Slovani le naj Čakajo potem, recimo, do zopetne pogodbe z Ogersko!
Nemško obstrukcijo uči, da tako postopa, zgodovina zadnjih 50 let, in, kakor se kaže, zgodovinska lekcija bode imela zanjo zaželeni uspeh na škodo Slovanom in skupnim interesom monarhije.
Nemška obstrukcija po takem deluje v jubilejnem letu cesarjevem ravno radi tega jubileja še po-sebe proti Slovanom. Slovani so jej nasprotniki bez razlike na njene stranke in frakcije. Nasprotovanje Slovanom je odločilni vzrok, da se je zavezala za soporoštvo. Proti jezikovnim naredbam se bori po besedah: v resnici pa hoče zaprečiti tudi koronanje s češko korono.
Schonererjancem je pa obstrukcija po volji tudi radi jubileja samega. Ona se vede v obče uže, kakor ital. irredenta, na Primorskem. Poslednjo mrzi vse, kar je avstrijskega in dinastičnega: isti duh se širi tudi med irredento Schonererjansko in Wolfovsko. Kjer koli se pojavlja kaj našemu cesarju na čast in v spomin njegove 50 letnice, listi nemške irredente prezirajo ali pa pozitivno nedostojno in nelojalno označujejo. Bismarckovo smrt so porabili nemški pru-solili za sklep, da se letos radi svoje žalosti po Bis-marcku ne udeležijo nobene slavnosti, če ni značaja prusofilskega. Jubilej našega cesarja izvestno ne spada v to vrsto slavnosti, ergo se Schonererjanci dispen-zujejo z lastnimi ukrepi od soslavljenja cesarjevega jubilej! Drugim strankam nemške obstrukcije ni prijetno, da so v družbi s Schonererjanci; a rade ali nerada uže zastran nasporotstva proti Slovanom ostajejo v skupnem taboru.
Nemška obstrukcija je pa dobila, poleg moralne in gmotne podpore iz Nemčije in podpore vsled po-loženja od Ogerske, tudi veliko in, rekli bi, najodločil-nišo podporo od postopanja avstrijskih vlad samih. Kako to? Zato, ker se noče, ne zna ali ne more noben naših državnikov pokazati velikega in energičnega, kakor zahtevajo potrebe in razmere. Badeni se je pokazal majhnega, ker ni imel poguma, da bi posegnul črez okvir jezikovnih naredeb, v tem ko je moral videti, da je potreba, preseči gordiški vozel pa za vse narode predložiti primeren zakon o narodni in ne samo jezikovni jednakopravnosti. Gautsch se se je pokazal še manjšega, ker je omejil pomen istih naredeb in postavil drugo načelo v jezikovne na-redbe, načelo, kateremu so se dotlej protivili državniki, in katero bi moglo obveljati le tedaj, ko bi se dosledno izvršilo za vse dežele in narode. Gr. Thun je osnoval doslej v obče neznane »osnovne jezikovne poteze«, a je tudi on ostal samo pri pogajanju za Čehe in Nemce. Ob cesarjevem jubileju bilo bi dostojno, da bi po analogijah ob važnih dogodkih v pro-šlosti kak energičen, moder državnik nastopil z zakonom, ki bi bil osnovan v smislu ustavne narodne
jednakopravnosti, ne le za Čehe, temveč za vse narode, in da bi se ne bal ne nemške in še kake druge obstrukcije, ki bi nastala vsled novega zakona. Dosedanje postopanje nasproti nemški obstrukciji ne slabi poslednje, pač pa jo krepi, narode pa v njih pravnem čustvu demoralizuje. Nemška obstrukcija sama naglasa, da nacij onalne manjšine se ne smejo majorizovati, a ista obstrukcija terorizuje danes večino slovanskega naseljenja in je majorizovala po ži-dovskoliberalnem in protislovanskem sistemu isto večino ves čas svojega gospodstva. Ista nemška obstrukcija je sestavljena iz elementov, ki so izročili na Ogerskem nemadjarsko večino naseljenja — Ma-djarom in še danes podpirajo duvalizem kot sistem, če tudi jim ni prav, da ta sistem izsesava tostranske in onstranske narode. Ta nemška obstrukcija terorizuje in majorizuje Slovane po deželnih zborih, kjer ima dejansko ali pa samo umetno večino. Taka obstrukcija, ki se drži parlamentarizma le tam, kjer ugaja njej, je izgubila moralno pravo, da bi jo po-števali radi aparata, s katerim nastopa proti parlamentarizmu in vsemu pozitivnemu, danes veljavnemu pravu.
Taka obstrukcija bi ne bila možna, kjer ima zmagovati pravo, pozitivno ustavno in obče moralno pravo.
Zakaj se pošteva obstrukcija ravno tam, kjer se obrača proti Slovanom?
Duvalizem je v naši monarhiji izprememba, kakor nobena druga; zakaj se pa državniki niso zbali tega preobrata na znotraj v celokupni monarhiji? Vsa stremljenja slovanskih narodov v Avstro-Ogerski ne pomenjajo desetino tega, kar je vključeno v državno-pravni obliki duvalizma. No, duvalizem se je vstvaril, z voljo ali proti volji slovanske večine v cesarstvu. Zakaj se pomišljajo državniki pomesti z obstrukcijo, ko imajo vendar moralno oporo na svoji strani?
Ako je po vsem tem nemška obstrukcija v posebni zvezi z jubilejem cesarjevim, morali bi državniki pokazati, da se ne boje obstrukcije, temveč da poštevajo pravo, a pravo, na izvršenje katerega čakajo Čehi in ostali Slovani, je podeljeno v sedaj veljavni ustavi. Pravo gre nadvse, torej tudi nad nemško obstrukcijo, in naj bode ž njo in za njo kdor koli. Ali se pa smejo narodi slovanski nadejati, da, kljubu obstrukciji, prinese jubilejno cesarjevo leto njim tolažilo in cesarja zasluženo zadovoljstvo? Na to vprašanje naj odgovore dogodki naslednjih mesecev tega leta: misleči človek bi mogel le odgovoriti na to, kaj naj bi se zgodilo; pri nas pa nihče ne more še vedeti, kaj se zgodi v poslednji tretjini jubilejnega leta cesarjevega.
——!—i----
Gališka Rusija cesarju.
„ra^nraaHHHi.", dnevno glasilo stare maloruske stranke avstro-ogerskih, specialno galiških Malorusov, je 17. in 18. avgusta t. 1. (štev. 174 in 175) priobčil obširno spomenico, katero so gališki ftlalorusi poslali cesarju in v prepisu tudi min. predsednisu gr. Thunu. „ra.iimaHiiHT." piše glede nato : »Obupno položenje našega naroda v vseh delih javnega življenja, prozvano
z eksfremno pol'tiko poljskih hegemonov, stremečih se se k uničenja naše narodne individuvalnosti in pod-piranih v tem pogledu po sedanjem upravnem sistemu, je prisililo vsa maloruska politiška drušiva ruskega dela „Galicije potegnuti se za poteptana prava ruskega naseljenja in stvoriti korake za ohranjenje njegovo od nadaljnjega izvrševanja vivisekeije nad njim. Ker pa vsi glasi in pritožbe, vzdvigneni po njegovih zastopnikih, niso v zakonodavnih zastopih našli in ne nahajajo nikakega uvaževanja, ni ostalo drugega, kakor pribe-žati k samemu viru pravičnosti in vrhovnemu zaščitniku oškodovanih in pritiskanih — k monarhu V ta namen je bil jednoglasno ¡sprejet sklep, predložiti cesarju spomenico s podrobnim predočenjem bedn ga po-loienja gališkoruskega naroda v potitiškem,"cerkovnem, kulturnem in gospodarskem pogledu in s prošnjo za podeljenje uslovij, katera bi dala možnost narodu, da se okoristi z dobrotami ustavne svobode in ravnoprav-nosti". — Ta spomenica ima 50 prilog, obsezajočih podpise vseh pol društev in najvplivniših ruskih rodoljubov iz vseh pol. okrožij vstočne Galicije, in se je cesarju odposlala 11. avg. t. 1.
Memorijal pričenja tak6-le:
Vaše ces. in kr. apostolsko veličestvo ! V sedanjem mnogovažnem in za nadaljnji ustroj Avstrije morebiti odločilnem trenutku dozvoljujejo si gališki Rusi predložiti Vašemu veličstvu delo svojega naroda, in s tem nekoliko tudi delo gališke koronovine Osmeljuje, da, veže jih k temu preverjenje o pomenu svojega naroda in kraja za državo in cesarstvo. Ruski narod, zavzemajoči po svojem številu četvrto mesto sredi osmih narodov Avslrije in ravno tako mesto sredi 11 narodov monarhije,nastopaljevsekdarv prvi vrstiinznajvečo vdanostjo in požrtvovanjem za prestol in državo, a Galicija je po svojem obsegu in številu svojega naseljenja naj-veča koronovina Avstrije. Nadalje, govori spomenica, se obračajo radi tega k cesarju, ker običajno se pred prestolom opisuje položenje ruskega naroda pristranski in ten-dencijozno. Adresa gališkega deželnega zbora je letos povdarjala potrebo razširjenja dež. samouprave, priznanje širokega področja administrativnim oblastim in posrednih volitev, v državni zbor po dež. zborih. Med tem gališko-ruski narod, vsled protizakonitega izvršenja poslednjih volitev nima v dež. zboru malone nobenega zastopstva, a še iz 14 sedanjih psevdoreprezentantov je glasovalole5 za omenjeno adreso, — drugi so glasovali proti ali pa so se vzdržali glasovanja. Adresa je po polnoma v nasprotju z dejanskimi nazori in zahtevami ruskega naroda. Zato hoče spomenica stvari označiti, kakoršne so.
Pred vsem povdarja nepremično vdanost in vernost ruskega naroda prestolu. Vsekdar je narod iz-poljnjeval svoje dolžnosti in doprinašal .žrtve ; poslednje bodo možne še v veči meri, ako se dajo narodu uslovja za okrepljenje. Ko je narod izgubil svojo samostalnost 1. 1340, in je potem trpel 400 let, zavedel se je še le pod predniki Habsburžanov svojih izgubljenih človeških prav. Še le, ko so prišli pod Avstrijo 1 1772, so se razbili železni okovi, naloženi na ruski narod pod prejšnjim poljskim gospodstvom.
Cesarica Marija Terezija je takoj razglasila ravno-pravnost Malorusov s Poljaki gledč javnih uradov z dekretom od 5. avgusta 1774: nobilitatis ruthenae filii secundum qualificationem uti poloni ad officia admit-
tantur. V istem duhu je deloval Josip II. (inslrukcija od 12. okt. 1782) in je s svojimi občimi ukrepi dal podstavo tudi za gmotno okrepljenje. Leopold II. je 28. jul. 1890 potvrdil ravnopravnost ruskega naroda. Ker je narodno razvitje pri Malorusih v najtesnejši zvezi s cerkvijo, obrnuli so pozornost na izobraževanje du-hovenstva. Marija Terezija je zaukazala sprejemati ruske odgojence v grško-katol. duhovno semenišče na Dunaju, vzevši istočasno v zaščito ruski obred, ki je bil za poljskega vladanja silno tlačen, z dvornim dekretom od 2. avgusta 1776: ne ritui rutheno in Galicija tam late diffuse et maxima attintione digno, suh praeterito regimine polonico opresso, minimum inferatur detrimentum, in cesar Josip II. je zasnoval duhovno semenišče za vzgojence ruske narodnosti iz Galicije in severne Ogerske, Pod avstr. vladarji se je ruski jezik odločil kot prepodavalni jezik v narodnih šolah in je bil vveden v vseh šolah in celo na Levovski univerzi (gub. odlok od 6. apr. 1792, od 1818 in 1848). Poslednje sledove tlake je odpravil Ferdinand Blagi (Dobri) 8. sept. 1848. Vaše veličestvo pa je podelilo ustavo in ž njo vsestransko jednakopravnost. No, ruski narod ne uživa prava samodoločbe. Pred vsem se je porušila jedinost galiških in ogerskih Rusov, katero so bili utvrdili naši predniki. Ogerski Rusi so na kraju pogube. Rudeče-rusko kraljestvo Galicija z Vladimirom, revindikovano na osnovi pripadanja k ogerski koroni 1. 1772, je imelo v letu 1849—1860 oddeljeno upravo, je dobilo soglasno s konstitucijo od 4. marcija 1849. leta oddeljen deželni zbor, in je bilo združeno z Malo-poljsko še le 1846, in še je vstvarila s kneževinama Osve-tim in Zator, revindikovanima 1. 1772, jedna samo nenaravna velika provincija. Tafc6 sta se združila v jedno nenaravno celoto dva naroda, različna po krvi, jeziku, pismu, obredu, nravnosti, običaju in zgodovini. Oba sta si v načelnem navskrižju po potrebah in stremljenju in v stalni borbi drug proti drugemu. Izdelal se je nato sistem, ki spravlja Maloruse v zavisnost od Poljakov. Rusi naj bi ne bili samostalni ne v dež. ne v drž. zboru. Zato so se opisovali kot protivniki države, katol. cerkve in občega reda. Poljaki so skušali uničiti silo Malorusov ter zavirati jih v razvoju, in to ne more biti v drž. avstr. interesu, temveč le na korist Poljakom. Ruski narod ne pozabi kmalu poslednjih volitev v dež. in še v veči meri v drž. zbor prošlega leta; te volitve so se vršile v največem nasprotju z obečanjem Vašega veličestva, danim dec. 1895, izvršile so se s pomočjo nujnezukonitiše samovolje. Poslali se se k volitvam ža"ndarmi, in mnogi nedolžni volilci so izgubili življenje. Zastopstvo, izbrano ob takih okolnostili, se more ne šteti zakonitim in pravim zastopstvom dežele in naroda. Poljsko postopanje na vse strani je spravilo ruski narod v tako položenje, ka-koršno v vsej državi nima primera. Vsled tega narod zaostaje in je v opasnosti, da izgubi tudi dosedanje pridobitve v cerkovnem, narodnem, socijalnem, ekonomskem in kulturnem pogledu. Tužno je tudi gmotno položenje ruskega naroda, zlasti nižih slojev. Ker se veča naseljenje, manjša se posest, in ta je zadolžena vsled raznovrstnih davkov in bremen ter ne more prerediti naroda. Ker ni rokodelstva in obrti, ker ni zaslužka, in ker se delajo narodu najrazličniše sitnosti, sosebno iz polit, povodov, obupuje in se preseljuje v tujino. Jedino formalne zapreke zadržujejo široke mase še doma. — Slaba je tudi z duhovenstvom;
nizka plača in družina, potein patronat je spravlja v bedstvo. Po smrt,i oženjenega svečenika zapuščena družina nima pomoči od nobene strani.— Beseda »rav-nopravnost« vsemu ruskemu narodu v praktiki malone je neznana. Šolska mladina se uči uže v osnovni šoli poljskega jezika na škodo materinega. Buskih gimnazij ni, zasnuje se kaka le tam, kjer je uže poljska. Na dveh vseučiliščih ste le dve stolici z ruskim prepodo-valnim jezikom. V vsej vstočni Galiciji je jedino poljski uradni jezik; zapisniki z ruskimi kmeti se delajo izključno po poljski. Iz vsega tega je razvidno, zakaj se ruski narod upira razširjenju dež. samouprave. Pritisk je uže doslej neznosen, potem bi bil še hujši, in gospodujoča stranka doslej ni dokazala sposobnosti za upravo.
Badi tega se vedno bolj veča želja ruskega naroda, da se mu podeli nacijonalna avtonomija, ka-koršno so imeli na misli Vaši predniki v modri skrbi za naš narod, ko je bilo še v nominacijnem dekretu za namestnika Vaclava Zaleskega od 2. avgusta 1848 rečeno, da nj. veličestvo ces. Ferdinand je imenoval Zaleskega gubernatorjem Galicije s Krakovskim okrogom in Bukovino, a v slučaju razdeljenja provincije na dve guberniji — gubernatorjem Krakova. Tako razdeljenje bi pospeševalo razvitje narodov in jih tudi pomirilo in spravilo k srečnejšemu soživljenju, in ta mir bi bil v interesu državu in zlasti po želji ruskega naroda. Zadovoljstvo in blagouspevanje vseh narodov Avstrije da se — po našem najglobljem preverjenju, desegnuti jedino tako, ako se zavarujejo državni interesi s pomočjo pravilnega centralnega parlamenta pa močne in za vse pravične centralne vlade, in ako se zajedno da vsakemu narodu pravo, sklepati o vseh svojih kulturnih in nacijonalnih delih, z odstranjenjem vsakega majorizovanja jedne narodnosti s strani druge. V tem smislu prosimo Vaše veličestvo za najmilostivejše uslišanje naših želj. — Za naše kmete posimo za primerno razdeljenje in znižanje davčnih bremen, o določbi za lehko poplačanje dolgov in pridobljenje več zemlje, za povzdvignenje obraženja s praktičnim znanjem in pridobljenje dela s podpiranjem velike in male obrti in za zaščito naših izseljencev zaatlantiške emigracije. — Za naše duhovenstvo je živa potreba, da se odstrani patronat, in zboljšajo duhovske plače ter oskrbe njih vdove in otroci. Nadalje prosimo, da bi se zopet osnovalo na Dunaju grško-kat. semenišče. — V kulturnem in narodnem interesu naj bi se razdelil dež. šolski sovet na rusko in poljsko sekcijo. Zasno-vanje večega števila ruskih narodnih šol po mestih, zlasti ženskih, ruskih srednjih in učiteljišč moških in ženskih, vvedenje ruskega jezika v kmetijske in obrtne šole, povečanje števila ruskih stolic na Levovskem vseučilišču, razširjenje prav ruskega jezika v uradih in sodiščib — to so najvažnejše in živejše kulturne in jezikovne potrebe ruskega naroda v sedanji dobi, katerim bi se dalo zadostiti bez škode za drugo narodnost in bez prevelikih stroškov.
Glede na sedanje politiško položenje vzdviga se povsod med ruskim narodom klic (zov) za svobodno izbrano zastopstvo, odgovarjajoče potrebam in pravom. Volilne reforme od 1873 in 1896 so imele za ruski narod le posledice, da so s samim zakonom postavljeni v trikratno hujše položenje, nego vsi drugi ne-rodi cesarstva. V pogledu nato zahteva narod ruski tako volilno reformo, ki bi ga postavila na stopinjo
drugih avstr. narodov, izrecno pa reformo na poti k vve-denju občega neposrednega volilnega prava z odstranjenjem kurijalnega sistema. Vsak korak nazaj, zlasti pa k posrednim volitvam po deželnih zborih za drž. zbor smatral bi ruski narod največim vdarcem za sebe, ker bi to bilo jednako z izključenjem njega iz držav, zbora. Najživejša potreba ruskega naseljenja pa je postavljenje pravične administracije, pravične kmetu in veleposestniku, Poljaku in Busu. — Pomiloščenje z občo amnestijo tistih, ki so prišli v ječo vsled lanskih volitev bi vzbudilo najglobša dinastična čuvstva in ljubezen do cesarja v vernih srcih ruskega naroda. — Narod, ki se vedno zaupno obrača k prestolu, nadeja se uslišanja svojih prošenj, in to bi bilo na slavo tudi obči domovini.
„EoiKe xpaïui, Boace samimi, Boace o.iaroc.ioBii Barne Be.iHnecTBo n isect aBrycTeimiiii iiïinepaTopcKiii /îom'b. "
JIBBOBI., ¿I;HH 4. H. CT. aBrycTa 1898.
Sledé podpisi vplivnih mož in načelnikov V3eh po-litiških društev.
•——5—5——-
nocjioBHiibi h noroBÔPKH.
Prigovori in reki.
Ctôh 3a iipâi$,t,y ropÔK). — 3â niopeMi. Te.iyuiKa no.iyiUKa, ^a pyC.ib uepcBÔsi.. —- 3a jiyxoio ci. ooyxoMï. He yrôinnuiiCH. — X.ilîoi. 3a ôpioxoiit He xô^ht-b. — Iloca^it ^.ypaicà 3a cto.ii., ohi» ii HÔrn Ha cto.it. — 3a r.ia3à ii npo uapà roBopHTt. —- Ilo'fexa.i'i. 3â îiope Te-.ziëHKOMi», BopoTii.icfi 6bhîkomi>. — He paoÔTa cyiniiTï>, a 3a6ôTa. — Kto Eôrojri He 3a6biti>, toti. cbiti>. — 3a6aBH.ii. Kârny, he acajrfeH Mâc.ia. — ^.it kôhikii bi. Minuit spyacoi.1 ne 3aneriyrn,. —• 3âbtpakamii cbiti. He ôy^emb. — /jypâki. 3aiîHVKeT'b. h vmhbiii He paiWivKeTi..
—	Hy'/Kâii ^yuià —■ aarâ^Ka.
TopÔK), kakor gora. (abl. quai.) — Te.iyniKa, telica = Të.iKa ; teliček = ôbiiôkt., -hk;i. Ila.iyinKa, najmanjši denar, vinar. —
—	Oôj'xi., peta sekire, uho sekire. Posloviea pomenja, kar slovensko: „v cokljah zajca loviti". — Epwxo, trebuh, v smislu >vamp« ; sicer : jkhbott., napr. y Herô mcnbott ooairn.. — 3a r.ia3a, za hrbtom; pričakovalo bi se: sa r.iaaà.Mn; r.iaat = oko; ôko le v visokem slogu; 3a r.iasà tudi = dovolj. lipo uapii, o carju (go-voré, t. j. govoré slabo). TejiëHjcoMT., kakor tele ; BopoTn-aca = Bep-Hy.icH ôusiKOMï., vrnul se je ravno tak, t. j. potovanje ga ni izmodrilo. — 3aooTa o ^Em-b, skrb za kaj. — Eoroiii., orodn. pri trpnej dobi, kakor v lat. jez., samo da v ruskem v vseh slučajih bez predloga: E. aaou-n., od Boga pozabljen. 3aBapn.ii. -- zakuhal; ne acajrfeii, naj ti ne božal; posloviea pomenja. kar: kjer je krava, naj bo tudi tele. 3aBecTn apy-acoy, sprijateljiti se. — 3ABTpaKaira od zajutrekov, t. j. ako se komu vedno obeta: „aaBTpa, 3aBTpa"; od obljub ne boš sit, — Sarama, uganka; ra-ažtb, -,dio, ugibati, starost. ratath.	X—ki..
5KÀJI0CTAH IIACTHP.
IlacTnpy M.'ia,ty, nito th je ca^a, ^a TaKo CHVHi.ien cTojnni Ha 6pjer? M.m tu (jia.ni os TBora CTa/ia, H.i1 Te Hca.'ioc.tii Taj 6'je.ni CH'jer . . V
£0 ca^a njecMa TBoja ce iy.ia, Hb TBoje <f>py.io yMH.Tiiii noj;
A ca^ Ha Max to n!■ li y.MvKHy.ia, — JIIto tii ee flecn, nacTiipiie Moj
Ax! iinjo Mene aca.ioCT hii ryra. Jep ja caM BiiMan op; cn'jera Tor; A CTa^o Moje ns obot ,qyra. He cpajm mehe op; Spoja cbot.
Ho mit je cpr;o cror o6o.ie.io, Jep m ii ce Apara nacevin cap, ^a nace cTap,o y ;ipyro ce.io, 3aT0 Me Mopn asa-iocT n jap.
E a p, (HpHa Topa) 1898.	Mn.io JoBOBijb.
—-s ■
HUSKS DROBTINICE.
Ci> Mipy no hhtk'fe, ro.ioMV py6axa.
Mihajil Grigorjevič Černjajev, slavni ruski junak, je 16. avg. v 70. letu življenja umrl na svojem posestvu. Tubyski (Mogilevski gub). Dva dogodka sta posebno zanimiva v njegovem življenju. L. 1865 je bil z majhno četo poslan v Turkestan, kjer je vrgel hanstvo Kokandsko, podrejeno Buhari in vzel Turkestan, Čimkend in Taškent, kjer je 1800 ruskih pušek zmagalo mesto s stotisoč prebivalcev. S to zmago je začela Rusija dobivati tvrdna tla v Srednji Aziji. Drugo znamenito delo Černjajeva je bilo to, da je šel v Srbijo, sprejel srbsko podaništvo ter začel bojevati se proti Turčiji. Srbska vojska se je pod načeluištvom Černjajeva prib'ižala Nišu. Iz Rusije so prišli prostovoljci na pomoč, in tedaj se je ruski narod probudil k zavesti, da ruski interesi sezajo daleč v globino Evrope, in da ti interesi ne pre-nehavajo na dotedanji domači zemlji. Černjajev je imel v vsem skupej jedva 70.000 oborožer.cev proti 300.000 Turkov, in vendar se je branil 5 mesecev. S tem je dosegel vrhunec svoje slave, in posledica tega boja je bila rusko-turška vojna 1. 1877—78 in tvorba novih slovanskih držav na Balkanu. „Cain," piše: Noben ruski general, noben ruski junak v drugi polovini tega veka ni užival takih simpatij, kakor M. C. Černjajev. Iz vseh krajev Rusije, ob srbski vojni so mu pošiljali telegrame, adrese in druge podobe. A vedno je imel mnogo nevoščljivcev, ki so skušali iz-podkopati njega in otemniti njegovo slavo. Par let delovanja ga je dovedlo do desetletij nedelavnosti, in to je ubijalo njegov krepki organizem. »No tudi to, kar je stvoril v nemnogih letih, ostane večen spomenik naše dobe.« „Črnjajev je bil človek redkega poštenja, redke čistote duše, uma premega, smelega, odločnega, globokega. Kot vojnilc, imel je nenamestljive lastnosti, ob Donavi, v Sebastopolju, na Kavkazu, v Srednji Aziji in Srbiji, povsod se je on kazal organizatorja in bojevnega generala pa stratega. V zasebnem življenju bil je do krajnosti preprost iu priljuden, ni delal razlike med višimi in nižimi." Poznejši rodovi bodo izsledovali njegovo delovanje, in tedaj se razkrije v vsej obsežnosti njegova prava ruska narava in redkost duševnih njegovih lastuostij. Njegovo delovanje bode program, ki ga je on pričel, program, ki ga završe šele naši potomci.« — črnjajev, člen, vojnega soveta, se je rodil 22. okt. 1828 (st. st.). 1853 je bil postal stotnik generalnega štaba. Črez malo let je bil uže polkovnik. L. 1864 je kot genert.1 major prišei v vojuo minister-stvo. Od leta 1865 do 1866 je bil vojni gubernator Turkestanske deželo in na to šel je v odstavko. Zopet je bil v službi 1874—75. V srbsko-turški vojni je bil glavni poveljnik srbske armade. Od 18S1 je bil v generalnem štabu in je tu dobil službo turke-tan-skega generalnega gubernatorja, ki je zapovedoval četam turkest. vojnega okrožja. L. 1884 je postal člen vojnega soveta. Udeleževal se je vojen 1853—56, 1863, 1864 in 1865. Imel je zlato
orožje, okrašeno z briijauti, vede sv. Jurija 3. st. in sv. Stanislava 1. st. z meči in red sv. Ane 1. st. Znano je, da je bil je-denkrat tudi v Pragi, kjer so ga proslavljali Čehi; radi tega pa ga je tedanja liberalna vlada pognala črez mejo. — Slovani in tudi njih nasprotniki so ob smrti tega redkega, za slovansko svobodo zaslužnega junaka, posvetili mu posebne članke. Slovani ga slavé radi junaštva in slovanskega mišljenja, in radi tega, da je oživil v Rusih in drugih Slovanih njih dalekusežne in skupne interese; nemški listi pa kažejo svoj gnjev ravno radi tega. Smrt Černjajeva zopet kaže, kakó bi Nemci želeli, da bi Slovani nikdar ne dobili pravih mož in junakov, ki bi spravili njih delo naprej. Tuje sovraštvo s'ovanskih veljakov dokazuje r.jih vrlost, in to velja tudi o M. G. Černjajevu.
Car je potvrdil od sv. sinoda dana pravila o postopanju gledé bivših grkounijatov holmsko-varšavske eparhije. Car pravi: Nadejam se, da ta pravila zadosté vsem pravičnim zahtevam in odvrnejo vsako zmešnjavo, raztresano v narodu od sovražnikov Rusije in pravoslavja. Poljaki naj, bez zavire, éasté Gospoda Boga po latinskem obredu, ruski ljudje pa so bili od davna in bodo pravoslavni in s svojim carjem in carico vred nad vse casté in ljubijo rodno pravoslavno cerkev. Tu se zopet vidi, kakó z ru-ke najviše strani potvrjujejo tolerantnost nasproti drugim cerkvam. Car tu v posebnem slučaju razglaša princip: Vsakemu svoje, in vsak pri svojem.
----1—-
Iz novin.
Jeden romunskih listov na Ogerskem pretresa položenje in razmere v obeh polovinah Avstro-Oger-ske ter prihaja do zaključka, da naše cesarstvo se more urediti in utvrditi le tedaj, ako se odpravi du-valizem in se vstvarijo nacijonalne skupine za vsak narod, ter se potem te zvežejo po posebni federativni ustavi. Torej tudi ogerski Romuni ne vidijo rešitve za narode in monarhijo, če se ne odstrani današnji duvalizem.
Brnski Nemci demonstrujejo s svojimi panger-manskimi slavnostmi. »N. L.« poročajo, da ne prepevajo samo //Deutschland, Deutschland über alles« po napevu naše cesarske pesni, kar je sedaj pri Nemcih na Češkem povsem običajno, temveč da so tudi v pesni »Mein Vaterland, mein Österreich« premenili tekst v »Mein Vaterland, mein deutsches Reich«.
»Agr. Tagb.« nasovetuje rešitev vprašanja o slov. nadsodišču v Ljubljani, ki ugodi slov. željam, ne da bi zahtevalo dtnarnih žrtev od države. Slovenski deli Kranjske, Štajerske in Koroško naj se izločijo od Graškega in priklopijo Tržaškemu nadsodišču. Sedež tega pa se naj premesti iz Trsta v Ljubljano. V njem naj se uraduje v slovenskem, hrvatskem, nemškem in laškem jeziku.
Oficijozna »Wr. Abendpost« piše proti »N. fr. Fr.« ki pravi, da grof Thun le iz komodidete ni preklical jezikovnih naredeb, ter ni poskusil ah se češka opozicija posreči, — da ni naloga državnika, poskušati ali zamenja jedno obstrukcijo z drugo, temveč da mora privesti-do takega položaja, da ne bo sploh nikake obstrukcije.
»Nové Listy« pravijo, da Olomuški magistrat plačuje po 10 kr. policistom za vsakega aretovanega Čeha. Zato pa nikdor ne sme spregovoriti v noči češke besedice, če noče, da ga tirajo v stražnico.
Poljski listi poročajo, da so se morali na Poznanj-8kem posestniki koncesovanih lekaren zavezati pismeno, da bodo z občinstvom občevali izključno v nemškem jezika; v Prusiji je 18 poljskih urednikov v ječah, proti 15 pa so še kazenske obravnave.
»Grazer Tagespost« se proti vi ustanovitvi nad-sodišča v Ljubljani, češ, da je slovenski jezik za pravne pojme presiromašen, da so bili termini šele pred par leti od dveh uradnikov skrpucani in jih ne razume nikdor (takrat bila je sostavljena pravna terminologija), da torej Graško nadsodišče ravna prav, da ne uraduje slovenski; Ljubljansko bi pa najbrž hotelo uradovati samo slovenski, in s tem bi se godila kranjskim Nemcem velika krivica, kar se ne more dopustiti.
„Reichswehr" je imela izmišljeni listMetternicha in Kaunitza iz nebes naši državi. V listu se kaže, da današnjega duvalizma ne prošinja nobena obča ideja; Madjari imajo idejo madjarske nacijalnosti, kateri podrejajo vse drugo, na škodo ostalim narodnostim; to--stran pa ni take ideje. Možna je pa le dvojna skupna ideja: ali germanizujoči centralizem, kakoršen je pro-šinjal državnike pred duvalizmom, ali pa federativni ustroj. — Iz fiktivnega pisma ni razvidno, kaj hoče avtor nasovetovati; more biti da je toliko slep, da bi rad priporočal tostran to, kar se vrši na Ogerskem, namreč nemško gospodstvo nad drugimi narodi. Kdor bi priporočal kaj takega, ne želel bi monarhiji dobrega; »Reichswehr« pa je drugače tudi armadni list, ia vojaštvo hoče pač le mogočno cesarstvo.
»Hrvatsko Pravo« piše proti »blaznemu kriku o slovanski vzajemnosti«, ki je za Hrvate »objekt, kateri jih zasleplja, in duh protihrvatske politike«. — Bravissimo 1
»Soča« piše: »Nam se čudno zdi, odkod ve baron Hein, da bi presv. cesar ne sprejel deputacije županov jednega celega naroda? Saj ta deputacija bi bila najbrž jedina svoje vrste, in migljaj barona Heina je le pljuska podcenjevanja slov. naroda! Po našem mnenju naj bi se izvolila deputacija, ki bi šla na Dunaj Ako hi ne bila sprejeta, nič za to, saj bi znala zopet domov ; za adreso pa bi se našel primeren prostorček ad per-petuam rei memoriam kje v kakem muzeju.
Vojni organ ruski »R. Invalid« je objavil namero vlade o vojni organizaciji Kirgizov. Suitan Vali Kan je izjavil, da Kirgizi sprejmejo radostno to. Kirgiški jezdci slove zaradi svoje brzosti in vstrajnosti. Narod jih more dati pol milijona carju na razpolaganje.
K zakonu o razobešanju ogerskega praporja na Hrvatskem pripominja „Obzor", da je po pogodbi na Hrvatskem opravičen jedino hrvatski prapor. Ogerski prapor znači madjarsko gospodstvo, a ti nimajo prava do vlade na Hrvatskem. Hrvatski narod protestuje proti ogerskim zastavam, ker hoče biti sam svoj gospodar na svoji zemlji.
.——
DROBTIM.
Spolek čeških žen in deklet je 14. avgusta slavil v Pragi blagoslovljenje društvene zastave.
14. avg. so priredili narodni delavci Praški slavnosten sprevod v razstavo. Udeležile so se ga, poleg
»Sokola«, odposlanstva raznih narodnih društev iz mnogih čeških krajev.
Ruski duhovnik Ilija Zotikoy pripoveduje v »Nov. Vr.«, kaj se mu je primerilo v Nemčiji. Prišel je z ženo iz Novega Yorka v Bremen. Tu je prišel v hotel policaj, in ž njim sta morala v deževju peš na oddaljeno stražnico. Tu so ju jako surovo izpraševali, potem pa priprli v temnico. V jutro so jima dali nekaj kruha in vode, potem se je vnovič pričelo mučno izpraševanje, ker drug drugega niso umeli. V policijskem spremstvu sta morala na komisarijat, kjer so ju izpustili, ker je se ž njima primerilo »nesporazumljenje«.
V	slovaškem ženskem društvu »Živena« je predsednica Elena Soltesz stavila predlog, da se osnuje viša dekliška šola na društvene stroške, in to se je odobrilo soglasno. Da se izgotovi načrt pouka in pridobi dovoljenje ministerstva, se je volil damski odsek.
Spomenik carja Aleksandra II. v Moskvi je veličastno delo, na katerem se je delalo 7 let. Stoji nasproti čudovskemu samostanu ob Kremlskem vrtu, na desni mu je carski grad, na levi Nikolajeva palača. Srednja zgradba nosi kupolo, pod katero je kip carja Aleks. II. v naravni veličini; tej ob straneh so galerije. Kupolo nosi 16 krasnih stebrov. Podnožje spomeniku je iz jednega samega ogromnega kosa granita. Galerije imajo v 33 medaljonih podobe ruskih vladarjev od Vladimira Svetega do Nikolaja I. Te podobe so mozajiki, izgotov-ljeni v Benetkah.
Proslava Palackega na Dunaju bo 5. sept. v veliki dvorani glasbene družbe (Musikvereinssaal), na kar se opozarjajo vsi Dunajski Slovani. Proti tej slavnosti uže ščujejo nemški listi.
Češka jezikovna šola v IX. okraju Dunajskem se otvori v Glasergasse št. 17. Lastnik dr. Tockstein iz Kralj. Vinogradov je prepustil prostore Klubu avstr. na-rodnostij, da se v njih ustanovi ta šola.
V	Nemčiji preganjajo poljske delavce — iz strahu in sovraštva do Slovanov; da pa si nadomeste potrebne delavske moči, je vzhodnopruska deželna vlada skle-nula, za poskus pozvati na svoje stroške 100 delavcev s Švedskega.
V	Novi Paci se je 7. avg. z veliko slovesnostjo in pri ogromni udeležbi gostov odkril Husov spomenik.
V	Rtyni na Češkem se je vzidala spomenska plošča Ant. Nyvlta, ki je bil nahodskemu okraju velik dobrotnik in vodja kmetskemu vstanku 1775.
Veleobrtnik Vit. Kubinzkv na Češkem je daroval 200.000 koron kot glavnico za ustanovo in delo nesposobnim delavcem v njegovih tovarnah in njih vdovam.
Panorama sibirske železnice bo razstavljena v Parizu na svetovni razstavi. Izdelal jo je slikar dr. Pjasecky.
Rista Vukanovič, učenec monakovske akad. umet-nostij, Srb, je dobil prvo nagrado za svojo sliko.
Poljsko šolsko društvo je vložilo pri dež. šolskem sovetu sileškem prošnjo, da se mu dovoli osnovati ljudsko šolo s poljskim učnim jezikom v Tešinu.
Hrvatsko društvo inženirjev in arhitektov je priredilo izlet v Beč in v Prago, da si ogleda jubilejno in inženirsko-arhitektonsko razstavo.
Na Ogerskem so odvzeli romunskim listom ter črnogorskemu listu »Nevesinje« poštni debit zaradi njih »iredentiškega in proti ogerski vladi naperjenega smotra«.
Obrtno delavsko društvo »Sloga« v Sisku je 14. avg. slavilo svojo 15 letnico.
V	Kromerižu je pričel izhajati nov časopis »Mo-ravsky Obzor« po dvakrat na teden.
14. avg. je v benediktinskem samostanu v Brnu slavil 50 letnico pisateljstva p. Metod vit. Halabala. Vrl jezikoslovec se zlasti zanima za lužiske Srbe in jih podpira v njih narodnih zavodih. Čestitali so mu razni slovanski veljaki, med temi biskup Strossmayer.
Koseskega slavnost 15. avg. — Pri cerkveni prepovedi je prof. T. Zupan proslavljal domoljubje in vernost Koseskega. — Pred rojstno hišo je ravnatelj dr. Detela slavil Koseskega kot narodnega probuditelja in vernega Avstrijca. Pri slavnostnem banketu je dekan Kajdiž napil cesarju in gostom, župan Hribar prirediteljem slavnosti, učit. Pirnat slov. narodu, ces. sv. Murnik slov. ženstvu, prof. Leveč T. Zupanu kot predsedniku dr. sv. Cirila in Metoda.
»Musealna společnost slovenska« (slovaška) je imela vlani 7259 gld. 76 kr. dohodkov, 3073 gld. 74 troškov. — Ustanovnikov ima 102, rednih članov 435.
200 letnica rojstva češkega prirodoznanca Diviša so češka društva znojemska proslavila z vzidanjem spominske plošče na župnišču v Primetici, kjer je pokojnik deloval kot duhovnik.
Berolinski organ narodnih liberalcev, »National-zeitung« se je izrekla za ustanovitev samostojne »ven-diške« (srbske) bogoslovne fakulte v Lipsiji, ker je saška vlada plačevala do 1898 za slušatelje na češki bogoslovni fakulti v Pragi. Od 1898 studujejo lužiški bogo-slovci v Mogunči (Mainz).
Shod na Vrhniki 7. avg. je bil v dvorani »rokodelskega doma«. Predsedoval, mu je dekan Gantar. Dež. posl. Jelovšek (Vrhniški župan) je poročal o tem, kaj je stvoril dež. zbor koristnega za vrhniški okraj. Drž. posl. Vencajz je govoril o dolžnostih poslanca do naroda. Žalostne so razmere v drž. zboru, še žalostneje- pa da v teh trenutkih zavira tudi slov. politiko častilakom-nost nekaterih oseb. Tujci vodijo Slovencem gospodarstvo, naše ljudi podé z rodne zemlje in segajo po naših domovih. Poroča o »Naši straži« ter priporoča kmečke zadruge in Reiffeisnove posojilnice, ter je zato, da ves narod zahteva slov. vseučilišče. Dr. Krek popisuje politične razmere, vpliv Nemčije na našo državo, ter je zato, da se odklopimo od Nemcev in pridružimo Hrvatom, ker na jugu je naša bodočnost. — Shod je sprejel resolucije za slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani, ter pozval dež. odbor, naj poda podatke o mirovnih sodiščih ter se izjavi proti krivici, ki se godi slov. jeziku pri Graškem nadsodišču.
Posl. Bareuther je telegrafoval Bismarckovemu sinu v sožalnici: „Ne, Vaš oče ni umrl, on nesmrtno živi našemu ljudstvu kot odrešitelj." — Posl. Wolf: Vaša žalost je žalost vse Nemčije. Mi Nemci v Avstriji čutimo naj-bolestnejše njegovo smrt. V viharni noči nam se je utr-nula zvezda vodnica."
Nova češka gospodinjska šola se otvori v Nemškem Brodu.
V	Pratru je velika panoramska slika, združujoča vse znamenite može, ki so živeli za časa vlade našega cesarja. — Seveda Slovanov so se izogibali, kolikor so le mogli. Da biskupa Strossmayerja niso mogli prezreti, je umevno; da, razun Miklošicha, Slovenca ni, se ne smemo
čuditi, dasi bi oče Blehveis kot politik to gotovo zaslužil; saj tudi poljskih politikov, tudi čeških politikov ni; niti Palackega ne opaziš v tej družbi. — Med glasbeniki je skrit Smetana, — a Dvoraka pogreša oko na sliki, ki ovekovečuje celo skladatelja Dunajske »Fijakar-ske pesni« Ticka. Zato pa vidiš politike nemške in celo Kudlicha; zato se diviš raznim gled. igralcem in pa bez-številnim čifutskim bankirjem; da celo izumitelj čeveljske maže, Fernolendt, je ovekovečen poleg Dunajskega krojača Ebensteina. — Idejo te slike je 1894 sprožil pisatelj Schnitzer, izvedel jo slikar Fleischer.
V	Zagrebu je 18. avgusta bila slavnostna gled. predstava igre »Čaša vode«, v kateri se je poslovila ga Borštnikova. Hrvatski listi so vedno priznavali veliki talent in igralno tehniko naše rojakinje. Ali bi ne bilo možno, jo sedaj zopet pridobiti za slovenski domači oder?
Društvo čeških stavbarjev je imelo 14. avgusta v Praški razstavi svoj 20. občni zbor. Ono šteje 375 členov.
Najbolje je s šolstvom v Švici; tu pride na 315 preb. jedna šola, — najslabše v Bolgariji, kjer pride 1 šola šele na 2820 preb. — V drugih državah je to razmerje : Norveška 320, Švedska 440, Francoska 480, Italija 530, Španska 590, Grška 710, Danska 790, Nemška 890 (torej vendar v tem pogledu ni »najkulturnejša država na svetu«), Portugiška 910, Belgija 1020, Nizozemska 1095, Vel. Britanija 1260, Avstrija 1310, Romunija 1380, Rusija 2460, Srbsko 2510.
Analfabetov je na 1000 prebivalcev: na Srbskem 793, na Ruskem 708, v Italiji 396, na Grškem 300, na Avstrijskem 220, v Belgiji 144, na Francoskem 55, na Nizozemskem 50, v Švici 22, na Danskem 5, na Nemškem 2 in na Švedskem 1.
Pred cesarjevim rojstnim dnevom je običajen vojaški »mirozov«. Godbo povsod spremlja obilica ljudstva, in ako se kličejo običajni „živio" etc., ni nikomur v spod-tikljej. Samo ker se je to godilo v Plznu, se takoj v „N. fr. Pr." piše o uličnih demonstracijah, dasi i ta list mora priznati, da ni bilo najmanjega izgreda. V kakem nemškem mestu je bilo isto, kar se tu imenuje „rjovenje" — le pojav patrijotizma!
V	Pragi je zadruga knjigarjev slavila svojo 300 letnico.
V	Oseku je izšla knjižica, ki blati črnogorskega kneza in poveličuje srbskega Milana. Pisatelj je major Popovič, črnogorski renegat in Milanov služabnik. Policija j^ prekasno preiskala tiskarno po rokopisu.
liiVatska občina Vrgorac je imenovala svojim častnim členom Žida Koniga, zaradi nekaterih dobrot, ki jih je izkazal občini. Dasi se naj pusti vsakemu svoje veselje, vendar je to preveč čudno. Timeo Danaos et. dona ferentes.
Češki virtuvos na klavirju Bohumir Fiala, je v Carji-gradu in v Tarapiji (v „jugoslovanski besedi)" dosegel največe priznanje. Koncertoval bo še v grških mestih in po zimi v Kajiri in Aleksandriji.
Manifestacijskega sprevoda narodnega delavstva v Praško razstavo 14. avgusta se je udeležilo 12.000 oseb, med temi odposlanci iz Dolnje Avstrije, Moravske in Sileške.
22. avgusta 1868 je izročila tričlenska deputacija v imenu čeških poslancev v dež. zboru češkem dekla-
racijo za češko drž. pravo, protest proti novi uravnavi cislitvanski ter se izrekla za pogodbo vsled dogovorov med kraljem in češkim narodom.
„Wiener Slaven" piše, da se naj na Dunaju zgradi češko gledišče. (Doslej so se le od časa do časa predstavljale češke igre v raznih društvih.)
Berolinski „nem. Schulverein" je vlani poslal v Avstrijo 50.000 marek podpore, večinoma na Češko in Moravsko (30.850 marek), potem na Tirolsko 8671 marek, 'v Galicijo in Bukovmo 4618 m., v ostale avstr. dežele 2875, na Ogersko in Sibinjsko 2954 marek. Štipendij je (zlasti na Ogersko) izdal v znesku 5825 marek.
Izučeni tehnik slovenski, g. Jager, je z izredno marljivostjo in velikim trudom vodil notranjo okrasbo „Narodne kavarne" v Ljubljani. Ker je „Slov. Nar." v listku obširno opisal to delo, in tudi „SI. List" donesel laskav opis, nadejamo se, da se odslej prične veče zanimanje za slovanska svojstva pri stavbah itd. ter da porodi trud g. Jagra obilo sadu med Slovenci.
Na Irskem so praznovali 100 letnico vstanka proti Angležem ter postavili temeljni kamen voditelju Th. W. Tome.
V	Zagrebu se je 18. avg. položil temeljni kamen učiteljskemu konviktu.
V	Zagrebu se je mudil sloviti švedski pisatelj in slavofil Alfred Jensen, ki prevel mnogo iz hrvatske literature na švedski jezik. Proučiti je hotel najnovejšo hrvatsko literaturo in ogledati si Plitvice ter hrvatsko Primorje.
Ko se je bolgarski knez Ferdinand na potu na Ce-tinje mudil v Kotoru, je obiskal pravoslavno cerkev in ji daroval 1000 gld. Ko se je vračal, ni več potoval „incognito" in zato bil slovesno sprejet od raznih vojaških in civilnih dostojanstvenikov, le katol. svečeništvo se je demonstrativno odtegnulo sprejemu katol. kneza!
Koskega slavnosti, 14. avgusta, seje udeležilo mnogo narodnih društev in odločnih gostov. Notar Janko Rahneje pozdravil goste, gdč. Povšetova je izročila v imenu »Matice«, katere častni član je bil pesnik, lep šopek. Dekleta v narodnih nošah so odičile goste. Na to je bila služba božja, po nji odkritje spomenske plošče. — V Lukovici kjer je bil obed, je pozdravil prišlece župan Mlakar. — Vzajemno s slavnostjo se je vršila ljudska veselica, s katero je Brdsko gasilno društvo proslavilo svojo desetletnico.
Pri ustanovni slavnosti »Idrijskega Sokola« bilo je pet sokolskih društev.
Občinska odbora v Bočni in v Novi Štifti sta soglasno sklenula resolucije za slov. vseučilišče in za nad-sodišče v Ljubljani.
Prof. dr. Fran Šembera, zasluženi češki zgodovinar, je 20. avg. v Pragi umri. Porojen je bil 1842 v Helko-vicah, bil profesor v Budjejevicah in potem v Pragi. Najznamenitejše njegovo delo je povest srednjega veka.
Češki turisti so letos zborovali v Mor. Ostravi.
Maloruski pesnik Jakiv Ivanovič Ščgoliv je pred kratkim umrl. Porodil se je 1824 v harkovski gub. in služboval po raznih ukrajinskih mestih.
V	minski gub. je na svojem posestvu »Mir« umrl general Nikolaj Ivanovič Svjatopolk knez Mirski; poznan iz rusko-turške vojne.
V	Petrogradu je bila 14. avg. oficijalna slavnost povodom rojstnega dne srbskega kralja Aleksandra. Po službi božji v cerkvi kazanske matere božje je sprejemal srbski poslanik čestitajoče goste. Na banketu se je na-pivalo srbskemu in češkemu narodu.
V	Bosni in Hercegovini se je, kakor javljajo srbski listi, zaukazalo oblastim, da dopisujejo s cirilico srbskim pravoslavnim občinam.
Francoz Leoroy Beaulieu je izdal 4. natis svojega dela »L' Empire des Tsars et les Russes«.
Avstrijskih Slovanov se je ogromno izselilo v Ameriko. 1895 se jih je naštelo nad 100.000. Imajo uže mnoge lastne naselbine. Čeških rodbin živi v Chicago 8000, v Minesotti 3000, v Missouri 2000, v Nebraski 10.000, v New Yorku 100.000, v Ohio 21.000, v drugih državah v manjšem številu. S Kranjskega je kakih 50.000 oseb izselilo se v Severno Ameriko. V Brazilijo se je izselilo več nego 11.000 oseb iz Avstrije, med temi 5000 maloruskih in poljskih kmetov. Število poljskih izseljencev znaša v južni Ameriki do 20.000 oseb; v državi Parana živi nad 75.000 Poljakov. — V Argentiniji je kakih 25.000 avstr. izseljencev, največ dalmatinskih Hrvatov. V Ameriki izhaja 33 čeških časopisov. Čeških, poljskih in slovenskih društev je v St. Louisu 45. V Chi-cagu je 57 avstro-Ogerskih društev, večinoma čeških in poljskih, 8 čeških, 10 poljskih cerkev in poljski narodni muzej.
Letos je 65 let, kar je car Nikolaj I. proglasil rusko himno v narodno. Skladatelj Lavov pripoveduje v svojih zapiskih, da mu je 1833 prof. Benkendorf, šef žandar-marije, reki, da car obžaluje, da Rusi nimajo svoje himne, ter da zelo nerad sluša angleško, ki je nadomeščala ta nedostatek. Glasbenik je dolgo razmišljal, kako bi rešil težko nalogo, nekega večera se mu je hipoma rodila ; napisal je napev ter ga nesel k Žižkovu, da napiše besedilo. Ko jo je, prirejeno za zbor in orkester, igral pred carjem in njega rodbino, je carju izr dno ugajala, in daroval mu je zlato tobačnico z dema c ti.
Družba sv. Cirila in Metoda je vzdrževala te zavode : otroško zabavišče v Celju, kjer je bilo 38 otrok;
—	2. zabavišče v Mariboru, kjer je bilo 58 otrok. — 3. štirirazredno deško šolo pri sv. Jakobu v Trstu, imela je 225 učencev. — 4. trirazredno dekliško šolo pri sv. Jakobu v Trstu, imela je 177 učenk. — 5. zabavišče v Rojanu je štelo 81 otrok. — 6. zabavišče na Greti, 50 otrok. — 7. zabavišče v Pevmi, 42 otrok. — 8. narodna šola v Velikovcu, letos v 2 razredih 112 otrok. — 9. I. zabavišče v Podgori, 61 otrok. — 10. II. zabavišče v Podgori, 51 otrok. — 11. »Sloga« v zabavišču ul. sv. Klare v Gorici, 73 otrok. — 12. »Sloga« v zabav, v ulici Barzellini v Gorici, 67 otrok.
—	13. Sloga s pomočjo dr. sv. Cirila in Met. vzdružuje slov. petrazrednico v Gorici s 565 otroci. — 14. zabavišče pri sv. Ivanu, pri Trstu 60 otr. — 15. zabavišče v Skednju, 39 otrok.
V	juliju je bilo 25 let od smrti ruskega pesnika Fedora Ivanoviča Tutčeva, ki je 1867 pozdravil slovan-goste v Moskvi z naduvšeno pesnijo.
Nemci s Češkega so slavili 14. in 15. avg. v Hebu svojo pevsko slavnost. Navdušenje po »Wacht am Rhein« ni poznalo ni mere ni konca. 15. avg. je bil velik slavnosten sprevod. Udeležilo se ga je 140 društev s 70 zastavami. Tudi k tej slavnosti so prišli Nemci iz Reicha.
Nemški »Schulverein«, ki bode imel 10. Septem, v Karlovih Varih svoj obči zbor, je imel letos 204'622 gl. proti lani (230:611 gl.), zopet velik korak — nazaj kljubu »vsej velikonemški rabuki«.
V	Hamburgu se je v 8 dneh nabralo 270.000 marek za Bismarckov spomenik.
Žensko društvo Karlovških gospej je sklenulo, da vsakoleto 10. (22.) junija oslavi Brankov spomin, okrasi njegov grob itd.
„Ustr. Mat. školska" je 1897 je imela dohodkov: 227.273 gl. 70 kr.; troškov 243.008 gl. 44 kr., — torej nedostatka 15.734 gl. 74 kr. Da se ta pokrije, prosi odbor rodoljube za nabiranje svatovaclavskega darila.
„Glasb. Matica" je izvolila bivšega predsed. in za društvo velezaslužnega g. Ravniharja častnim članom.
Lex Kolisko ni dobila sankcije po uradni izjavi vsled tega, ker omenuje pravo onih faktorjev, ki vzdržujejo kako šolo, na določitev učnega jezika.
Avstrija podpira nemške šole v Turčiji, za češko na Dunaju pa nima denarja. — V Solunu je nemška šola. 1897 je imela 202 učencev, od teh 51 po „narodnosti" Nemcev, med njimi 29 Židov. Nemčija ji je popreje podeljevala podporo, a jo je ustavila, —le Avstrija jo še vedno podpira.
Prijateljski večer Praškemu županu dru. Podlipnemu k proslavi njegove 50 letnice so priredili 23. avg. njegovi čestilci. »Hlahol« je pel domoljubne pesni, Tereba (starosta Mešč. besede), je napil županu, ta se je zahvalil in povdarjal potrebo dela za narodno prosveto in narodna prava, ter prosil podpore pri njegovem prizadevanju, da postane Praga mati čeških mest, slovanska in gostoljubna, ki pa si ne da delati sile in krivice.
Čehi se pritožujejo, da severna železnica, ki za potnike h kaki nemški slavnosti daje vedno najlepše vozove in v tolikem številu, da vlada največa komoditeta, — je za češke slavnosti v obče in zlasti pri zadnjih v Hod-slavicih, Val. Mezeriču in Frenštatu, nabrala svoje naj-starše in najslabše vozove in v najnezadostnejšem številu, tako da so za silo priredili tovorne vozove ter vanje stlačili potnike; celo drž. posl., ki je imel listek plačan za 1. raz.
V	Srbiji je prestalo izhajati 14 opozicijskih listov, med temi tudi Rističev organ »Srpska Zastava«.
V	Zemunu se širi na tisoče izvodov knjižice : »Ven s ptujGem!« t. j. Milanom (ki je grškega rodu).
Letošnji Praški „Salon" je imel 755 razstavnih predmetov, Dunajska secesija 584 in jubilejna razstava Dun. umetnikov 691.
Tscheques et Allemands, sp. Hugo Schuchart, ro-manist na Graškem vseučilišču, kot odgovor francoskim spisom, pojašnjujočim krivico, ki se godi češkemu narodu od Nemcev. Tvrdi isto, kar so nemški listi, da češki narod in jezik ni istovreden z nemškim.
14. avg. je bilavMostaru glavna konstitujoča skupščina „hrv. dioničke tiskarne". Razprodanih je doslej 473 delnic. Soglasno se je sprejela prememba v pravilih, da se glavnica more pomnožiti na 2000 delnic po 25 gl., torej na 50.000 gl. (za sedaj je bilo razpisanih 500 delnic).
Dunajski pomožni nadškof dr. Ed. Angerer je 22. avg. v 82. letu umrl. Bil je vedno uslužen židovsko-i beralni stranki in torej tudi nasprotnik Slovanov.
Rusija je Perziji prepovedela, da sprejme angleško zakupščino za pobiranje carine v južni Perziji. To dokazuje, da perzijski šah mora poštevati rusko moč. Perzi-ani bi tudi ns mogli Rusiji uspešno zabraniti vojske v deželo, v slučaju, da bi to Rusija zahtevala za pot v Indijo.
Madjarski listi kljubu uradnemu zanikanju vzdržujejo vest, da bode cesar potoval v oktobru v Sarajevo.
M. Glavinič, nadzornik dalmatinskih srednjih šol, je v Zadru umrl. Pečal se je mnogo s starinoslovjem ter kot čuvar arheološkega muzeja v Splitu ustanovil stro-kovnjaški list.
Bolg. list „Odziv" je sumničil srb. kralja Aleksandra, da je na- Sveti Gori (Athos) v samostanu ukradel naj-staršo cirilsko biblijo. Urednik je bil obsojen v Sofiji na 3 dni zapora, 15 fr. globe in troške. — Občinstvo je ob proglašanju obsodbe demonstrovalo proti Srbiji.
Berolinski »Heimdall« napada ogersko pošto, ker vrača liste s prilepkom »elutazott«, (odpotoval), česar ne razume nikdor. Kedaj pa je obsodil kak Nemec svojo pošto, ko na slovanske naslove prileplja nemška obvestila (»Adressat abgereist«, itd.).
V	tržaški sirotniŠnici pri sv. Jožefu vcepljajo uže malim otročičem sovraštvo do slovenskega (materinega) jezika, kakor poroča »Ed.«
7. avgusta je bila v Hlinskem slavnost v spomin 50. letnice odpravljenja tlake, združena s Palac-kega slavnostjo.
V	Rogatcu-Slatini se otvori s 1. novembrom zasebna šola »Schulverein-ova«, »da se v tej kot zdra-višče tako važni okolici razširi znanje nemškega jezika.«
Iz okraja Oppeln je pruska vlada v drugem četvrletju 1898 izgnala 440 galiških Poljakov.
Dr. Podlipnemu je k 50 letnici izročilo 161 društev skupno adreso in od Brožika v Parizu naslikano , kopijo znane Husove slike. »^ensky vyrobni spolek« mu je izročil album s slikami Prage in fotografijami odbornic; »Češka Obec Sokolska« medalijo in album.
Mešč. hranilnica v Gaji je za zgradbo češke gimn. darovala 20.000 gl.
Velikansko (!) provokacjjo Nemcev je učinil vojaški kapelan v Chomutovem, kjer je vojakom češkega polka prečital pastirski list vojnega biskupa na cesarjev rojstni dan z leče v češkem jeziku. Krajevni nemški listi kar b^sne vsled tega.
Slavičeva tiskarna v Sarajevu prične izdavati srbsko poučno-zabavno biblijoteko, v zvezkih po jedno polo vsak teden, po 10 kr. Prične s povestjo NuŠi-čevo: Ramazanski večeri.
Srbsko-narodno pozorišče priredi v Turški Ve čeji na Banaškem 24 predstav.
Učit, dr. za ptujski okraj je pred nekaj leti nabralo 200 koron kot nagrado za najbolši spis: »Slomšek kot pedagog«. Ker se tedaj ocenjevalci niso izrekli za nagrado doposlanih spisov, se je svota naložila v ptujsko posojilnico. Do Slomšekove stoletnico rojstva 126. nov. 1900) naraste glavnica na 300 koron glavnica na 300 koron. Slov. pisatelje se pozi-vljej sedaj odbor, da napišejo k tej priliki omenjeno razpravo ter tekmujejo za nagrado.
Nedavno je Dubrovniško delavsko društvo hotelo napraviti izlet v Novi Herceg. Kotorsko okrajno glavarstvo ga je prepovedalo. Dr. Pugliesi je poslal brzojavni protest dalmat. dež. namestništvu. Vsled tega mu je bila podana nemška obtožba, o kateri se je razpravljalo 17. avg.
Toženec (srbski poslanec in advokat) je zahteval, da se mu zatožba raztolmači v njegovem jeziku. Državni zastopnik se temu protivi. Obsojen je na 20 dnij zapora, ali 80 gl. kazni. — Od obeh stranij se je objavil utok.
27. in 28. avg. je bil v Kutni Gori shod čeških starinoslovcev in muzealnih društev.
»Soča« donaša dopis iz Brazilije. V Port Alegre so se zbrali avstrijski izselniki, da si osnujejo društvo v dostojno praznovanje cesarjeve 50. letnice, v budi-tev patrijotizma in podporo sorojakov. Nek Nemec s Češkega pa je izjavil, da morajo Nemci stati za preklic jezik, naredeb, ter se ne smejo dati premotiti, čes, v tujini so vse narodnosti jednake. Hrvat Luki-čic izjavil, da je tako politikovanje v Braziliji povsem neumestno, ter da si Slovani v tujini ne dado biti v obraz. — Slovani so odšli ter se potem zjedinili v svojem društvu »Jugoslovanski Orel« ter se zbirajo v Lu-kičičevi gostilni »Ercegovina«. Društvo šteje 9 Hrvatov in 3 Slovence. — Na ondotnem pokopališču stoji tudi lep spomenik predlanskim umrlega mladeniča Gerška, s hrvatskim napisom.
General Černjajev v Pragi. Da budi simpatije za Jugoslovane po srbsko-turški vojni, je hodil gen. Černjajev po slovanskih zemljah. 1877, v januvarju je došel v Prago. Na vseh železničnih postajah so mu prirejah ovacije, petorica členov češkega kluba je šla, z dr. Skrejšovskim na čelu, kot deputacija mu do Oufinčvsi naproti. V Pragi so mu priredili velik sprejem. Spremili so ga pevajoči »Hej Slovani«, z mnogimi slavaklici do hotela. Prago sta mu razkazovala dr. Rieger in dr. Gabler. A namestništvo mu je poslalo francosko pisan list v katerem se mu prepovi-duje nadaljuje prebivanje na Češkem, ker je ono dalo povod demonstracijam. Vest o tem je provzročila med narodom toliko razburjenosti, da se je po ulicah nastavilo vojaštvo. Černjajev je pri odhodu prote-stoval proti izgonu. Policijski komisar ga je potisnul v kupej v kateri sta sedla dva civilna policista, da spremita generala do meje. Ljudstvo, ki se je pri odhodu nabralo pred kolodvorom, je so r¿izgnali dra-gonci.
Mestna občina v Budejevicah je razpisala dobave za zidanje more češke in nemške šole. Pro-raŠunje ni ste na 300.000 gl. ter se stavi uslovje da se oddajo dela za obe samo nemškim podjetnikem. Tudi delavci naj bodo, če le možno izključno nemške narodnosti! Tako dela gospodnjoča manjšina ter s tem provokuje večino. Na prijtožbo Čehov se je razpisala nova dobava bez teh pogojev.
Vodstvo »Lega Nazionale« v Trstu je odločilo ■ 2000 koron v korist laški šoli ki se naj osmje v Ši-beniki.
Koroški rodoljub Slovenec L. Serajnik, v Tenjak
je 6. avg. slavil svojo 90 letnico.
.—>f
DIJASTY0.
Vsedijaškega shoda v Ljubljani 19. avg. se je udeležilo do 200 velikošolcev in abiturijentov. Od povabljenih bogoslovcev so poslali deputacijo samo goriški. Shodu je predsedoval fil. Reis-ner. V imenu mesta je pozdravil župan Hribar udeležence; v imenu dežele dež. odb. Povše. Jur. K. Vodušek je poročal o ustanovitvi sloven. vseučilišča, in sklenula se je resolucija »za vseuč. z bogoslovno, modroslovno in pravoslovno fakulteto, na kateri bi se sprva pri predavanjih in izpitih kolikor možno upošteval, sčasoma pa izključno vvedel jezik slovenski«.— Fil. Majcen je pojašnjeval kulturno polit, pomen vseučilišča in opisoval težko stanje slovan. dijakov v Gradcu. — Dr. Majaron je pojasnil, da vseučitiški odbor še ni poslal peticije za univerzo vladi in parlamentu, ker hoče to 8tvoriti o primernejšem času Na večer so priredili dijaki in Sokoli županu Hribarju serenado. Župan se je s balkona mestne hiše zahvalil. — 20. avg. se je nadaljevalo zborovanje. Kaplan Lampé je obžaloval, da ni Ljublj. bogoslovcev, a došli niso, ker se pripravljavni odbor ni zmenil za lani sklenene resolucije katol. dijaštva. — Fil. Reisner je na to poročal o organizaciji slov. dijaštva. Nasovetoval je resoluciji: 1. da se vsi slov. velikošolci in abiturijenti pozivljejo k pristopu v slov. akad. dr. 2. da se oni pozivljejo k pristopu v akad. ferijalno dr. »Sava«, da se ono oživi in preosnuje. — ,,D.iničar' Šinkovec je izjavil, da se hočejo ,,katol.« dijaki z liberalnimi združiti na skupno delo le tedaj, če se skupna organizacija postavi na katoliško in kršč. socijalno podstavo. Isto je zatvrjeval „Daničar' Brecelj. — „Slovenijan' Nachtigal je dokazoval, da katol. dijaki niso dosledni. Tako niso zahtevali kalol. vseuč. za Ljubljano, ker so spoznali, da je vseučil, potrebno za narodno eksistencijo. Poslanci so se združili, pustivši drug drugemu svoje prepričanje. To bi bilo možuo tudi pri dijakih. »Sava« naj s? preosnuje tako, da bo v radikalno slovanskem in slovenskem oziru ustrezala vsem zahtevam. Resulu-cije so se nato sprejele z vsemi proti 13 glasom. — 20. avgusta je bil banket. Župan Hribar je ouienjal eksodus »Daničarjev« ter rekel, da on ne bi imel ničesar proti temu, da bi se povdar-jala krščanska ideja; ta se povdarja pri nas le premalo, dočim se katoliška preveč. Shodi, kakor dijaški, niso v korist le dijaštvu, temveč sploh narodu. — Dr. Tavčar je omenjal, da imajo dijaki s-daj ideale, iu prav je to ; ako stopijo v življenje, se stvar spremeni; kljubu temu vas ljubi narod, »ne ker ste naša nadeja iu naš ponos, kakor pravi fraza, ker še nimamo vzroka, biti na vas ponosni,« ampak ker se nadeja, da iz vas zraste krepko drevo, in to zraste na slovenski zemlji. — Prof. Leveč se je spominjal nstanovljenja »Slovenije« ter napil temu društvu. — Dr. Žitnik je omenil, da je opozicija sicer potrebna, a pustiti mora vsakemu njegova načela in spoštovati njegovo prepričanje. Poleg obrambe naroda je najvažnejše socijalno vprašanje; zato je vzpodbujal dijake k ljubezni za slovenstvo in k delovanju za gmotni blagor naroda. — Zvečer je bil na vrtu „Narodnega doma" ko-merz, kateremu je predsedoval dr. Kušar. — V nedeljo, 23. avg., so bili velikošolci dopoludne pogoščeni od župana Hribarja, in tu jim je bil izročen srebrn vmec, dar Ljubljanskih narodnih dam; opoludne so se potem odpeljali v Kranj, kjer so jih sprejela narodna društva s „Sokolom" na čelu. Po obedu so šli na pokopališče, položili venec na Preširnov in Jenkov grob. Ob grobu Prešernovem je govoril g. Pirnat; ob grobu prerano umrlega tehnika Omerse g. Šega. V čitalniški dvorani je bil na večer živahen ples.
Želeli bi, da douese dijaški shod trajen sad; da ne ostane le pri lepih besedah, temveč se pojavijo tudi dejanja, ter se tako osramoti izrek dr. Tavčarja (izrek, ki je zadnja leta bil v nekoliko res opravičen), da še nimamo vzroka, biti ponosni na naše dijaštvo.
* »
*
Deputacija »Daniearjev« se je poklonila Ljubljanskemu knezo-škofu ter v Ljubljani prebivajoeemu krškemu škofu dr. Mahniču (svojemu častnemu členu in pravemu stvaritelju); knezoškof je po »Slovenčevem« poročilu omenil, da je z velikim veseljem pozdravil dijaški sbod, a njegova žalostna završitev ga je zele bolela.
»Vrli Daničarji« so napravili »tih izlet« v Kamnik. »Malo jih je res v primeri z unimi, a so ljudi«. Ti so v resnici naša nada. Govore ti kakor možje. In pa »Zora«! »Za vojsko zoper nevero, zoper korupcijo, zoper obrekovanje« pa rabijo ti junaki denarje. Podpirajte jih, torej, saj »po pravici se jih boji Hribar« za svoj županski stolec! Take tirade prinaša »Slovenec« povsem resno. . .
Koroške srednje šole. — Celovška gimn. je štela 431 dij. (356 Nemcev, 75 Slovencev), gimri. v Št. Pavlu H9 dijakov (104 Nemci, 6 Slov.). Na realki v Celovcu je bilo 251 dij. (244 Nem., 4 Slov., 1 Lah, 1 Madjar, 1 Anglež). Bel jaška gimnazija je imela 181 dij. (168 Nem., 12 Slov., 1 Lah). Med vsemi 982 dijaki na koroških srednjih šolah je torej bilo samo 97 Slovencev.
Slovaška mladina je zborovala 3. avg. Bilo je 66 udelež-nikov ter 15 gostov (večinoma evangeljskih duhovnikov in učiteljev). Dr. Blaha, urednik -Hlasa«, je spominjal na lansko delovanje mladeži, prvo leto, da je zopet nastopila javno. Medicinec Srobar je poročal o organizaciji mladeži. Ona naj snuje književne zbirke, o katerih naj med seboj se razgovarja in v širših krogih prednaša. S tem si širi svoj duševni obzor. — Temu je sledila živahna debata.
Češki abiturijenti iz Nov. Rychnova so došli pod vodstvom prof. Salača 6. avg. v Ljubljano. »Slov. planinsko društvo« jim je priredilo prijateljski večer.
Češki dijaški shod v Val. Mezeriču je pre povedan.
Scli8nererjanski gimnazijci. V Brnu so podpisali mnogi dijaki druge nemške gimnazije peticijo drž. posl. SchOnererju za proglašenje nemščine kot državnega jezika. Bili so kaznovani s karcerjem 4—10 ur; 3 kolovodje pa izključeni iz vseh avstr. gimnazij. Ministerstvo je tem trem izpregiedalo kazen v toliko, da so izključeni le z dotičnega gimnazija.
Zadrski „Narodni list« priporoča abiturijentom poset slovanskih vseučilišč. Tudi slovenskim dijakom, katerim je to možno, je treba i nadalje priporočati poset zlasti Praških velikih šol.
»Spolek pro vystaveni Akademickeho domu« v Pragi je ustanovil »Akademickou čitarnll«, ki je dostopna za semestralni prinesek 1 gld. vsakemu dijaku in vsakemu členu omenjenega društva. Ima 350 časopisov, biblijoteki nekdanjega „Ak. ctenar. spolka« in »Slavie«, ki brojiti nad 30.000 zvezkov. Razun tega dobe členi znižane vstopnice v nar. gledišče in vse Praške razstave. Po zimi se bodo prirejali zabavni večeri in znanstveni razgovori. — (Prostori so: Mikulandska ul. št. 4.)
-H—§—-
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
MJ ELOlilSII iiliLIs
Kranjsko. Gasilna društva kranjska so imela 21. avgusta povodom 10 letnega obstanka dež. zaveze kranjskih gasilnih društev slavnostni shod v Ljubljani. Udeležilo se ga je 57 gasilnih dr. Na Kranjskem je 98 gasilnih društev.
Tržaško. C. k. trg. pomorsko sodišče v Trstu je poslalo Podgrajski hranilnici in posojilnici «-conchiuso«, v katerem ji nalaga, naj prosi polit, oblast za dovoljenje, da bo smela sprejemati hr?nilne vloge, dasi je bila ta stvar uže rešena z razsodbo najvišega sodnega dvora od 16. dec. 1896 in naredbo c. k. pravosodn.
min. 17. jun. 1897. To odločbo je priobčilo trgov, in pom. sod. z nemškim odlokom, radi česar se je hranilnica pritožila, ker ona uraduje le v slov. jeziku, t'er dobila rešitev, da se to v bodoče ne bo več godilo, — a sedaj se je zopet.
Istra. Pri obč. volitvah v občini Voloski so bili v 2. in 3. razredu soglasno izvoljeni hrv. kandidatje-
»II popolo istriano« se zove nov lahonski list v Pulju.
Ivan Krstič je v 15. avgusta pozval sestanek »narodne ister-ike stranke« v Matulje, da bi pridobil koga v svoje mreže; ko pa so baš tedaj Hrvati v Vo-lovskem pri občin, volitvah zmagali v vseh treh razredih, mu se to ni zdelo umestno. Pustil je torej, da je zbrana množica zaman čakala nanj. Ko je nekdo poprašal v »vili Angelini«, ali bo shod ali ne, ga je bacnul gospodar na cesto. Orožniki so z nataknenimi bajoneti razgnali ljudstvo, namesto da bi se pobrigali za onega, ki je narod speljal na led.
Goriško. Odkritje spomenika Andr bar. Čehovina je imelo povsem vojaško-vladni značaj. Predsednik veteranskega društva Jacobi in dež. nam. Goe-is sta govorila samo nemški; le kurat Vales in g. Šimčič slovenski. Napis je na jedni strani nemški, na drugi slovenski. Društvu »Nabrežina« se je prepovedalo — petje
Štajersko. Pevska slavnost v Celju (14. avg.) se je sijajno obnesla Sprevoda k cerkvi sv. Jožefa, kjer se je blagoslovila zastava slov. pevskega društva v Celju, se ,je udeležilo do 5000'ljudij. Na večer pa je Celjsko Neništvo napadalo goste. »Ostd. R.« piše, da je bilo kakih 300 pijanih kmetov in hlapcev na slav-nosti, ki so Nemce provokovali, a ti so jih moško odbili in dokazali, da znajo i s pestmi preprečiti vsak napad tujih vsiljencev v nemško posest.
23 nemških advokatov iz južne Štajerske je poslalo naučnemu min. peticijo proti ustanovitvi posebne advokaturske zbornice za sloven. Štajersko.
Katol.-polit. dr. za vranski okraj je imelo 21. avg. v Braslovčah shod, kjer je govoril dr. Medved iz Maribora o delu za vero in narod, A. Kokelj pa priporočal družbo sv. Cirila in Metoda ter »Našo Stražo«. Sklenulo se je, odposlati prošnjo za slov. vseučilišče in za nadsodišče v Ljubljani dotičnima minist.
Shoda županov v Ljubljani (17. avg.) udeležilo se js nad 700 županov iz raznih krajev slovenske zenflje. Predsedoval mu je župan I. Hribar, ki je utemeljil svoj načrt udanostne adrese cesarju. Novomeški župan dr. Schegula je nasovetoval dodatek, izraz želje o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani. Ker je pojasnil dr. Hribar, da županska deputacija najbrž ne bi bila sprejeta, je Podraški župan Božič nasovetoval, naj se udanostna adresa dopošlje na najviše mesto potom dež. vlade, predlog dr. Schegule pa po deputaciji kot posebna prošnja izroči cesarju, in to se je soglasno sprejelo. — Kranjski župan Šavnik je nasovetoval, da vse slov. občine prispevajo k troškom za spomenik cesarju, ki se naj postavi v Ljubljani. Sprejele so se resolucije za više sodišče v Ljubljani (utemeljeval dež. posl. Vošnjak) in ustanove za slovan. juriste (utem. žup. Lenček).
Župan Hribar je utemeljeval načrt udanostne adrese. Zadovoljno in ponosno smemo zreti na to, kar
je sloven-ki narod dosegel v zadnjih 50 letih. A spoznati moramo tudi, kako daleč smo še od onih idealov, za katere se je ogreval naš narod leta 1848. Zjedinjena Slovenija bila bi najmogočnejša čuvarica našega rodu in jezika. Narodno ravnopravnost sicer zagotavlja zakon, a vendar se ravna z nami kot bi bili narod niže vrste in naš jezik nesposoben za posredovanje znanstvene izomike. — Na Koroškem in Štaierskem se zatira slovenščina in podpira vladi pogubno nemško-nacijonal-stvo. Na Primorskem živi mogočna, b^zobzirna stranka, ki bi rada odtrgala te dežele našemu cesarstvu; in vendar se Slovencem in Hrvatom godé krivice v korist italijanski manjšini. Naš narod je imel zaveznika v cesarju. S tem, da je podelil ustavo, omogočil je razvoj sloven. in hrv. naroda, ker se niso uresničile njegove nadeje do bratske sloge med narodi, opominjal je svoje ministre, naj napravijo mir med njegovimi narodi. Ta mir bi se dosegel, ko bi mu ne nasprotovala v nemškem duhu odgojena in z absolutističnimi nazori opo-jei;a birokracija. Mi zatorej vse nadeje stavljamo v vi-teškege vladarja. On, ki ima varovati moč in ugled države, spozna gotovo, da sta slovenski in hrvatski narod, ki .ta z nenavadno hrabrostjo prelivala na neštetih bojiščih kri za državo in dinastijo, neprecenljivi trdnjavi za obrambo domovine in prestola.
Na županskem shodu je bilo 473 županov, mnogo poslancev in drugih narodnih veljakov, v vsem do 700 oseb.
B) OSTALI SLOVANSKI SVET,
Notranje položenje. Ugibanje o konečni rešitvi sedanje obče krize tiaja še nadalje. Gr. Thun in bar. Ban n'y sta bila šla poročat cesarju o položenju zlasti gledé na pogajanje z Ogersko. Gr. Thun je bil pozval tudi financ, in trgovskega ministra v Ischl. Cesar pa je bil poklical gr. Goluchowskega in pl. Kallaya. Vsi ti ministri so bili pri cesarju Dognalo pn se ni nič. Treba se je še razgovarjati med avstr. in ogersko vlado ; namen je, da bi se našel modus za nadaljnji provizorij, proti kateremu se upira Banfïyjeva vlada in židovsko-madjarski liberalizem. Nemška obstrukcija tostran čaka in se nadeja, da radi vladne stiske gledé na Ogersko doseže — odstranjenje jezikovnih naredeb. Obstrukcija računi namreč nato, da gr. Thun bode radi Ogerske prisiljen zopet sezvati drž. zbor, ta pa bode mogel delovati le potem, če se zadovolji poprej obstrukcija, ta pa zahteva za plačilo ne sicer zgolj, temveč najprej odpravo jezikovnih naredeb. Židovska liberalna stranka se nadeja potem priti celö na krmilo, morebiti s Chlumeckym načelu. O teh računih skupne nemške opozicije pri naših razmerah ni možno tvrditi, da bi se ne uresničili. Činjenice, ki odločijo pri vsem računu, so neproračunljive, in videli bodemo le dejstva, Čehom in ostalim Slovanom ugodna ali pa tudi neugodna.
Naši ministri (notranji, finančni in trgovski) so bili zopet v Budapešti, in dotični ogerski zopet na Dunaju. Oboji so poročali cesarju o rezultatih dogovarjanja. Te dni, proti koncu avgusta, se stvar takö ali takö razmota, ker je dozorela, da sam cesar poseže vmes in določi, kakö bode nadalje s pogodbo z Ogersko. Nemške stranke tvrdno verujejo, da grof Thun odstrani Gautscheve jezikovne naredbe, ker bode
najbrže prisiljen, začetkom septembra sezvati državni zbor, a ta bode sposoben za razpravljanje le tedaj, če preneha obstrukcija, in ta, razun Schonererjancev preaeha, ako se odpravijo naredbe. Zato se zmernejše stranke obstrukcije togote nad taktiko Wolfovcev, ki žugajo še nadalje z obstrukcijo, dokler bi se ne vza-konil nemški kot državni jezik. »Deutsches Volksblatt« spominja Wolfa, da je sam bil obečal s prenehanjem obstrukcije, kedar se uničijo jezikovne naredbe.
Cesarjev rojstveni dan, 18. avg., so letos, v jubilejnem letu, praznovali povsod bolj blisčohno, nego običajno. To se je videlo tudi na Dunaju, kjer so razobesili razstave in napravili na več krajih razsvetljavo. Jubilejna razstava se je bila posebe okrasila in izredno razsvetila. Ob tej priliki so razni dnevniki priobčili članke, v katerih ocenjujejo pomen vladanja našega cesarja. Vedo naglašati, da si je monarh izbral geslo »Viribus unitis«, in da je vedno njegova želja, da bi se po tem geslu ravnali narodi in vsakatere skupine; prezirajo pa zlasti listi nemške obstrukcije, kako delujejo ravno oni proti cesarjevemu geslu.
Spominske svetinje. V cesarjev rojstveni dan je Dunajski uradni list priobčil 3 cesarjeva pisma: ukaz aimadi in 2 pismi gr. Goluchovskemu, s katerimi je cesar ustanovil v spomin 50 letnice nastopa svojega vladanja 3 medalje. Jedna je določena vojaštvu, jedna civilnim uradnikom in služabnikom, jedna pa za 40 letno državno službo. Prva se imenuje: »Jubilejnaspominska svetinja«, dobe jo tisti, ki so služili ali služijo od 2. dec. 1848 pri vojakih ali žandarmeriji. Drugo: »Jubilejna svetinja za civilne in državne služabnike« dobe tisti, ki so bili ali so v državnih službah. Tretjo, »častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje«, dobč taki, ki so zvesto v zadovoljstvo služili javno ali za-s-bno. Kdor dobi to svetinjo, imenoval se bode njen „posestnik". Vse 3 vrste svetinj se bodo smele nositi le od 2. dec. 1898; po smrti jih morejo dobiti nasledniki (dediči). Kdor je bil pri vojakih in potem v drž. službi, more dobiti obe vrsti svetinj.
Dunaj. Dunajska jubilejna razstava, ki je vsakovrstnim nemškim društvom dovolila znižane vstopnice ter razsipava celo s prostimi vstopnicami, češkim društvom na njih prošnjo za znižane vstopnice ni hotela Uitreči.
Na Dunaju ima dvestotisoč Čehov samo jedno (privatno) šolo Komenskega. A še proti tej so pričeli nemški listi z novo agitacijo. Da protestujejo proti nezakonitostim t.er se posovetujejo o tem, kako bi prestalo to ponižujoče stanje, je bil 21. avgusta javen shod Prve češke polit jednote, katerega se je udeležilo do 600 oseb, med temi kakih 50 socijalnin demokratov, ki so delali hrup in vrišč kot verni pristaši Schonererjevi. — Prvi je govoril ured. Janča, ki je pojasnil zadačo ljudske šole. Vlada pa v Dolnji Avstr. za Cene tej ni zadostila, zato so si oni pred 25 leti osnovalo društvo »Komensky«, a to pred 15 leti prvo ljudsko šolo češko na Dunaju. Danes ima 7 razr. za dečke in 7 za. deklice; na leto jo pohaja do 800 otrok. Nikakor pa ne zadoščuje; trikrat več otrok se priglaša vsako leto, nego se jih more sprejeti. A še to jedino šolo morajo vzdrževati Čehi z milodari. Lani je veljala te. šola 22.592 gld. 32 kr. Kar se je za časa šolskega obstoia izdalo za učne zbirke, knjižnico, zemljevide itd., znaša mnogo, in šola je stala doslej v vsem nad
300 000 gld. Namesto da bi bila vlada hvaležna za to, noče šoli podeliti niti prava javnosti. Lani je plačalo društvo »Komensky« za davek pristojbine 884 gld. 64 kr.! Vlada pa je dala zato celih 555 učnih knjižic, ako jih štejemo popr k po20kr ; je torej za prejete takse in davke darovala le 111 gld. — Uže 5 krat se je prosilo za podeljenje javnosti. Irve krati se je to zavr-nulo radi tega, češ, da se ne poučuje v nemščini A Čehi hočejo češko šolo, ne pa take, da bi se otroci učili tujega jezika. Govornik priporoča, da se izda memorandum o usodi češke šole in izroči minist. predsed., naučnemu min. in finančnemu min. ; dalje to prir bči v čeških, francoskih, ruskih in pravičnih nemških listih. Ako bi se do 1898/99 ne podelilo šoli pravo javnosti, naj se otvori češki štrajk čeških šolskih otrok. — So-cijalni demokrat Vanek se je oglasil k besedi ter javil odločno proti češkim zahtevam Nastala je obča raz-draženost. Konec debate je bil sprejet, a socij. dem. so proti temu protestovali, in policija je shod razpustila
Češko. V Taboru so 14. avg. imeli češki rokodelci in obrtniki svoj shod. Izrekli so se za strokovne šole, in kurze s češkim učnim jezikom, ter za prepoved obrtnijskih del po kaznilnicah.
15 avg. je bil v Vinograjske m Nar. dnem domu v Pragi shod narodnega delavstva z udeležbo nad 3000 oseb.
Praški župan je dobil zlato vratno verižico, katero nosi ob slavnostnih prilikah. Izročili so mu jo slovesno 18 avg. Zupan je na ogovor staroste mestnih sovetnikov, g. Breznovskega, odgovoril, da ga ne vodi osebna čast, temveč obči blagor in prospeh Praškega mesta. Dobrim znamenjem smatra, da se je ta odlika podala na rojstni dan cesarjev, in želi, da da usoda češkemu narodu premagati težave in klicati slava svojemu milemu kralju.
Na Bokycanovi slavnosti je govoril dr. Ed. Gregr o husitski dobi; spominjal se je mučenikov za svojo versko prepričanje, ter nadaljeval: da se mora nasprotnikom zaklicati: mari še nimate dosti krvi, katero je prelival češki narod za vaše koristi, mari nimate dovolj na teh spalenicah, s katerimi ste opustošili to krasno zemljo ? Hočete h češki narod zopet dovesti do dobe pobelogorske? Ako imate v sebi le iskro do-mačinstva in pobožnosti, nehajte z verskimi prepiri v času, ko ima češki narod tako težek boj za svojo narodno in politično bodočnost. Oslava velikega Husita Rokycana naj ne bo demonstracija proti katol cerkvi, proti katol. duhovenstvu ; za nas ima husitstvo drug, važnejši pomen, boj proti nadvladi nemštva, boj češko-slovanskega jezika proti germanizaciji. Slepotoj udarjen je vsak, ki pri vsem tem. kar se godi, ne uvidi, da se bije boj za obstanek češkega naroda Naš cilj je svoboda in nezavisnost dežele, le v nji moremo obvarovati svojo narodnost. Ako se vsak sin in vsaka hiči češkega naroda po zgledu svojih husitskih prednikov zaveda tega, pridobi naš mali narod tako moč, da bodo naposled njegovi nasprotniki kapitulovali, kakor je svetovladni Rim kapituloval pred našimi husitskimi predniki.
V Klatovah je bil 14. avg. manifestacijski shod za češko vseučilišče na Moravskem.
Okrožno sodišče v Libercu je razveljavilo zaplembo lista, ki je pozival Nemce, naj kupujejo le pri Nemcih,
— ker je vsakemu svobodno, kupovati, kjer hoče; torej poziv nima nič kazn.ivega na sebi. Pri nas so se pa taki pozivi smatrali hujskanjem!
»Narodna jednota pošumavska« je 21. avg. zborovala v Budjejevicah. Kalina je predaval o zgodovini tlake, posl. dr. Kurz o narodnem delu in dolžnostih. Povdarjalo se je, da so Budjejeviški Čehi zavedni in delavni, tako da je opravičena nadeja do zmage pri prib. volitvah.
Na ljudskem shodu v Ašu 21. avg. je poslan, dr Reininger izjavil, in se je sklenula resolucija, da Nemci ne prestanejo z obstrukcijo, dokler vlada ne prekliče .jezikovne naredbe in pa se ne vzakoni nemški kot državni jezik.
18. avgusta je bila v Klainu na Češkem velika slavnost povodom povišanja tega mesta v kralj, gorno mesto.
Posl. dr. Slama je 21. avg. na shodu v Horicih govoril o polit situvaciji ter omenil, da, dokler min. Kaizl ne odstopi, ni opravičena bojazen, da bi se Čehom zopet učinila krivica bezpravnosti.
Posl. Vašat^ je pravosodnemu min. naslovil odprto pismo v zadevi jezikovnega vprašanja, v katerem po-vdarj a med drugim, da sedanje skušnje in zlasti zanikanje slovenščine pri Graškem nadsodišču dokazujejo, da ne veljajo Gautscheve ali jednake naredbe. On je uverjen, da vlada na podstavi § 14. drž. tem. zak. od 21. dec. 1867. ni opravičena k jezikovnim naredbam, ki spadajo jedino v kompetencijo deželnih zDorov. (Češko stališče!)
2. češki katol. shod v Pragi 22. avgusta je bilo prvo slavnostno zborovanje v Žofinjski dvorani pri obili udeležbi naj odličnejšega občinstva. Grof Adalbert Schonborn je pozdravil udeležence. Bil je voljen predsednikom; podpreds pa dekan Hora in Olomuški adv. dr. Hruban. Nato je kardinal Schonborn pozdravil udeležence, za njim dež. maršal knez Lobkovic in podžupan Vlček. — Kanonik Jinak je govoril o pomenu letošnjega papeževega jubileja. — Odposlala se je uda-nostna čestitka papežu. — Dr. J. Trakal je govoril o cesarskem jubileju, in odposla a se je, po odpeti cesarski pesni, brzojavno udanostna izja/a cesarju. — 23. avg. je bil slovesen sprevod v stolici, kjer je bila pontifikalna maša. Potem so bila posovetovanja raznih sekcij. Popoluane je bilo slovesno zborovanje katol. učiteljstva. Brnški škof dr. Bauer je govoril o važnosti šole v verskem, kulturnem in socijalnem oziru. Drž. posl. Swiežy je izročil pozdrave Poljakov v Sileziji. Gospa Antonija Berankova je govorila imenom Praških žen, g. SKultety imenom *kat. jednote učit. na Češkem« in g. Korinek imenom one na Moravskem, ter gdč. Ho-lavkova imenom moravskih katol. učiteljic. Župnik Pohunek je nato razpravljal »o katol. cerkvi kot vzgojiteljici v prejšnjih vekih.« Sklenule so se naslednje resolucije: Ljudska šola bodi pred vsem vzgojevališče; namen vzgoje bodi razvitek moralnega značaja. V smislu škofovskega lista 1898 zahtevajo : da se v zakonu izjavi točno, da ljudsko šolski zakon ima namen, da se otroci versko in moralno vzgoje v svoji veri; zato se naj otroci ločijo po veroizpovedanju. Pri pouku mora vse jzostati. kar bi utegnulo omajati versko prepričanje; zlasti naj se v ta naimn vzgojujejo učitelji za katol. šole na katol. pripravnicah. Vsi učni predmetje se mo-
rajo razlagati tako, da podkrepljajo jednotno verska mišljenje pri šolarjih. Pri pouku v naravoslovju naj se opozarja na božjo vsemogočnost, pri pomenu v zgodovini razlaga ta s katol. stališča in goji v obče versko in domoljubna zavest. Poluletne šolske olajšave naj se odstranijo. V Kmečkih šolah naj se vvede 7 letna dolžnost šolskega obiska in do 16. leta poset nedeljskih šol.
24. avgusta je bila dop. na Zofinjškem skupna seja. Sklenule so se resolucije i zahteva, da se papežu vrne posvetna oblast; — zagotovilo udanosti cesarju,
—	protest proti Husovemu spomeniku v Pragi; — o potrebi verskih šol: —o zakonodavstvu za delavce (splošno ali obče volilno pravo, popolno praznovanje nedelj in praznikov, — prepoved pomočnega dela za žene in dekleta, vvedenje delavskih zbornic); — o pobijanju moderne ateistične filozofije; —za katol. časopisje itd. — Potem so bila sekcijska posovetovanja. 725 je bila v redemptorski cerkvi propoved: ob 6. sklepna slavnostna seja. Budjejeviški škof ftiha je opisoval napredek katol. zaves'i in kat. gibanja v zadnjih dveh desetletjih. Urednik »Kat. Nov.« je pozdravil shod imenom ogerskih Slovakov. Br. A. Stojan kot slavnostni govornik je razpravljal »o važnosti časopisja za katol. organizacijo.« — Brzojavne pozdrave so poslali med drugimi: dr. sv. Metoda n* Dunaju »Danioa« (iz Ljubljane), »Slov. Gospodar« iz Maribora.
4. dan. 25. avg Zjutraj je bila druga sklepna seja. Sprejele so se resolucije o kmečkih zadrugah in šolah, o vzgoju mladine zunaj šole, o ustanavljanju katol, društev in o njih delovanju za pouk in zabavo, o gledišču in njegovem vzgojevalnem pomenu, o vzdr-žanju kršč. starin, o vzgajališčih za dekleta in proti ženskemu študiju na vseučiliščih itd. — Ob 10. dop. je bila slavnostna zaključna seja. Zastopnik metodije-vega društva na Dunaju je javil, da je na Dunaju pn požrtovalnosti ubogih sodržavljanov Cehov, uže v 4 cerkvah služba božja v češkem jeziku. Dr. Kašpar je agitoral pro milodare papežu. — Bogosl. pr. dr. Neuschl je imel predavanje o »ženskem vprašanju«, urednik Rybniček iz Brna o »krščanskem socijalizmu in narodnosti,« prof. Havranek »o ideji kršč. resnice in v zgodovini Češke«. Kardinal nadškof je podelil udeležencem papežev blagoslov. Z odpetjem pesnij „Svat? Vaclave" in „Kde domov muj" se je završil shod.
Moravsko. V Hodslavicih in Val. Mezeriču seje 14. in 15. avg. vršila velika Palackega slavnost. Pri banketu je župan dr. A. Mikyška slavil Palackega in se zahvalil njega čestileem na mnogobrojnem obisku.
—	Dr. Podlipny se je imenom »Sokolov« zahvalil. Zlasti ga veseli prisrčni sprejem Pražanov. Moravcem in Moravčankam kličem: Tam je naša stolica. Tje ponudite roko, ako boste potrebovali pomoči, in mi jo sprejmemo (Živahno odobravanje). — Dr. Scheiner, župan Praškega »Sokola«, je omenjal, da se Palackega ideali kažejo v sokolstvu ki povsod goji narodnoijidejo. V bratstvu z drugimi slovanskimi rodovi je naša rešitev. Zato srčno pozdravna poljske Sokole in č-^ško-poljsko bralstvo, — Dež. posl. Bubela pravi, da se Čehi ne bore le za lastno svobodo, temveč za svobodo vseh slovanskih rudov. — Vodja poljske sokolske deputacije, Turški iz Varšave, slavi poljsko-češko bratstvo, za katero imajo oboji Sokoli največ zaslug. — Popoludne so bile sokolske vaje na prostem. Sprevoda se je ude-
ležilo do 4000 Sokolov z 41 zastavami njih društev.
—	Pri ljudski veselici je bilo nad 20.000 občinstva.
—	Drugi dan so šli gostje iz Val. Mezeriča v Hodsla-vice, obmejno vas, rojstni kraj Palackega. Tu je govoril Praški župan dr. Podlipny, spominjaje se češke zgodovine in bojev za narodnost; razun tega govorili so župan Hodslavski Pilečka, dr. Zäöek in dež. posl. P. Gruda. — Pevale so se narodne pesni in vzbujalo se obče navdušenje. — Da sta bila slavnostno okrašena oba kraja, da je bil povsod sprejem udeležencev prisrčen in slovesen, razume se samo po sebi.
Shod podjarmljenih čeških mest na Moravskem je bil 13. avg. v Prerovu. Bilo je nad 100 udeležencev. Predsedoval je Prerovski župan Tropper. Razprave so trajale nad 5 ur ter se proglasile tajnimi in strogo zaupnimi Komitet treh mož je dobil nalog, da izdela elaborat, ki se predloži zaupnikom, kateri se snidejo vnovič črez 2 meseca.
V Brnu so Nemci na predvečer cesarjevega rojstnega dne pred stanovanjem dež. glavarja priredili demonstracije z »Wacht am Rhein«, s katero so pre-vpili cesarsko pesem pri mirozovu. A celo oficijozni listi zamolčujejo to protidinastično početje Nemcev.
Galicija. Poljska ljudska in liberalna stranka se je 14. avg. na shodu pod predsedn. drž. posl. Pietka izrekla za to, da se čim preje preklice izjemno stanje v Galiciji.
Porotna sodišča za sodne okraje Jaslo, Novi Sandec in Tarnov za pregrehe : očito nasilstvo po zlobnem poškodovanju tujega imetja, — požiganje, — tatvine in plene, so z naredbo skupnega ministestva do 30. jun. 1899 ustavljena. Ta naredba je v zvezi z izjemnim stanjem. »Neue fr. Presse« sama pravi, da je to na korist Zidom.
Deputacija poljskih poslancev, na čelu jim podžupan Levovski, je bila pri drž. namestniku in prosila, da se razveljavi preki sod, a nam. je prošnjo zavrnul.
Bukovina. Civilno dež. sodišče v Črnovicah je proglasilo nemščino v izključni uradni jezik v Buko-vini; in sicer sklicuje se na star min. odlok, ter je vsled tega začelo zavračati romunske vloge.
Dalmacija. Uredniki „Narodnega Lista", „Dal-mate", „CpncKera T.iaca" in „Katoličke Dalmacije", — vsi so v Zadru — so poslali pravosodnemu ministru dr. Ig.pl. Ruberju protestni list, v katerem dokazujejo, da Zadrsko državno pravdništvo, imenoma g. Lovko Cipinko, postopa samovoljno proti dalmatskim novi-nam, bez razlike smeri, in da dež. sodišče potvrjuje zaplembe. Pritožujejo se, da drž. pravdništvo zaseza liste za malenkosti, tudi radi vernih prevodov iz novin Dunajskih, Tržaških i dr., in da radi malo vrstic zaseže po cele članke, kar je proti noveli od 1. 1894, in da kasno naznanja zaplembe. Uredniki uže ne vedo več, kaj bi pisali, ker najmanjša kritika provzroča uže zaplembe. Ministru prilagajo v dokaz razne št. svojih listov, na pr. 54., 56., 58., 59., 60., 61. in 62. »Narodnega Lista«. — Nadejamo se, da pritožba bode imela uspeh.
Hrvatsko. Madjarske zastave so 18. avg. vihrale na Reki ne le na skupnih drž. zgradbah, temveč tudi na mestnih poslopjih, na prevoznih uradih in na poslopjih ogersko-hrvatskega parobrodnega društva.
Ogersko V Ružomberku je bilo obtoženih 10 mladeničev zaradi hujskanja proti madjarsii narodnosti, ker so na izletu peli slovaško pesem. — Pri obravnavi so jih morali vendar oprostiti. Mnoge dame, ki sb se udeležile šentmartinskih slavnostij, so bi'e poklicane pred sodišče in zasliševane. — Madjarski listi, ki so v št. mart slavnostih videli panslavistične pojave, so se vendar umirili in priznavajo, da se ni najmanje grešilo proti madjarski lojalnosti
Madjari se zelo repenčijo zaradi novih svetinj, ker jih je ustanovil cesar, ne da bi prašal popreje po dovoljenju. Napovedujejo se za drž zbor ostre interpelacije. — Vladni listi dokazujejo, da ima cesar po zakonih iz leta 1867 pravo, ustanavljati svetinje in redove, ne da bi bilo treba v to dovoljenja ogerskega ministerstva.
Sibinjski Saksi so 20. avg. slavili veliko Honteru-sovo proslavo in odkritje njegovega spomenika v Kronstadts Hontems je bil vodja in združitelj protestantskih «ßibinjskih Saksov.
Srbija. Proračun za 1899 kaže 68,819.568 din. izdalkov in 68,824 000 din. dohodkov. Skupščina ga je sprejela z vsklikom Pri poslovnem banketu poslancev vladne stranke sta bik prisotna kralj Aleksander in Milan.
Srbski poslanik Novakovič je poslal turški vladi 3 note radi napadov Albancev in turških vojakov. Turški minister vnanjih poslov je odgovorii, daje dobil Saad Eddim paša nalog, da prične v Skoplju preiskavo, h kateri se pokliče srbski zastopnik.
Srbsko kasacijsko sodišče je potvrdilo devetmesečno obsodbo Pašičevo v ječo.
Srbija je pri Polti prosila za koncesijo železnice romunsko-srbske: Bukarešt-Turn Severin-Kuršumljija ob turški meji in Priština-Prizrendi-Skoter v San Giovanni die Medua.
Črna Gora. Knez je napil 18. avg. srčno zdra-vico našemu cesarju, na čemur se mu je ta zahvalil brzojavno.
Rusija. Guverner v Varšavi, knez Imeritinskij, je prepovedal vojaškim godbam igrati »Wacht am Rhein« in »Bismarckmarsch«.
General Popov je imenovan ravnateljem pover-jenstva za zgradbo trdn av v Port Arthuru in Lien-\vanu.
Ruska vlada je naročila v Toulonu štiri vojne ladije prve vrste.
Rusija je zahtevala od Turčije, da naj se zgane za poplača nje dolga Rusiji. Turški finančni minister se je dogovoril z Otomansko banko, da bode ona plačevala v določenih obrokih ta dolg. Pogodba se je podpisala 24. avgusta.
Dinastije in vlade raznih držav so poslale depu-tacije v Rusijo, da se udeleže 29. avgusta v Moskvi odkritja soomenika Aleksandru II. Slavlje se izvrši v veliki obsežnosti. Vsa Rusija bode ta dan z duhom v Moskvi; vsa Rusija je odposlala iz vseh stanov de-putacije k slavnosti.
Ofiiijalni listi izjavljajo, da Rusija ne išče posestva ob pobrežju poluostrova.; ako bode kedaj po-
trebovala ondi zemlje za svoje postaje, ne bode dosegala tega tajnim potom, temveč javno, tako da se nobena država ne bode mogla izpogtikati nad tem.
Nemčija, Pruska vlada je prepovedala poljskim gledališkim igralcem iz Varšave, da nastopijo na kakem pozorišču na Poznanjskem.
Nemčija pomnoži svojo stalno vojsko za 15.000 mož —
9 in 11. septembra priredi »Alldeutscher Ver-band« v Monakovu velik shod. kjer bodeta govorila Wolf in Funke »o slovanski nevarnosti za Nemštvo«.
Cesar Viliem je v Mogunču imel zopet politično znamenit govor. »Rimsko cesarstvo nemške narodnosti je propadlo, ker ni bilo osnovano na narodnostni pod-stavi. Sedanje cesarstvo je nastalo iz nujne potrebe po skupni zvezi in glavi. Sozidano je na podstavi domovinske ljubezni. Odločen sem, da delo svojega deda vzdržim z vsemi svojimi močmi. To se nam le posreči, če si vzdržimo svoj ugled pri sosedih. V to potrebujemo jedinosti in sodelovanja vseh nemških plemen ter vsakega posamičnika.«
ltalij fl. V Turinu je bila povodom tamošnje razstave mednarodna regata. Vesljači so priredili banket. Predsednik razstave, ital. posl. Villi je v svoji na-pitnici se izrazil: „Moje misli mi begajo v Trst ki je kri naše krvi, ki živi naše življenje, ki pripada nam, in ki se v nedalinji bodočnosti tudi politiško združi z nami.-1 Vladni krogi italijanski niti ne obsojajo tega izreka.
Turčija se trudi za zvezo z Grško, češ, saj tudi Pruska sklenula zvezo s premagano Avstrijo. S tem hoče paralizovati zvezo slovanskih držav na Balkanu.
——I——•
Književnost.
Družba sv. Cirila in Metoda je izdala knjižico „Franc Jožef, cesar avstr.", spisil ravn. F. Hubad. 72 s r. Cena 15 kr. — ,-Naš cesar Fran Josip I ", spiral T. Zupan. S 27 podobami, poleg cesarskih tudi pokrajinske slike iz vseh slov. koronovin. Cena 15 kr.
Šol nam dajte! Spisal dr. L. Selški. Ponatis iz „Slov. Lista". Razpravica, preprost« osnovana, poučuje širše množice, da bi se zavedale potrebe rafnovrstnih slovenskih, zlasti osnovnih šol, kjer jih še, ni in dokazuje s številkami, kako silno zanemarjeno je slovensko šolstvo, ker je nezadostno in velik del — tuje.
Anarki:a u hrvatskoj književnosti i umjetnosti. Poslanica umjetničkim secesionistima i književnim dekadentima od Fr. Š. Kubača. U Zagrebu nakladom pisca. 1898. Str. 26, 8°. Ciena 30 nove. — Polemičen spis, ki, kakor kaže uže apozicija pri naslovu, je naštal vsled današnjega novega stremljenja v umetnosti in književnosti tudi med Hrvati.
Povjest književnosti hrvatske i srpske. Napisao dr. Gjuro Surmin. S 21 ispravom i sa 70 portreta. V Zagrebu pri Hart-maunu. Cena 3 gld., vezaua 4 gld.
V. Mostaru je pričel izhajati nov list »Osvit«. Starina fra Grga Martič mu je posvetil pesen polno rodoljubnega žara in dobrih sovetov. Pod uredništvom Iv. Miličeviča izhaja list po 2 krat na teden in velja 8 gld. na leto.
„Slnj i njegovo slavlje 1887", spomenica z 11 slik. Sp. Fra Ivan Markovič. Opisuje proslavo 200 letnice, da so doneslifran-eiškani v Sinj čudodelno podobo Matere Božje. Slavlje je bilo cerkveno in narodno; prihitelo je na tisoče naroda iz vse Dalmacije. Knjiga pa podaje tudi zgodovino mesta ter v dodatku pesniške proslave. - - Zanimala bode zlasti vsled potresne nesreče, ki je zadelo mesto, tudi v širših krogih. Cena 1 gl.
»Milopojka«. Zbirka hrvatskih in slovenskih pesnij, narodnih in umetnih, ki se rade prepevajo; obseza 23*2 pesnij, med temi 46 slovenskih. Cena 20 kr.
Klicporove zbrane dramatične spise je v redakciji ravn. Šuberta začel izdavati založnik Topič. Klicperove igre so jako priljubljene češkemu občinstvu, in tudi slov. gled. naj bi ga bolj nego doslej vpoštevalo.
»Praha krâlovskâ«. Umetnijski album Praškega mesta izdal Josef Kafka. Cena 1 gl. 20 kr. Na 18 listih se podaje do 100 cinkografičnih slik. Knjiga bo obiskovalcem Prage lep spominek.
Slovenské Pohlâdy. Časopis zâbavno-poucny. V 8. št. 1. ima tudi članek: »Domov slovanskej cirkevnej reči a madjarské zaujatie vlasti«. Piše Pavel Križko. Kaže, kakô si misli Madjar početek cirilometodijske cerkve itd. »SI. Pohl.«. izborni slovaški mesečnik, stoji 5 gld. na leto in izhaja v Turč. sv. Martinu.
36npiea 200 cpn. nrapa a necawa za 1 in 2 violine, priredil St. Nikolič.
Kaico ce nam napofl xpaHn, od dr. M. J. Batuta, prof. velike šole. I. (Žito, brašuo, hleb). V gospodarskem in zdravstvenem oziru važna knjiga.
„JKnBaa CTapima" (Urednik V. J. Lamanskij), prevažuo rusko izdanje, je /avršilo 7 leto in priobčilo sedaj 1. zvezek VIII. leta. V tem zvezku se nahajajo razne razprave, na pr. : Co.it-
BMHerO^CKiH KpeCTLJIIIHH-L, erO OOCTailOBKU, JKHSHb H .TfcnTe.lbHOCTt.
H. HBaunn,Karo (Dolno ilustracij o kmetskem življenju dotičnih krajev). — HicKOJitico napajijie-ieft «I'hhckiixi. CKasoKt et Pyc-ckflmii n npO'flIMII C.iaBHHCKHMII. A. Aapne. ra^lUHKO-pyeCKOil aBrypifi XVIII-ro B-fcK-a. HBopcKaro. — Potem kritika in bibliografija. Ponatisnena je tudi : IIporpasiMa jaa coôiipaniH pyc-ckiixt. noc.iOBUH'ii, uoroBopoBi,, ocTpoi-b, npoaBHin-B, iiara.TOKt n. t. fl., kakor jo je izdelal IIaBe.it Chmohh, ki zbira take snovi. Cena temu zv. je 1 p. 50 k.
Bn3 ah t i iicki ft Bp en e h h h kt>, na.iaBaeMi.iii npn nninepa-TopcKoit ÂKa;i,('Miii HayK. Tosrt V. Bi.rirycK-i, 3. C.-IleTepoyprt 1898. OTffÈjrc. I. llac.'ri;riOBaniii n .Marepia.ii.i. Navajamo med drugim : JleBt My^pbiii, ii.in JleB-b HcaBp-b 6bi.it. aBTOpOMT. „TaKTHKIl" ? K>. Ky.iaiiOBCKaro. — (UaBHiie bt Tpeijiii. A. Iiacn.ii.ena. — Asoh-CKia rpaMOTti. Aaeicc. JlaspcKaro. ltd. — Kpn-mra: G. Schlum-berger. L'épopée byzantine à la fin du XII. siècle. Peu;. A. Ba-cn-iteBa. — A. IlaB.-'OBa. IIoMOKaHOHT. npn Eo-ituioart TpeôunK-fe. Peii. ITji. CoKo,ioBa. — Nato sledi biblijografija ruska, nemška, franc., ital., angl., — Me.iicia saM-fc-rtcn h n3B-fccTia. — B. Bp. izhaja po 4 krat na leto in stoji za granico (pri nas) 16 frankov. Naroča se v Petrogradn: y KHnronposaBna-nsflaTe-ia K. J. PnKKepa, HeBCKiit np. No. 14. Slovanskim zgodovinarjem in izsledovalcem ne moremo dovolj priporočati znamenitega, velikega, le ob pripomoči velikih sredstev omogočenega izdanja.
H c t o p i a C n 6 ii p n, CocTaB.iena no ^aniiuM'i., npejctab-.laeMbiMi. iio.iBBiM'Fi cofSpameMt 3aK0H0Bt h aKT0B-t IlexpoBCKaro napCTBOBania. B. K. Aii.ipieBma, u Cnmpt bt. XIX. cto-tIitîii. IJ-feHa 4 py6. 50 k. Naročati se moreti obe knjigi tudi pri upravništvu „CBkTa" v Petrogradu.
„Memorandum public par les deux sociétés tchèques de Paris-la Beseda et le Sokol". Tako se zovo knjižica, razpravljajoča po-loženje Čehov in popis decemberskih dogodkov. Obsega dva spisa: „Boj Čehov proti pangermanizrnu" (sp. L. Schmidt Beauchez) in „Istina o dogodkih v Pragi" (sp. V. M.).
Listnica uredništva. Mnogi nas poprašujejo, kaj je s časopisom »Mladost«. Nato odgovarja naš urednik, da vé o njeni usodi ravno toliko ali morebiti še manj, nego tisti, ki ga poprašujejo. Mlada gospoda, ki je bila začela izdavati list „Mladost", je našega urednika prosila toliko intenzivno, da naj prevzame odgovornost nasproti pol. gosposki, da |ej je to uslugo stvoril z uslovjem, da si dobi kmalu drugega gospoda zato. Parkrat so bili gospodje izdatelji pri njein, a zmenili se niso za nič, ko bi jim bil kaj opomnil odgovorni urednik. Peto št. »Mladosti« je še dobil, potem pa ni ne slišal, ne videl nič ne od lista, ne od izdateljske gospode. Pokazala se je v resnici moderno nam nasproti. Toliko v odgovor na več strani. — SI. uredništvu Tržaške „Slovenke". Dobili smo od rodoljuba iz Istre daljši dopis, v ka-
terem se med drugim dokazuje pjtreba posebnega narodnega društva, kateremu bi bil namen, pripravljati narod v obče, so-sebno pa širše množice za narodni kroj, narodno nošnjo. To društvo naj bi delovalo ne le po slovenskem, temveč zlasti tudi po Istri in Dalmaciji. Dopisnik navaja današnjo obleko in lišp iz zlatnine; oboje je malo vredno, a ženske vse to kupujejo drago, silno predrago. Vsled tega obubožava narod in tudi njegov izobraženi del. Uradnik, tudi ko se jim ¡-boljšajo plače, ostanejo vendar reveži, ker žene in hčere preveč potrosijo za malo-vredno, za velik denariz židovskih rok vsiljujočo se obleko t zlatenino vred. Radi tega je treba narodu, na prvem mestu ženstvu pomagati s tem, da se vvede zopet narodna nošnja, narodna, a za-jedno vendar vkusna. Na to naj bi delovali svečeniki, učitelji in naobraženi ljudje v obče. Dopisnik pravi'no priporoča to zadačo najprej si. uredništvu ženskega glasila »Slovenke«. Misel dopisnikova se opira na dejstva in je torej vredna uvaževanja. Med moravskimi in slovaškimi Slovani se je narodna nošnja ohranila in se tudi nadalje ohrani, ker napreduje vkus in se isti krepi tudi po šolah. Kar je možno na severu, je možno tudi na jugu, toliko bolj, ko se niso izgubili stari sledovi, in je narodna nošnja še običajna po vseh srbsko-hrvatskih deželah. Ne dvomimo, da bi »Slovenka« ne pričela delovati tudi na to stran, in v tem smislu se jej priporočamo.
Hciznanje. Slovencem iu drugim Slovanom na Dunaju, ki prebivajo v III. okraju in njegovem obližflu, se priporoča znana restavracija našega rojaka, g' Josipa Plischuniga, III , Seidlgasse 20 — On toči na Dunaju dobro znauo češko »Protiviusko eksportno pivo« in ima tudi izborno kuhinjo in jako dobra avstrijska vina.—Vsak dan slovanja družba.
2. šola jezika češkega na Dunaju, (v predmestju) bo od oktobra (na]dalje pa od novembra) v novi stavbi: V. Margaretlienplat.z-Wildemaiingasse št 2.
Upravništvo „Slov. Sveta
a
ima še nekoliko iztisov vsakega letnika tega lista na prodaj. Letniki se oddajejo po dogovoru. Starejših, v katerih so obsežne kritične razprave o cerkvi, zgodovini rimske liturgije, značaja jul. in gregorijanskega koledarja itd., je le malo več. Svečenikom jih posebe priporočamo — Učeči se mladini, ki ima sedaj rusko-slovenski slovar s slovnico profesotja Hostnika v rokah, priporočamo izborni ruski prevod Levstikovega „Martina Krpana" od istega prof. Hostnika. Izvod stoji s poštnino vred 15 kr. Glede na prevod omenjamo, da so ga srednješolci povsod drugod kupovali v večem številu, nego z gimnazij na Kranjskem. Med vseučiliščniki so ga jemali hrvatski v jednakem številu, kakor slovenski.— Knjižico: ,,Rusko pravopisanje za učeče se" oddajemopo 10 kr.; brošuro „Naši knjižni grehi" po i2 kr. — 100 vel. stranij obsezajočo brošuro „Das Parteiwesen der Slaven in Böhmen"1 po znižani ceni 55 kr.
Popravki k 15. št. »SI. Sv.«: str. 229 na desni, 5. v. zg.: z njimi, in kako mislijo o lažeh; 232 desna, 21. v. sp.: namesto „če", čitaj: drugače; 234 desna, 1. vrsta 5. odstavka : Memorandum, kateri je izročila bosenska . . .; ondi 25. v. sp.: pride n. „pri-rede"; ondi: prosi, n. proti"-
„SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se . razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnini, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (VVien), IX., Eisengasse Nr. 13.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik : Fran Podgornik. Tiskli Bratri Chrastinové ve Valasském Mezinci.