. '. * ' \ 'l J - . šmm& ■4 ; " Ob III. občinskem prazniku v Sevnici NE BODO POZABILI _______B, novembra pra- Jo. 12. novembra leta 1941 Je spoznavajo Sevničanl bogato in nem ati kulturnem področju. nnajejp v Sevnici svoj občinski trojica partizanov osvobodila iz plodno rast vsestranske dejav- Res je, da uspehi Se niso tolikš-praenfk. Ta <<«" je m Sevničane močno zastraženih sodnih zapo- nosti. ni, kot si želijo, še mnogo jim tako pomemben, da se ga bodo rov skupino političnih aktivistov Letos praznujejo Sevničanl manjka, da bo bivanje v tem vhmhii^ spominjali s s poštova- Osvobodilne fronte in jih rešila svoj vsakoletni praznik v zna- kraju lepše in boljše. Zlasti prilijem; spomin na dogodke pred gotove smrti Okupator je one- menju nove komunalne uredi- manjkuje stanovanj in šolskih štirinajstimi leti ne bo zbledel mel, kajti to je bilo nezasliša- tve. Socialistični razvoj naše prostorov za naše najmlajše. To ln ga bodo Sevnica ni ohranili no drzno početje, ki se ga niso dežele je terjal te važne spre- fo, ge mnogo drugih stvari jim le svojim naslednikom. nadejali. V svojem srdu so ka- membe, ki bodo tudi tem lju- onemogoča hitrejši napredek. . sneje divjali nad nezaščitenim dem v južnem delu našega okra- Prepričani so pa, da bodo tudi vsak košček nase domovine >e prebivalcem. Vendar tudi ta ja prinesle novih delovnih po- te ovire - nekaj letih odstra- Kolektiv podjetja za popravljanje voz praznuje te dni desetletnico svojega obstoja T ^ T«Uki ljudski revoluciji groro^ejstva niso omajala teh hud in uspehov. V današnjih niti. preživel burne dni; v vsakem yndl da ne bj verova[j v 7Jna- svetih nove sevniške občine de- keaju so se že v začetku *> n- g0 ^ nacizmom. la skoro 60 delovnih ljudi, v . . padje naSU svobodoUubni ljud- o^j ^ minilo štirinajst let neštetih množičnih organizaci- Zasavje OD pripravah ZB Zaključne prireditve Obletnice OSVOboditVO Je, ki so spoznali, da bo »kupa- Dogodek ^ ^ ostal v spominu jah, društvih, klubih in odse-tor neusmiljeno gami svobodo- Sevničanom tako svež. kot da kih deluje nad 1000 Sevnlčanov IJnbne misli to skušal že takoj ^ ^ dogodjl včeraj. Ni čudno, in tako kujejo skupno z ostali-z vsega počet ka vsiliti našim da ^ skienjij ta pomemben dan mi občani našega okraja nov krajem svojo »kulturo« in svoj praznovati kot svoj največji lo- čas, ki bo lepši in boljši, vre-ped- kalni praznik. d en življenja in naporov, ki jih In tudi v Sevnici okupatorju Iz leta v leto Je praznovanje še danes doprinašajo z ne?m<‘£ niso prizanesli. Že nekaj mese- občinskega praznika lepše in n im prepričanjem in voljo, da cev po okupaciji so zavedni Slo- bogatejše. Sleherno leto priprav- je to potrebno in važno, venci, člani naše Partije, poka- ljajo njihove množične organi- Vsi tisti, ki budno spremlja-zali oholemu Prusu, da se niti zacije, zlasti pa delavsko pro- jo razvoj svojega kraja, se veta živelj v teh krajih ne bo svetno društvo »Svoboda«, kva- selijo slehernega napredka, pa Za zaključek naiboliše K' PO VSEH KRAJIH ZASAVSKEGA OKRAJA SO SE ZACELI doprinesti tudi učenci naših PRIPRAVLJATI NA PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE — osnovnih šol in gimnazij, ki bo-PONEKOD BODO PRIPRAVIL I DVO- IN VEČDNEVNE karar^ P°' m£3 ,V Sovoramvz^o^ =i ^“^dkrsk^^titič- iJSSS Tse^TS po^hn^H teh’ obilico bogatih proslav, sloves- nje. Edino na ta način bomo naprošamo vse iniciativne od-nosti in praznovanj v počasti- dostojno proslavili dvanajsto bore kakor tudi posameznike, da tev desete obletnice osvobodi- obletnico ustanovitve naše Nove nam najkasneje do 16. novem- tve. Se v _ poletnih mesecih, ko Jugoslavije. In ob teh pripravah bra pošljejo natančne programe pisana dejavnost naših organi- je čutiti, da bodo imele množi- prireditev in slovesnosti. Le na ncij in društev navadno za ne- čen okvir, se pravi, da bodo so- ta način bodo naši delovni ljud-fcaj tednov preneha, so imeli v delovale prav vse naše družbe- je zvedeli, kdaj in kakšne bodo različnih krajih zelo uspele pri- ne organizacije in društva. Ne- prireditve v posameznih krajih redltvc- dvomno pa bodo k uspehu pri- našega okraja. Sedaj pa spet prihajajo iz reditev oziroma proslav mnogo Uredništvo vseh krajev okraja poročila o PROSLAVA KRAJEVNEGA PRAZNIKA V KRMELJU Bivša občina Krmelj sl je iz- je sam vodil borbo iz hiše, v činstvo dopoldne na grob narod- hrala 29 oktober za svoj kra- kateri je bil zabarikadiran cel nega heroja Vence so položiti ----- — jetrni praznik. Tega dne sta leta popoldan in vso noč ter je pa- zastopniki občine in množičnih pripravah za zaključek prazno- 1941 vodila borbo z Nemci Mi- del šele drugega dne ob 11. uri organizacij Žalno slovesnost je vanj desete obletnice osvobodila« MAJCEN, narodni heroj, in dopoldne. Sam se je boril proti odprl predsednik sevniške obči- tve, ki bodo pred 29. In 30. no- Janče MEVZELJ; oba sta padla veliki nemški premoči. Neeks- ne tov. Karel Kolman, za njim vembrom. Postavljeni so že ini- junaške smrti. V mali vasici plodirane granate, ki so jih pa je govori’ občinski odbornik ciativni odbori, v katerih so vid-Mumice nad Šentjanžem sta se Nemci metali v hišo, je pobiral tov. Matija Blas.^ Slovesnost je nj politični, javni in kulturni Zbor volkcev v Dobovi V petek, 4. t m., je bil zbor dansko kot s politično proble-volivcev Dobove in okoliških matiko. oba‘ustavila pri 'znancu Vode- in jih metal nazaj med Nemce, motil hudi snežni metež — delavci. Le^ti imajo precej od- ^asi- Vodil ga je predsednik ^ ^tvah je inž. niku, da se odpočijeta — mlad Ti so tedaj rekli, da če bi imeli Krmelj čani pa se spominjajo ' " ju je izdal nemški pa- vsi take vojake, bi bili zasedli (Nadaljevanje na 2. strani) govorno nalogo izvesti te priprave dobro in pravočasno. brežiške občine tov. Kolenc, ude- Mišič na Šofer povzročil milijonsko škodo ležil se ga je nadalje tudi pod- prošnjo volivcev poročal o grad-predsednik občine inž. Mišič, nji železniške proge ob Sotli in Predsednik je volivce seznanil 0 samih regulacijskih delih re-s statutom občine Brežice riasti ^ po^evalec je ovrgel govo-„ w s poglavji o krajevnih odborih j* V torek zjutraj je vozil šofer se je šofer hudo poškodoval in °^n€" Po predsednika * Dobove ne bodo gra- D. Kukaš sedemtonski tovorni so ga prepeljali v brežiško bol- '7>hv£ *r**?r- ctol odcePa M progo Savski Ma- avto znamke »Berlot«, last grad- nišnico m odbor, ki šteje 9 damov. V rof—Kumrovec. Ravno tako je benega podjetja »Tehnika« t* Nepreviden vozač je povzro- iz vas| inž. Mišič seznanil volivce s Zagreba, v smeri iz Brežic pre- čil milijonsko Sodo na avtomo- Plačilom odvzete zemlje. Ko bo- ko mostu cez Savo in Krko, ki bilu, medtem ko bo popravilo 1X1 nLnce 113 ZDOpu. lvnvQo za 10 ^ je dolg nad 450 metrov. Na kon- mostne ograje stalo nad 180.000 P3 «* smemo iskati pri samih do opravljene vse potrebne for- cu mostu je zavil na levo stran dinarjev. Po vsej verjetnosti bo volivcih, pač pa pn vaški orga- rnainosti, ki seveda niso malen- ceste in poškodoval nad 200 m zadela krivda za prometno ne- nizaciji SZDL Malega Obreža, ki kostno delo ^odo kmetje dobili železne mostne ograje nad trav- srečo vozača, saj je že istega ni posrierbela' za udeležbo. Tudi ,,. ______T>ri nekaterih w=ta!ih va.šldh or- odškodnino za odvzeto zemljo fant pa ___ trulji V prvem spopadu je bila Moskvo Mi.ana Majcena so ta patrulja uničena, na to pa je najprej pokopali v navaden Prišla Nemcem na pomoč večja grob. nato pa ga izkopali in po-ekupina nemške vojske, okrog kopali z vojaškimi častmi na 300 mož Janče Mevželj je padel pokopališču v Šentjanžu. Že prvega dne. Milan Majcen pa Letos je na ta dan odšlo ob- NOV VODOVOD — noiueifo pridobitEU Zogor.p Že nekaj let gradijo v Zagor- dolg kar devet kilometrov in ju nov vodovod. Več tisoč de- ima dovolj padca. _________________ _____ ___________ _______ lovnih ur je bilo treba opraviti, Verjetno bodo graditelji za- niki pred pričetkom mostu čez dne na vožnji iz 'Zagreba podrl pri nekaterih ostalih vaških or da so končno vsa dela v za- ključili glavna dela že do Praz- Krko je bil udarec vozila tako na Obrežu pri Jesenicah na Do- ganizacijah je opaziti, da so po dnevnih cenah im ne bodo na ključni fazi. O naporih delavcev nika republike, tako da bodo močan, da je zdrobil nad 20 m lenjskem električni drog, nekaj premalo povezane s članstvom, plačilo čakali dvajset let, kakor bo treba v bližnji prihodnjoeti prebivalci Zagorja ob našem ograje in je kamion zdrknil na kilometrov dalje pa je zadel ob Ravno odbori SZDL pa so dolž- ^ to nekateri govorili, hapiisati še kai več. kajti znano največjem prazniku imeli vodo več kot štiri metre niže ležeči tovorni avto in jo popihal proti ni volivce in državljane sploh je, da so morali premagovati izP°d Gore O gradnji vodovo- travnik. Tovorni avto se je pre- Brežicam, kjer ga je čakala še nenehno seznanjati z našo d raž- V naslednjem se je nov od- precejSnje Težave, da so uspeli da bomo poročali še prihodnjič, vrnil na levo stran, pri čemer večja nesreča, haipeljati znatne količine cevi beno stvarnostjo, tako z gospo- bor konstituiral in si izvolil za predsednika tov. Avgusta Mer- ki opraviti druga težka zemeljska dela. Bližnji šemnik ki lež na po-h proti Gori, ima mnogo hri-bovske vode, in popolnoma zadostuje za potrebe Zagorja in okoliških krajev. Zato so gradi--djl vodovoda morali začeti z delom prav v Semniku. Z dvema rezervarjema bo ^>5ina omogočila, da bodo z vodo preskrbljeni tud’ Š^mnlči-*i*. Kot je znano bo glavni cevo-v°d od izvora pa do Zagorja Dan mrtvih na Senovem Zveza borcev na Senovem je Dan mrtvih priredila žalno •ovesnost pred spomenikom in grobnico padlih borcev in žrtev aMzma na Senovem Ob tej £r‘-iki je imel predsedrik ZB en°vo spominski govor o vseh lstih, ki nepozabljeni leže v slo-^iski zemlil, za katero so da-^Vali najdražje — svoje življe- , Kl jub slabemu vremenu se je ljudi'0 ^ *a'ni slovesnosti precej Občinski ljudski odbor Sevnica g Sodelovali sc godbeniki bovške »Svobode«, moški pev-, 1 zbor loatink pa je zapel nekaj ža- Ža’ .Opoldanskih urah je bila pa',,® slovesnost tudi na poko-«- 18v Bresternicl, kjer je c črnska plošča padlim bor-lovli • a tel slovesnosti so sode-m senovški godbeniki in čla- slaviča, ki je bil svoječasno predsednik bivše dobovške občine. Dobovčan. Sestanek dopisnikov v Brežicah Prejšnjo soboto je bil v Prosvetnem domu v Brežicah sestanek glede tiska, ki so se ga udeležili zastopniki tiska, OLO in brežiške SZDL. Med drugim so ugotovili nujno potrebo, da se krog dopisnikov razširi in da nai v dopisovanju v časnike sodeluje čim več državljanov. Časnik naj ne bo samo regi-strator dogodkov, temveč mora postati uspešen tolmač naših misli, političnega dela in ustvarjanja v socialistični družbi. V koliko v organizacijah ni dopisnikov, naj le-te obveščajo stalne dopisnike, ki bodo potem pisali o delu naše graditve, o delavskem in družbenem upravljanju in raznih problemih, ki zadevajo našo socialistično skupnost. Pri tej priliki so ostro obsodili pisce anonimnih dopisov, kajti vsak dopisnik mora pisati resnico, ki zanjo jamči in se mora tudi podpisati. Na splošno so na tem sestanku ugotovili, da je naš lokalni list »Zasavski tednik« dobro urejen N in da je z razširitvijo dopisniške čestita vsem svojim obča nem k občinskemu prazniku in Dnevu republike. P rav tako čestitajo: Občin-,- mreže veliko pridobil na popu-ski komite ZKS, Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV. S skupnim delom in napori bomoopra-' larnostl vili vse naloge, ki jih pred nas postavlja socialistična skupnost. Ob zaključku razgovorov so osnovali klub dopisnikov, ki bo deloval kot sekcija SZDL v Brežicah. izdal« otraini odboi Socialistične tecaa delom is Hodi i treoellaa — On luk ta odeoiarla urednitfc odboi — Odeo»orai urednik Stane SnStar — Tiska Mariborska tiskarne • Maribora - Našlo« uredništvu in uprave Zasavski tednik Trbovile L Trt revoiuctle O 28 (telefon 91) - Kačur »rt podružnici Narodne Danke v Trbovliab S14-T.I46 — List tzhata vsake soboto Letna naročnina t«t din nolletna 200 din četrtletna 100 din mesečna «) Ju - Posamezne itevilke to dtn — Rokopisi moralo hit' v erednUtm naltasnele vsak torek dopoldne tn Mb ne vračamo Trbovlje, 12. novembra 1955 Leto Vlil V STT izvajajo sklepe posvetovanj o gospodarskih ukrepih Storilnost je moč še povečati V Strojni tovarni v Trbovljah (STT) so imeli pretekli mesec vrsto važnih posvetovanj z mojstri, brigadirji, šefi oddelkov in kolegija ter delovnega kolektiva. Na teh posvetovanjih so obravnavali gospodarstvo v svoji tovarni in sprejeli vrsto pomembnih sklepov za bodoče delo v podjetju. V prvi vrsti je prišla na teh razgovorih do izraza volja za povečanje proizvodnosti in storilnosti Ugotovili so, da so na tem področju v zadnjem letu precej dosegli Ugotovili so nadalje, da so še dane možnosti za zmanjšanje notranjih rezerv in da bo z dobro smotrno in dosledno organizaci’0 dela mogoče brez večjih fizičnih naporov kolektiva storilnost v tovarni povečati. Ko so obravnavali izvršitev delovnega plana tovarne za letošnje leto, so prišli do zaključka, da je potrebna enakomerna porazdelitev dela in proizvodnje. Za izpolnitev prevzetih obveznosti bo kolektiv opravil vsak mesec določeno število nadur, ki so potrebne, ker tovarni primanjkuje delovnih moči, zlasti kvalificiranih — vendar pa skušajo nadurno delo omejiti s smotmejš- organizacijo dela. Kakor že omenjeno, mora podjetje izpolniti dogovorjene obveznosti do svojih odjemalcev in naročnikov zaradi česar je bilo potrebno dovoliti ustrezno nadurno delo. Svoj proizvodni plan je tovarna letošnje leto do konca svoj ugled in sloves. Glede same kvalitete dela v tovarni pa je dobila tehnična kontrola podjetja nalog, da aktivno sodeluje že med samim procesom dela. Tako so sklenili, da ne sme iti noben izdelek iz tovarne, če ni zanj stoodstotnega poroštva v kakovosti in izdelavi. Za osvajanje in vpeljavo novih izdelkov pa so v tovarni ustanovili študijski oddelek take imenovani prototipni oddelek. Tudi cenam izdelkov tovarne so posvetili posebno pozornost. Dobro se zavedajo, da se v etapi naše strojne tovarne lahke pojavi konkurenca v izdelavi podobnih strojev. Za dosego novih 10 milijonov ton premoga v nadaljnjih osmih letih bo potrebna v rudnikih nova mehanizacija. Varčevanje je eno izmed osnovnih nalog pri znižanju cen. Pomen te besede pa se še vedno premalo upošteva, uporablja in izvaja: tako se n. pr. v kupih starega, odpadnega železa še vedno lahko najdejo kosi, ki bi jih mogli v proiz- vodnji s pridom uporabiti Važno je nadalje v proizvodnji varčevanje v uporabi proizvodnih sredstev: čuvanje orodja, poraba olja, koksa, oglja žarnic, varčevanje z električno energijo, komprimiranim zrakoir itd. Tudi poškodbe in nesreče pri delu obremenjujejo režijske stroške tovarne Vse premalo se uporabljajo pri delu razna zaščitna sredstva, zaradi česar bo uprava podjetja uvedla tudi ustrezne sankcije ki bodo zagotovile uporabo teh sredstev in zaščito pri delu Končno so se na teh posvetovanjih zavzeli tudi za sprejem pravilnika o nagrajevanju za racionalizatorstvo, ki bi dal širše možnosti za nagrajevanje tistih, ki bi študirali na izboljšanju proizvodnje in prinašali konkretne predloge za napredek v produkciji. Tudi v samem nagrajevanju dela je opaziti težnjo, da se norme oziroma akordi še bolj utrdijo in ustalijo, to pa tako, da bo imel kolektiv vanje večje zaupanje kot doslej. Normirati bo treba delo povsod, kjer je to mogoče z realnimi postavkami, kar pa je možno doseči le z natančnim proučevanjem določenega dela in ob sodelovanju celotnega kolektiva, zlasti še sindikalne organizacije, tako da bi maksimalni preseg norme lahko znašal približno 10—15*/o. Marljivi delavci pa bi seveda lahko presegli te odstotke in zaslužili še več. Ugotovljeno je, da se dosedanje preseganje norme giblje znatno niže, saj maša le 5—6°/o, in če pri ten* ni bilo doseženo zaželeno zanimanje za preseganje norm. V večji meri pa je bilo opaziti težnjo po nadurnem delu. kjer je vladalo mišljenje, da so nadure bolj zanesljive in je z njimi zagotovljen večji zaslužek. Prizadevanje glede tega vprašanja gre sedaj za tem, da se delo pripravi in nagradi tako, da bodo delavci in uslužbenci čutili in se prepričali, da bo tako nagrajevanje koristneje Pred nedavnim je bilo na Senovem posvetovanje predstavnikov trgovskih podjetij in kmetijskih zadrug, ki ga je or- meseca septembra prekoračila ganiziral gospodarski svet ob- za več kot 10 odstotkov in izgloda, da bo kolektiv ta odstotek do konca leta še povečal. Tudi v proizvodnem načrtu za prihodnje leto je že nakazano, pregledajo kalkulacijo cen_ 'eh da bo treba napore za dosego večje produkcije povečati, saj potrebe po jamski mehanizaciji rastejo in ima tovarna zato že večje število naročil Kolektiv STT bo planirano proizvodnjo za letošnje leto predvideno povečal po vrednosti za nadaljnjih 250 milijonov dinarjev S svojo aktivnostjr hoče kolektiv te tovarne dokazati skupnosti, da so bile v podjetje vložene investicije dobro in bogato naložene Večji stanovanjski fond, ki bi omogočil zaposlitev novih delovnih moči. bi omogočil povečanje zgoraj na- predmetov ozirom; možnost znižanja cen. To posvetovanje je pokazalo, da je splošno mišljenje, da je visokim cenam kriva trgovina na drobno, napačno Težave in izgube ki se često pojavljajo v trgovini na drobno, so na tem posvetovanju pokazale, da tiči zajec pravzaprav v drugem grmu Kalkulacija. ki jo je predočil navzočim predstavnik trg podjetja »Preskrba« na Senovem je za nekaj najvažnejših prehrambenih predmetov pokazala da se v trgovini po odbitku raznih stroškov, dajatev in marže pojavlja celo 3 do 5-odstotna iz' vedene vrednosti še za več kot guba v primeri s cenami ki so 100 milijonov dinarjev Proizvodnja tovarne pa se ne bi dvignila toliko po teži izdelanih produktov, pač pa s spremembo sortimenta izdelkov, saj podjetje s hitrim tempom osvaja vedno bolj komplicirane rudarske stroje. Tovarna namerava prihodnje leto opustiti izdelavo enostavnejših produktov in konstrukcij, ker meni, da taka dela opravijo lahko tudi druga podjetja Sama loka čila tovarne pa dovoljuje in utrjuje prepričanje vodstvo podjetja da mora tovarna graditi prvenstveno rudarske stroje s katerimi je podjetju zagotovljena tudi večja rentabilnost, to še zlasti s kadrom, s katerim razpolaga ta tovarna Tudi glede kvalitete proizvodov, terminov reda in discipline v tovarni so na teh posvetovanjih sprejeli ustrezne sklepe. Tako hočejo v pod:etju razčistiti vprašanje vseh zaostalih, neizvršenih obveznosti Sklenili so, da kolektiv ne bo pričel z nobenim novim delom, dokler ne bodo izpolnjeni zamujeni termini. Glede sprejetja dostavnih rokov je bila na posvetovanjih poudarjena potrebna previdnost ob sklepanju pogodb, s čimer sl bo tovarna lahko zagotovila določene n. pr. za enotno moko, mast, olje, sladkor in podobno. Se teže pa prizadene trgovino na drobno izguba, ki se pojavlja v primanjkljajih v pošiljatvah grosističnih podjetij ki postajajo vse pogostejši Z zapisniki je n pr. ugotovljeno, da proizvajalna oziroma grosistična kov. Izračunali podjetja poleg kala, ki si ga na primer trg avtomatično obračunajo že ob tehtanju, ne dostavljajo trgovinam na drobno blaga v količini. kot ga le-te morajo plačati. Pri 40 vrečah moke je bilo na primer preko 40 kg primanjkljaja v pošiljatvah grosističnih podjetij iz Dodmžal, prav tako je n. pr. paromlin Cantomir poslal pošiljko, kjer je bilo pri 30 vrečah skupno preko 29 kg primanjkljaja. Pri nedavni pošiljki sladkorja je bilo spet pri 13 vrečah več kot 11 manjkljaja itd Taki privedejo poslovodje trgovin na drobno do resnega razmišljanja, saj morajo le-ti — ako so neprevidni — ob inventurah potem kriti primanjkljaje iz svojega žepa — ali pa gredo take in podobne izgube na račun potrošnika ki plača te primanjkljaje v cenah ostalega blaga. Da takšni primeri niso redki, dokazuje n. pr pošiljka Mlin. Delouni ljudje na Senovem so % ozimnicami slabo preskrbljeni slabostih v trgovini. Tu mislimo predvsem izredno slabo — ali bolje rečeno — nikakšno preskrbo senovškega prebivalstva s kmetijskimi pridelki oz. ozimnicami. Dogodilo se je, da sadja itd. — čeprav je bila letina v neposredni okolici piecej dobra. Nikakor ni pohvalno, da morajo senovški delovni ljudje sami organizirati nakupe in podjetja v Domžalah, ki je lani poslalo pošiljko bele moke, toda v vsaki vreči je bilo okrog 5—10 kg moke manj. Sicer je trg. podjetje »Preskrba c kasne-čine. Namen tega sestanka je je na intervencijo dobilo za te bil, da ugotovijo da li so seda- primanjkljaje dobropis, vendar senovški trg že nekaj let na je-nje cene prehrambenih in osta- vidimo, da bi ob nepazljivosti sen nima na razpolago potreb-lih trgovskih artiklov realne da in pomanjkanju kotrole pri pre- nih količin krompirja, zelja, vzemu blaga trpelo občutno škodo trgovsko podjetje — končno pa tudi potrošniki. Ce ob vsem tem pomislimo, da so več kot polovica vsega prodanega blaga v trgovini pre- prevoze krompirja, jabolk, ze-hrambni artikli, pri katerih. se lja in podobno, da naš rudar, ki največkrat pojavljajo neupravi- pošteno dela in se trudi, v trgo-čeni primanjkljaji, potem je vini ne dobi tega, kar na jesen razumljivo, da trgovina na in čez zimo nujno potrebuje za drobno podraži vrsto ostalega prehrano svoje družine. Tudi o blaga in da izgubo plača ku- tem so govorili na tem sestan-pec. ku. Delni vzrok tega pojava je Navzoči so bili mišljenja, naj iskati v tem, da trgovska mre-bi v bodoče trgovinske inšpek- ža ni uspela s svojimi nakupi, cije takšne in podobne nepra- čeprav se je obrnila na vrsto vilnosti skušale odpraviti z in- kmetijskih zadrug v bližnji in tervencijo pri proizvajalnih oz. daljni okolici. Le-te se verjetno grosističnih podjetjih Vsi prir niso čutile vezane glede teh manjkljaji v pošiljkah grosistič- odkupov, ali pa so nastavile ce-nih podjetij naj bi se ugotav- ne tako visoko, da jih trgovska ljali zapisniško ki naj jih nosi podjetja niso mogla sprejeti pošiljatelj. — Med ostale teža- (krompir, prodajna cena ca 16 ve štejejo trgovine na drobno dinarjev! itd.). V tem pogledu tudi sedanjo uvedbo blokov Do lahko govorimo o precejšnji ne-sedaj se namreč vsaka, tudi raj- odgovornosti naših kmetijskih manjša množina prodanega bla- zadrug, ki bi mogle opraviti po-ga obračunava z listi teh blo- trebne nakupe v svojem ožjem so pa, da izda okolišu. Kritika, izrečena na podjetje »Pre- račun letošnje slabe preskrbe z skrba« na Senovem za nakup ozimnicami za naše delovne lju-teh blokov letno okrog 360 000 di, naj bi bila uspešna v toliko, dinarjev, ker so te tiskovine da se bodoča leta kaj takega ne precej drage. Morda bi bilo mo- bo več zgodilo goče glede tega uvesti kak ce- Posvetovanje, ki ga je organi-nejši in enostavnejši postopek, ziral gospodarski svet senovške Na tem sestanku so nadalje občine in ki sta mu prisostvo-sklenili, da bi pod nadzorstvom vala tudi predsednik in tajnik gospodarskega sveta občine se- občine, je rodilo vsekakor postavili posebno komisijo, ki bi zitivne uspehe v pogledu na-v podrobno pregledala vse kal- daljnjega delovanja trgovinske kulacije cen. ob tej priložnosti mreže. Podobna posvetovanja pa bi se komisija seznanila s bodo lahko pripomogla k od-kg pri- problematiko poslovanja trgov- stranitvi raznih težav, pa tudi dogodki skih podjetij in kmetijskih za- k znižanju cen v trgovini na drug. drobno v prid naših delovnih Pomenili so se tudi o ostalih ljudi. K. krat kim /e trboveljski ribič Prane 13>5 kg t ežkega sulca Lep lovski p/en v vodi. Pred krat i Vetrih ujel pr: Renko h V krislmški steklarni d segtro lepe uspehe Na zadnjem zasedanju delav- nika. Na znižanje lastne cene pa skega sveta v hrastniški steklar- je vplivalo tudi znižanje tovarni so v glavnem razpravljali o niške režije (3,08 odst.) in uprav-izpolnitvi proizvodnega načrta v no-prodajnih režijskih stroškov letošnjem letu. Se nekaj tednov (21,07 odst.). Tudi izgubo v od-in kolektiv bo spet polagal ra- padkih stekla je kolektiv znižal čun o svojem delu. za 6,26 odst., to pa zaradi bolj- V obdobju od 1. januarja do šega načina plačevanja dobrih konca septembra t. 1. je ko- izdelkov. Prav tako so v tovar-lektiv-te tovarne dosegel v pro- ni dosegli zelo lep prihranek Lzvodnji lepe uspehe, in to kljub pri premogu,.in sicer so poraibi-vsem težavam. Začrtano proiz- li pri proizvodnji 4587 ton ste- vodnjo je kolektiv v 9 mesecih letošnjega leta presegel za 13,7 odst., celotni količinski plan pa je dosegel že s 84,95 odst- V primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu so v tovarni pe- kla 16.199 ton premoga ter pri 1 toni izdelanega stekla prihranili okrog 182 kg premoga. V planu izvoza podjetje ud doseglo pričakovanih uspehov, to pa v glavnem zaradi velikega večali proizvodnjo za 14,25 °/o. povpraševanja stekla na dorna-Lamsko leto so v steklarni na čih tržiščih, posameznika izdelali 3623 kg To bi bili v glavnem uspehi stekla, letos pa 3937 kg. Porast tega marljivega kolektiva v le-proizvodnje znaša za posamez- tošnjih devetih mesecih. Prepn- nika 8,66 odst., in to v enakih proizvodnih pogojih. Kolektiv steklarne pa je dosegel lepe prihranke tudi pri čani smo, da bodo njegovi uspehi ob koncu leta pod dobrim vodstvom tovarniškega delavskega sveta in upravnega od- surovinah in v ostalem. Tako je bora prav tako lepi in verjetno lastna cena 1 kg stekla stala lansko leto 124,12 din, letos pa 116,63 din ali 7,49 din manj pri 1 kg stekla, kar da prihranek 34,347.591 din. Iz navedenega vidimo, da kolektiv lahko doseže pod dobrim vodstvom lepe uspehe, za kar se je seveda zahvaliti trudu in prizadevanju vsakega posamez- Dva namesto pet militonv... Nova mizarska delavnica v Dobovi ie tudi sad n*porov delovnega kolektiva Krivični bi b:li do delovnega danes v takih pogojih, v kakrš- kolektva Miztir-ke delavnice Dobov.. če b; tekli da so zgra-d.li novo delavnico zgolj iz sredstev, ki jih je dala skupnost. Tudi zgodov na delavnice nas ne b. v tene potrdila. Ce s: prikličemo v »pom d leto petin-štir deseto, bomo zagledali neutrudne m zarje — več na jih še danes dela v podjetju — kako tako rekoč .z nič gradijo svoje podjetje. Začeli so v prostorih, ki v nobenem pogledu niso ustrezali, toda začel-, so vendarle Njihov začetek nehote primerjata z začetkom grad tve nove Jugoslavije N mo veliko napredovali od »tare Jugoslavije, '■n še tisto malo je bilo porušeno ln požgano, toda začeti je b.lo treba! Tako nekaka je bilo tud: z dobovskim mizarji, ko so $e vračal; -z part zanskih enot, izseljenstva n 'aborišč V desetih letih p0 vojni 'mo v vseh pogledih napredovali. Poleg majhnih :n temn h delavni«, so zrasle nove velike n svetle tovarne, stanovanja m drugi objekti družbenega standarda M.ilokaterj delovni človek delu n h je delal prej Tud, za dobov-ske m.zeije je prišel čae, da se podovijo od >tare delavnice v katerj so irstvar 1; velika sredstva V eni izmed prejšnjih številk našega lista smo pisali o pomenu prispevka v sklad za pospeševanje prometa ln predelave kmetijskih pridelkov, ki se vkalkulira v prodajne cene na drobno vseh vrst moke, kruha in peciva. K temu, kar je bilo napisano, moram še dodati, da so trgovska podjetja ln trgovine ter pekarska podjetja ln pekarne doslej vplačale komaj dva milijona dinarjev na račun tega prispevka. Po podatkih urada za evidenco ln statistiko o :n jih vložili v skupne napore količinah prodane moke, kruha in peciva, bi navedena podjetja in obrati morali doslej vplačati najmanj pet milijonov dinarjev. Menim, da je nedisciplina v pla-predovaio, se izpopolnjevalo, čevanju prispevka v omenjeni vzgajalo nov naraščaj in seveda sklad hkrati tudi slab in škod- za zgraditev neodvisne Jugoslavije. Delal; so zelo naporno. Marsikdo si je nakopal bolezen Podjetje pa je navzlic temu na- tudi ustvarjalo V desetih letih ljiv odnos si je pridobilo več kot pravico, družbenega da ®t zgrad- novo delavnico, k bo vredna delovnega človeka Skupnost mu ie dala na razpolago sredstva, veliko pa so delavci tudi sami prispeval) e prostovoljnim delom Delal: so z veliko ljubeznijo, kajt) vsak se je zavedal da je delavnica del njega samega :n da je v njej njegova bodočnost O sami delavnici je bilo že do borbe za dvig standarda Kajti, kakor smo že v prejšnjem članku poudarili bodo sredstva tega sklada služila za pospešitev prometa in predelave kmetijskih pridelkov. Pomanjkanje dobrih prometnih sredstev in obratov za pospeševanje kmetijskih pridelkov sta namreč zelo važna faktorja, ki odločilno vplivata na visoke cene teh pridelkov in potemtakem tudi na precej nap sanega. Moj namen življenjsko raven delovnega člo-pa, kakor ste videli, nt bil, piša- veka. tj o vel kosti pro*torov, o okn h in strojih, kajti v tem ni zgodovina tega podjetja. -ne Tudi občinski ljudski odbori bi morali pokazati več zanimanja za to, kako podjetja na njihovem območju izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti. Cimprej se bodo morala sprijazniti tudi s tem, da bodo potočni in drugi mlini morali plačali takso od mletve. To dejansko plača lastnik žita; mlin, ki mora voditi predpisano oviri co, Jo mora pa obračunati in seveda tudi vplačati na predpisani tekoči račun. Od pobrane takse za mletje gre 75 odst. v korist FLRJ 25 odst. pa v .korist občinskega sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Mlini lahko pobirajo takso tudi v naravi s tem. da morajo žito, pobrano na račun takse, prodati po določenih cenah pooblaščenemu podjetju za promet z žiti, nato pa namesto lastnika žita plačati določeno takso od mletja Občinski ljudski od- dan večja bori morajo voditi strogo kontrolo nad mlini, če pobirajo takso v določenem znesku, če vodijo predpisano evidenco, če pobrano takso odvajajo itd. Čeprav so od takrat, ko je bil sprejet predpis o pobiranju takse od mletve, pretekli že več kot trije meseci, skoraj noben mlin ne pobira te takse. Tudi občinski ljudski odbori (bivši), ki so bili obveščeni o novih predpisih (čeprav so bili objavljeni v Uradnem listu), so pokazali negativen odnos do tega ukrepa. Največ ie razburjenje pa je bilo seveda med kmeti ta sredstva v sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje, ali z drugo besedo: da se jim v drugi obliki spet vračajo. Vsak pošten kmet bo moral priznati, da je naša skupnost prispevala mnogo milijard, bodisi v obliki regresov pri nakupu umetnih gnojil, cementa za gnojne jame in silose ter strojev, bodisi v obliki. Cisto prirodno je, da v ta sklad, od katerega ima koristi naš kmet, tudi on prispeva nekaj. Odkrito mu moramo povedati, da dohodki, ki jih ustvari, ne smejo iti samo v kupne fonde, ampak se morajo vračati tudi nazaj v proizvodnjo, ki mora biti iz dneva v —nc še boljši. Iz Čateža ob Savi Preteklo soboto je bil na Čatežu zbor volllcev za v.si Čatež Prilipe :n Dobeno. Kljub oozn; vpčern1 uri in slabim potem se je vendar zbralo nepričakovano lepo število volivcev. Uvodno poročilo je imel podpredsednik brežiške občine, nato pa so izvolili krajevni odbor občine. Za vasi Čatež in Cerino so izvolili po dva odbornika. Z3 vasi Prilipe in Dobeno pa P° enega. Po volitvah so volivci živahno razpravljali o nameravani mestitvi krajevne pisarne * matičnega urada drugam. Zborovalci so energično protestirali proti tej nameri in to tu°^ zelo stvarno utemeljevali. vedeni razlogi govore proti pr^J kaki drugi mestitvi io ie. da v prepričani, da bo njihov pr° zalegel. , 0 Napravili so nadalje sklop prodaji staro občinske h;še, ve® dar s pridržkom, da ostane Kr jevnemu odboru na razpo _ hiša splošnega ljudrkega 1Tn ja, v kateri je sedaj krajevnega odibora h1 mat M urad. in lastniki mlinov. Slednjim, prosvetni dvorani v Šentjanžu zlasti pa kmetom, ki dejansko je morajo plačati takso od mletja, petjem in recitacijami ter pev-je treba dopovedati, da gredo skl zbor »Svobode* lz Krmelja. Proslava krajevnega praznika v Krmelju V počastitev krajevnega Pr3f nlka je bil nadalje v KrmelJ« godka: dne 25. oktobra 1941. leta šahovski brzoturnir, kjer R3 . so bili po Šentjanžu nalepljeni P^^e^ž. "vTado Burnik ® točk, Boris Debelak 5,5 točke, Drago Papež 5 točk itd. Istočasno so tekmovali tudi keg.ja^ no-političnih razlogov«. Samo ^magovald« » sicer: Jožo Heglcr 22, Milan K še, Jože Žitnik, Herman Kos. Salamon po 17 kegljev Itd. Za zaključek krajevnega Pra?' nika je mladina iz sodelovala šolska mladina s uprizorila v nedeljo P°Pol“.,a tridejanko »Ploha«. Igra je b»» dobro obiskana. ... v* (Nadaljevanje * prve tega dne še nekega drugega do- lepaki o nasilni izselitvi domačega prebivalstva v Nemčijo. Na plakatih so Nemci razglasili, da morajo narod izseliti »iz držav- selitev so Nemci izvedli šole 28. in 29. novembra 1941. leta. Po vseh boljših kmetskih domovih so se naselili Kočevarji. Pri popoldanski slovesnosti v Ob štirinajsti obletnici brežiškega pohoda Borci so izpolnili nalogo Štirinajst let j« minilo* odbor ja narodni heroj Stan* Rozman-Pranc na Grmadi ned Štajerskem ustanovil o začetku meseca oktobra I. Štajerski bataljon. Tu so se združile tri čete, m sncer: Savinjska, Revirska in Pohorska četo. Dva dni po formiranju je bataljon že vodil borbo o samem Šoštanju, 26. oktobra 1941 pa je u?pešn0 zaključil akcijo na graščino Cmaka pri Gomilskem tein na človeka kr je z bliskovito naglico potegnil izpod plašča brzostrelko ter ju poklipal k predaji S kratkim pogledom sta Se oba sporazumela. Don seže Po pištoli, vendar ga je Švab preh-tel m ga s strelom zadel v nogo, toda Curk je v tem hipu že zasadil svoje močne roke gestapovcu v obraz, mu odvzel brzostrelko n bombe ter ga zbil v sneg. Ko ie bil bctaljon alarmiran o tem dogodku, ie bilo Tako *e o di Sevnica z bližnjega hriba Naslednjega dne je bataljon doživel na Dobravljah pr• Greti prvi ognjeni krst. Po težki šti-rkirnl borb', ki sta jo vodila Letonja Jože-Kmet in špansk borec Pintar-Toledo, je bataljon izbojeval eno izmed največjih zmag proti okupatorju 0 letu 1941 v Sloveniji. To je bila prve frontalna borba, k: je bilo v nje) okrog 30 mrtv h Nemcev* najmanj enkrat toliko pa ranjenih Bataljon pa n? utrpel niti ene izgube. No povratku je bil ujet Stanetov kurir Lukane, ki so ga Nema strahovito mučili tn je drugi dan na Vranskem umrl Bataljon je izšel iz te borbi zmagovit. Na večer se je umaknil preko Tolstega vrha v dolino ter m'mo Vranskega prišel na Crnj vrh. S Črnega vrha je bataljon pr-spel v Griže, kjer je dve dn počival, nato pa je v noči 29 oktobra odrinil proti Celju. Naslednji dan je počival v Dramljah, od tu pa nadaljeval pot preko Ponikve tn 1. novembra prispel na Slivn co k Sv. Hemi. V teh dneh je zapadlo snega do pavu in je pohod postajal vse težji. S roka sled v Snegu ga je stalno izdajala Stone, ki je vodil pohod, je okrog dveh po* jtoldne poslal ava borca, in sicer Dona In Curka, v patruljo. Ze po nekaj m-nulah sta nale- dano povelje za odhod Toda že po nekaj korakih je bataljon naletel na prvi strele Ni bilo opaz-U Švabov, pač pa so opazili le štiri civiliste. Eden je ta- je bataljon začet umikat:) preko čistine. Nemci 9o od pr h vražji ogenj tn v tej neenak, borbi je bataljon izgubil pel borcev. Kljub izgub: tovarišev je bataljon kr en-] dalje z zavestjo, da prej ali *lej maščuje padle tovariše fn da Švabom zada nov udarec. Po težkem in napornem pohodu je bataljon naslednjega dne pr.Spel v objem Bohorja Vsi prezebh, mokri tn krčnj so se bore: utaborili pod smrekami in rakurilj ogenj Bore. »o vedeli, da bataljon o od tak mi pogoj■ in v tako globokem snegu ne more vzdržati m nadaljevat poti. Cilj tega pohoda je b i da se bataljon prebije do Bizeljskega, t/er naj bi lačel z akcijami proti okupa'or-u, da na ta način prepreči «* eljeoanje neš-h ljudi o tem ■lodroč/u. Po nalogu komandanta Staneta se le bataljon ponoči odpravil na pot ter predeni! na-lednjega dne v lovski koči -•Federmaus* na Bohorju. Ponoči ie prispel v Golobinjek prj Planini, kjer naj b o9tal še naslednji dan Borci so ®e razporedili ori kmetoma Gračner in Senica. Okrog druge ure /e bil bataljon napaden, vendar se je v kratkem času izmotal -z obroča brez izgub in nadaljeval pot preko Gračnice nad Jurkloštrom. Gaziti so morali do prs ledeno vodo. Ko je bat Ijon prispel do ceste, sta se prikazala dva tovorna avtomobila Švabov. Bataljon se je umikal p0 globokem Dasiravno bataljon na tem pohodu nt imel večjih akcij, je vendar v teh borbah 'n e svojo prisotnostjo vezat del nemšk h Ni, saj je bilo okohi Celja in Pohorja okrog 2000 Nemcev stolno na terenu. To te bil tudi povod da so Nemci uflovil, izseljevanje v obsotelskem n brežiškem okolišu. Tako ]e bataljon v tem težavnem ' tn napornem pohodu le izvršil težavno nalogo. Spomlad: 1942. leta pa je odšel okrepljen na nove borbe. tiotsamjoet Mheax*k* zadruge v Sevmci Zimsko izobraževanje v Videm-Krško Druga seja sveta za kulturo škem so prostori ie pripravljeni prosveto pri Občinskem ljud- ni. Zagotoviti je treba le še deškem odboru Videm-Krško je nama sredstva za inventar in imela precej obširen dnevni red. preskrbeti dober predavateljski Glavna točka dnevnega reda je kader. Cim bo vse pripravljeno, cam. S tem pa bila razprava o zimskem iz- bodo lahko pričeli s trimesečni- ne bo rešeno, obraževanju. mi gospodinjskimi tečaji. ---- Ne bodo pa predavanja le po Ljud- Spoanii det sev niškega trga je a an danes mnogo lepki kot pred leti ko/ padel, ostal pa *o bili uje- snegu v strm hrib, vendar *o tl. To so bili demač ni, ki so jih borci, k. so b ij že skoraj na Neme oborožili z avstrijsk ml vrhu, preprečili Švabom orgom-puškamt In jih poslal: v pred-hodn co. Pol ure pozneje je prišlo do borbe, kj pa je bataljon n mogel dolg, vzdržati, ker je bil že dva dni v Snegu n brez hrane. Po Stanetovem ukazu se V decembru bodo pričeli v omenjeni občini s kmetijsko-nadaljevalno šolo in gospodinjskimi tečaji. V ta namen so postavljeni odbori, • ki bodo poskrbeli tudi za obisk. Predavanja bodo strnjena. Podajali jih bodo le najboljši kmetovalci, tako bo uspeh zajamčen. Le-ti pa bodo obenem imeli po vaseh tudi strokovna predavanja za odrasle. Kmetijsko-nadaljevalne šole bodo na Raki, v Velikem Podlogu in Leskovcu. Poleg kmečkega izobraževanja bodo imela dekleta če gospodinjske tečaje. Ker so mnenja različna, ali naj bo pouk v kmetijsko-nadaljevalni šoli ali pa dvakrat tedensko je nujno, da pred začetkom skličejo vse prizadete in se z njimi pogovorijo o času predavanj. Ker bo Gospodinjski center Trbovlje organiziral poglobitve-ni tečaj za gospodinjske učiteljice, ki bodo vodile take tečaje, se morajo za to pripravne učiteljice zbrati. Pregledati pa je treba tudi sezname učiteljic, ki imajo tritedenski gospodinjski tečaj, ki je bil v času počitnic v Krškem, da bodo tudi te učiteljice pomagale pri tečajih. Za gospodinjsko Solo v Kr- vaseh. Tudi v centru bo ska univerza nudila izobrazbo delavcem ir> ostalim. Dvakrat mesečno bodo politična, strokovna, tehnična in druga predavanja, ki jih bodo podajali sami znani predavatelji. Poleg predavanj bo še začetni in nadaljevalni tečaj angleškega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja. Ta tečaj pa bo le, če bodo na razpolago potrebni pisalni stroji. V mestu Videm-Krško ni prav nobene čitalnice, potrebe pa so vedno večje, zato bo treba misliti na primeren prostor, ki bo temu ustrezal. Ob pregledu knjižnic je bila slika precej klavrna, saj na nove knjige ni bi- lo mogoče misliti. Se slabša pa je slika po vaseh, kjer knjige precej berejo, knjižnice pa so, v koliko jih imajo, skoraj prazne. Da bi po vaseh knjižnice vsaj nekoliko obogatili, bi bilo dobro, da bi knjige, ki ležijo neizkoriščene v knjižnicah kmetijskih zadrug, odstopili tem knjižni-to vprašanje še Potrebne bodo pač subvencije občinskega ljudskega odbora. Na seji je bil govor še o kino predstavah in točenju alkoholnih pijač v mestu. Kljub odloku bivšega OLO Krško, da mladina zvečer ne sme obiskovati kino predstav, se to še vedno dogaja. Da bi to preprečili, bo treba poostriti kontrolo. Prav tako pozabljajo gostinski obrati, da je prepovedano točenje alkoholnih pijač mladoletnikom. Natakarice se ob opozorilu kaj rade obregnejo: »To je vendar sladko, saj je samo liker!« Zaželeno je, da se tudi gostinski obrati ravnajo po odloku, kršitelji pa občutno kaznujejo. To je namreč edini način, da preprečimo popivanje mladoletnikov. Sevnišira postala bo letos dografeaa Precejšnjega pomena za sev-niško gospodarstvo je tudi železniška postaja. Sevnica je važno železniško križišče, saj se tu odcepi proga proti Dolenjski. Znaten pa je tudi tovorni promet, saj še ni tako dolgo, ko je bila Sevnica še razporedila postaja in je tudi kampletirala tovorne vlake oziroma jih sestavljala za različne smeri. Primanjkljaji v zagorskih zelenjadnih trgovinah Izredna inventura, kj j0 je napravila uprava trgovskega podjetja »Izbira* v Zagorju v vseh svojih prooaja nah je pokazala, da so bili ekoraj v vseh prodajalnah primanjkljaj:, ki so j'b prodajalke prikrivale tako, da $o v inventuri navedle več blaga, kakor ga je dejansko b;Io na zalogi. Prodajalke so se izgovarjale, da na greben. Bataljon j* nadaljeval pot še dva dm -n dv* noči. Med potjo se je ustavil Se pri nekem rudarju p Golcah nad R mrkimi toplicami, kjer se je prv-i mirno odpočil in tudi za sil0 nahranil. Dne 6. novembra pa so Griže spet sprejele borce, kjer so kmetje Kajtna, Naprudn k in Novak ponovno nud-Jj borcem počitek in hrano, da f0 si utešili dvanajstdnevno stradanje. Cez teden dn. se je bataljon porazdeli] v majhne skupine* k: to odšle na razne stzant prot• Trbovljam, Zagorju, SaleSki dolini. Sentondražu za Goro oljko, Mrzlici -n Dobravljami s ciljem, da *e bataljon o hran in čim laže prezimi, kojtj o tako težavnem položaju in v visokem snegu ni bil0 mogoče misliti na kakršne kol. akcije) važno je bilo 1« ohran t. borce, spomladi po nadaljevatborbo Slabe ceste v občini Sevn ca Na področju Občinskega ljudskega odbora v Sevnici je okrog 70 km občinskih cest IV reda, ki so pa vendar važnega medsebojnega prometnega pomena. Poleg teh cest je na tem področju še okrog 100 km vaških poti, ki bi jih bilo nujno treba čimprej urediti in usposobiti za avtomobilski promet. Vse te ceste in poti so v zelo kritičnem stanju, saj vsa povojna leta niso bile deležne temeljitega popravila. niti niso redno vzdrževane. Proračuni dosedanjih občinskih odborov niso dovoljevali vzdrževanja cest iz občinskih sredstev. Občinske ceste so bolj kot oe hribovitega značaja in so zaradi tega v zadnjih letih tudi razpadale. Nekatere izmed njih so celo že neuporabne ali pa selo težko prehodne. Občinsko cesto Radna—Konjsko, ki so jo zgradili lani, so sicer dali v promet Treba pa bo misliti na čimprejšnje nadaljevanje gradnje te ceste, in sicer od Konjskega do Laz in Tele ter tako povezati svežo z novomeškimi kraji in z njihovim glavnim trgovskim in gospodarskim središčem Sevnico. Cesta Impolca—Bučka je v končni fazi izgradnje Ta cesta bo pomembna predvsem zaradi tega, ker bodo z njo povezane vse tamkajšnje vasi, hkrati pa bo z novo cesto pot iz Sevnice na Bučko skrajšana za okrog 18 km. Prepričani so tudi, da bo potem vzpostavljena redna avtobusna zveza e temi kraji. Niso pa to edine slabe ceste v občini O cestah, Id so v zelo kritičnem stanju, bi lahko Vsa povojna leta so sevniški železničarji opravljali svojo naporno službo v zasilni stavbi kajti postajna zgradba Je bila med vojno porušena, šele pred leti so začeli zidati novo postajno poslopje, v katerem bo mogoče bolje opravljati odgovorno železniško delo. Novo postajno poslopje «k*r ne bo veliko bo pe zelo prostorno. Tako bo Sevnica končno le dobila že toliko potrebno železniško postajo, ki bo nedvomno pripomogla k lepšemu videzu kraja. Delovni kolektiv aevniške postaje pa bo v novih prostorih lahko dosti bolje opravljal svoje delo, H ga je moral doslej pod izredno neugodnimi pogoji. Iz Turja Preteklo nedeljo so bili prvič po ustanovitvi novih občin zbori volivcev na Dolu pri Hrastniku in v Turju. Udeležba na zborih sicer ni bila najboljša, vendar so volivci pokazali zanimanje za delo novega občinskega ljudskega odbora, zlasti pa do našega trenutnega gospodarskega položaja, o čemer je izčrpno govoril predsednik hrastniške občine tov. Stane Brečko. Volivci v Turju so izrazCl željo, da bi ee popravilo zajetje Cimprej bo treba odstraniti mnogo pisali Pred nedavnim eo vode v Gorah, podprla gradnja • ■ , ____1 1 IaU 1 -V- v * 1— ltai^nlrAM mm 11 1 1 rorlll • M vse ovire, ki so nastale na teh komunikacijah ob lanskoletnem neurju, zlasti še na cesti Sevnica—Planina, saj v nasprotnem primeru grozi nevarnosti da bo ta cesta prej ko slej nesposobna za vsak promet pri občinskem ljudskem odboru v Sevnici ustanovili novo komunalno upravo, ld bo skrbela za popravilo in redno vzdrževanje cest kakor tudi vseh ostalih komunalnih objektov. vodovoda v Turju in uredila cesta Mamo-Turje-Gore. Glede na bližajočo se zimo želijo, da gozdarji pospešijo odkazovanje lesa v višjih predelih, ki bodo, če zapade sneg, ostali brez kurjave. Pot pelje v svobodo ♦ ♦ ♦ V spomin na dogodke pred Štirinajstimi leti v Sevnici Piše se leio devetnajst sto ena-nštirtde8ct. Nemška solda-teska je že ob ekla strupenoze-lene plašče. Mrazi jih o naš- deželi, čeprav so kmetje komaj dodobra pospravili svoje pridelke V Sevnici je nastanjena policijska kompani/a 100 Prusov Sam' Izbranci, ki jih je nacistični strol ie pred let priprav i na gospodarje okupiranih dežel Predn0 so pr.šl: na naša tla, sv bili pr e pr črn- da jih bo ljudstvo dočakalo z odprt ml rokami In jim » cvetjem postjr.lo tla, kj »o čudno trepetala pod nj-hov mt težkimi štora/. Pa ni bilo ne enega niti drugega. Nekaj nadutežev 'zpnjen-h In pokvarjenih ljudi, k: so že preje trd-It, da ms0 nciega rodu, jim ie priredilo sprejem, k; le bolj Podoben pogrebu kot pa redkemu slavju. Kompani la se počut' osamelo. Kadarkoli se pojamjo policisti na cest-, se lih Sevn ioni že od daleč izogibljejo. Le redko ko- lera roka se dvtgne o pozdrav njihovem božanskem tuhierju. Komandant tempo ni/e, haupt-man R je pred dnevi lastnoročno blagovolil okluiotat• mladeniča, k■ se je drznil ob njegov' navzočnosti zcžv žgati Toda ko je nameraval nameriti še na drugo slran. mu je roka omah ni la Iz fantov h OČ! je vzplamtel tolikšen *rd da je komandanta kar stisnilo Njegove oprode »o ga nekaj dni kasneje skale, toda našle »o prazen dom Odšel je v svobodne gozdove, prežet z gnjevom do vsega, kar je bilo nemškega Nič drugače n n:t] o gostilnah Neme, nimajo n-kdar dovolj pijače. Ko se opijanijo, razgrajalo fn grozijo m ritim občanom. Sele takrat, ko zvedo, da so *e v gozdov-h pojavili mladi Ijudj«. k' neusmiljeno trosijo a njihove vrste smrt, postanejo prev dnejši. Le v skupinah odhajajo ven in oborožen do zob. Tiste dnt ta v sodne zapore, kt so o sredini trga, pripeljali skupino Slovencev. Nov-ca se bliskovito raznese po vsem kraju. Takrat ljudje prvič stišijo o organizaciji, t/ noe. me Osvobodilna ironta Samo ta vedo, da so se okrog nje zbrali mnogi pošteni Slovenci, znan pol-llčni delavci, kon nni»tl, in da ima organizacija mogočno nalogo zbrat o svojih vrstah vse svobodoljubne ljudi In ko nekdo od nekod prinese Se drobne lističe, potiskcn* z drobnimi črkami, ki pr />or rdujejo o začetku osvobodilnega boja, začenjajo ljudje spoznavati, da se i* pričel neizprosen boj, boj za socialno in narodno osvoboditev. Na drobnih letakh t« a zgornjem kotu simbol slovenstva Triglav, oboa r s peterokrako zvezdo. Pod večer, ko se stemn-, prihajaj0 temne sence, in po hišah trosijo te letake Ljudje jih hlastno prebirajo: spoznavajo program fronte, k: je prežet z idejam, dokončne osvoboditve. Naključje nenese, da najde stražar pred poslopjem kompa-n-je dva tr- letaka. Hip kasneje potrka na vrata komandantove sobe stražarjeva roka. Minuto kasneje preklada komandant lističe iz roke v roko. Ncfka si z zlatom obrobljen monokel... Pazljivo bere, vendar ne razume nit: besede Nestrpno po- zvoni. Komaj »e /e dodobra obrnil, že se pred njim globoko krivi hrbet slovenskega izdajalca Komandant mu komaj privošči milosten pogled in vrže predenj letake Prevajalce jtrevaja. Jezik se mu nekako zapleta Boji »e srčki, ki ga čuti p komandantovih očeh. Reš: sredi stavka ga komandant preseka. »Genugl Verschvrinden stel« V komandantom *ob; se zbira štab kompantje Gospodje ober-teldvebelj se pripravljajo na nevihto. Dobro poznajo svojega komandanta Ves svoj srd bo Nresel na njihova ramena Resi V roki v hti lete te m ponavlja besede, ki mu jih je prevedel tolmač Besediči, da 'majo njegovi vojak nalogo vrniti te kraje m ljud, v objem velikega rajha, ne pa zgolj popivati in lovit] divjad. * Ob istem časa *e pomikajo prot] središču trga tri temne sence. Njihov cilj je poslopje, v katerem so pr-prtj njihovi tovariša., ki jih sicer komaj poznajo* pomenijo pa zelo mnogo za osvobodilno gibanje r tem kraju. Z zvijačo vdere jo v zapore, zvežejo nemškega petokolonaša in odprejo vrata celic Jetnki plonejo k vratom! Skoro ne morejo verjeti, da so rešeni gotove smrti. Trojico jih odvede po temnih ulicah Sevnice, m mo trških šol tn preko pobočja gradu v svobodo... Za njim; ostaja v temo zavita Sevnice, le okna komandantove sobe nemške kompanije Svetijo pošastno v črne noč. Nekaj ur kalne je se na naglo odpro vratc šti ba kampan je. Z jecljajočim glasom izdavi Nemec grozno novico Gospodje feld-veblj vstajajo, le komandant obsedi nem, kakor da mu je telo prvezan0 na oblazinjen sedež. Dokaj časa preteče, da lahko izdavi iz sebe nekaj srditih kletvic Nemške enote hlaatno zbirajo orožje. Čakajo le komandan- tovega ukaza. Nič nt moč napraviti. Jetniki »o osvobojeniI Sele naslednje jutro »poro* komandant slabo novico svojemu nadrejenemu. Z obratno pošto prispe strog ukor, ki pomeni toliko, kakor degradiranje. Svobodoljubni ljudje Sevnice pa vedo: pobeg oz roma osvoboditev je organizirala Partija; le Partija je umela vzgojiti svoje ljudi v prekaljene, neustrašne borce, k! so »e drzrilt priti v levji brlog in izpred nosu odvesti jetnike v svobodo. Srca občanov s0 bila prj osvoboditelj'h in osvobojencih. Dobro so vedeli, da bodo le-tl še bolj bičali nemško drhal, kjer kol' se bo pojavila. Kljub nasilju, fcf so ga kasneje izvajal] nemški pritepenci nad miro m' prebivalci, večina ni pozabila tistega svetlega november-skega dne, ko *o prvikrat občutili, da je Partija močna in odločena s pomočjo slovenskega in vsega jugoslovanskega ljudstva ovobod-ti enkrat za vselej svojo zemljo. Dandanes je na poslopju bivših nemških zaporov pritrjena spominska plošča, t,- bo poznim rodovom oznanjala, da nam je naša revolucija dala nešteto junakov, ki se n so ustrašili žrtvovati življenja za svobodo. • LtUUUJA piti-UMl O tlUp.uUtUl. Ot-VtilVU Vključevanje obrtnih vajencev in značilnosti pomočniških izpitov v zasavskem okraja Ena izmed najvažnejših nalog Okrajne obrtne zbornice v Trbovljah je razvijanje obrtnih obratov in vključevanje vajencev, zlasti še v stroke, ki so glede vajencev v kritičnem položaju. Zbornica se te naloge dobro zaveda, saj so tudi storitve obrtnikov tesno povezane z blaginjo in življenjsko ravnijo delovnih množic. Na področju obrtne zbornice v Trbovljah se uči preko 300 vajencev v raznih obrtnih strokah. Značilno pri vključevanju vajencev v obrti je, da se ti sprejemajo' v uk sporazumno s šolskim vodstvom in posredovalnico za delo ter v skladu z določili uredbe o vajencih. Važno in značilno pri sklepanju učnih pogodb je nadalje to, da se vajenci sprejemajo v uk na slovesen način na sedežu zbornice v navzočnosti staršev, mojstrov in vajencev, kjer se učencem predočijo pravice in dolžnosti, zlasti pa obveza staršev, mojstrov in šolskih vodstev, da se starši vsake tri mesece preko šolskih konferenc in roditeljskih sestankov seznanijo z uspehi in neuspehi vajencev, kar ugodno vpliva na nadaljnje učne uspehe teh učencev. Naveden način dela z vajenca Iimkossc koristna rodi zelo lepe uspehe ob koncu vsakega leta učne dobe, ko dobe vajenci po predavateljih vajenskih šol praktične naloge. Uspehi vajenskih šol in učencev se ocenjujejo na vsakoletnih razstavah po šolskem vodstvu in strokovnih komisijah obrtne zbornice. Ti vsakoletni strokovni pregledi praktičnih izdelkov vajencev so spet koristni za obrtne učence, ko ob koncu učne dobe opravljajo pomočniški izpit. Letošnji zaključni izpiti obrtnih pomočnikov so rezultat skrbnega dela in priprav upravnega odbora obrtne zbornice. N jv?čje zas ule ' nnv^z te pr-prave predsednik zbornice tov. Miloš Skerbec, predsednik izpitne komisije tov. Oskar Levec in tajnik zbornice tov. Alojz Močivnik. Pri izpitih je sodelovalo 14' komisij raznih obrtnih strok. V komisijo so bili izbrani ne glede na sektor lastništva najboljši strokovnjaki, ki so z največjo vestnostjo predpisali praktične naloge 72 kandidatom in jih pri izpitih kritično ocenjevali. Ocenjevanje je potekalo po točkovnem sistemu, kjer so komisije predvsem upoštevale kvaliteto, fineso in obliko izdelka. Sestavni del ocenitve praktičnega izdelka pomočniškega kandidata sta bila risba in de-lavniški dnevnik Redovanje po točkah je bilo naslednje: 0—50 točk — nezadostno: 51—66 točk — zadostno; 67—80 točk — dobro; 81—92 točk — prav dobro; 93—100 točk — odlično. iz uslužn ostnih strok raznih obrti pa 17 kandidatov. Od 72 kandidatov je opravilo izpit 3 z odličnim, 32 s prav dobrim, 25 z dobrim, 6 z zadostnim in 6 z nezadostnim uspehom. Pri poteku izpitov so aktivno sodelovali: za obrtno zbornico — predsednik, za OLO — referent za obrt, za SUG — upravitelji in razredniki šoL Ta povezava je zelo ugodno vplivala na potek izpitov Za slovesen zaključek teh izpitov sta poskrbela predsednik izpitne komisije in tajnik zbornice. Praznični zaključek izpitov je bil v dvorani restavracije »Turist« v Trbovljah, kjer moramo izreči vso pohvalo podjetju »Meso« in »Rog« ter pekarskemu mojstru tov. Jožetu Kocjanu za pripravljeno zakusko. Slavnostni zaključni dan so seveda nestrpno pričakovali predvsem vajenci in njihovi starši oz. skrbniki, poleg teh pa so se slovesnosti udeležili mojstri in zastopniki obrtnih podjetij, vodstva šol, člani izpitne komisije in predstavniki oblasti. Značilno za ta praznik mladih pomočnikov je tudi. da so bili ob tej priložnosti razstavljeni vsi izpitni izdelki, ki so dali vsem navzočim možnost, da se sami prepričajo o objektivni ocenitvi izpitov vajencev, kar je spet dokaz pravilne orga- nizacije In dela izpitnih komisij. Objavo uspehov zaključnih izpitov so vsi navzoči zelo nestrpno pričakovali, saj prizadetim doseženi uspehi prej niso bili znani. Najboljšim vajencem je obrtna zbornica razdelila 15 nagrad. Najboljši učenec Jakob Oprešnik je prejel denarno darilo, Zinka Bokal in Anton Klopčič sta dobila diplome, ostalih 12 nagrajencev pa knjižna darila. Strojno mizarstvo v Trbovljah je svoje kandidate posebej obdarilo z denarnimi nagradami, kar naj služi za zgled ostalim mojstrom. Javna razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad je moralno in vzgojno vplivalo na vse navzoče učence, zlasti na tiste kandidate, ki se niso zadosti resno pripravili na izpit. Organizacijski način letošnjih izpitov bo rodil pri bodočih izpitih obrtnih vajencev prav gotovo ugodne uspehe, saj bo vplival na obrtne učence izpodbudno, zlasti na tiste, ki ne jemljejo pomočniških izpitov s potrebno resnostjo Vzgajanje strokovno kar najbolj izšolanega obrtniškega kar dra v naši socialistični družbi za blaginjo in dvig življenjske ravni delovnih množic bo seveda osnovna naloga naših mojstrov, šol in obrtne zbornice tudi v bodoče. M. L. 10-lETNICA OBSTOJA pod ei a 12 za popravilo voz v Dobovi Združitev KZ Krjko, in Videm bi b*ln Ze večkrat smo brali o potrebi in koristih združitve kmetijskih zadrug, toda največkrat so bili pisci teh člankov mnenja, da je treba opustiti In odpraviti slabe, gospodarsko šibke ter življenjsko nesposobne zadruge in jih združiti z gospodarsko močnejšimi. Z drugimi besedami rečeno, so si pisci nasvetovali, naj se poišče kakšna sosedna kmetijska zadruga, ki bi poleg aktiv slabe zadruge prevzela še njene večje pasive. Slaba zavednost članov do svoje organizacije, nesposobni uslužbenci in čestokrat tudi koristoljubje posameznikov je privedlo razne KZ v težavno gospodarsko stanje. V številnih primerih pa morajo nositi vodilni uslužbenci kmetijskih zadrug odgovornost za tista dejanja, ki bi morali zanje odgovarjati dostikrat tudi upravni odbori KZ. Nekateri kmetje nadalje še 'danes mislijo, da je dobro biti član KZ zato da dobiš po znižani ceni umetna gnojila, razna zaščitna sredstva, da tl škropilna ekipa zadruge poškropi sadno drevje, da posebna ekipa uničuje na krom-piriščih koloradskega hrošča — še več: da ob potrebi pri kreditnemu odseku zadruge najameš posojilo. Celo to se dogaja — in takih primerov je veliko — da člani KZ prodajajo svoje pridelke in živino mimo zadruge raznim prekupčevalcem. Takšni člani so seveda veliki škodljivci zadružnega pokreta in škodijo gospodarstvu kmetijske zadruge ter potem negativno vplivajo na svoje sosede — člane KZ. Vse to seveda slabi zadrugo in slaba zadruga ne more dobiti dobrega kadra, še manj pa se mora posvetiti ustanovitvi in delu pospeševalnih odsekov in še drugim dejavnostim, ki naj bi vodile In nava- jale kmetovalce k boljšemu gospodarjenju. Ne moremo seveda reči, da so takšne zadruge, • kakor smo pravkar rekli, KZ Krško, Leskovec in Videm. Te zadruge pa so v neposredni medsebojni bližini, oddaljene ena od druge 1 do 3 km. Z združitvijo bi bila to močna gospodarsko zaokrožena celota. Vsaka od teh zadrug se bori" s kakšnimi težavami. Tako je poseben problem v zadrugah knjigovodski kader, ki je na splošno šibek. Na Vidmu in v Krškem so nadalje pisarniški prostori neprimerni in je že skrajni čas najti druge. Ne moremo reči, da so tudi trgovski lokali in skladišča v redu. Tudi ta ne ustrezajo svojemu namenu in misliti bo treba na rešitev tega vprašanja. Prevozni park ima le KZ Videm, toda še ta je za svoje področje premajhen in težko zmaguje prevoze pri odkupih Za odkupe so potrebna vozila z večjo tonažo, da je mogoče, če je to potrebno, postaviti blago od pridelovalca na tržišče. Posebno poglavje so seveda pospeševalni odseki. Kolikor so ti odseki delavni, so to edino živinorejski. Vsa ostala pospeševalna služba pa je največkrat samo nakup semen pri OZZ, sprejemanje priglasitev za nove nasade gradnjo gnojnih jam in silosov. Takšno delo je za kmetijsko zadrugo mnogo preozko, ker ima zadruga dosti večje naloge. Takšen način dela v zadrugah bo velika ovira tudi takrat, ko bo družba pričela dajati večja investicijska sredstva za obnovitev vinogradov in sadovnjakov, gradnjo gnojnih jam ln silosov ter še drugih naprav za napredek kmetijstva. Ze sedaj bi KZ po svojih odse- kih morale pričeti z delom na tem področju, da bi bile v danem trenutku vsestransko pripravljene sprejeti in uporabiti ta sredstva. Kakšne prednosti bi imela združitev navedenih kmetijskih zadrug? Naj navedemo med drugim samo naslednje: 1. nova "zadruga bi bila gospodarsko močna, ki bi poleg svoje trgovske dejavnosti lahko opravljala odkup in prodajo kmetijskih viškov na svojem področju; 2. okrepila bi svoj prevozni park ki je za odkup in odpravo kmetijskih, pridelkov nujno potreben; tudi ves ostali strojni park za kmetijsko in vinogradniško ter sadjarsko dejavnost bi bil lahko močnejši in večji; 3 zadruga bi tedaj lahko namestila kvaliteten kader v trgovini,- pri odkupih, v skladiščih in pisarnah (predvsem knjigovodski kader); 4 v svo:ih pospeševalnih odsekih bi zadruga lahko namestila potrebne kmetijske strokovnjake, ki bi vodili delo pospeševalnih odsekov in bi bili neposredno v pomoč kmetu; 5. zadruga bi lahko ustanavljala nove odseke, tako n. pr. opekarne za izdelavo drenažnih cevi, gradbeni odsek bi se prvenstveno ukvarjal s ceneno gradnjo silosov, gnojnih jam, gospodarskih stavb itd. To bi bile le nekatere prednosti združitve teh zadrug, mnogo pa jih je, ki bi se pokazale, ko bi se delo velike zadruge pričelo razvijati. Zoper združitev je mnogo ugovorov. Tako so nekateri še mnenja, da bi se tedaj sredstva, ustvarjena v zadrugi, uporabljala enostransko in sicer tam, kjer bi bila večina odbornikov, da bi se nadalje opravljal nakup nepremičnin negospodarsko, da bi se sedež zadruge Izpite je opravljalo iz kovinske stroke raznih obrti 16 kandidatov, Iz lesne stroke raznih obrti 20 kandidatov, iz oblačilne obrti raznih obrti 12 kandidatov, iz čevljarske obrti 7 kandidatov. premestil, s čimer bi bili ostali dve zadrugi prizadeti itd. Sodimo, da bi novi upravni odbor zadruge ob dobrem poznavanju razmer imel lahko delo. Tako ie bila izrečena bojazen glede razdelitve čistega dobička. Rešitev tega vprašanja bi bila menda nailažja: kdor bo več dajal ta bo več dobil. Dobro knjigovodstvo bo tudi tu pravilen kažipot, zraven tega pa pametna gospodarska politika in razsodnost upravnih odborov. Postavlja se tudi vprašanje odtujitve članov KZ do svoje organizacije, to je da bi zadruga v primeru združitve zanemarjala člane. Mnenja smo. da bi prav kmetijski strokovnjaki, močan odkup, pospeševalni odseki itd. bili živa in tesna vez med člani in organizacijo. Sedanje mrtvilo in negativni momenti bi izginili po-iavili se bodo sicer novi toda za kmetijsko dejavnost pozitivni momenti, ki bodo zainteresirali kmetovalce, to je tiste, ki so že člani in tiste, ki še niso. Je pa tudi še možnost da bi na sedežih sedanjih KZ ustanovili pododbore katerih glavna naloga bi bila pospeševalna služba. Tudi ti bi bili močan faktor in iniciator posameznih dejavnosti v upravnem odboru povo formirane kmetijske zadruge. Sodimo za pravilno, da se o tem razpravlja na občnih zborih navedenih KZ in da se že sedaj napravijo potrebni zaključki -p.n Ob navzočnosti zastopnikov Direkcije jugoslovanskih železnic, Železniškega transportnega podjetja v Ljubljani, občine Brežice, zastopnikov kolektivov iz Gorice. Ptuja in Ljubljane ter raznih dobovskih delovnih kolektivov in članov kolektiva Podjetja za popravilo voz v Dobovi ter gostov je bila 29. p. na. prijetna slovesnost: podjetje je slavilo desetletnico obstoja svoje delavnice. Orkester je zaigral »Internacionalo«. nato pa je tov. direktor Ludovik Jurman odprl proslavo in pozdravil vse zbrane. Za njim je predsednik upravnega odbora podjetja, tov. Franc Stajnko orisal nastanek In razvoj podjetja, ki je začelo delati s 5 ključavničarji, 1 mizarjem, 1 polkvalificiranim varilcem In 1 tehnikom. Danes pa zaposluje ta popravljalni ca 115 delavcev in uslužbencev. — V naslednjem je spregovoril zastopnik Direkcije .12, tov. Zagorc, ki je poudaril, da nujnost narekuje po- večanje te delavnice in da bodo s temi deli začeli še letos. Težave, ki se z njimi bori podjetje, so zelo velike, toda s skupnimi močmi jih bo kolektiv premagal. Predsednik mestne občine v Brežicah, tov. Ivan Kolenc je nato v kratkih besedah očrtal delo kolektiva ter se zelo pohvalno izrazil o naporih, ki so jih v podjetju vložili v. teku desetih let njegovi delavci in uslužbenci. Zatem pa je predsednik DS tov. Franc Der-žič razdelil denarna darila vsem delavcem in uslužbencem, ki so zaposleni v podjetju od leta 1945 dalje. Po razdelitvi teh nagrad to govorih se je ob sodelovanju orkestra razvila prijetna zabava, ki bo marsikomu ostala Se dolgo v spominu. Delovnemu kolektivu toga podjetja čestitamo k njegovim dosedanjim uspehom z željo, da bi prav tako marljivo delal tudi v bodoče. J. I* Kaj fe s prodajo srečk gasilske 4. decembra bo priredila Republiška gasilska zveza Ljubljana loterijo. Premije bodo znašale v skupili vrednosti J5 milijonov dinarjev. Okrajna gasilska zveza Trbovlje je prejela 23 tisoč srečk, katere je razposlala na vse občinske zveze, da jih le-te razprodajajo. Nekatere občinske gasilske zveze so posvetile prodaji teh srečk veliko pozornost. Tako je na primer občinska zveza Vi-dem-Krško že vse prejete srečke razprodala in je prva poslala denar na tekoči račun RGZ. I ©tepi e? Dobro prodajajo srečke še v Zagorju. Hrastniku to Brežicah, dočim gredo zelo slabo v prodajo v Sevnici, Radečah in Trbovljah. Okrajna gasilska zveza priporoča vsem občinskim zvezam, da pohitijo s prodajo loterijskih srečk, kajti loterija bo izvedena le takrat, če bodo prodane vse srečke. Namen loterije je, da Republiška gasilska zveza zbere nekaj finančnih sredstev, s katerimi bo prihodnje leto priredila gasilski festival v Mariboru. Kako se je razvijalo kopitar-stvo in Kopitarna v Sevnici Obutev sG izdelovali že več stolet.j pred našm štetjem. Iz-kopnine v Egptu so za nas najverjetnejši dokaz, da so sr prebivalci na ta ali oni nhčin hoteli ohranit; svoje noge, bodisi pred trnjem, pekočim tlom, ali pa so hotel: izpopolniti s tem okras svojih oblačti Prav noben.h dokazov ni, če so delal, ta obuvala po nekem modelu, a L pa jih je »krojila spretna rok d'. Verjetno so začeli uporabljati kopita šele v srednjem veku za popolnejšo obliko obuvala. Srednjeveške Izkopaine nam pričajo o raznovrstn.h obuvalih, koničaste, široke 'n srednje oblike, od nizkih do 6 cm vi okih pet To n m dokazuje, da so bili čevlji v tistem času napravljeni po kop tu. V prejšnjem stoletju so v mestih bili že samostojni čevljarski mojstri, medtem ko so na podeželju krojili čevlje le šušmarji. Kmet, ki je potreboval čevlje, je naroč.l takemu šušmarju, da je pr šel v h šo z vsem orodjem tn tam pomeril čevlje prav vsej družini Najprej je pomeril nogo očetu — kot gospodarju — ki je imel po največkrat tudi največjo nogo, odšel na dvorišče ;n tam s sekiro izoblikoval ravno kopito. Po nekaj dneh je torej gospodar dobili čevlje, ki $o približno ustrezali njegovim nog<.m S tem je gospodarjevo kop.to odslužilo. Čevljar ga je nato skrajšal na enak način pa je napravil čevlje še za gospodinjo ter tako po vrsti ugodil vsej družini. Med takratn.mi čevljarji je bil naraven nag.b k zboljšanju svojih izdelkov. To seveda v prvi vrsti zaradi boljšega zaslužka in ne zaradi nogi primernejše oblike. Napredni mojstri so iskali smernice od takratnih anatomov — zdravnikov k; so imeli pomisleke proti ravnemu čevlju. Takrat je le po naključju prišlo do levega in desnega čevlja.. Človek ni pomišljal, kateri čevelj je lepši, temveč kateri je lagodnej-ši. Tako je tudi prenehal , pre-obuvanjem in čevlji so «e sann nekako izoblikovali v levega 'n desnega. Tako je pozneje človek že zahteval od čevljarja, da mu izdela primerne čevlje za levo in desno nogo. Ker sta »i nogi nasprotni, vendar iste velikost-, so se čevljarji znašli pred težavno nalogo, kako napraviti dva kopita po obl ki obeh nog in da se niso čevljarji ukvar- jali še z izdelavo kopit, je nastala kop:tarska obrt. Posebno med naprednejšimi narod: se je ta obrt zelo hitro š.rila. Tako so, po več let-h seveda, skonstruirali kopirni stroj, ki je premagal vso pridnost in marljivost kopitar-sk.h obrtnikov, kajti ta stroi jev osmih urah skop ral preko 20 parov dokaj dobro izoblikovanih de nih in tud; levih kopit. Naj-pridnejš.m kopitarjem pa se jev istem času posrečilo ročno na' praviti po 2 para kopit. Prav zarad tega je cena kopit padla za 84 odstotkov: Obrtnikom — kopitarjem ni. preostaja-lo drugega, kot da se vključijo » to obrt in delajo za polovico nižje prejemke kakor so jih imeli poprej kot samostojni moj tiri Pionirji industrijske izdelave kopit So začeli bogateti, kajti ' kopitar-ka industrija je bik tedaj šele v razvoju. Toda udi te .ndustrlja )e naletela na# številne težave. Ročni izdelovale/ kopit »<' porabili le manjše količine lesa, medtem ko je industrija težila ta tem, da s; ga priskrbi čim več in čim hitreje. , Obrtri k — kopitar je suh le* pridolfival na dokaj primitiven načini spomladi ga je odrezal, d» je s tem uničil nadaljnjo rati drevesa k: se je v dveh letih na zraku posušilo al pa je drevo posekal, ga razžagal ter razkopal v cepanice, nato pa doma še enkrat razžagal na primerno dolžino m s sekiro nekoliko izobl.koval ter nato les posušil na zraku. Za industrijo, akoravno šele začetno je bila zaloga suhega lesa velikega pomena. Pohlep po bogastvu je te ljudi privedel do najbl.žjih večjih gozdov kjer je bil dovoz lesa m tudi delovna sila cenejša. S povečanjem prekomorske trgovine in razširitvi)1' železn ške mreže je bila Slovenija (takrat pod Avstro-Ogrsko) s svo j im naravnim bogastv. zelo privlačna. Pritisk Nemčije tn njel podložne Avstrije se je najbolj odražal na zasužnjev .nju slovenskih ’ narodov. Na povabilo nekdanjega tiav-benika Smrekarja v Sevnic; se je tu nasel-1 tudi Nemec W nkle in njegov družabnik. Od Smrekarja sta kupila mlin, ki je stal oa »tem metiu ko* današnja tovarna kop.t. Okolica Sevnice ie b la tedai pokrita z bujnim: bukovimi g ovdovi. Skromnim kmetom ie bil torej prodan les glavn; vir dohodkov Zaradi bornega življenja teh ljudi je bila odkupna cena lesa zelc n zka Kmalu po prihodu VVmlilej i -o «e pr čele okrog neznatnega m.ma kop čit; vel'- kan=ke množine bukovega ln ga-brovega lesa. Majhen podeželski mlin $o kaj kmalu spremenili v tračno žago Mont'rali «0 tud: primitiven kopirni »troj m še nekaj brusdnih m vrtaln.h vreten Dane« bi reki: temu mala obrt, za takratne čase pa je bilo to večjega pomena. Ker je imel VVinkle že v začetku lepe dobičke, je popravil jez in dal montirat) večje in boljše pogonsko kolo zgradil manjšo strojarno n po»tavll vanjo majhno tokomobilo. Z ročnimi vlečnim, žagam so žagalj hlodovino, klade pa cepili s sekiro n na dveh tračnih žagah grobo oblikovali les. Po letu 1892 »o les kuhal) v malem pardnem kotlu. Bližnji m daljni delavec ln kmet sta bila stalno pred durmi novega sevniškega gospodarja, ki je le zviška odgovarjaj prosilcem za odkup lesa, še teže pa ie privoščil besedo obubožanim delavcem, k' so prosil) za službo ra najn.žjo plačo. Dren) prod' »gospodovimi* vreti je b'l vedno večji Na vse pre-tege so se trud U da ga ne bi spravili v slabo voljo Po »rečno prestanem srečanju so »e vsi radostni vračal) domov, ker so dobili »tožbo W nkleju in Erlan-garju je bila ponižnost delavcev In kmetov po«hunska stvari izkoriščala sla j h do »krajno«ti. Delavska plača je b:l« tako n.zka, da se je marsikateri od njih moral puš;tocga izmečka tkov proizvodnje 'O iz-Nemčijo, ostalo pa doma Za 310.000 Pjov copit so porabili pr b' z-m» lepega in zdravega »o sušili le na zraku ja niročila so suš-l koli sušilnic: Potrebna je veSja aktivnost elanov E¥VI V nedeljo, 6. t. m., je bila v Trbovljah skupščina Zveze vojaških vojnih invalidov, na kateri sta se združili obe zvezi bivšega okraja Trbovlje in Krško. Skupščine sta se udeležila poleg 66 delegatov ZWI tudi predsednik GO ZWI tov. Leo-pold-Krese-Coban in sekretar Okrajnega odbora SZDL Trbovlje, tov. Janez Jesenšek, nadalje zastopniki drugih množičnih organizacij. Iz poročila smo povzeli, da je bilo v bivšem trboveljskem okraju v 7 osnovnih organizacijah ZWI vkl'učeno 1474 članov invalidskih upravičencev in sicer 317 vojaških vojnih invali- 2,900.000 din, v kateri vsot: pa seveda niso upoštevane štipendije in finančna pomoč šoloobveznim otrokom padlih borcev. V uk je bilo vključeno teh otrok kot učencev v gospodarstvu 28, v delovni proces pa 8 otrok. Okrajni odbor ZWI je razdelil med osnovne organizacije za podpore in ostalo 165.000 din. Ce načnemo vprašanja rehabilitacije oziroma usposobitve vojnih invalidov za vključitev v delo, moramo reči da je bilo v tem pogledu premalo storjeno Zadevna anketa, k4 pa 1e bila nepopolna, je pokazala, da so našnjo stvarnost Poudaril je potrebo po širjenju tradicij NOV in resolucije, nadalje mobilizacijo članov za aktivno sodelovanje v družbenem življenju. Tov Krese-čoban je v svojem nagovoru podčrtal, da ZWI praznuje letos 10-letnico svojega obstoja Organizacija je napravila v tem obdobju velikanski razmah; od 5000 članov ZVVI v LRS jih šteje danes org. 35.000, v FLRJ pa 350.000, kar pomeni, kako velik prispevek so dali ti člani v času NOV za današnjo družbeno stvarnost. V desetletnem obdobju po naši osvoboditvi pa so tudi člani ZVVI doprinesh svoj delež tudi h graditvi socializma. Tako so invalidi sodelovali v raznih akcijah z LMS in še drugod, ustanovili so razni obrtne delavnice, po organizaciji je urejena tudi prodaja tobaka itd. Tako je bilo leta 1950 90 invalidskih podjetij v LRS V letu 1951 so izvršili obljubo tov. Tita s tem, da so ustvarili toliko, da so izplačali vse osebne invalidske prejemke Posebno skrb je posvečala ZVVI nadalje stoodstotnim invalidom in drugim. — Tudi otrokom padlih borcev se je posvečala posebna skrb; njihovo število ni majhno, saj je teh otrok v FLRJ 118.000, od tega 17.000 obojestranskih sirot. V LRS je teh otrok 12.300, sirot brez staršev pa nekaj manj kot 1000 Za te otroke smo lansko leto porabili 162 milijonov dinarjev. Ta problem pa bomo morali še nadalje budno spremljati, kajti še danes je teh otrok 4500 v osnovnih šolah. Vse te naloge, je dejal tov. Krese-Coban, so plemenita dolžnost članov ZVVI ki so žrtvovali del sebe za današnji-co. Te naloge n.oramo izvrševati z vso odgovornostjo Ob zaključku skupščine so izvolili novi 15-članski okrajni odbor ter sprejeli sklepe, ki nakazujejo organizirati ZVVI skrb za članstvo za ureditev organizacije, skrb za otroke itd. A. K. Z občnega zbora ZB Videm-Krško Od zadnjega občnega zbora slovesnost na pokopališču v Rn-Zveze borcev, ki je bil meseca škem im v Dobravi, kjer je oku-februarja, pa do sedaj so nasta- pator postrelil prve krške žrtve. Po komemoraciji So napravili izlet v partizanski kraj Piše ce, kjer je DPD »Svoboda« poskrbelo za kulturni program. Prevoz v Dobravo, kakor tudi v Pišece in nazaj, so oskrbela vsa večja podjetja brezplačno. Organizacija je zbrala za otroke padlih partizanov in žrtev fašizma pri podjetjih 109.000 din, za Dan republike pa bo od-tw ZB pogostil vse starše padlih borcev. Revnejše od teh bodo tudi obdarovali. Med letom je bilo več partizanskih proslav. Bile so sicer lokalnega značaja, a vendar pomembne. Proslave III. VDV brigade v Radmirju se je iz Krškega udeležilo 7 članov ZB, na proslavo XII. brigade ▼ Mokronogu pa je iz Krškega odšlo 50 ljudi. Že dalj časa, lahko bi rekli vsa zadnja leto, zbira organizacija ZB gradivo za kroniko. le v razdobju naše ljudske obla sti velike spremembe. Vse te spremembe je spremljala tudi organizacija ZB. Zadnja teritorialna reorganizacija terja tudi od tega društva, da se tako vsebinsko kakor tudi po obliki prilagodi novi občini Videm-Krško, M jo sestavljajo štiri bivše občine. Delo organizacije ZB, lahko rečemo, je bilo uspešno. V organizacijo so vključili — razen nekaj izjem — vse ljudi, ka so aktivno ali kako drugače sodelovali z narodnoosvobodilno borbo. Za počastitev 10. obletnice osvoboditve je upravni odbor sprejel precep obširen delovni program. Tako je ZB spomladi pogostila otroke padlih partizanov. Pogostitev, ki je bila v domu JLA, je v celoti uspela. Za vse te otroke so izpolnili anketne liste, ki bodo služili Se pozneje organizaciji za njihovo nadaljno skrb. Zveza borcev je priredila nadalje spominsko Kaf fe s strelsko družino 'v Zagorju? dov, 21 mirnodobskih invalidov ter 1136 upravičencev. Doslej za organizacijsko pešala in tudi njene organizacijske oblike niso bile povsem jasne že v okrajnem odboru. Diskusija na skupščini je razčistila mnenja v tem pogledu in ugotovila, da je treba organizacijo približati članstvu. Kljub raznim pomanjkljivostim je ZVVI v Trbovljah sodelovala z raznimi drugimi organizacijami in organi oblasti. Ob takem sodelovanju ji bilo mogoče poslati 21 osebnih invalidov in tri družinske člane na zdravljenje, s sredstvi GO ZVVI pa tri osebne invalide in 1 družinskega upravičenca. Nedvomno je bila skrb za otroke padlih borcev ena izmed najvažnejših nalog in je ZVVI pri tem tudi aktivno sodelovala. Na sedanjem področju dela ZVVI trenutno obiskuje 123 otrok padlih borcev, nižjo in višjo gimnazijo 254, šole v gospodarstvu 65, druge srednje šole 38 in višje šole 8 otrok, skupaj 488 otrok, od teh 453 enostranskih in 35 dvostranskih sirot. Da se je skrb za te otroke povečala gre nedvomno največja zahvala prizadevanju OO ZB NOV, ki je poleg štipendij letos tem otrokom zagotovil primemo lepše in boljše razvedrilo, saj je letošnje poletje letovalo v Gornjem gradu 109 otrok, v Ankaranu pri Kopru 145, v Selcah pri Crikvenici 15, v Angliji 1 in v Avstriji 45 otrok, skupaj tcrej 315 otrok padlih borcev. Za vse te akcije in za pošiljanje staršev padlih borcev na okrevanje, ki jih je šlo na zdravljenje letošnje leto 20, se je potrošilo iz okrajnih in republiških sredstev vojaških se 4 invalidi prig.asili za pre-družinskih kvalifikacijo, odločil? sta se pa je ta zve- le dva. Druga oblika rehabilitacije z udejstvovanjem na športnem področju tudi še ni dosegla pravega uspeha. V organizaciji deluje šahovska, strelska, namiznoteniška in kegljaška sek- Strelska družina »Ivan Skvarča« v Zagorju je od majhnega števila (37 v letu 1953) narasla lani že na 137 članov Društvo si je uredilo zasilno strelišče ln s pomočjo okrajnih forumov kupilo tud; puške ‘n strelivo Ker pa na začasnem strelišču ni bilo moč izvajati potrebnih vaj za razna tekmovanja, je društvo bilo postavljeno pred dej- cija. Težave v organiziranem stVo, da si zgradi strelišče, ki bo delu teh sekcij so v pomanjkanju ustreznih prostorov, nadalje v nerazumevanju drugih športnih organizacij, ki otežkočajo to delo, n. pr. kegljaške sekcije z neprimernimi najemninami za stezo (SD »Rudar«). v vsakem pogledu ustrezalo h te vam. Dobili 6o ustrezajoče zemljišče ki ga je bilo treba še izravnati. Zeto se je društvo obrnilo na tmravo rodn ka, da bi i m dovolilo uporabo buldožera, s katerim je mogoče dobro opr viti lo delo Društvu i" uprav* dovo''"la uporabo buldožera. Vendar se je obljuba vlekla skoz. vse leto. Tudi obljubljeno popravilo zgradbe je izostalo. Ni čudno, da člani družine upravičeno zamerijo upravi rudnika, da obljube ni .- izpolnil«, al; pa da bi jim vsaj Treba je ztiraL le še nekatere statistične podatke, nato pa bo mogoče kroniko že sestaviti.. V načrtu je Se pogostitev vseh staršev padlih borcev. Ta pogostitev bo. kakor že orne- “r —* i— ■ — - norvuu. vim ATrVt sasj-tS? ■» » " " ‘ novembra. Delovanje mladincev Predivo- Sestanki Sar. zveze orati volitvami v krajevne odbore v občini Videm-Krško POLOŽAJ V BIVŠEM KRŠKEM OKRAJU S področja bivšega krškega okraja ni bilo izčrpnega poročila zaradi odsotnosti tajnika V občini Videm-Krško so po vaseh sestanki SZDL, na katerih člani na-več razpravljajo o kiajevnth odborih. Zanimanje za krajevne odbore „e povsod veliko. Tudi tisti, ki so bili do slej precej brezbrižni in nisi do sedaj liJtje: javno delali organizacije — iz diskusije tov. kažejo se la j zanimanje^ „a no- Nunčiča pa smo povzeli, da je na tem območju sedaj okrog 1100 članov ZVVI, od teh 102 osebna invalida, 313 družinskih članov, 230 otrok, 197 vojnih invalidov NOV in 25f invalidov iz nekdanje Avstro-Ogrske Nadalje živi na tem področju 400 otrok padlih borcev Za štipendije otrok, ki se šolajo, ln za ostale akcije je dal OLO Krško 10 milijonov dinarjev. Iz diskusije, v kateri sta sodelovala tov Krese-Coban in tov. Janez Jesenšek, smo slišali vrsto predlogov za Izboljšanje raznih predpisov v invalidskih zadevah. Izkrista’'ziralo se je mnenje, da se formirajo občinske Zveze WI Tov. Jesenšek je kritično ocenil delo organizacije ZVVI in dejal, da le-te niso storile vsega za svoje člane, zlasti če upoštevamo žrtve, ki so jih ti člani doprinesli za da- Uspel zbor volivcev v Dolgem brdu pri Polšniku Preteklo nedeljo je bil v Dolgem brdu pri Polšniku zbor volivcev volilne enote Mamolj. Kljub neugodni uri se je zbralo pri posestniku Poglajnu, kjer je bilo zborovanje, lepo število volivcev, večinoma gospodarjev, pogrešali pa smo mladino in žene. Zbor je otvoril tov. Žlbred, ki je uvodoma pozdravil poleg volivcev tudi predsednika zagorske občine tov. Lukača ln ostale goste iz Zagorja. Dnevni red je med drugim obsegal tudi referat o delu Ljudskega odbora Zagorje, volitve članov krajevnega odbora in razgovor o gospodarskih, komunalnih in ostalih problemih volilne enote Mamolj. Volivci so bili posebno zadovoljni z obiskom predsednika občine Zagorje tov. Lukača, ki jim je v krajšem govoru objasnil zunanji in notranji politični položaj ter jih seznanil z Rospodarskimi problemi občine Zagorje. Pri izbiri novih članov krajevnega odbora so se volivci ozirali na gospodarsko in politično zainteresiranost voljenih članov, ki bodo v bodoče zastopali njihovo krajevno enoto Za Predsednika so izbrali posestnica Alojza Poglajna iz Dolgega trda. Živahna je bila zadnja točka dnevnega reda, pri kateri so razpravljali o pospešitvi elek- trifikacije njihove volilne enote, o škodi, ki jo povzroča divjad na njihovih poljih in o popravilu poti. ki so večinoma v slabem stanju, in je prevoz, posebno v deževnem vremenu, zelo otežkočen. ve oblike liudsKe oblasti. Zbori volivcev .n v dive v krajevne o4bo.*s bo Jo v teku tega meseca. Na današnji seji ob činskega lju Litega odb- a Videm-Krško bodo sprejeli sklep, kdaj se bodo pričele in do kdaj morajo biti končane volitve v te odbore. Iz Scnus V nedeljo je bil na Senušan pri Leskovcu sestanek SZDL, ki so jo v tej vasi ponovno ustanovili. V novo organizacijo je vstopilo okrog 60 volivcev. Na sestanku so razpravljali o krajevnem odboru in o lstano-vitvi gasilskega društva, kar moramo pozdraviti. Ustanovili so tudi iniciativni odbor. Volivci Senuš nadalje zahtevajo, da se vendar dokončno reši vprašanje izgradnje šole v tem kraju. Tamkajšnji otroci hodijo namreč v okrog 6 km oddaljeno šolo v Leskovcu. Med okupacijo, kakor tudi nekaj let po osvoboditvi, je bila na Se-nušah enorazrednica s kombiniranim poukom. Pred leti pa so barako, v Kateri je bil pouk, podrli. Lokacija za novo šolo je že bila, do gradnje pa do danes še ni prišlo. V Velikem Podlogi V Velikem Podlogu se je se- o dokončni elektrifikaciji r kraju, to je napeljavi industrijskega toka v Podlog. Mrtvice Tudi v Mrtvicah so pokazali veliko zanimanje za krajevne odbore. Na sestanku SZDL so razpravljali v prvi vrsti o elektrifikaciji. V Mrtvican bodo postavili transformator s svojimi sredstvi za vasi Brege, Mrtvice in Vihre. Sestanki SZDL so bili prejšnji teden še na Raki, Velikem Trnu, Drnovem, na Grori, Smedni-ku in drugo'1 kako je z rešitv-jo te zadeve, m b; potem na kak drug način skušali dograibti strelišče. Zato ni čudno, da društvo ne dela, kajti mnogo članov je že opustilo zamisel izgradnje norega strelišča. Letošnjega tekmovanja oziroma prvenstva ne bo moč izvesti, ker je ostalo le še nekaj aktivnih članov. To pa se nam dozdeva skoro nemogoče v kraju, kjer bi strelska družina lahko imela nad 600 aktivnih strelcev. Zadnji čas je, da društvo skliče občni zbor ln na njem skuša odstraniti vzroke nedelavnosti društva. Kajpak pa potrebuje pomoč; vseh pristojnih činiteljev Zagorja. AAAAAAAAAAAAAAAAAAA* ' Ne pozabite: vsak naroč nik ..Zasavskega tednika" je zavarovan! mvrmmrrTmmT Zakol so orehi tako drogi? V članku v 43. številki »Za- prekupčevalke kupovale po savskega tednika« z dne 29. p. m. »Kdo navija cene?« je F G. iz Trbovelj objavil, da je neka ženska prodajala tamkaj orehe po 80 din za liter oziroma 160 din za kilogram. Zdi se mi potrebno, da povem, zakaj so orehi tako dragi Živim na deželi med kmeti. Opazujem in gledam, kaj vse se še dogaja v socialistični Jugoslaviji, kar bi ne smelo biti, in to na račun potrošnikov. Opozarjam tržno inšpekcijo in še druge nadzorne organe, naj budno pazijo, da se ne bo preveč razpaslo odiranje kupcev, naših delovnih ljudi, in želja po obogatitvi oziroma želja za lahkim zaslužkom. V našem kraju so se pojavile ženske — prekupčevalke, ki nosijo potem orehe v Zagreb Trbovlje, Celje in Ljubljano. Poznam mlado samsko žensko, ki je prej na- kmečkih domovih po 100 din za kilogram. Te dni pa so prekupčevalke same dvignile cene za 10 din in jih sedaj plačujejo po 110 din kg. Dopisniku F. G. iz Trbovelj bi priporočil, naj pride med kmete, lastnike orehovih dreves, pa bo sam videl, da kmetje niso tako nesramni oderuhi, ampak prekupčevalci so tisto zlo, ki žive na račun potrošnikov! In kaj je treba proti njim storiti? To prepuščam pristojnim činiteljem v presojo, premislek — ravnanje. Vaščan. jaške vzgoje je zadovoljivo. Center sd je uredil shrambo za orožje in ostalo opravo. S pomočjo občinskega ljudskega odbora in podjetij sl je ta center nakupil precej učnega materiala. Roto tovarna je mladincem uredila kabinet s policami za obleke, gradbeno podjetje »Sava« pa jim je zgradilo firikultumi poligon. Mladinci predvojaške vzgoje so pomagali pri izgradnji ceste Krško —Golek, udeležili pa so e*» tadi vseh proslav In ostalih prireditev. Bili so tudi na komemoracijah za padlimi žrtvami v Krškem in v Dobravi, kjer so izstrelili častno salvo. Center pred vojaške vzgoje pa je premalo povezan z ostalimi množičnimi organizacijami. Pri tem mu bo morala priskočiti na pomoč organizacija ZB, Id je prva poklicana, da se zanima za uspešen razvoj te ustanove. Odbor za počastitev spomenika je preskrbel načrt in ostalo za spomenik. Ker pa zemljišče in stavbe še niso sodno ocenjene, z delom še niso mogli pričeti. Odbor je prejel od bivše mestne organizacije ZB 900.000 din za spomenik, za katerega so prispevala skoro vsa podjetji v občini. Na občnem zboru so še sklenili, da bodo ustanovili fond za samopomoč. V ta sklad naj bi prispeval vsak član, kolikor bo pač zmogel, denar pa bi aluiti. za pomoč socialno šibkejšim članom. V nov občinski odbor ZB so izvolili 9 članov, v nadzorni odbor 5, 40 delegatov pa za občinsko konferenco. Celjski pevci - pozdravljeni! Tam, čevala s sti še v tem letnem času — tam, uiezKuicu. v V 1-iin.cm t-uui.jsu a v JV oi- samsKU zeut,K.u, iu je pivj na- k- xlv1 xinvpi, v« _t . Zadovoljni ln pripravljeni čim stanka SZDL udeležilo precejš- vadno delala na kmetih. Sedaj ___i-____i-i_-t: _ »l---- ______i- ____i_ _______i,__x„..„ ueiom h kozi vse lera pnaeia tesneje sodelovati z novim od borom, so volivci odšli na svoje domove. nje število članov. Raztovarjali so se o krajevnih odborih, o novih gospodarskih ukrepih ter Avlo-molo društvo v Zagor u se lepo razvija Avto-moto društvo v Zagorju deluje že več let. V tem času je vzgojilo kat lepo število šoferjev. Sedaj šteje 63 članov. Od teh je 31 mladincev V letošnjem marcu so zaključili tečaj, ki se je začel lani. Se isti mesec so začeli z drugim tečajem, ki bo ga končali meseca avgusta. V obeh tečajih je napravilo Izpite 39 članov, med njimi 11 pripadnikov pred vojaške vzgoje. Prejšnji mesec je društvo organiziralo nov teoretični tečaj, ki bo verjetno zaključen marca prihodnje leto. Tečaj obiskuje 24 članov, med njimi osem članov pred vojaške vzgoje. Člani društva so letos sodelovali tudi na okrajni ocenjevalni vožnji, pri izvedbi Titove štafete, pri proslavi 200-letnice rud- nika in ob proslavi tretjega občinskega praznika. Tudi pri raznih drugih političnih akcijah so člani društva, ki imajo motorna vozila, vedno pripravljeni pomagati. Vendar pa nimajo primerne garaže. Za njo se ubadajo že polna tri leta. Sele sedaj jim bo morda to uspelo. Rudnik jim je dal zemljišče, potrebna so le še sredstva in društvo bo imelo lastno garažo z delavnico Doslej je dobivalo društvo pomoč le od mestnega odbora Ljudske tehnike ln živeli ob podpori svojih članov Radi bi začeli s kakršnim koli delem, ki bi vsaj delno olajšalo težak gmotni položaj društvu O tem in o ostalih problemih pa se bodo pomenili na bližnjem občnem zboru. pa se je vrgla na prekupčevanje z orehi. Neki kmet je to žensko pred nedavnim prosil, naj bi mu šla ajdo žet. In veste, kaj mu je odgovorila? Takole mu je rekla: »Ne grem nič več na kmete delat za 200 dinarjev (seveda dobi še hrano in pijačo, kar je vredno tudi 200 din), ker mnogo več zaslužim, če »kšef-tam« z orehi. Marsikatera gospodinja na kmetih je v stiski za denar, pa prav lahko kupim« — tako je dejala. In pristavila je še: »Grem enkrat z orehi v Zagreb ali Trbovlje, pa zaslužim 5000 do 6000 dinarjev!« Dokler je ta ženska še delala na kmetih, je bila bolj skromno oblečena, danes pa, ko »kšefta«, je kakor elegantna dama da ji materialna ostale vaščanke zavidajo. Nekateri pa pravijo- »Znajti se je treba!« Omenjena ženska se je sama pohvalila, da sl je Izposodila 10.000 din za »kšef-tanje« Sedaj pa je posojilo že vrnila In še denar ima Dvomim, če je bila tista ženska, ki je v Trbovljah prodajala orehe po 160 din za kilogram oziroma po 80 din za liter sama lastnica oreh ovit dreves. Pred štirinajstimi dnevi so jih tike kjer narava ni var- nekaj novih obrazov, v glavnem pisanimi barvami, zla- so pa vsi že naši dobri znanci. Iz Dot>ove, Bistrice, Hrvatske in vse bližnje okolice so jih prišli poslušati. Polna dvorana in morda preskromno ploskanje poslušalcev naj bosta dokaz, da so nam ti pevci pripravili užitka poln popoldan. Po sporedu so se še nekoliko pomudili v Zadružnem domu, Kjer se je pevcem v imenu Bizeljčanov zahvalil za lepo petje predsednik KZ Gustav Pečnik. Obljubljamo, da nam njihova pesem ne bo izzvenela do pri- morda sod ali dva vina, eo doma ljudje, ki ljubijo slovensko pesem. Ce bi vas pot te dni zanesla na Bizeljsko, bi videli, da je res tako. Ze tretjič nas je obiskal vsem dobro znani moški komorni pevski zbor Iz Celja. Zapeli so nekaj borbenih, umetnih in narodnih pesmi. Vsa pohvala gre požrtvovalnemu dirigentu prof. Egonu Kuneju, ki res pre- hodnjega leta, likrati pa jih cizno in z vso dušo vodi sveje prosimo, da pridejo še med nas. pevce. Med njimi smo opazili j. c. Polšn ški gasilci so zelo aktivni Od vseh organizacij v Polšniku so po delavnosti prav gotovo gasilci na prvem mestu. V letošnjem letu so pokazali, da jim je zelo pri srcu razcvit njihovega društva. Že nekaj let so s prirejanjem iger in veselic zbirali denarna sredstva za nakup najpotrebnejšega orodja in gradnjo gasilskega doma. Ker pa za zdaj še ne zmorejo za dom tako velikih sredstev, so se odločili za nakup motorne brizgalne. Zadnje tedne so zelo pridno vadili v upravljanju nove motorke, tako da bodo v nedeljo, 13. novembra, ko bo otvoritvena slovesnost, lahko pokazali, kaj znajo. Za to nedeljo so tudi naštudirali dramo »Odpoved«, s katero bodo nastopili ob 11. uri dopoldne. Upajmo, da bo nedeljski krst nove brizgalne pobuda za nadaljnje marljivo delo in da jim bo kmalu uspelo zgraditi s pomočjo vaščanov tudi primeren rezervoar za vodo. brez katere tudi motorka ne bo mogla opraviti ničesar, če bi prišlo na Polšniku do požara. V SENCI NADALJEVANJE >r Kolimpongu se zadržuje tudi sstfveč grški pr nc Peter, svetov-noznani antropolog, k j je nap&al odlične študije o indijskih plemenih. Ob skali 9mo Se hotel •U ma-lajo«, najboljšega o mestu, ki je evropsko opravljen, kakor tudi »Shanghai*, kitajsko restavracijo, kjer smo se privoščil1 izdatno kotilo iz kitajske kuhinje, k: se mi zdi boljša od ndijske. Hude skušnjave pa "em imel z lokalom na koncu mesta, kjer je napis nad vratj pripovedoval, da se v hiši ob opiju lahko pozab jo vse skrbi. Bo-Ij <’z radovednosti sem stopil v hišo, toda ko sem srečal prvega gosta v njej, sem se hitro obrnil in njegovemu naravno-t obupnemu izgledu se moram zahvaliti, da nit' takrat niti pozneje nisem več skušal prit: bliže. Na koncu sem stop i še v budi-*ttčrr tempelj oz. samostan ali Gompa, k; Hoj- ob čajno poleg njega. Velike bele in dolge zastave na drogovih so že od daleč dokazovale, da je to svet prostor Budističn. templji in samostani kjer koli sem jih ob skoval tu gori, so si na prv. pogled v"i več ali manj podobni med seboj Najbolj zanimiv je tempelj, v katerega »e vstopa vedno z leve strani s hrbtom To je bil. precej mogočna zgradba, ki je na zunaj zgledala dvonadstropna in je stala sredi tlakovanega dvor-šča. Spredaj je b:l odprt dvor, nc katerem sa razne verske ceremo Bije. Z dvorišče so držale stopn. ce na verando, kjer je bila v stenj velika vdolb na z mol tven m kolesom. Velika dvorana templja je bila temna, le malo svetlobe je prihajalo vanjo iz nizk h oken v -*oko pod stropom. Razdeljene je bila na dve stranski m glavno tod jo. Ob vratih so stali tempeljski bobni in dolge, zložljve piščalke. Na obeh straneh glavne ladje so bila nekaka ležišča iz preprog, kjer sede menihi pri molitvah. Na lev stran bi. zu oltarja pa je bil baldah.n, pod katerim sedi na vzvišenem mestu glavni lama ali opat. Oltar, kot najvaž nejši pr o-'tor v templju, je na čeln. strani. Na njem so b'U veliki pozlačeni Budim kipi, pred njim pa postavljen; razit predmeti, ki so v zvezi z obredi, posode z blagoslovljeno vodo, kalilnice, lojeve svetilke, zimzelen na škropljenje "n drugo. S stebrov so visele tempeljske zastave ni; Tankas, o eni stent pa so bile vdolbhe, o katerih 9e čuvajo strete knjige. Tudi obvezna puščica za m'loščine ni man/kalc pri izhodu. Se več: ko sem stop.l h samostana, m. je neki star menih molil pod nos knjižico, v »V h* In mri n 9h’ predelavi, sem ga razumel le toliko, da moram s pripravami za odhod pohiteti. Sicer sem bil svoj čas zelo nestrpen v teh tvareh ko sem bil še doma, sem ob vsakem potovanju dobil kovček enostavno v toke, vso skrb, kaj bom nosil s seboj, so pa nosilj drug Tu pa sem ob stalnem menjavanju bivališč polagoma le prodrl v skrivnost te Sposobnosti; če svoje prtljage še nisem znal lepo poravnati v kovček, sem se izuril vsaj toliko, da 9em jo hitro zmetal skupaj. Da pa naglica ni nikoli dobra, sem ravno pri svojem perilu in obleki to najbolj občutil. Ob prihodu na vsako novo Tpcrni - rn i rt * -'nhli * f — * /-, m rt X l-J-r šestdeset let, po rodu Kanadčan. Peljal nas je v svojo sprejemnico In se opravičil za povabilo, hkrati Pa zahval. I našemu spremljevalcu, upravniku bo!n šn:ce, k: je obisk organiziral, Hčer brez predhodnega sporazuma z menoj in sopotnikom. Ker je bil njegov sin, k je tudi gojenec zavoda, prejšnjo nedeljo doma, mu je oče pripovedoval, da sta prišla dva jugoslovanska zdravnika Fant je to prihodnjega dne povedal rektorju, ta pa je hotel napraviti veselje dvema članoma Mojega zbora, da bj po dolgih letih spet slišala milo domačo govorico. Da bi ju še bolj presenetil, jima o našem prihodu n; omenil besede. Pn^^f ip «rvo'P (7 n • %, - ^uiuj-na v oKosic gus*ju per-ca, za pranje tn Tkanje pobral najmanj par rupij, kar pa je bilo v mojem proračunu vseeno velika po-tavka. Kar zadeva T Sne usluge, bolje rečeno gospodinjskih pomočnikov, jih ma v Indij, vsaka boljša hiša vsaj po tri; poleg bearerja in dhobija še kuharja. V “j so moškega spole, ženske sluz nčadi n.sem srečal nikjer M “jim, da so edine izjeme samo še dojilje, koder jih sploh imajo. Poleg teh pa še nujno sodi med osebje »swee-per*, to je t s ti, ki pometo tn č.-stj stranišča, z drugo besedo ta-tnne. Bearer je po navadi človek iz ka"te, odslužen vojak, ki vsaj nekol ko razume angleški. Največ je v uniformi, nosi dolge bele hlače, preko kat er h je bela suknja, podobn- nočni srajci, na glavi beli turban, največkrat rdeče obrobljen, opasan pa je s širokim pa-o m, podobn. m tist m, ki j h nosijo pri nas gas Icl Obvezno je bos. Njegova dolžnost je, da uredi posteljo, prinese zjutraj n po- nol^n« *ai - f- r- »•' n •> da bo zet 5 rupij en mesec v"ak dan molil za svojega dobrotn ka Kupčija pa mu n; uspela. Pač pa sem v lopi pred samo“tanom kupil majhen spominček na Kahm-pong oz’roma budiste, mol tvenl mlinček, v čigar notranjosti je v ttbetanščln nepisano posvetilo: Om man podme hum. SLOVO OD HIMALAJE Cas bivanja v tem prečudnem Vi nadvse lepem predelu sveta je mineval izredno hitro In naenkrat je prišel dan slovesa n povratka nazaj v »dolino*, v vročo in Soparno, v teh dneh pa še zelo deževno severno ndtjsko ravn no. Komaj sem zjutraj tega dne dobro sedel k zajtrku, že je prišel sluga našega /vi jalelja » spo-ročJom, da moram o bit. ob desetih popoldne pripravljen/ za odhod, ker se bomo na pot na postajo ustavili S« na North Po ntu. Ker pa je »bearer*, kakor tu po angleško rečejo hišnemu pomočniku, govoril angleščino v nepal- sploh nekak osebni adjutant. S čistilcem in per c<> govori samo službeno, in to v zapovedoval ne m tonu. Nobenegt od njih nisem srečal, da b zašel v delovno področje svojih podrejenih, da bi sam vzel v roke metlo n nekaj očistil. To je zanj nečisto 'n greh, ki ga opravljajo t.sfi izven kaste. Natanko ob 10. ur- smo odšli v družb: 9 indijskih zdrtvnikov ‘n ene zdravn ce v North Point. To je precej vel ka enonadstropna zgradba zuna/ DardjeUnga in izgleda kot nekak srednjeveški gr d na Škotskem V njej je »St. Josephs College*, ustanova, bi jo vodijo jezuiti .n /e v nje) gmna-z ja In neke vrste tllozot ka lo-kulteta Ob vhodu v poslopje so razohešene majhne zastave kakšnih 30 držav, ki predstavljajo narodnosti, k 'o tu zastopane med učitelji in dijaki Tudi jugoslovanska je med nj mi. Pri vhodu nz' je že čakal rek-toz zavoda, star gospod, kakšrth koj po oba, medtem pa nam je op soval zavod in sestavo učencev. Tu se šolajo nepalski pre-stolonasledn k in nepalski princi, otroci maharadž iz Sikk ma in Bhuicna-, bogatašev iz Indije, Tibeta, Pakistana n Armenije, eden je celo z Tanganyke pa tudi Nemci in Angleži tn druge narodnosti so tu zastopane. Lončka leto je zavod obiskal m nlstr-k. predednik Nehru, ki je bil v Dardjelingu na otvoritvenih slovesnostih H malajskega inštituta, nadalje ministrske predsednik Nepala, ki je prinesel darove prestolonasledniku in pr nam, kanadski vi^ok. komisar v Indiji, in b vši ameriški ambasador g. Allen, ki je bil svoj čas v služb, v Beogradu, m cela vr-ia visokih dostojanstvenikov. Tudi vsaka eksped cija na Himalajo "e tu oglasi in pred trem; dnev. so imeli banket na čast dr. Evansu in članov njegove skupine. Nismo dolgo čaka L in že sta se na vratih pokazala dva starej ša moža, oba že okrog 60 let, eden v civilu, z dolgo brado tn naočniki, eč do besede Stopil sem k njima in jima po domače zaželel dober dan*. Takrat stiskanju 'ok in objemanju ni bilo kraja. >'i/ smo v sosedno sobo tn tu se e razu.j pogovor, kakršen je močen samo takrat kadar se po dolgih letih srečajo "tari prijatelj, ki so željni vdeli m slišat: drug Irugega. Petindvajset let sta že tu gori, sedemindvajset let proč >d domovine, on: v c-vilu tov. Drobnič ‘z Dobrepolja, ta v črnem, tov. Udovič iz Ribnice, oba še danes čvrste dolenjske korenine. Oba govorita še danes mater.ns-ki jezik tako lepo, kot "ta go govorila takrat, ko sta hodila še v vaško šolo In se jima niti sanjalo ni, da bosta ob zatenu -voj ega življenja kdaj gledala vzhajanje sonca ned Kanchenjun-go in Evcrestom. Ko sta pred sedemindvajsetimi leti pr'šla iz Slovenije v Indijo, sta bila "Orno dve leti v Kal kut, letos pa je že četrt stoletja, odkar sla v Dcrdje-Ungu, ki jima je po"tal drugi, in jima bo verjetne tudi poslednji dom Zelja, še enkrat videt’ domovino, pa v nj ma kljub prostovoljnemu odhodu v tujino še ni zamrla, in ko je pogovor nanesel na dolenjski cviček, na Kum in na Ribničane, je lov. Drobn i vstal s čašo čaja v roki m začel pet■ ti‘‘to našo večno lepo: »En starček je živel .*. Takrat >mo vsi štirje Jugoslovan/, m trije Slovenci in moj sopotnik Hrvi v svojih mi"lih bil: tisoče kilometrov daleč Ko pa je po nekaj besedah prenehal $ petjem, je nastal molk, ki so ga spremljale ro*ne očj ne samo nas, temvei tudi naš:h indijskih tovar šev Cez čas se je nadaljeval pogovor. V vsem tem dolgem času tu gori nista Ječala nobenega svojih rojakov. Edina vez z daljno domovino je tov Sm d, ki je ekonom v kolegiju v Kurseongu tn po vsej Bengaliji znan živinorejec. Z njim prideta le včasih, o to le vsakih pet tet enkrat, -ku paj. Govorita dobro ludj hrvet-sko in s sopotn kom sto se pogovarjala kot prava Hrvata. Dc — "rečala sta še enega Slovenca, to je bil moj soimenjak, baje Po rodu tudi /z naših revirjev B I je član neke argentinske ekspedic je na Himalajo. Ze od rane mladost« živi v Argentini. Ta ekspedicija pa je propadla n možak se je s hudim: ozeblinam' vrnil v DardjeUng in nekaj led nov ležal tu v z uvodu. N eku/ časa so s: še dop sovali. Prišel je čas odhoda. Slopih 'mo še na vel ko križno stopnišče sredi zgradbe ter se usj skupaj fotografiral:. Pridružili so »e nam še otroci ministrskega predsednika iz Bhutana. Se teže od srečanja pa je bilo slovo: naročala sta pozdrave za vse Slovence od Triglava do Kolpe in nr» povabila, da ‘e prihodnjič spet oglasimo pri njih, takrat za dalj časa, da bj se mogli pogovoriti čtmveč. Obljubil sem, vendar pa 'em v to obljubo prav tako malo veroval kot ona. Dardjelng je b‘I zavit v goto megl0 in ro-‘il je rahel dež. Pohiteli smo, da še ujamemo »hmalajčcna* na postaji, kajti v tem vremenu bi ga bilo težko loviti med potjo. Vlak pa je bil čudovito prazen. V vozil I. razreda sva sedela Soma. Ko pa je vlak potegnil z postaje, so šele pričeti prihajat: potniki. BiH so šolarčhi, k« hodijo iz Ghoma v daidjelinsko šolo. Najmanj de-“ei Se jih je stisnlo v naš oddelek Dež jih je prisilil, da so 9e na pot; domov poslužllj lega pre-vo-n^ar redstva, čeprav samo za Indijsk; iakir s kačo stari baraki, dc so »noči sloni napadi: taborišče, jim podrli šotore in da so jim vojaki komaj uši, da bomo ponoči slišali tigra, od daleč sicer, da je on videl prejšnji teden nosoroga »n da je na njihovem terenu polno kač, da ra / h danes njegovi ljudje ujeli sedem in da nem jih bo v tabor šču pokazal. Pripovedoval je s takšno vnemo, da se mi je naravnost zasm lil. Spočetka sem mislil, da naju hoče 9 svojim pripovedovanjem kot tujca preplašiti, toda spremenil sem svoje mšljenje, kajti če bi imel ta namen, "e zanj ni izplačalo toliko naporov. Sicer me Indij ka larma precej zanima, toda ponoči nik kor in kač se bojim še naših, ki pa so v primerjavi z indijskim na-ravnost nedolžne No — potolažil nas /e 9 tem, ko n: m je govoril, da imajo okrog šotorov izkopane jarke, napolnjene z vodo, ki preko njih kače ne pridejo; to pa je še vedno slaba tolažba. Domačin slonu 'la kratko, kajti še pred pr hodnjo postajo ?o se vsi do zadnjega spel uvrstil; mtd navadne pešce. V mraku smo dospeli v Siligu-ni, kjer smo moral; prenočit', ker je zveza za Lucknow in dalje za Zahod šele v poza h jutranjih urah. Kra/ je majhen, z eno varno dolgo ulico, nizkimi h Šimi in lesenimi lopami. Vojska, k■ je tu stac onirana, prebiva pod šotori. Blizu postajnega poslopja je sicer nekak hotel za po/n ke, ki čakajo tu na zvezo vlakov, vendar pa sem že od daleč videl, de je kvadratura tu na osebo izredno majhna, slast ker se /e vanj namenijo precej ljudi. Pri vlaku nas je čakal zdravnik vojaške enote v Slligur-ju. Njemu so sporočili iz Dardjeln-ga, da nam pr pravi prenoč šče. Pel/ah smo se z njim na jeepu kakšne pol ure d«ileč ven Iz vasi po slabem, ozkem kolovozu, na čigar enj Hrani 9em mogel opazit! veliko močvirje, na drugi pa vse večji gozd. Zdravnik je bil mlad človek nekaj nad trideset let, oče treh otrok, po rodu Iz Burme, žena Pa mu je bila Indijka In i:v v Kurseongu, ker tu ni mogoče dob!tt stanovanja. Ze na postaji sem iz njegovih i vohnih kreten/ pričel šklepeti, da n! domačin kasnejši odgovor pa mi je to S< bolj poJrdH. Po nekaj minutni sem zvedel ves njegov i vljenjc pis tn bil seznanjen z v"em: po tebnostmi tega kraja. Pr poiredova! je hitro, kot da bi se mu ne znansko mudilo, zadnje zloge j< požiral — ob Se nekončanen Slavku je le začel drugega; m ■ s/,j so -‘e mu križale, preskakovale in pričel sem se bati, d nam siromak ne omaga, še pre den pridemo do n š h prenočišč Pr povedoval /«*. da gremo d -rektno proJl džungli, da je nje gova enota na samem njena robu, dn spijo vojak/ pod šoto n, da bova midva spala u neki Ko smo prispeli v taborišče, je bila najprej revija istega dne ujetih kač. Bolničarji so jih prinesi[j v nekekšnih škafih, nekatere dolge po tr metre, vse pa take, da bi bil vsak kačji lovec ponosen nanje. Da hj bil efekt še večji, jih niso odne"li proč, temveč pustil: v pr o icru, ki je bil določen za naše prenoč šče. Vsekakor neestetsko* če že ne netaktno, revnanje, Preko 150.000 ljudi umre v Indiji letno od kačjega p ka in največ med njimi je žrtev kobre. Pr bližno 90 odstotkov p čencev ne išče pravilne zdravniške pomoči, prvo in tudi zadnjo pomoč jim nudijo razni čarovnik z zelišči, koreninami cli pa zagovori. Smrt nastop: zelo hitro. Pred dnevi sem bral v ča?n kih, da je nedaleč od Lucknowa mlad moški, oče šleviinth otrok, stal zvečer na ulic4, pa go je napadla kobra; pol ure zajem je na poti v boln šn ea Izdihn i. V Indiji /e okrog 300 vrst kač, ki žive na suhem, od n/ih pa jih je le 40 vr-t strilpen h. Morskih kač pa je 40 vrr< ln so vse, razen ene smrtno nevarne. Največ jih je v Bengalti, B har-ju in Združenih provincah, torej finti-nrl ia~\ k ter ”i»m se rad"’’ dira meseca največ mudil, in to v deževni dob, ko $o najbolj pokietne, ker jih dež prižene iz njihovih skrivališč. Najbolj pogostne m najbolj strupene kače so: kobra, kraljeva kobra (King kobra, d-aboia tfipera Rusell j. veliki zeleni gad in pa krnit. Največje indijoke kače pa so tud; do 10 metroe dolgi pitoni, k; ž ve v glavnem v džunglah 'n niso strupeni, ?vojo žrtev pa napadejo z ovijanjem okrog telesa. Od vseh indijsk h kač je najbolj znana kobra, k, iiui vsepovsod po Indij . Je črna, svet-lorumena ali pa rjave barve, z debeUm vratom, ki ga napne, kadar je jezna, n se dvigne; na njegovi spodnji strani se pokažejo lise v obl ki očal, zato rečemo kobri tudi naočarka. Je izredno urno in žrtev napade z neverjetno h trostjo. Mnogo ljudi v Indiji lovi kobre. To 9o v prv: vrsti poklicni kač je lovci, k potem nastopajo po meni h m prikazujejo svoje sposobnosti. Praznoverni ljudje menijo, da imajo v ^trojih rokah čarodejno moč, na katerih dJa-ih je naslikana orlovska glava. Ob pogledu na to glavo poslane kobra krotka tn ne ugrizne. V ree-n ci pa jim previdno izpulijo zobovje. Ko sem bj v Mytore na jugi* 9em spoznal nekega železn čar-ja. Lov na kobre mu je bil neke vrste šport. Kadar koli so kje v vrtu alt pa o hiši po mestu naletet/ na kačo, so poklicali njega, da jo je ujel. Noč n lova je b‘l precej enostaven; z moto paličico v levici je pognal žival na sredo odprtega pro-tora in *e ji pričel počasi približevati; kljub njenemu dviganju in srditemu pihanju ter zaganjanju, seveda v primemi razdalji; čez čas Pa se je kobra utrud la. Spustila na tla. lovec je potegoma spuščal desnico proti njenemu vratu skrbno držeč v levici palico; čez čas jo je zagrabil, ‘n če je bila zelo veliko, mu je kdo od pršotnih skušal držati še rep. Od v9eii živali pa je na j hujši sovražn k indijskim kačam mungo«, žival, podobna večjim pod-g nam, alj pa manjš m mečkam tivorjave barve. Kadar koli se sreča s kobro, pride do bitke na življenje in smrt. B tka traja tudi po nekaj ur. V začetku mungos spretno napada in se h tro umika močnim udarcem kače, ko pa vidi, da je utrujena, jo ugrizne s svoj m: kot igh ostrimi zobmi. Strup kobre škodi tud: njemu, todg v takem primeru se baje hitro najde neko zelišče in nevarnost mine. To so m/ pripovedovali kmetje blizu i em lin t. Ce imamo mungose tud/ prt nas na nekem dalm tinskem otoku, mislim da na Kcrčul . Pr n e "H so jih mornarji Iz Indije, da b! pregnali kače. V tem so uspeli, toda mungosi so se zelo zaredil'-In ker ni več kači obl kujejo kokošnjake. (is nv/horf* tft) Poone. N sem jim verjel, pa "o mi zamerih. Ce *e ne mo Im, 4iU4t/ TA STARSE BiH iHLADIAO Potre'ia po lastnem vajenskem domu — Sodelovanje med mojstri in šolo spehi in ovire na trboveljski vajenski šoli Če otroci zaidejo na stran pota _ Ko so se letos spet odmrla stroke, ki se jih je priglasilo Šolska vrata trboveljske vajen1- za en močan oddelek. ske šele, so na prvem predavateljskem sestanku sklenili, da se med vajenci ustanovi mladinska organizacija. To organizacijo so na vajenski šoli že vsa leta pogrešali, saj naj bi le-ta povezovala in vodila miselni razvoj učencev. Zbora za ustanovitev mladinske organizacije, ki ga je vestno pripravil in kultumoprosvetni dvig kvalificiranih delavcev, v zadnjih V nekem kraju blizu Krškega so odkrili organizirano tolpo otrok, ki so kradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Ne bom imenoval teh deset do petnajst let starih otrok, ker mi ni do tega, da bi človek izzvenel senzacionalno. 8 člankom bi rad Na vajenski šoli je pouk za letih v finančnem pogledu mrvo- opozoril na aktualni problem, učence iz kovinarske, lesne, go pripomogla k izboljšanju te- oblačilne ih deloma iz živilske ga stanja ter šolsko delo veslat roke. Vajenci iz ostalih strok no spremlja in s šolo tudi so- (n. pr. mesarske, frizerske, sla- deluje, pomaga ji pa tudi okraj - ščičarske, gradbene itd.) odhaja- na obrtna zbornica, jo na tečaje izven Trbovelj. Tehtna ovira za uspešnejši Kovinarjev je letos na šoli GO, napredek v šoli je tudi to, da mizarjev 29, šivilj in krojačic nekateri privatni mojstri pod-36 ter 4 peki. Oddelek čevljar- cenjujejo ne samo teoretsko Pripravljalni odbor vajencev, se ske stroke je letos odpadel za- šolsko delo. temveč kaj radi je udeležil tudi predstavnik re- radi premajhnega števila vajen- prezrejo pravice vajenca ter publiske mladinske organizacije cev. kar bi kazalo na naeadio- poznajo samo njegove dolžnosti, tov. Bregar, ki je vajencem v vanje te važne obrti v našem Zgodi se celo, da vajence od daljšem nagovoru pouderil vlo- kraju in bo treba te vajence po- nekaterih šolskih ur odtegujejo, Bo in delo mladine po osvobo- s’ati v čevljarsko šolo v Ljub- da premnogi vajenci to raje ditvi in mladinske organizacije ljano. kot taike, kajti ta je bila prva Sola ki ga ne smemo prezreti. Gre namreč za enega izmed številnih vzgojnih faktorjev, ki ga — čeprav po svojem vplivu na vzgojo otrok prevladuje — še vse preveč zapostavljamo ali se ga pa celo ne zavedamo. KRADLI SO TAKO SPRETNO, DA JIM DOLGO NISO PRIŠLI NA SLED.. Opoldne, ko so šli iz šole, so otroci navalili v bližnjo trgovino. Medtem ko so se »statisti« lo pripravljena poravnati »škodo«, samo da ne bi prišlo na dan, da je tudi njen sin tat... Seveda ji ni šlo za sina. ampak za ugled »njene hiše« ... Taka vzgoja seveda ne more zadeti drugam kakor v črno! Ne verjamem, da starši niso vedeli za početje svojih otrok. Tista ženica na primer, ki je prišla prosit za sina. je že zdavnaj »odkrila«, da njen sin krade. Ce pa je ta ali oni šele danes zvedel, kako je z njegovim otrokom, je v tem dokaz,- da njegovi vzgoji ni posvečal nobene pozornosti. VZGOJNI VPLIV STARŠEV PREVLADUJE... zajema glavnem leta po osvoboditvi drugačna trboveljske vajence, vanjo pa kot danes. Na zboru so sklenili, prihaja tudi 28 vajencev iz da ee bodo vajenci trudili za svoje šolske in delovne uspehe, Hrastnika in Dola. Vajenska šola se že ves čas za boljšo disciplino in da bodo bori z raznimi težavami, med obvezosti, ki je za vajence 1. in delali tudi na kulturnem pod- katerimi moramo — kot smo že 2. letnika 32 ur, za učence 3. omenili — poudariti pomanjka- letnika pa 36 ur na teden. Vanje šolskih prostorov v lastnem jenec 1. letnika bi moral n. pr. molče trpijo, ker vedo. da so gnetli okrog prodajalne mize, so od mojstra odvisni, in je to problem, o katerem se je že dosti pisalo in govorilo. Premnogo je še vajencev, ki delajo v delavnicah preko svoje delovne ročju. Vajenska šola v Trbovljah deluje že lepo vrsto let. Do leta vajenskem domu, nadalje po- delati v ponedeljek, torek in organizatorji odprli nezaklenjeni predal in iz njega vzeli denar ali kakšno drugo stvar. Niso se zadovoljili samo z enkratnim »podvigom«. Zadnje čase so kradli tudi v trafiki in celo v več kilometrov oddaljeni zadrugi. Tudi se niso zadovoljili samo z drobižem, ampak so kradli celo tisočdinarske ban- 1949 je bila gost I. osnovne šole manjkanje učnih knjig, učil in sredo, ko ima teoretični šolski kovce. Organizatorji so »pomoč- pouk, le osem ur vse tri dni, ostale tri dni pa po 8 ur na dan. Posebno poglavje so nadalje delavniški dnevniki, ki so ogledalo vajenčevega dela v delavnici in povezujejo teoretično in praktično delo; teh dnevnikov pa dostikrat ni dobiti pravočas nike« odpravili z drobižem ali sladkarijami, sami pa so šli v mesto in na veliko zapravljali denar. O tem, da so tudi kadili in uživali alkoholne pijače, ni treba posebej govoriti. Zanimivo je, da so bili mlajši otroci tako zelo pod vplivom no, a kolikor so na razpolago, starejših, da se jih niso upali se ti zapisniki po šolskih pred- izdati. Za to. da so odkrili to piših premalo kontrolirajo v de- »nadebudno« tolpo, gre namreč lavnici in doma, kar vsekakor zasluga uslužbencem v trgovini, ovira vaj en če vo vzgojo. medtem ko med številnimi otro- Klju-b vsem navedenim ovi- ki ni bilo nobenega, ki bi v ram in težavam se predavatelj- »pustolovščinah« spoznal nemo- Veliki se stiskajo v otroških klopeh ski zbor trudi, da pomaga t-ej mladini zlasti v dobre in kvalificirane delavce in mojstre, ki bodo trdna delovna opora v današnji socialistični družbi. Za šolo pa ne kažejo razumevanja samo činitelji, M smo jih ralnost in pokvarjenost nekaterih otrok, pri katerih je vzgoja zadela v črno. KAJ PA STARSI? Že uvodoma sem zapisal, da je namen mojega članka, opo- že omenili, temveč so pokazale zoriti na enega izmed vzgojnih v Trbovljah-Vode. Ko pa je ta če drugih pripomočkov. Delo v pomoč razne organizacije, usta- faktorjev. Pri tem sem mislil šola postala zaradi velikega pri- šoli pa bi bilo olajšano, če bi nove in podjetja že ob ponov- starše, ki nosijo levji delež tiva ljudskošolske mladine pne- bili na razpolago dosegljivi pri- nih priložnostih. krivde za to. kar so počenjali pomočki, kar pa je seveda v Uprava šole upa, da bo pri Ajihovi otroci, zvezi s šolskim proračunom, pri svojem delu tudi v bodoče našla Po odkritju te čaloigTe sem Bralci mi bodo oprostili, če bom kot laik pisal o problemu, ki je danes zares aktualen. Gre namreč za to, da otroci prebijejo večji del časa doma pri starših in da zato prav gotovo prevladuje njihov vzgojni vpliv. Le-ta pa je lahko pozitiven ali negativen. Na podeželju je pogosto negativen.. Tega si ne bi upal tako smelo trditi, če ne bi bil tudi sam živel med kmečkimi ljudmi. Na vasi so redki starši, ki resno razmišljajo o vzgoji svojih otrok. Največ je takih, ki imajo o vzgoji kaj preprosto mnenje: »Sola je zato. da se briga za vzgojo otrok! Jaz ne utegnem, da bi se s tem ukvarjal...« ali pa: »Kaj mu je treba vtepati v glavo toliko .učenosti'? Ali ni dovolj, če se zna podpisati? Naši predniki niso hodili v šolo, pa so vseeno dobro živeli...« itd. Otrok, ki je komaj začel obiskovati osnovno šolo. je že delovna sila, na katero starši računajo. Tistemu, ki to ne verjame, je to kaj lahko dokazati Treba ga je samo peljati v neko podeželsko šolo, kjer bo videl zgarane roke malih otrok. Zgarane so seveda od trdega kmečkega dela. Otroci namreč često ne opravljajo nič manj napornega dela na polju kot odrasli To seveda vpliva na njihovo vzgojo in razvoj. Otrok, ki mora, predno gre v šolo, gnati živino na pašo. ko pa se vrne, do mraka delati na polju, prav gotovo nima nobenih pogojev, da bi se normalno razvijal in da bi v šoli lahko sledil pouku. Izjema »o peč nadarjeni otroci, ki v šoli kljub temu dosegajo lepe uspehe. Da me ne bo kdo napačno razumel: nisem proti temu, da bi zaposlevali svoje otroke, marveč sem proti temu, da bi jih izkoriščali kot delovno silo. Tega, da oče zapove svojemu otroku, da mora izostati od pouka, ker gresta napravljat drva. ne morem razumeti drugače, kakor da izkorišča svojega otroka. Ce pa starši sploh ne dovolijo, da bi otrok obiskoval šolo (tudi taki primeri so!), je to pravzaprav hudodelstvo, ki bi ga morala družba kaznovati! Neredki so pojavi, da otroci na podeželju uživajo alkoholne pijače. Starši jemljejo to kot nekaj, kar je samo po sebi umevno. Najdejo se celo taki, ki se, ko opazijo, da otrok noče uživati vina, zaskrbljeno sprašujejo, če ni morda bolan itd. Tudi zaposlovanje otrok pri kuhanju žganja ali pretakanju vina ni nič drugega kakor navajanje otrok k uživanju alkoholnih pijač. Se o tem. da starše kot vzgojni faktor vse preveč zapostavljamo. Tu mislim na to, da * šolski odbori, politične organizacije in društva na podeželja premalo ukvarjajo s tem problemom. Često kritizirajo prosvetne delavce in učitelje, češ da slabo vzgajajo mladino bi podobno. Strinjam se. da so tudi pri njih negativni pojavi, toda videti moramo tudi ostale vzgojne faktorje, ki niso nič manj važni Politične organizacije bi društva bi se morala enkrat vprašati, kako starši vzgajajo otroke in navsezadnje — kako sami vzgajajo mlade Ljudi... E. S. tesna, se je vajenska šola preselila na II. osnovno šolo v Trbovljah, ki ima več prostorov katerem se je v sedanjih raz- potrebno pomoč in razumeva- ta manj osnovnošolskih učencev. Za vsako šolo je seveda vajenska šola obremenitev, kajti vajenci se ne čutijo v svoji hiši in tudi ne odgovorne za šolo, v kateri so gostje. Iz tega razloga im zaradi vse večjega dotoka vajencev iz raznih obrtnih in industrijskih delavnic nastaja vse večja potreba po lastnem vajenskem domu v Trbovljah. Oprava osnovne šole tudi ne ustreza potrebam doraščajoče , . . , , . mladine - tako so n. pr. šolske za,d»J.e mese=e Pa.je dejavnost klopi zanjo premajhne - nM “Sl'?* » merah treba omejiti na najnuj- nje pri ljudski oblasti in vseh nejše. Pač pa moramo priznati ostalih činiteljih, ki jim je pri da je ljudska oblast, upošteva- srcu uspeh in napredek vajen-joč pomen te šole za strokovni skega vzgojnega dela. -tv- bil priča zanimivemu dogodku. Mati od enega izmed udeležencev tatvin je prišla v trgovine in prosila poslovodjo. naj ne izda njenega otroka. Bila je ce- $ sefe okrafnega komitea LMS Trbovlje Delo mladine v Radečah hi v njej prostorov, Id bi jih vajenska šola potrebovala za svoj pretežno strokovni pouk. Najobčutneje pa je seveda pomanjkanje delavnice, zato se Dalj časa je vladal v radeškl k sodelovanju v mladinski organizaciji zastoj, telesnovzgojnem prosvetnem življenju. Vzgojiti jo hoče v zdrave, napredne in veliko razgiba- poštene državljane, ki jim bo- vključila z mo nekoč lahko zaupali delo in odgovornost v naši družbeni skupnosti. Najprej je občinski komite LMS Radeče sklenil, da svojo opaziti njeno nost. Iz načrta dela, ki ga je napravil mladinski komite v Radečah, vidimo, da je mladinska gospodarskem, V medobčinsko tekmovanje in kulturno- mladine, ki ga je razpisal CK LMS, se je radeška mladina obširnim programom. Naj navedemo samo nekaj točk iz tega sporeda: Organizirali so redna vzgojna predavanja po vseh osnovnih ° *** »r srigsi ■» «*-*»»»= v m*-, m lahko samo govori, ne more se Pa dejansko razvijati. uspehom. 2e prva občinska mladinska konferenca v letoš-njem aprilu, ki se je je udele-Zaradi povojnega povečanja jjj0 nad sto mladincev in mla-»tevila industrijskih in obrtni- (ijnk, je prijetno iznenadila na- okrepi, nadalje da poveže kmečko, delavsko in študentsko mladino ter jo vključuje kultumoprosvetna in Dolah pri Litiji so ustanovili v naša mladinski aktiv ter utrdili or-telesno- ganizacijo v Loki pri Zidanem Stih obratov in delavnic iz leta vzoče zastopnike ostalih orga- vzgojna društva. V komiteju mostu; množičneje bodo vklju- v leto narašča število vajencev, jih je na šoli sedaj 139 ter je pouk v šestih oddelkih, med- nizacij in društev. Po tej kon- “C,UJC *"=* delavnih In fercnci je začela mladinska or- D„ —* aktivneje a.„„. s&o5has™«”; t n ™ (Podkum in Dole pri Litiji) pa so osnovali iniciativni odbor. V čem se odraža aktivnost T&rsss. rarssrass £ EE~ CH« ^tos je opaziti zlasti močan diti in usmerjati mladino, da jo *tatok vajencev iz mehaniške vzgaja politično in jo pritegne Konferenca LM na gimnaziji v Trbovljah na in telovadna društva - fiz-kultume aktive pa so ustanovili v Zidanem mostu, Loki in Vrhovem; za voditelje mladine v osnovnih organizacijah bodo Ob praznovanju občinskega praznika je mestni komite organiziral številno udeležbo mladine pri športnih tekmah v odbojki in lahki atletiki — mladinsko gledališče v Radečah, ki ga uspešno vodi tov. Janez Za-hratnik, sekretar mladinskega Mladina trboveljske gtmmazi- 5. razredu pričeli s sdstematič-le je te dni Izvolila vodstvo nim delom ln dajanjem nalog komiteja, pa je naštudiralo mla-®vojc organizacije za šolsko lc- gimnazijski mladini. V organi- dinsko igro »Pastirček Peter In dose- žarijo bodo sprejeti samo tisti kralj Brilantin«, s katero je bodo to zaslužili, uspešno gostovalo na Dolah pri dolžnost dijaške Litiji in v Lokah pri Zidanem Q_ _____skupnosti ter šolsko reformo mostu. V obeh krajih je bila Področju kultumoprosvetnega bodo obravnavali v posameznih nabito polna dvorana gledalcev, ta telesno vzgojnega dela kot na debatnih krožkih: na ta način Mladinci aktiva Vrhovo so Področju ideološkega vzgaja- se bodo dijaki lahko seznanili opravili nad 500 udarniških ur nte. Na posvetovanju je bil s tekočimi problemi v razvoju Pri gradnji letnega telovadišča Jtadalje govor, da posamezni družbenega upravljanja na šo- * *™3u’ v drugi mladinski komiteji v na- taladinci ne spremljajo družbe- lah, v čemer je vladala v tej vodstvom učitelja naštudirali x— .----------------- « tah gododkov z ustrezno res- mladinski organizaciji — kakor *Bro ”Dvc nevesti« In se z njo borijo. Nejasne so nadalje naloge smo že omenili — precejšnja u®D^n.° predstavili svojemu ta dijaške skupnosti, kar je sc- nejasnost. LM na šoli se bo na- ob^V1..v“ ta 1955-56. Iz poročila _ __________ •tanjega predsednika smo po- mladinci, ki ^vedeli, da je mladina te gim- Naloge ta •tarije dosegla večji uspeh na mladine na radeškem sektorju? priredili dva seminarja; razširili bodo mladinski tisk med svojimi člani in uredili še razna organizacijska vprašanja, kakor n. pr. administrativno poslovanje, pobiranje članarine itd. Tekmovanje je še v teku in upamo, da radeška mladina ne bo med zadnjimi. Zelja tukajšnje mladine pa je, da še tesneje sodeluje z raznimi društvi in organizacijami, prav tako pa tudi s sosednimi komiteji LM, katerih dobre izkušnje bo rada posnemala. Zato želijo, da se v mesecn mladinskega tiska oglasijo še šem tisku in nam kaj povedo o svojih izkušnjah, življenju in o delu svoje mladine. yT*la eden izmed glavnih pogo- dalje prizadevala nuditi pomoč Aktiv LM v Zidanem mostu je pod vodstvom Avgusta Er- , _ uspešno, smotrno delo tudi pionirski organizaciji na medinske wM< na =lm- , deMetinU todrt M SS.SStoS5St3S5.tS: •tatiji. V diskusiji so na tem mla- fttaskem posvetovanju ugotovi- jake na prehod v mladinsko or-’ da bo treba več dela na ide- ganizacijo. toškem področju. Za dosego j^Ra namena bodo izdelali kon— u, .v- ^eten delovni program po raz- življeno delo novega mladinske-Za nove člane LM bodo ga vodstva jih bo ot "riavili v prihodnje ostrejše ni pomoči organizacij '*eJemno pogoje; tako bodo v lahko uspešno opravilo. Naloge mladine na gimnaziji so raznovrstne in pisane. Po v kraju prav tako zelo aktiven Mladina v Paoirr«ci se samostojno pripravlja na slovesno praznovanje Dneva republike, 29. novembra, z enodejanko »Mati«, ki Ji bodo dodali še re-aktiv- citacije ter uvodni govor o zgo-ZKS devinskem nomenu tega praznika. Iz navede-'*": vimo koristen zaključek, da mladina povsod rada dela, če ima dobro in aktivno vodstvo, ki jo zna pridobiti za delo in ji nu-iti tudi prijetno razvedrilo s pripravo raznih izletov in drugih prireditev. Vsak poznavalec mladine dobro ve, da je mladina sprejemljiva za dobre in seveda tudi za slabe vplive. Potrudimo se torej, da jo bomo navajali k dobremu in koristnemu delu. S. F Pred okrajno konferenco Ljudske mladine okraja Trbovlje. ki bo 20. novembra t. L v Radečah, je predsedstvo OK LMS Trbovlje analiziralo stanje v organizacij ih LM v novem okraju na podlagi ugotovitev člana predsedstva CK LMS, tov. Rudija Bregarja, ki se je udeležil zasedanja. Osnovna ugotovitev v razvoju organizacij Ljudske mladine je — stagnacija v delu. Ljudska mladina in njeni člani ne delujejo dovolj aktivno v posameznih področjih. Pripomniti pe je treba, da moramo govoriti o naši mladini nasploh, saj je znano, da se velik del naše mladine prav marljivo uveljavlja v raznih športnih in kulturnih organizacijah. Razmaha in razvoja v sami organizaciji LM pa ni opaziti predvsem zaradi tega, ker ni zadosti sistematičnega dela v vodstvih komitejev in osnovnih organizacijah in ker niso bile določene smeri dela za posamezna vprašanja. Preveč se je delalo le ob kampanjskih akcijah, ki so mladino vsekakor mobilizirale, ni pa bilo nato potrebne kontinuitete. Vsekakor je eden izmed vzrokov tega pojava organizacijska šibkost, ki ne more ugodno vplivati na afirmacijo članov LM v podjetjih, na terenu, v šoli. v društvih itd. Tako n. pr. opazimo, da je odstotek mladincev v naših delavskih svetih zelo majhen. Samo 27 mladincev od 286 članov LM dela v delavskih svetih — v organih oblasti jih pa sploh ni Drug vzrok premajhne delav-iosti ie iskati v šibki pomoti osnovnim organizacijam, kolikor pa lahko govorimo o njej, smemo reči. da so bili člani občinskih komitejev LM pre-malo seznanjeni z gospodarski-mi in političnimi problemi, da bi le-ti lahko dajali mladini ustrezne napotke za delo *n uveljavljanje. Napaka je bila nadalje v tem. da nismo znali povsod prilagoditi mladinske organzacite novim prilikam In novi mladini, ki se je razvila v letih po osvoboditvi. Predsedstvo je menja, da bo treba posebno pozornost posvetiti vprašanju kadrov Vzgajati mlade voditelje iz osnovnih organizacij ln občinskih komitejev bo morala biti vsekakor ena Izmed glavnih nalog novega okrajnega komltela LM ki pa bo zaradi razsežnega pod- ročja zelo težko direktno posegel v osnovne organizacije. Večja samoiniciativnost občinskih vodstev bo morala odigrati svojo posebno vlogo, kajti od dobrih napotkov je prav tako odvisna večja afirmacija članov LM kakor tudi osnovnih organizacij in občinskih komitejev. Za izobraževanje ta družbenopolitično vzgajanje mladine se je treba posluževati vseh oblik; v tečajih RK, ki jih bo v okraja letos 46 ta ki se jih bo udeležilo okrog 900 deklet; v kmetijskih nadaljevalnih šolah, ▼ katerih se bodo vzgajali mladi, napredni kmetovalci, v gospodinjskih tečajih itd. — vsepovsod naj ima LM svojo odgovorno to vzgojno besedo. Delavsko in vajensko mladino moramo pripravljati za bodoče upravljal ce naših podjetij, skratka — okrepiti moramo vlogo Ljudske mladine v družbenem, političnem in gospodarskem življenju, skrbeti pa seveda tudi za primerno razvedrilo naše mladine. Ob vsem tem pa morajo odigrati svojo vlogo tudi vodstva in člani ZK in SZDL s primernimi napotki in nasveti A. K. Iz Leskovca Organizacija RK v Leskovca pri Krškem je precej agilna. Pred nedavnim je bil širši sestanek, na katerega so povabili še predstavnike ljudske oblasti Razpravljali so o vodnjaku, ki bi bil v Leskovcu nujno potreben. Imajo le eno napajališče, kjer je obenem tudi tekoča pitna voda, katere se poslužuje cela vas. Pri šoli je bil svoj čas vodnjak. Id pa je sedaj popolnoma zanemarjen in neuporaben. Pri šoli bi bilo torej treba zgraditi nov vodnjak, ki bi ga uporabljala v prvi vrsti šola, brati pa bi ta vodnjak služil tudi za primer požara. Po razredih bo treba ustanoviti higienske kotičke, urediti šolsko lekarno in namestiti v razredih umivalnike. Konec tega meseca bo RK organiziral gospodinjski tečaj ta tečaj, kjer se bodo dekleta učila cenejše pripravljati kmečke jedi. Za oba tečaja se je priglasilo okrog 50 deklet Da se organizacija RK finančno opomore, bo priredila za Dan republike 29. novembra, ljudsko zabavo. Solili iritiMi vsili leti Nil miti Neprestano naraščanje števila dijakov in učencev v gimnazijah, osnovnih ter strokovnih Šolah — Šolski prostori postajajo čedalje bolj tesnejši — P manjkanje učnih moči — Vloga šolskih odborov čedalje očitnejša Z vsakim šolskim letom se tudi v Zasavju jasno pokaže, kako postajajo številni šolski problemi vsako leto težji in so zlasti glede šolskih prostorov ponekod že naravnost nevzdržni. Ljudska oblast šolniki in prosvetni delavci tei šolski odbori si sicer prizadevajo, da bi se vsepovsod stanle zboljšalo, tako da bi vse šolstvo v zasavskem okraju zaži\ elo v lepših in ugodnejših pogojih Ali potreb je toliko, da v nobeni občini ni sredstev v tolikšni obilici, da bi mogli v krajšem razdobju uresničiti vse zamisli in ustreči vsem potrebam, najsi bi tudi šolskim vprašanjem dali še posebno prednost Sicer je bilo prav na tem področju storjenega že precej, tako glede same organizacije šolstva ter izpopolnjevanje prosvetnega kadra kakor tudi glede obnove in graditve šolskih prostorov. Ali vse kaže, da potrebe neprimerno hitreje naraščajo in take že na prvi pogled ustvarjajo podobo, da prihaja šolstvo s svojimi problemi v čedalje težji položaj _ _ Nič novega nam ne pove statistika, ko pravi da prav z vsakim letom vsepovsod narašča število učencev in dijakov, v osnovnih in strokovnih šolah ter v gimnazijah Solniki, ki se s tem ukvarjajo ln poznalo razmere, ugotavljajo, da se vsako leto število učencev zviša povprečno za 5 do 8 odstotkov, ponekod celo za 10 in še več. Kakor je sicer po eni plat to naraščanje šolske mladine razveseljivo ln hkrati odraz naše socialistične demokracije, tako na drugi plati postajajo materialni pogoji šolstva ponekod v čez mero tesni V zasavskem okraju (bivši trboveljski in krški okraj) je v letošnjem šolskem letu v vseh šolah 17.439 dijakov in učencev. To je približno 15 odstotkov vsega prebivalstva v sicer tako razsežnem okraju V primerjavi z lanskim letom se je število spet pomnožilo za nekaj odstotkov, kot se to dogaja leto za letom. V 75 osnovnih šolah s 385 oddelki je letos 12.030 učencev Na vseh osnovnih šolah poučuje 333 učnih moči tako da pride na er.ega učitelja povprečno 39 učencev Na 11 nižjih gimnazijah s 115 oddelki je letos 4022 učencev ki jih poučuje 128 šolnikov Tu odpade na enega učitelja povprečno 31 učencev Obe višji gimnaziji, v Trbovljah in Brežicah, imata 43 oddelkov s 1483 dijaiki in 54 profesorji Povprečno odpade na enega profesorja 27 dijakov. V petih vajenskih šolah je v 24 oddelkih 509 učencev, ki jih poučujejo večlnon a honorarne učne moči V štirih industrij ;kih šolah pa je 459 učencev in 9 stalnih učnih moči. V okraju je nadalje 6 glasbenih Sol s 346 učenci in 23 učnimi močmi 3 gospodinjske enotne šole z 68 gojenkami V 10 otroških vrtcih s 23 oddelki je 522 predšolskih otrok, ki jih varuje in vzgaja 26 vzgojiteljic. Šolska mladina ima tri dijaške domove in 1 internat, kjer je okoli 400 gojencev V vsem okraju Je na prvem mestu vprašanje tesnih šolskih prostorov Vsako leto zaradi naraščajočega števila šolske mladine odpirajo nove oddelke, pouk pa razporejajo na dve izmeni Marsikje nove šole še gostujejo v zasebnih prostorih, medtem ko občani ob pomoči ljudske oblasti zbirajo materialna sredstva za graditev šolskih poslopij Glede tega je težak položaj ne le na področju bivšega trboveljskega okraja, ampak še dokaj težji v bivšem krškem okraju. Precej občutno vpliva na redni potek pouka tudi pomanjkanje učnih moči. Ce vzamemo v poštev samo najnujnejše potrebe, potem manjka na osnovnih šolah 29, na nižjih gimnazijah 37 in na višjih gimnazijah 8 učnih moči, v celoti torej okoli 16 odstotkov učnih moči. Zanimivo je tudi, da se število dijakov v višjih gimnazijah navzlic uvaianju osemletk ni prav nič zmanjšalo, ampak stalno narašča Občutno premalo pa je tudi otroških vrtcev, saj je v okraju nekaj tisoč predšolske mladine, v vseh vrtcih pa prav neznatno število. V nekaterih občinah in šolskih okoliših so se doslej že lepo uveljavili tudi šolski odbori. ki s svojim delom in s skrbjo za mladino in šolska vprašanja čedalje ugodneje vplivajo na vse občane Ponekod od tiste drobne problematike, ki je tako značilna za roditeljske sestanke, prehajajo že na reševame širše šolske problematike. Tako s svojim delom koristno prispevajo k delu občinskih svetov in sploh k samoupravljanju v občini. S tem načinom postaja šolstvo čedalje bolj skrb vseh občanov, ki niso več ravnodušni do tega kako je v njihovi občini s šolstvom. (ž) Oh obrnem zboru „Suobo:le" Zagorje Kopica načrtov Novi odbor bo moral predvsem organizirati izobraževalno delo in poveCati kulturno-amatersko dejavnost vseh društvenih skupin — Združitev c-beh zagorjanskih delavskih društev letos spričo nekaterih pomanjkljivosti še ni mogoča — Občnemu zboru je prisostvoval tudi podpredsednik Sveta »Svobod" in prosvetnih društev Slovenije tov Pavle Kovač in predsedti tov. Alojz Lukač Minulo soboto je imela Svoboda 1. Iz Zagorj< v prostorih hotela »Kum« 'voj redni letni občni zbor. Na skupščino /e prišlo skoraj dve tretjin vseh članovi, ki so s tem dokazali. da jim je rast n napredek n j hovega detcv"kega društvo zelo pri srcu, In da so odločen Se naprej razvijati kulturno-amatersko dejavnost v svojem rudarskem kroju. Svoboda 1, v Zagorju je imela o letošnjem letu nekaj lepih uspehov. Najboljša je bila vsekakor igralska druž na, ki je sicer naštudirala le fr- dela, ki pa So bila po svoj vsebini primerna za naš današnj■ čas. V9e Igre niso ble dobro obokane, ker so po mnenju odbor n kov premalo zainteresirali vao tagorjansko javnost. Imeli «o v načrtu uprizoriti še več odrskih del, kar pa sprčo pripravljanja na zvezno tekmovanje rudarsk h društev niso izpoln li Res je, da je družUia na tem tekmovanju zasedlo prvo mesto, kar je v*e“kozt laskavo priznanje ne le • igralskemu kolektivu, marveč celotnemu društvu, toda rovnr ob tem se vzbuja upravičeno mnenje, da takih tekmovanj v bodoče n; treba, ker *o prvič zvezana i prevelikimi finančnim/ stroški, kt b-, m mo. grede rečeno, mnogo bolj koristili za poziv tev kakršne kol de-fovno*11, na drugi strani pa trgajo skupine društev od svojega rednega dela; drugič pa marsikdaj vzbujajo pri posamezn'h skupinah hudo kri. Tudi orkester le » Svojimi nastopi razveseljeval prebvalstvo, saj je med letom pr redil vr>to vesel h večerot doma 'p do zasavskih krajih. Šahovska sekcija se kljub ag'lno9t vodečih tovarišev nj mogla razgibati. Nekajkrat se je morala seliti .z lokala v lokal, kar je delom, zmanjšalo aktiv nnsf nosomernh članov Prire- dila pa je nekaj simultank in 9e udeležita šahoirskega prvenstva Svobod v Mariboru. Največja ovira za Se plodnejše delo tega društva je pomanjkanje ustreznih prostorov Društvo nima tako rekoč niti enega prl-mernego prostora nit zu vaje igralske družine, seje upravnega odbora In delovanje drugih skupin, ki bi jth lahko še ustanovili-Ed>ni Prostor je za odrom, kjer imajo urejeno majhno garderobo. Le-ta pa Nuži tudi ra seje odbora, vaje dramske druž ne in podobne sestanke Dokler ne bo zgrajen nov delavski dom, res ne bo mogoče še bolj požlvilt prosvetno dejavnost. Minuli občni sbor je obravnaval tudi napotila pravkar konče- sprva ne bo dovolj ob skovalcev. Ce pa bodo obema društvoma pomagale v-e politične organizacije v Zagorju, bo lahko to delo lepo steklo. Razveseljivo je. da so na tem občnem zboru razpravljali tudi o vzgoji mladine. Govorniki so pravilno naglasni, da Igro pri tem problemu veliko, če ne že največjo vlogo tud nphovo društvo. Svoboda mora navajati starše, da bodo pošiljali svoje otroke tudi v višje šole, kr jt! It na tak način bomo imel. resnično delovne izobražence. Kajpak rudarske družine težko zmorejo sorazmerno visoke izd'tke za študij 9vojih otrok. Morda je to glavni vzrok, da odhaja Iz naših rudarskih centrov če leto v let. manj mič- nega izrednega kongresa prosvetr J” n h društev Slovenije Mnogi govorniki so temeljito obravnaval: bodočo dejavnost društva Treba bo v prv% vrst; organizirati Izobraževalno delo, k fe letos v društvu ni moglo razmahniti. V društvu je sicer obstajal Izobraževalni od'ek. k, pa je po nekaj neuspelih poizkusih docela popust l. Prav zato je zmotno mnenle, da o Zagorju nt ljudi, k- M lahko pomagali in celo vodili različne tečaje, bods- tujih jež kov, drugih preklicnih predmetov ali pa političnih predavanj Ravno tu bosta moral1 obe Svobodi najt! vez * številnim-' strokovnjaki, ki so zaposleni pr rudniku, ah pa t prosvetnim delavc na osnovnih šolah in rnžj. g mncnlji. Morda bo *kupno delo obeh društev p tem področji le delo kakšne boljše rezultate, kajti odlašati s to dejavnostjo b pomenilo negirati sklepe pravkar m nulego kongresa, k je temu vprašanju posvetil največ pozornosti. Razumljivo je, da bo to delo terjalo precej naporov v*eh tovarišev, ki bodo vodili to odsek Morda temu vprašanju tud/ o bodoče posvečala vso potrebno pozor nosi, V Zagorju že dalj časa razpravljajo o združitvi obeh delavskih društev. Zagorje je resnično zaokrožena celota in bt eno društvo bolje uspevalo, ker bi bila prosvetna in ostala delavnost združena. Vendar bi bilo Za sedaj še prezgodaj govoriti o združitvi, kajti za lo še ni potrebnih pogojev Prvi pogoj za združitev pa le vsek kor dograditev doma, kajti v novem domu bo moč neovirano delati Prav pa bi bilo, do bt se obe društvi že sedaj pripravljal, na združitev in pripravljali hkrati sposobne prosvetne delavce, ki bodo ob dograditvi doma začel] Smotrno delati. Na kraju So bi// najboljši svo-bodarji nagrajeni s knjigami. Izvolili so tud nov upravni odbor, kj bo Imel obilico dela, kajti vsekakor bo moralo društvo v bHžn/j sezon/ še bolj razviti kulturno tn Izobraževalno dejavnost Varčujmo povsod! Mednarodni dan varčevanja bili svoje delo plačano?« Mož ji je za nami. Posebno se je spodbujala mladina, naj bi varčevala in svoje denarne prihranke vlagala v krajevne hranilnice in podobne ustanove. Navajanje ljudi, zlasti še mladine, moramo pozdravljati, saj od zbranih prihrankov nima koristi samo posameznik, marveč tudi skupnost. Ni pa važno samo denarno varčevanje, vsi lahko varčujemo povsod in ob vsaki priliki, zlasti še tam, kjer se pojavljajo težave za to ali ono stvar ali material, ki ga moramo čestokrat celo uvažati in trošiti zanj dragocene devize ali pa ga v težkem delu sami pripraviti. To velja za splošno ljudsko imetje kakor tudi za premoženje posameznika. Navedimo v naslednjem samo nekaj primerov, ki so se dogodili in se žal še vedno dogajajo, bi pa prav lahko izostali, če bi imeli nekateri ljudje vsaj malo čuta. kako potrebno je, da varčujemo, kjer je to le mogoče. V neko lepo novo stanovanjsko hišo se je vselila stranka z otroki. Ze po nekaj dneh so otroci s konci železja še ne povsem posušeni omet na tej hiši okrušili in s tem poškodovali zunanje lice nove modeme stavbe. Ko je neki delavec grajal te otroke, da ne smejo delati škode, se je oglasila mati teh otrok in delavcu zabrusila v obraz: »Kaj vas to briga, ali niste de- je seveda odgovoril, ali ni škoda za vse delo in trud ki se na tak neodgovoren način uničuje. Drag primer. Stanovalci neke hiše so zlezli skozi okno na streho, ki je pokrita z opeko, in napeljali od dimnika do dimnika vrvi. da bi tamkaj sušili delovno perilo, kar bi lahko napravili na dvorišču. Iti je za sušenje perila urejeno- S tem sušenjem perila na strelu — ne glede na to, da je hoja po strehi lahko smrtno nevarna — ljudje prav po nepotrebnem pobijejo strešno opeko. Ce pa take ljudi morda opozoriš in lih posvariš, da ne delano prav, so razumljivo silno užaljeni, ne pomislijo pa, da so za stanovanje plačali letno samo 960 din najemnine, pokvarjena opeka in popravilo strehe pa stane neprimerno več! Taki najemniki, ki nimajo prav nobenega čuta in smisla za pametno varčevanje, pa še preče-stofcrat rečejo: »Kaj me briga, saj ni moje!« Tako bi lahko še in še naštevali, kako naj varčujemo z električnim tokom, pitno vodo in tako dalje. Otroke pa, ki razbijajo žarnice cestne razsvetljave, bi morali poučiti in posvariti starši ker šola ne zmore vsega, zlasti še. če starši niso uvidevni in v vzgojnem pogledu dovolj strogi, kakor smo zgoraj navedli. F. G. Prazgodovinsko greboče na Vačah so si ogledali V torek, 24. p. m., je obiskal Vače nad Litijo arheolog svetovnega imena, dr Wolfgang Dehn, profesor na naj starejši nemški univerzi v Marburgu ob Lahni. Profesor dr. Dehn si je v spremstvu dr. Franceta Stareta, docenta Ljubljanske univerze ogledal prazgodovinsko grobišče, ki se razteza od Mačkovca dc Cveteža, ln naselbino starih Ilirov na Zgornji Kroni. Kakor znano, so Vače svetovno znane po prazgodovinskih najdbah, prav posebno pa po edinstveno bogato okrašeni situli, ki jo je svoječasno našel posestnik Grilc s Klenika, pri Vačah, katera danes krasi arheološke zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani. Po ogledu terena je profesor dr. Dehn dejal, da naselbina starih Ilirov na Zg. Kroni ni bila običajna naselbina tedanjih česov, marveč »oppidum« — utrjeno mesto, kar dokazujeta dominantni položaj kraja in obseg selišča. Domnevajo, da je to mesto imelo okrog 200 hiš. Zal pa je naselbina zelo malo raziskana, kajti razen 16 hiš, ki jih je raziskal pokojni kranjski rojak, profesor dr. Walter Schmid iz Graza, krije vse druge hiše še ruša. Tudi na velikem prazgodovinskem grobišču čaka preko 1000 grobov s pridatki arheologove lopate. — Želeti bi bilo, da bi nova komuna Litija posvetila temu vprašanju potrebno pažnjo in dala postopoma na razpolago ustrezna sredstva za sistematično raziskovanje te naselbine, saj taka raziskovanja, ki se objavljajo v strokovnih publikacijah SAZU, krepe ugled naše države v inozemskih znan- stvenih krogih, pa tudi Vačam, temu sicer prijaznemu, a sedaj žal precej zapuščenemu trgu, bi taka raziskovanja prinesla poživitev tujskega prometa, zlasti še, če bi na Vačah ustanovili mali muzej, ki bi hranil vsaj nekaj izkopanih najdenin. O prazgodovinskih Vačah sta v zadnjem času izšli dve publikaciji izpod peresa docenta dr. Franceta Stareta in sicer »Prazgodovinske Vače«, ki jo je izdala Univerza v Ljubljani ter »Katalog Vače«, ki obsega poleg strokovnega opisa vseh na Vačah izkopanih predmetov ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, tudi:>rfsbc teh predmetov (preko 900). re. TUJE RECI STA POŠKODOVALA Rudolf Z., rudar, stanujoč ▼ Trbovljah, Trg revolucije št. 16, in Franc B., rudar, stanujoč v Hrastniku št 181, sta naklepno uničila tuje reči na ta način, da sta nekega večera v januarju t L v gostilni »Vidmajer« na Katarini nad Trbovljami sporazumno razbila večje število steklenic in kozarcev ter stojalo za torto, s čimer sta oškodovala gostinsko podjetje »Majo-lika« v Trbovljah. Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah sta oba obdolženca svoje kaznivo dejanje priznala ln ga obžalovala, zato ju je sodišče spričo olajševalnih okoliščin obsodilo na pogojno kazen za dobo 1 leta, in sicer Rudolfa Z. na 20 dni zapora, Franca B. pa na 25 dni. ■Tk r kao bi z naslove /l/bf or čakovai, do bom v IVI tej povesti govoril o gospodu ln gospe, k . , a "e je vendarle zmot I V mestu X živi gospod Tine s svojo soDrogo T c pa ni tako važno za gospoda Tineta Ko je pr‘šel v mesto, je dolgo razm š-Ijal, kje bi stopil v službo. Študiral /e n š'ud raj Končno pa mu je šinila v g' vo misel k mesarjem poidem! Da, k mešanem Tehtnica je tehtnica Ce vsako stranko priškrneš za neka dekagr mov mesa, poleg teg pa t še zmanjka drob ia k(, obračunavaš » stranko, zaslužiš no dan tol ko, da lahko ivš teden In tedne brez akrbl Sprva le btl gospod Tine še bolj pon žer m skromen, sčasoma po se le otrese1 bojazlf vo-st m nervoze n se začel zgledovati po drugih Ker mear»ko podjefie v mestu X n h volj- zdelovalo mesne Izdelke kakršne je hotelo sekalo meso in določeval(j kval teto mete Mnogo mr*a ie šlr takrat oo 'hrtih kanatih po zaslug gospoda Tineta Včasih je gospod Tine to delo oprav \ s- m vča'h pa je potreboval še pomočn ko. dc *e je zahr la sled za njim Vendar je bil gospod T>ne pošten In «ni vzel• niti dek gramo mesa f sebe Pr o” m če b mu to kdo očital b ga zanesli vn nahrulil in mu zabrusi> n obraz, dn le laŽn -ver Zivhenjr gospod Tineta se le sčasoma v an-r" čeri spremen lo Iz Trne ta /e po*tal sedaj gospod T-ns, spoštovan i lan tako imenovane boljše družbe Pa kai zato. Včasih le šel gospod Tine nakupovat ž vino sc me-arsko podjetje, in ko je vklel, da je ta posel selp donosen /e šel še večkrat na teren Seznanit se ie s prodajale .n vel kokrat jt gospod Tine prinesti d omot poln nahrbtnik dobrot, k jih ie kupil no terenu. Včasih te jt še doma mudi/ z delom, ki bi go morai opravit: v službenem ča*u S seboj je mel blagajniške bloke ‘n tedaj jt popravljal številke pr vsoti *n j tem večal kup *težko* pridušenega denarja Nihče go ni rtadzral *n tako je no terenu tahko delal, kar se mu le zljubilo V Črtih so aa nekako sc, šalo kl-calt na zagovor, a te je vsakokrat zmazal -aj je b i gospod Tine mož, kt pošteno dela in si i delom težko prelat- za življenje potreben denar Tine je btl gospod Tu n tam je šel za kratek čas sekat meso v me"n co Ubog potrošnikiI Z mesom vred to se tehtale kosti, kt «o btls stalno v "kodehe dru-g č se le z me*om tehtal nož, ne malokrat po tudi težki prsti gospodo Tinete Pa kaj bij to *o vendar malenkost i Tint je M č slan gospod tn nihče mu n upal ničesar očitat Gospodu Tinetu, pa -o take in druge dn' padli tetk tsotahf v vedno nenasiten žep Gospodu T netu tli bilo nič če je nn primer nn in sam večer zgubil prt kvnrtamu deset n Še ver t »očakov ko pc jih /e pr hodn/e dn, ~pet lahko nemoteno toliko zaslužil, največkrat pa Še več. Včasih, ko je slutil, da se bliža »huda ura*, so priba/al k njemu na ob sk v9 bližnji ln daljni sorodniki h odhajali s težk mi aktovkami m nahrbtn k-Pa kdo b sr upal gospodu Tinetu kaj očitati, ko /« prihranjen Da, gospod Tine m njegovi sodelavci v podjetju so bdi velike reveži Zamerimo jim lahko samo to, da polovica od njih še m Imela 'voj h hiš Med tem1 Izjemami je bi! tudi gospod Tene hiše pa s, gospod T‘ne h neznan h vzrokov ni upal niti kupiti rttll zidate. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/ Zgodba o ljudeh wvvvvvvvvvvwwyvvvvvvwvvvvwv denar težko prislužil. Ko pa j* potem nevarno9t minila, so ga bližnj n aahnt sorodn kt spel obiskali ;n mu pr našoll darila so god al rojstni dan Da, gospod Tine je b*l »revež* med revež »S temi tisočaki plače 'e ne da i>vet:,* je vedno vneto poudarja, Kaj bo on kt ie reveži Čudno pa, do »o pri hiš kupovali le najboljše in naidrai/e stvari :n hodil- no v>e prireditve, kar jth je b lo o mestu. Čudno, da so on in njegov v družini lahko vedno potoval . ko pa niso smeti denarja nrti ta hrano kaj Šele za obleko 'tl obutev Kup denarje pa 'e mu je vedno in vedno večal Z da, sf je omislil gospod Tine to, drugič spet drugo stvar In m sel ali željo gospoda Tineta >» je morala vsakokrat takoj izpolnil Ob »sem tem p kup denarfn anspoda Tineta ni prav nič trpel. Ko pa bi te gospod Tine pr‘ mesarjih zaslužil zadosti denarja, je *klervl, do zapusti »mesarski stan* Kaj boš pn mesarjih, ko moraš vonjati duh živine, pazim delat- v mrzli vodi poleg tega po še tako malo zaslužiš. Re9. velik revež le bil gospod Tine. Začel ie spet študirat In v miših obšel vse poklice Končno pa se /e odločil, da pojde med gostince. Po nekaj dnevih je stopil v 'hriba pri gostinskemu podjetju kraje X. Določen ie bil za po*lovodlo n hkrat za uslužbence nekego manjšega obrata Ubogi gospod Tine! Sam ie moral delat denarni obračun, sanje moral obračunavati prejeti material prihranke pr je pridno spravljal na svo/ kup Merc "o bile pr njemu zelo pičle, v obloženih kruhkih je bilo premah salami in sira, vmo je bilo pri njemu ponovno krščeno dd. Pa vendar ie bil kliuh vsemu temu gospod Tine največji poštenjak na *vetu. Gospod Tine je le opravljal svojo službo kot »si drugi — m konec besedil Pr> njegovih obračunih je blo precej vška tn njegov kup se je pridno večal Pomagali pa so mu ga večati tud “am- gostje, ki no pre-p čle mere in na pijačo dvomljive vrednosti nis0 ničesar pokre-nill Pa je gospod Tine začel spet premišljevati, da bi zapustil »gost ns ki stan* n presedlal v kak drug poklic. Kaf boš pri gostincih. ko ne moreš kljub garantu nič zaslužiti! Končno je gospod Tine *pogruntal*, da ne b’ bilo slabo, če b: si čel pri trgovcih. Saj je btl gospod Tine star znanec In prifalelf •natančne• tehtnice in poštenja. Se preden 'e je poslovi od gostnstra, le odšel na dopust na Jadran, da s, nabere novih moč za nadaljnje delo. V trgovini se je gospod Tine hitro znašel Tu je s tehtnico drugače; go*pod T ne je najraje tehtal In pripravljal stvari v sklad iču in jih nato Izročal kupcem Mast je rad zavijal o kolikor mogoče debel In težek papir In tako m mogred zaVuž I nekaj dekagramov masti ki ima dobro ceno. Tud pri moki in sladkorju in še pri drugih predmet h se je dah dobro zaslužiti Tudt teža samih vreč je mnogo doprinesla, dn »e je življenjsk standard gospoda Tneta preče/ izboljšal. Gospod Tine pa se je navsezadnje tudi tega poklica naveličal, kajti delo mu nt b lo pri "rcu. Zalo se je premislil m po nekaj mesecih dal odpoved n<> službo. Nekaj časa je počival in pre-mšljeval o dobrotah ,n poklicih■ Ker se pa n- mogel spomniti rrt-česar pametnega, je "klenll, do se spet vrne k mesarjem Tam t>o lahko spet postajal /n lenuharil, ir9» to pc mu bodo dobro plačali-Go*pod Tine pa ne b b i gospod, če ne bi bil mož beseda Spet le začel pn mesarjih, ob vsem lem pa je bil velik revež Vedno le tako zatrjeval Včasih, kadar je btl dobre polje — n to ‘e je zgodilo večkrat — je prešteval doma kup tisočakov, zraven pa brundal tisto zna' no: »Kaj nam pa morejo, morejo...* Gospod Tine ž'vl še danes. 5' danes Živi na račun naš h potrošnikov in si veča kup denarj • Nihče mu še ni “kr vil lasu na glav- in zato sl gospod T ne /'J ' ko zadovoljno mane roke ZaHOI b' sl jth tud’ ne? {ek Uvel so član1 ic sveta, k■ se n’’ 0 svoje delo. za stalne rošn b.ov pa so meh V ča''t /im je b 'lo, Člani potrošn škepa ipirju, zato pa >e le i hko spremenil v ao-a ki po m it oml1 Hnfn no/rr>.4ni' ko Iz sodnih dvoran ZANIMIVOSTI Na Duna u so obsed li „kral ico žeparev" Avstrijska oblast jih je vrnila Alojz S., delavec, stanujoč v Trbovljah, Opekama št. 20. BUek F., delavec, stanujoč isto-tatn, ter Franc S., delavec, stanujoč v Trbovljah, so se dogovorili, da bodo zapustili svoje delo ter ilegalno odšli v Avstrijo. Ta sklep so tudi uresničili dne 1. septembra letošnjega leta, ko so se z vlakom odpeljali iz Trbovelj vse do Mačkovcev in se tam oglasili na domu prvega obdolženca ter naito še tisto noč v bližini mednarodnega bloka v Kuzmi prekoračili državno mejo in pobegnili v Avstrijo. Na avstrijskem ozemlju pa so jih varnostni organi avstrijske oblasti prijeli ter odpeljali na žandarmerijsko postajo, kjer so bili zadržani dva dni,-nato pa so jih izročili jugoslovanskim organom v Radgoni Ker so ti obdolženci ilegalno prekoračili državno mejo, so s tem zakrivili kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po čl. 303 ter so bili od okrajnega sodišča v Trbovljah obsojeni vsak na 5 mesecev zapora. Listine- je ponaredil Martin S., voznik pn trboveljskem rudniku, stanujoč v Trbovljah, Kolon ja 1 maja štev 23, je nekega dne v letošnji pomlad: napravil kaznivo dejanje na ta način, da je pri prodaji starega železa podjetju »Odpad« v Trbovljah na tehtnem listu, ki mu ga je izročilo to podjetje, pred številko 89, ki je označevala količino prodane pločevine, pripisal številko 1, tako da je iz prvotnega števila nastalo število 189, nato pa je ponarejeno listino predloži blagajničarki podjetje v likvidacijo. — Zaradi tega se je moral ta mož zagovarjati pred sodiščem v Trbovljah, kjer je b'4 obsojen po čl. 306/1 kazenskega sahema (ponarejanje laetinj na i4 dnj zapora. Glede na obdolženčevo dosedanjo neoporečnost, odkrito priznanje m kesanje pa mu je sodišče izrečeno kazen odložilo za 1 leto, ker je bilo mnenje, de bo že sama kazenska ->b-r*vaava imele zadosten vzgoja1 vpliv na obdolženca, kn more nadalje skrbeti še as večjo družino. Železnico je oškodovala Pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah se je morala zagovarjati T4ka G., gospodinja, stanujoča v Trbovljah, Zasavska cesta štev. 3, ker je nekega dne v aprilu letošnjega leta v bližini železniške postaje Trbovlje iz s*ve-ke struge pod železniško škarpo v škodo državne železnice potegnila železni odbijač v vrednost; 6000 dinarjev in si ga prisvojila. — Obtoženka je svoje dej-anje priznala, zagovarjala se je pa, da je mislila, da je železni odbijač zavržen in neuporaben. Tega zagovora pa sodišče n; upoštevalo, ker je ugotovilo, da je bil odbijač samo zarjavel, sicer pa popolnoma nepoškodovan, zaradi česar bi obtoženka morala vedeti, da je bil najden odbijač še uporabljiv in da bi ga železnica tudi uporabile, če bi vedela na njegovo nahajališče Glede na okoWst, da je obtoženka mati dveh ’ otrok in da živi v težavnih socialnih razmerah, nadalje spričo tega, da je železnica dobila ta odbijač nazaj, je sodišče obtoženk; odmerilo le 1 mesec zapora ter še to pogojno za dobo 1 leta. Ure sta preprodajala Martin R., rudar v Zagorju, stanujoč v Razpotju štev 4 pri Izlakah m Fani G., gospodinjska pomočnica, stanujoča v istem naselju, sta se neupravičeno pečala s trgovino kot poklicem na ta način, da sita dne 1 jun. j a 1955 v Zagrebu od neugotovljenih oseb brez dovoljenja za trgovanje nakupila 23 ročnih moških :n ženskih ur z namenom, da bi jih preprodajala, — Zaradi tega sta se morala oba zagovarjati pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, kjer sta poskušala prikazat, da v njunem primeru ne gre za kazni Co dejanje nedovoljenega trgovanja, pač pa samo za usluge svojim znancem oz. naročnikom. Dokazno gradivo sodišča pa kaže. da zagovor obeh obdolžencev ne drž., zaradi česar sta bila obsojena spr.čo nedovoljenega trgovanja po čl 226/1 kazenskega zakona, in sicer Martin R na 15.000 dinarjev denarne kazn’*. Fani G pa na 8000 dinarjev Prvemu obdolžencu je sodišče odmerilo večjo kazen, ker je ugotovilo, da je bil obseg njegovega nezakonitega delovanja vsekakor večji kot pa pr; drugi obdolženk'-, saj je Martin R pred tem že najmanj dvakrat preprodajal ure, medtem ko je Fani G. stor.la očitano ji kaznivo dejanje šele prvikrat. Vseh 23 ročnih ur ie sodišče odvzelo v smislu čl 226/3 k z., ker se štejejo kot predmeti kazn-vega dejanje. * Pred kratkim je bil pred Okrajnim sodiščem v Brežicah obsojen na eno leto in deset mesecev zapora Rudolf S. bivši podoficir JLA "n sedaj delavec brez zaposlitve, doma v Kalcah prj Krškem zaradi tatvine štirih koles, ki jih je ukradel v razmeroma kratkem času od 3. 9. do 23. 9. 1955 Obdolženec je bil zaradi raznih špekulacij in tatvin že pred vojaškim sodečem v Novem Sadu obsojen ne štir leta zapora. Ko je kazen odsedej in bil od vojakov odpuščen, je prišel spet v domač, kraj; namesto da bi se lotil poštenega dela, je pričel krasti kolesa. Dvoje koles je ukradel v Celju, enega na Vidmu, enega pa v Senovem. Vsa kolesa je prodaj raznim kupcem, ki jim ie v dokaz lastništva predložil potrdilo s pečatom krajevne kmetijske zveze v Leskovcu; ta potrdila je ’>am napisal in vnesel vanje tudi izmišljene imena Poleg zaporne kazni je sodišče Sr barja obsodilo tud na plačilo odškodninskih zahtevkov posameznim oškodovancem, ki so mu plačali razne zneske za prodana kolesa * Pri podjetju »Elektro-Krško« je b’l zaposlen kot :nka'ant Avgust O. iz Senovega V času od 1 7. 1954 do 30 8 1955 si je iz pobranih vplačil za porabljen* tok in izvršene instalacije prilasti) 116.083 dim Obdolženec je pred sodiščem dejanje priznal in obljubil poravnati podjetju tudi prisvojeni znesek. Zaradi kaznivega dejanja je bil 13. oktobra 11. obsojen ne šest mesecev zapora in plačilo odškodninskega zahtevka oškodovanemu podjetju v znesku 116.083 din. • Dne 1. avgusta 1953 je ne železniški postaji Zidani most dežurni miličnik zahteval od Antona M., stanujočega v Trbovljah. Ulica 1 junija št 6, osebne podatke ker je udaril sprevodnika vlaka po rami Namesto, da bi mu obtoženec dal osebne podatke, pa je le-ta službujočega miličnika napadel s prostaškimi besedami. Zaradi tega je javni tožilec za okraj Trbovlje vložil zoper Antona M obtožbo, in sicer za kaznivo dejanje razžalitve uradne osebe v zvezi z njem uradnim delovanjem. — Kljub temu. da obtoženi Anton M dejanje pred sodiščem ni priznal je bil glede na to, da mu 1e sodišče dejanje po pričah dokazalo, obsojen na 10.000 din denarne kazni, poleg tega pa mora obtoženec trpeti tudi stroške sodnije. Trditi nekaj neresničnega je kaznivo Bogo Z. rudar, stanujoč v Zagorju, Okrogerjeve kolonija štev. 21, je meseca avgusta na svojem domu trdil o tovarišu D. I., de je kradel j>o svetu ter v vagonih spravil v Zagorje. Zaradi tega je prizadeti zoper njega vložil zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja kraje časti. — Sodišče se je prepričalo, da so bile obdol-žitve obtoženca neresnične, zaradi česar ga je po čl. 169/1 kae zak. (kaznivo dejanje obrekovanje) kaznovalo na 3000 dinarjev denarne kazni, pogojno za dobo 1 leta Pogojno kazen je sodišče izreklo glede ne to, da obdolženec do sedaj še nj trii nikoli kaznovan, in žarah njegove skrbi za družino, nadalje ker sodi, da obtoženec tudi sicer ni nagnjen k tovrstnim kaznivim dejanjem. Obsojenec se je proti sodbi okrajnega sodišča v Trbovljah pritožil, vendar je okrožno sodišče v Celju prvostopno sodbo v celoti potrdilo. Z nožem je grozil Jože L, vojni invalid stanujoč v Trbovljah, Cesta bb železnici št 7, je ogrožail varnost tovarišice D. K iz Trbovelj s tem, da j< je dne 24. aprila t L pred gostilno Sušnik v Trbovljah grozil s kuhinjskim nožem rekoč ji, da jo bo zaklaL Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah, kjer se je obdolženec zagovarjal, je dejanje zanikal, vendar pa mu je bile kazn’-v& grožnja dokazana, zarad česar ga je sodišče v smislu čl. 153 kazenskega zakona obsodilo na 15 dni zapora. Nedotakljivost stanovanja je kršil Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moral zagovarjati Jože Z., rudar stanujoč v Trbovljah, Knezdol št 4, ker je neupravičeno vdrl v tuje stanovanje na ta način, da je v februarju letošnjega leta vdrl v logar-nico Gozdnega gospodarstva iz Ljubljane v Knezdolu nad Trbovljami :n se tam brez kakršne koli odločbe naselil. Obdolženec je kaznivo dejanje priznaL zagovarjal «e ie pa, da Poklicni sovrstniki so 67-letno Marijo Zavodskyjevo imenovali »kraljico žeparjev«. Zena je ena izmed zelo uspešnih in spretnih žeparic. Zaradi svoje donosne dejavnosti je bila vsekakor že dvajsetkrat obsojena in je presedela sedemindvajset let za zidovi jetnišnic. Nedavno je bila pred porotnim sodiščem spet obsojena na šest let težke ječe V obtožnici beremo, da je Zavod sk v jev a nosila vedno črno obleko in črne rokavice, kadar je šla za svojim poslom V gneči na kolodvorih, v velikih trgovinah, na sejmih in sploh, kjer se je zbiralo veliko ljudi, je iskala in tudi vedno našla svoje žrtve. Kradla je vedno s proč obrnjenim obrazom, da je oškodovani nikdar niso mogli opisati kot sumljivo. Leta 1954 maja so jo izpustili iz prisilne delavnice in je takoj spet pričela s svojo »obrtjo« Do 28. junija letošnje- Mačka je padla s tretjega nadstropja Pravijo, da imajo mačke zelo odporno življenje in če padejo, se vedno prestrežejo z nogami. To se je izkazalo tudi na Dunaju v Kopernikovi ulici. Na blazinici v oknu tretjega nadstropja se je sončila mačka, nenadoma pa je izgubila ravnotežje in padla na ulično stran. Z raztegnjenimi nogami in vzpetimi kremplji je drvela navzdol in treščila naravnost na glavo neke 69-letne ženske. Zena se je je prestrašila kakor strele z jasnega neba, mačka pa ji je globoko zasadila kremplje v glavo in se na njej ustavila. Nato pa je nepoškodovana odskočila. Mački se ni pripetilo nič, medtem ko so morali ženo z globokimi ranami na glavi prepeljati z rešilnim avtom v bolnišnico. Zobotrebci Ni povsem neosnovano mišljenje, da so zobotrebce iznašli samo za preganjanje dolgočasja. To je dokazal. neki konukter v Hawkes Bayu v Novi Zelandiji, ki je napravil iz 11.000 zobotrebcev kopijo Eiffelovega stolpa v Parizu * Ali že veste, da... — je največji jugoslovanski otok Krk. lri meri 408 kvadratnih kilometrov * — večina človeštva ne uporablja stolov, ampak sedi kar na tleh tako pri igri. jedi in vsakdanjem delu. je mislil da je omenjena stavba last rudnika, kot je bila to prej, poleg tega pa je s svojo družino živel ločeno, in sicer sta živela obdolženec ter dva otroka pri njegovih starših žena In ostali otroci pa pr ženinih starših. Ob upoštevanju vseh teh okoliščin je sodišče obsodilo obdolženca na 10 dnj zapora pogojno »a 1 leto, trpeti pa mora tudi sodnij-ske stroške. ga leta, ko so jo ponovno prijeli, ji je uspelo, da je nakradla, ali bolje povedano, izmaknila iz tujih žepov okoli 20.000 šilingov. Med tem časom je prav imenitno živela. Tistega dne je na zahodnem kolodvoru bila že tako daleč, da je odprla ročno torbico neke potnice, toda pri tem jo je opazoval sin potnice in še neki kriminalni uradnik. Takrat so jo prijeli in je svoje dejanje tudi priznala. Gospoda je imela apetit Ameriška novinarka Elsa Maxwell je povabila prom in ent-ne osebnosti ali vsaj tiste ki jih je sodila za takšne, na štirinajstdnevno »okrevalno« vožnjo na grški ladji »Achilles«. Zabavno vožnjo so končali v Benetkah. Poročilo o tem potovanju navaja edinole, da so popili 750 steklenic francoskega šampanjca, 500 steklenic likerjev in 300 steklenic »wermoutha« ter da so pokadili 2800 zavojčkov cigaret in pojedli nad 100 kg kaviara. Kakor je že samo iz tega poročila posneti, se je gospoda dobro imela. Na švedskem hočejo voziti levo Na Švedskem je še vedno v veljavi odredba o prometu na levi strani. Predpreteklo nedeljo je bilo ljudsko glasovanje o pridržanju pfometa na levi strani ali za uvedbo vožnje po desni strani. Proti pričakovanju vlade se je 2,111.342 volilnih upravičencev izreklo za sedanji način. to je 82,2*/«, nasproti temu pa samo 384.017 volivcev za promet po desni strani, to je 15,2*/o. Prazne listke pa je oddalo 40.873 volivcev, to je 1,6®/», kar pomeni, da so prepustili odločitev parlamentu. V mestih se je odločilo okoli 20 odstotkov volivcev za uvedbo prometa po desni strani. Varčujmo tam, kjer je pametno! Navadno se varčevanje začne takrat, in to navsezgodaj, ko nam zdrkne zadnji košček mila skozi lijak in si potem nimamo več s čim umiti rok. V kuhinji so potem že spet zmanjkale vžigalice, in spet je zaradi tega skakanja sem in tja. Ko pa končno že stojimo na cesti, nam odleti gumb, ki smo ga že včeraj opazili, da je visel samo na eni nitki. Prišiti ga pa ne utegnemo. Mudi se nam na delo. Sicer pa, kdo bo še v takem neredu iskal šivanko in sukanec. Varnostna zaponka! Tudi te ni pri rokah. V naglici pač nekako spnemo obleko in že nas ni več doma. V javnosti, med ljudmi, pa nam vse to dela preglavice, stalno nas draži in razburja, ker si mislimo, da se bo vsak hip pripetilo kaj neprijetnega zaradi odtrganega gumba. Vzrok takim neprijetnostim pa sta samo varčevanje na nepravem mestu in malomarnosti Vidimo na primer, da gre zobna pasta že h koncu. Vezalke v čevljih so skoraj tudi ie raztr- Kuria slepota Zdrave oči vidijo oziroma se počasi razgledajo tudi v mraku in v noči, razen seveda, če je popolnoma temno. Ce stopimo iz svetlega v temo, rabijo oči nekaj časa, da se razgledajo. Marsikateri nočni pešec ve, da bolj varno hodi brez luči, ne pa da kaka svetilka neenakomerno prebliskava korake. Še slabše pe je, če svetilko nekaj časa upihne veter in smo nekaj časa kot slepi, dokler se oči zopet ne razgledajo. So pa ljudje, ki že od majhnega nimajo te sposobnosti, da bi se v mraku razgledali. Takoj, ko se zmrači, ne vidijo brez umetne luči ničesar več. Zato zbežijo vedno že pred mrakom domov, če nimajo s seboj svetilke ali nekoga, ki bi jih vodil. Znano je, da gredo kure pred mrakom spat in da jih je gane. Toda danes bo že šlo še nekako. Jutri bomo pa kupili že druge. Jutri navadno spet pozabimo ali pa ne utegnemo in tako ostanemo mnogokrat brez te ali druge vsak dan potrebne drobnarije. V omari imamo na primer samo en par nogavic in z nakupom odlašamo tako dolgo, da ostanemo lepega dne brez uporabnih nogavic. Kar premislite, ali stane več, če si nekaterih drobnarij nakupite toliko, da jih imate vedno nekaj v zalogi, za vnaprej. Saj ne boste zaradi tega porabili več mila, če ga boste imeli v omari nekaj v zalogi, nič več vžigalic ne boste požgali, če jih boste imeli v predalu nekaj škatlic. Isto velja za varnostne zaponke, zobno pasto, igle, sukanec itd. Zatorej, nikoli ne čakajte zadnjega trenutka, raje imejte take drobnarije pri rokah ln na zalogi. Marsikatero razburjenje in uničevanje živcev bo izostalo. Tudi čas je dragocen. potem kaj lahko prijeti, ker ne vedo, ne kod ne kat. naj bi bežale Zato pravimo torej tej bolezni po domače kurja slepota, z nzanstvenim izrazom: heme-ralopija. Pri nekaterih je ta kurja slepota popolnoma, pri drugih pa samo delna Ce je prirojena, temu ni pomoči in mora bolnik pač življenje po tem uravnati, da ga mrak ne zaloti brez luči. Hemeralopija pa ima še vrsto drugih vzrokov: sveža in kronična zastrupljeni a, prehudo ali predolgo stradanje alkoholizem, huda telesna izčrpanost, pomanjkanje nekaterih vitaminov, nekatere telesne, na primer jetrne bolezni itd Večinoma je pri teh vrstah hemera-lopije uspešno zdravljenje s tem, da odpravimo vzrok bolezni NA HRIBU GORI Gašper »e /e vračaj g hriba o dolino Pravkar se /e poslov>1 od svojega dekleta. Stala je na hribu in gledala za odhajajočim. Ko je njegova postavo izg n.la v sqnci dreves, se je naglo obrnila, Zbežala je proti vasi; 'zog -bala se je svetlobe, ki je prihajala skoz.; neznatrla okna po hr.-bu raztresen h hiS Bala se je, da bi jo kdo videl Nocoi se je Gašper o9tro sporekel z dekletom Fantom, svoj m prijateljem na rudniku /e obljubil, da b0 na plev pripeljal Tinco Ko sta se malo prej sešla, jo je povabil na plev v dolini N tl po mi VI ni, dr bo Vnco povabilo odklonila Kar pogrele ga je, ko mu je odvrnila. »Ne, n# grem, ne upam!* »Ne upaš?« »Tl ne razumeš, Gašper...« »Kaj ne razumem?* »Gašper, vedela sem, da t> bom morala nekoč nekaj povedati, ti nekaj razlož ti Želela sem samo, da b: do tega .nekoč* bilo še dolgo.« »Pa ka j zav/aš, Tnca, kar naravnost udari/ Kar v sredino!* »G šper, ne smeš me žalil i* »Nimam namena, tl samo prični!* »Ce bl domači vedeli, da mam radn rudarja .* »Kakšen rudar — reci knap! Kar po domače povej!* »Saj je v*eeno Hotela sem reči, če b domači vedel, da ti prihajaš k men na hr b. b. me oče pretepel.. Pa Dovoli, Gašper, da povem do krajal Ti nisi vedel, Gašper, da va* oče vse rudar/ ali knape strašno sovražil ne more vas trpeti, kar vo« /e v rudnku Se bolj dfo/1 pa je portal na va«, ko so naši' na našem posestvu sloje premoga Seveda so mu tist, kos zemlje odkupili Čeprav ve, da ni re» tako, pa vendar zatrjuje, da mu je rudnik odvzel najlepši ko9 zemlje Vem tud., da me ie oče namenil Osatovlm — njegovemu sinu. Na vsak način hoče združit) oba grunta Prepričana sem, do ne bo oanehai.* . »Pa saj je dobil povrnjeno.,.* »Se več, Gašper, sestri je namenil sina Gorjupov.h Pomisli, če b mu uspeloI Postal■ bi gospodari,, vasii Razumeš, Gašper, zakaj se morava skrivati, zakaj ne grem s teboj?* •Le kaj, vraga, mi9U vaš stari? Alt misli, do knap nemo ljudje? Ali misli mogoče, do si ne smemo zbirat, svoj h deklet, kjer nag je volja? T noc kor pojdiva, ne rineva odnehatiI Oče mora sprevideti, da se ie/ uštel v svojih računih Danes bomo plesali! Obljubil sem fantomi* »Ne morem, Gašper .. .* •Prav, Tincal* Brez slovel *e je obrnil in odšel v dol no o V dvorani no rudniku so plesali Vstopil je n obstal. Pravkar so qodbemk prenehali z Igranjem. »Kje imaš T nco, Gašper?« Gruče fantoi ip deklet ga je obstopila Val rdečice mu je zalil obraz Bilo mu /e nerodno. •Odgovori vendar! Saj vendar ***-• pustil jetika na hribu/* se oglasi nekdo. Gašper /e molčal. »Pa saj sem t: pravil, da ne boš uspeli Poznam njenega očeta. Ta nj naši* •Bo že prišla,* je * težavo izdam\ Gašper, »ko bo treba. Sicer pa: kaj vam mar? Nisem prišel semkaj, da b. po9Iušal vaše . zbadljivke.* Videl je posmehljive obraze rudarskih deklet. Vedel je: zamerile so mu, da je šel iskat dekleta na kmete Kljub pr govarjanju, da bi ostal med njimi, je Gašper odšel a noč Poromal je spet na hrib. N-* ravnal pravilno ne bi 9mel oditi od Tlnce brez slovesa Čutil je in sprev del. da n hotel razumeti dekleta, ko mu je povedala, kako le z njo. Trezno je preudarjal. T-'nco bom odpeljal — po čeprav e vilo! Se bo že našlo toliko prostora doma pri njegovih Samo, samo .. Ah, kajI Bo že šlot Skromno »; bosta uredila dom zaenkrat Sam. če bo v to privolila. Močno se dekle boj domačih. Posebno očete Danes ko mu je vse povedala, je tridel strah dekleta pred svoj'm očetom. Moral bo... Jutn, da! Tako/ jutri pojde k njej Jo bo že priklical. Skrivat se bo moral, da ga nihče ne bo opazil Prekleta va»/ Kaj misijo da knapi nismo ljudje? Se dane j ne priznajo, da smo vsi ljudje Taki alt taki. Važno je le, da znaš delati 'n da $j pošten. In Gašper zna delali Globoko pod zemljo koplje premog Najlepš premog koplje Gašper. Pred kratkim so ga pohvaliti. V njegovem premogu ni nikoli jalovine Kar no lopat občuti: jalovina je lažja. Preden pade v voziček, otrese premog jalovine. To zna on najbolje. Naučil se je tega pri 9tarem Tonetu. Hvaležen mu je. Pomagal mu je. Brez njega ne bi nikdar postal dober knap. * Počasi je odklenil doma vežna vrata in vstopil. Brez šuma se je razpravi 1 in legel Sele v postelji se je 9pomnil, da n, večerjal. Zaspal je. Drug: dan so fantje v rudniški kopalnici govorilj največ o sinočnjem plesu Zmenili *« se, da bodo konec tedna 9pel prišli skupaj. Izmaknil se je odgovoru, ko so ga povabili. Vesel je bil, do niso »lihi vanj. Doma ga je mat opazovala. »Gašper, danes mi priprav, drva!* Odprl je urio,- »Mati, danes res ne morem. Jutri pa gotovo Imam opravke.* Opaž!I je, da ga mati gleda. Išče po njegovem obrazu Uganila je, kako je z njim. •Dobro, Gašper, kar pojdi. Pa jutril* Zagledal se je v svojo mater; »Saj veš!* • Vem. Kar pojd:l Tudi jaz si želim.* Toplo jo je pogledal in odšel. Kmalu je bil pri dekletu no hribu. •Gašper, kako moreš? Pomisli, če te /e kdo videl!* •Nihče, Tincal« Potegnil jo je v senco. »Z menoj pojdešl Mati te bo vesela Sporazumela sva 9e.« »Potmsh. Gijper, cela vas bo govor la! Celo vas se mi bo smejala Oče b zdivjal Po9lušaj, Gašper, moja mati je z menoj; zaradi nje ne smem, kar želiš. Oče nekaj sluti. Mat me je na to enoči opozorila Čudno me je opazoval brez besed. Brala sem njegove miti; na obrazu. Sedaj poizveduje! Sosedov me je .. naju je sinoči videl! Ne vem, če nj tega očetu povedal... Naj divja, /odo U pozabljaš na mojo mater, Gašper! Nje ne morem pustiti... Potrpi: vse bo st urediloI Ce me bo silil, da se poročim z Osatovim, ne bom v to privolila. Takrat bom zbežala. Takrat bom pr šla k tebi!* »Tinca/ Ha, saj ’em vedel! Nisem se varal. Domovi Ti, pritepenec, pa hgini!* Zagledala sto njenega očeta, razkoračenega pred njima. Le kje se je vzej — je pomislil Gašper. Surovo je zgrabil oče za njeno roko in jo odpeljal. Pognal se je za obema. »Gašper, pojdiI ProHm te, pojdi!* Fant je obstal. Ni vedel kaj naj stori Slari pa je divjal: »Nikoli, slišiš, nikoltl Nikoli, ti prekleti knap! Nikdar ne bo moja hčerka tvoja! Izbiraj sj dekle tam doli!* Se je rohnel stori, Gašper pa je strmel za odhajajočim dekletom ... Odšel je v dolino. Ko je prišel Gašper domov, je povedal vse materi. V9e od kraja. Mati je molče poslušala srno, nato pa rekla; »Vse tc sem vedela, Gašper. Vendar če bi tj bila kaj rekla, ne bi me hotel razumeti. Počakaj, se bo že vse kako uredilo. Samo potrpi. Nikar ne divjaj! Misli tud. na njeno mater.* * Mrk, brez be9ed je stopil v dvorano. V«; njegovi prijatelji so bi h; že zbrani. »Gašper, greš z nami? Na Goro gremoI Se nocoj. Na vrhu bomo prižgali od:k ogenj. Saj od —■ jutri je prazniki* •Grem!* Ob prepevanju je gruča •topola proti gori. Vsi so govorili in se šalili. Sam poslednji pa je stopal Gašper Nihče ni silil vanj Slutili so, do s Tinco ni vse v redu. Hvaležen jim je bil, da ga niso ogovarjati. Lahko se je predajal svojim mistm. »Nekje goril* zakliče nekdo. •Le kje?* 9o se oglasih drugi. »Goret! mora na hribu, v vastl* Obstal) so 'n prisluhnili. »Da, v vasi mora bitil Pojdimo!* Gašper se je ozrl. Zagledal je ognjen zubelj, pomešan z dimom. Stekli so prot: va9!. »Pr. Tino. goril* zavpije nekdo. Gašper je letel, prehitel gručo in obstal: njena domačija je gorelo ... Pognal se je proti goreči b ši. Videl je Tinco, njenega očeta, mater n sestro. »Fantje, za menoj!* je zaklical Gašper. N; bajalo dolgo, ko so fantje pripeljali z rudnika pomoč Mogočen curek vode je oblizril plamene in jJh ugašal. Preko dvajset fantov ie reševalo domačijo. U9peli so. Obvaroval $o njen dom pred popolnim uničenjem, obvarovali celo vas. Mokri, umazanj so se zbral', okoli Gašperja. Pristopil je stari. Dolgo jih je gledal, povešal oči, končno pa spregovoril: •Fantje, mnogo sem vam dolžan! Brez vas bi posta! berač!* »Knapi pomagamo, kdor ko!'-potrebuje pomeč! Toda za plačilo vam odpeljemo Tinco! Tinca je našo! Gašper, pojdimo!• IZ HRASTNIKA Delo šolskih odborov v Hrastniku je uspešno Volivci v Hrastniku so na zborih volivcev meseca maja izvo- pouka neopravičeno — v kaznovanje, občinskemu odboru pa bodo starši otrok, ki dobivajo v bo predlagal vse tiste starše oz. Soli malico, imajo pa doma kme- skrbnike, ki so krivi, da učenci _________ lili v šolske odbore hrastniških tije ali vsaj kravo, enkrat me- izostajajo Sprejeli so prav tako organizacija v osnovni šoli To- šol zastopnike staršev hkrati pa sečno prinesli za mlečno kuhi- sklep, da bodo posamezni člani plice in Zagorje pripravlja na njo na šoli po 2 litra mleka in šolskega odbora prisostvovali svoj veliki praznik. Za Dan re- bodo tako enkrat v mesecu sku- vzornemu nastopu v 4. razredu publike bo razvila svojo prvo Koli /vlnolr/MVl Irolrno g SVOŽjlTl »a ‘ - » 1 3 —. a m m rtt ot Trt Pionirji Zagc-rja bodo razvili zastavo Ob Dnevu republike bo v Zagorju lepa pion rska slovesnost Ze nekaj tednov se pionirska so podjetja in društva določila svoje zastopnike za šolske odbore. Takoj po potrditvi izvoljenih in imenovanih članov je hali otrokom kakao mlekom. Odbor bo v bodoče po- ljudni odbor mestne občine klical na odgovor starše ali imenoval še svoje zastopnike v skrbnike otrok, ki neredno ob- te odbore. Že v juniju so se šolski odbori sešli k prvim sejam — razen na Gospodinjski in na Glasbeni šoli. kjer so imeli prve seje meseca septembra — ter izdelali načrt dela. Člani šolskih odborov so pokazali živo zanimanje za pre- iskujejo šolo in izostajajo od no začeto delo nadaljujejo. Odborniki in člani RK Hrastnik na obisku v Novem Celju Okrajna zdravstvena statisti- srčen razgovor o dogodkih doka nam žal kaže, da v Hrastni- ma; saj je razumljivo, da se želi precej delovnih ljudi bolu- vsak bolnik čimprej zdrav vrniti povečini mlade med domače. Lahko rečemo, da in se udeležili redovalne kon- pionirsko zastavo, ference, da tako spoznajo teža- Potrebno je ob tej priložnosti ve dela v nadštevilnih oddelkih, naglasiti da imajo pionirji v Želimo, da šolski odbori uspeš- Zagorju odlično organizaci o, bleme šol, ne samo za material- je za TBC Te ,— ... .»u« ^ hp pinn,rii na DOStaiaio tum * pm^etne ddtia^°T^ Hr^Se°t,'dobri streici. saj so V zračno saj je lan. in letos prirejala vrsto uspelih mladinskih prire-ditev Dramska družina je letos priredila nekaj uspelih otroških iger, ki si jih je ogledalo precej Zagorjanov. Aktivna je tudi šahovska sekcija, ki ie v kratkem času dosegla p.esenetljive uspehe. Pionirji pa postajajo tudi razveselilo in jih prepričalo da bo problematika šol v kraju postala res družbeno vprašanje. Na drugi seji šolskih odborov so že lahko zaznamovali nekatere pozitivne zaključke dela Tako je osnovna šola Sp. Hrastnika dobila dve novi najmodernejši šolski tabli in novo opravo za en razred Vso opravo je brezplačno dostavila na šolo Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku. Šolski odbor te šole je nadalje sklenil, da bo preskrbel sredstva za nakup radijskega sprejemnika za šolo. prav tako bodo podjetja v Sp Hrastniku s svojimi sredstvi krila morebitni proračunski primanjkljaj šole če tega ne bi zmogel občinski ljudski odbor S posredovanjem šolskega odbora je dobil en oddelek nižje gimnazije na Dolu pri Hrastniku novo šolsko opravo. Na seji šolskega odbora Glasbene šole so ponovno vključili v pouk na tej šoli učence, ki so imeli zadnji čas glasbeni pouk pri posameznih članih-godben tirih »Svobode II« kajti pouk na šoli bo za te učence gotovo ravno tako uspešen Sklenili so tudi. da bo takoj začel z delom centralni orkester Z vajami so že začeli udeležba je zadovoljiva, le iz Trbovelj je treba še dobiti nazaj fagot, ki leži tamkai .neizkoriščen in je last Hrastnika — Šolski odbor osnovne šole na rudniku le zagotovil šoli preskrbo mehkih drv z rudnika skušal pa jih bo preskrbeti delno tudi za učiteljstvo Šolski odbor je med dnirim sklenil da Izboljšanje telefonske službe v Hrastniku Zadnji mesec so Hrastničani opazovali pri delu ekipo Uprave za TT službo Temeljito je popravila telefonsko napeljavo v Sp. Hrastniku, v Zg. Hrastniku pa so napel javne žice odstranili in do Birtiča. speljali kabel. Kako je to potrebno in koristno, zlasti za zimski čas. je pokazal že nalet snega » noči od 28 na 29. oktobra S kablom pa je bilo mogoče povišati tudi število telefonskih naročnikov, posebno v Zg. Hrastniku. Tako sta sedaj dobili telefonsko zvezo s svetom osnovna šola na rudniku in trgovska poslovalnica na Logu. prav tako pa še drugi naročniki. Za dobro in hitro izpeljavo del je treba izreči zahvalo poštni upravi v kraju, seveda pa tudi ekipi TT službe. mesec obiskali v sanatoriju v Novem Celju odborniki in člani Rdečega križa s podpredsednikom tov. Jožetom Žlindro na nUce in jim dokazal, da Hrast- puško,' ki so jo prebeli za na-nik nanje ni pozabil. Ob koncu graclo na nekem šahovskem tek-je vsak bolnik dobil 1500 din movanju, priredili nekaj uspelih kot darilo RK za majhne pri- tekmovanj. bolške in hitrejše zdravljenje. Celotno organizacijo bližnje čelu. Prijetno iznenadeni so bili Bolniki so se solznih oči po- proslave so njihovi učitelji in mladi bolniki, steklarji, rudarji slavljali od domačinov in jih pedagogi prepustili pionirjem in drugi, ko jim je vodja sana- prosili, naj ponesejo pozdrave in Pionirji bodo sami naštudirali torija dr Cergolj sporočil obisk zahvalo vsem domačim in vsem igro. recitacije in drug° prire-domačinov in jih povabil v ve- članom RK — Društvo Rdečega ditve. Pri slavnosti pa bo so-liko dvorano sanatorija Po krat- križa v Hrastniku je tako do- delovala tudi rudarska godba kem nagovoru tov Žlindre se je kazalo, da je našlo za svoje de- na pihala in pevski oktet topli-razvil med bolniki in gosti pri- lo še eno hvaležno področje. ške »Svobode«. Hvalevredno je, da je pokroviteljstvo nad zastavo prevzelo Mestno gostinstvo, ki je mladim tudi priskočilo na pomoč pri nakupu zastave. Prav bi bilp da bi ob tej slavnosti, ki bo 29. novembra, starši spoznali napore svojih malčkov, da postanejo vredni državljani naše skupnosti. Sl r e zunur' m v’*'r n/ konferenci v Ženevi :'o v zaanjih dneh še vedno obravn val; vpraš nje združ Ive Nemčije in j tem povezo no vprašanje varnosti v Bvrop Doslej se menda še niso ha; pr do 'porazumeli o teh vpr' šanih. kljub temu da v nek lerih krogih govore n tem, da je konle-renca že prišla v odločilno obdobje, vsaj kai se tiče razgovorov o Nemčiji, kar ie pa tud osrednja z deva, ki b /o n j konferenca rešila. Drugje pa zopet pričakuje:6, do zunanj ministri tud v tem pogledu ne bo do opravili vsega aela d- pa to ne pomen-, d' bi konferenco ocenjevali kot popolnoma neuspešno. Josh> Brinar: ’’0N IRSKI KOTIČEi: '■•'Jilievaniei 25. rZJ to ZVITOREPKI GRE ZA NOHTE kakšna zelenica kralj: »Seve seve kralj se vendar ne sme družiti s preklicanimi!« In nato je ukazal, da ga spremlja Plahun. (Dalje prihodnjič) Rešitev nagradne uganke iz 43. številke Pravilen odgovor na našo nagradno uganko iz predzadnje številke našega lista se glasi: ŽAGA. Žreb je odločil, da dobi nagrado za rešitev te uganke Jožica TOMC, učenka 5. razreda osnovne šole v Polšniku, pošta sredi Sava pri Litiji: nadalje Franc Poleg tega loga. ki mu pravijo nesti, pa je dejal: »Veš kaj Vranov vir; tudi to ime Zvitorepka, ti me moraš spre- znam tamešnje grmovje, kajti si dobro vtisnite v spomin! Red- miti na tisto mesto, kajti bojim dostikrat mi je bilo varno za- itaker ______ ________ _____ puščave in Vranov vir žubori ZUPANČIČ, učenec 3. razreda prav tik loga. Prav dobro po- gimnazije v Krškem, pošta Zdo- le. Obema bomo zaradi oddaljenosti od Trbovelj poslali kok daj stopi človeška noga v ta se, da bi sam zaklada nikdar ne vetje v strahu in trepetu, kadar knjižno dari.o po pošti samotni kraj; sove in čuki ima- našel. Slišal sem sicer ž« go-jo tu svoja domovanja. In rav- voriti o Ljubljani, 0 Trstu, o no v tej samoti sem zakopala Celju, teda imeni Skočidol in zaklad. Tja torej, k Vranovem Vranov vir čujem zdaj prvič viru v Skcčidolu se napotite s v svojem življenju in dozdeva kraljico, kajti noben sel ne bi bil dovolj zanesljiv, da bi mu smeli zaupati toliko bogastva. A prostor je prav lahko pogoditi: prav tik Vranovega vira pojdite mimo In naleteli boste na dve brezi, a pod tisto ki je bli- mi je bil pes Pazi za petami.« Kralj je bil z odgovorom Pla-huna zadovoljen. Namignil je zajcu, naj se vrne na svoj prejšnji prostor. Nato pa se je obrnil se mi malce, da si obe imeni kar proti Zvitorepki in dejal: »Ze Vsem ostalim rešiteljem za pošto in pozdrave prisrčna hvala! UREDNIŠTVO Irnod pazduhe vzela!« vidim, da si govorila čisto res- Zvitorepko je to nekoliko po- nico; oprosti torej, da sem malo parilo, toda hitro se zopet podvomil o tvojem poročilu in kar hitro v Ta zapoved ni bila Zvitorepki polastil zaklada, ki ga — nikoli nikjer ni! Kaj naj jaz reva sedaj počnem?« Pa si je ■ zvita buča kmalu ojunači in odvrne: »Ah. gospod, spremi me sedaj saj ta kraj ne leži morebiti tam Skočidol!« kj« ob Jordanu, temveč v na- _________________________________J__ že studenca, je zakopan zaklad, gem domačem Posavju, in razen spet prav nič pogodu. »Oj me,« Tu boste našli debelo plast meni je »mn še drugim izmed je rekla sama pri sebi, »kako se mahu. ki ga. previdno odstranj- ljudstva. Stavim da jih ie tudi kralju neznansko mudi, da bi se te, a pod njim sc vam pokaže neka) pri današnjem zboru ra-zaklad: zlato in srebro, iepotlč- vzorih ki poznajo ti imeni. Zaje in neprecenljiva krona ki je jeo Plahun na primer je bil že nekdaj krasila Trdoglava in s gotovo tam!« katero bi se ponašal medved i„ l^ica je gromko zakliea- spet pomagala iz škripcev. »Ka-Miško. ako bi šlo zarotnikom ia zajca; ta pa se je prestrašen ko srečna bi bila, milostni kralj.« vse po sreči. Ako bodo gledale zdrznil in si ni unal v ospred- tako je govorila »in kakšna vc-vaše oči, milostni kralj vse te je. a Zvitorepka se je nasmeh-dragulje in to velikansko bo- jjaia (er ga gastvo, takrat se boste hlavežno him, eh ti piašliivo zajčje srce spominjali mene priznava.ioč: stopi vendar b’i/e in povej prav po resnici svojemu k retin, kje je Vranov vir in na Skočidol!« Ko je Plahun videl da ni nič hudega, se je pomirien oddahnil in v nekaj »kokih te stel nre* k ral lem. »Če jo samo to kar že*ite vedeti milostni gospod.« je rekel zajec resnično. Zvitorepka je vendarle moja najzvestejša služabnica in veliko dobroto mi je napravila, ko je ukradla zaklad; zato pa naj v časti in sreči živi do konca dni!« Kralj je zvesto poslušal, kar je lisica pripovedovala; ko se je prebudil Iz globoke zamlšlje- lahko razložim: Skočidol leži lika čast bi bila zame. ako bi spedbudVa: »Pia- s™ela sPremiti vaše stvo! Toda jaz sem obsojena na smrt in kot obsojenka nisem vredna časti, da bi korakala ob vaši strani, kajti ves svet bi se spotikal nad tem: češ: Itako se more kralj tako ponižati, da potuje in občuje s preklicanko! Potemtakem, milostni kralj — saj sami uvidite — se n c sme to zgoditi, kat ste mi zapove-»vstm prav dali!« Brez obotavljanja je pritrdil Nova nagradna uganka za pionirje V 44. številki, »Zasavskega tednika« smo prinesli rešitev nagradne prestavljalnice in navedli. da je mogoče iz črk besede MLEKARNA napraviti še vrsto drugih besed, tako n. pr.: lekarna, Karel, arena, Lenka, rana, mana, reka, Meka, Ana, rak, lek, lan, ara in ar Iz črk besede MLEKARNA pa je mogoče sestaviti še neko drugo besedo, in sicer samostalnik iz štirih črk Ta beseda je ime neke tovorne živali, ki sicer ne živi pri nas, jo pa pionirji poznalo iz pnrodopisne ure v Soli. Ta žival se brani proti sovraž- vcličan- i pižami in v velikih volnenih copatah. »Moj spoštovani prijatelj.« g» Je jezno nagovorit, »ali ni' ne mlsrite n’kdar pust "ti v miru. Ali me mora nesrečni sloves ki ga uživam zmeraj In povsod, pregirtjatl, čeprav se skesano trudim, da bi živel spodobno, kakor to drž- va terja od svojih državljanov0« , (Nadaljevanje sled:) FIZKULTURA IM ŠPORT Kaj je treba upoštevati pri Republiška nogometna liaa SEaj sodnik priboril Odredu zmaga in pnuzroiil nered Odred Rudar 9:8 (4:4) red pri športni tekmi v Trbovljah pred tremi leti in da se do pretekle nedelje n: nič zgodilo. Pripom njamo, da liudie v Tr- vajenskih pogodbah Pred kratkim so se spet od- če ga ovira pri rednem obisko- odboru in obrtni zbornici s pobovi [ah ne žele nič drugega kot prla šolska vrata raznih obrtnih, vanju šole. Važen razlog za raz- trebno obrazložitvijo. O morete, da velja kakor povsod, tudi rudarsko- in kovinarsko-indu- dor pogodbe je nadalje tudi bo- bitnih sporih zaradi razdora v športu prav ca To in nič dru- sirijskih šol v zasavskem indu- lezen delodajalca, ki bi mogla vajenske pogodbe odloča ob času gega ne želijo Trboveljčani in strijskem bazenu in lepo število biti nevarna za življenje in še okrajna arbitraža za odloča-mislimo da imajo prav Revti- mladega vajeniškega naraščaja zdravje vajenca. nje o odpovedih in je njena od- čan; ne trpe slabih, pristranskih je zasedlo delavnice in šolske Na drugi strani pa tudi pod- ločba dokončna, t. j da proti „ , , . , . ... sodnikov, k jih potem nihče ne klopi, da se praktično in teore- jetje oziroma delodajalec lahko njej ni dopustna pritožba. Ze dolgo ni bno^na ^stadionu napMvdi ^veckrat^^ostre prekrške. kaznu)-e in j; domišljajo celo, da tično izuči za kvalificirane de- razdere vajensko pogodbo, če je Vajenec, ki je razdrl pogodbo imajo nad sojenjem nekak »mo- lavce raznih otrok. bila le-ta sklenjena po ponare- in mu je razlog razdora pri- nopol« al ka; podobnega. Vou- Ne bo odveč, če si ob tej pri- jenih At nah, če se vijenec brez znala okrajna arbitraža, zadrži - , - , , .. - , .. , stvo ŠD »Rudarja« in sam: igral- ložnosti delodajalci in vajeniški dovoljenja podjetja ali brez pridobljene pravice iz doseda- rokometne tekme republiške h- cali. Pa n; b Io to n č drugega ^ 6Q 5tor;i, da se sodn kom učenci predočijo tudi pravno upravičenih razlogov neha učiti njega učenja, t. j. da se vajencu ge. V prv: tekmi so igralke »Ru- kot s re *. J'f.ravn0 J?1 nj zgodilo nič Zato je bilo treba stran učnega razmerja ter obo- in se ne vrne na delo v 8 dneh, v prvem letu učenja prizna v dar ja.« premagaie cl niče »Odre- morala b.t; za to pr.soiena tri- reg napora_ kait* množica je bila jestranske pravice In dolžnosti, če vajenec postane telesno ali učno dobo čas, ki ga je prebil da« s b:u (Z:u> uo prceura glav- naistmetrovK razdražena do skrajnosti ki iz tega izvirajo Podlaga temu duševno nesposoben, da bi se še pri praktičnem delu, če v 4 me- Apeliramo na rokometno zve- razmerju je po veljavnih pred- dalje učil izbranega poklica ali secih nadaljuje z učenjem iz- zo da pošilja v bodoče v revirje Pisih vajenska pogodba. obrti. branega ali sorodnega poklica objektivne sodn ke nikakor po Vsakdo, ki je kot vajenec za- Z razdorom pogodbe prene- — vajencem drugega in tretjega ne take ki bodo prši- v Trbov- poslen v podjetju, delavnici, ha j o vse pravice in dolžnosti iz leta pa se v takem primeru *=,, na u.o, u«.u pa »v „vC11 lje že naprej odločeni, kdo bo trgovskem ali obrtnem obratu, vajenskega razmerja, razdor po- šteje omenjeni čas v učno dobo, u= rečemo drževati žogo, kar pa seveda ni zmagal, namesto da to prepuste mora, če hoče imeti vajenčeve godbe pa ^ .^a prig as ti v če začne nadaljevati z učenjem kar naravnost: nepoštenega. Vse posebno športno Nervoza, ki «e sam!m igralcem ki bodo to apra- pravice m dolžnosti, za nastanek 3 dneh pri pristojnem ljudskem najpozneje v 2 letih, kaže, da pristojni činitelji v je polastila igralcev »Rudarja«, vili v pošten in pravični med- vajenskega razmerja po uredbi _ _ _ ■ • • • sebojni borbi. — Ob koncu pa o vajencih (Uradni list FLRJ T— --------------------------1 t še nekaj Priporočiti bi športne- štev 39-52) skleniti predpisano ŠD »Rudar« v Trbovljah tako Tako so n. pr .gralca »Rudarja« vroče kot preteklo nedeljo do- Baloha imeli dvakrat na tleh .n poldne, ko so bile na sporedu ga pri tem (hote ali nehote) bi ne tekme pa, se je zbraio na sta- Drugi polčas igre je potekal v dionu okrog pet sto ljudi kar težkem vzdušju Tekmo je vodi-pr.ča, da je v Trbovljah tudi ro- lo domače moštvo in je po sta-komet postal priljubljen šport, nju igre 8:7 za »Rudarja« spet Vendai pa so vH gledalci na »Odredu« uspelo izenačiti polo-tej tekmi opazili nekaj čudnega, žaj na 8:8, nato pa so začeli za-nerazumljivega, da ne Ljubljani tega sploh ne bodo je bil vzrok da je »Odred« do. mogl in tudi ne bodo hoteli ra- segel deveti gol in z njim zmago. zumeti. Na tekme v revirje po- Realni rezultat bi bil 8:7 v ko- mu napovedovolcu _ Radia Ljub- vajensko pogodbo. Le-ta mora šiljajo (namerno ali nenamerno) rist »Rudarja«, kajti dva gola je Iz trboveljske sodne dvorane ljana. da se v bodoče prepriča o biti praviloma sklenjena pisme-stvamem položaju ne p* kazni e najširši javnost: sodnike k; ne poznajo al- pa dosegel sodnik, ki svoji nalogi stvarnem položaju ne pa da pri- no ter potrjena od ljudskega nočejo poznati rokometnih p ra- ni bil kos. kazni e najširši javnosti tekmo odbora in vpisana v vajenski vil. S takim ravnanjem bodo Po končani tekmi pa je prišlo tako, kakor so mu to pripovedo- zapisnik. -zavrti ta šport izven Ljubljane, zunaj igrišča do nereda kar je vali Ljubljančani, ki so zagovar- k; se je v naših industrijskih vredno ostre graje Spomnimo se j ali samo svoje interese, centrih že prav lepo razmahnil, samo na to, da je bil zadnji ne- S. Vse ustvarja videz, da naj bi se tekma med »Odredom« in »Rudarjem« odločila kar na papirju in že kar vnaprej postavila jesenskega prve ke Slovenije v rokometu. V Ljubljani so vedeli, da grozi v Trbovljah favoritom v rokometu nevarnost ter so poslal; v revir sodnike ki so bili očitno pristranski in za razsojo tekme nespodobni in nemogoči. Mariborsko-varazdnska liga v nogometu Rudar je uspel proti „Slobodi“ iz Varaždina NEKAJ NERESNIČNEGA tudi dve kaznivi dejanji razža-JE TRDIL litve, saj je dne 17. marca 1954 Pred okrajnim sodiščem v izrekel proti K. E. »Sdlavec 5e-Vajenec, sam kot mladoletnik, ^ da je »Caruga. med- ne more skleniti vajenske po- Y' rahl 6 Pogodbe temveč kot stranke na- P01*106111^ stanujoč v Vrhovem slami besedami, ftopajo starši oziroma skrbnik “• 53 .pri ^dečah, ker je ne- Zaradi tega se je moral ime- vajenca. za podjetje oziroma de- ke£a; dne lanskega leta rekel novam zagovarjati pred sodi- lavnice pa pooblaščeni zastop- Proti svoji maten tako, da sta sčem v Trbovljah, kjer je bil nik Vajenska pogodba ima Sashsah tudi njegovi dve se- za vsa kazniva dejanja obsojen predpisano vsebino in mora da mu 1® tosebni J-ožnlk na 3 mesece zapora. Proti tej predvsem obsegati vajenčeve '1’* ukradel kos mesa. Obdol— sodbi pa se je obdolženec pri- osebne podatke, šolsko izobraz- ženec 3® Pred sodiščem dejanje tožil ter mu je okrožno sodišče bo, osebne podatke staršev ozi- zanikal, vendar ga mu je sodi- v Celju kazen spremenilo v roma skrbnika, ime podjetja, šče dokazalo in ga zaradi kaz- 5000 din denarne kazni, in to poklic in obrt, ki se je bo va- “vega dejanja obrekovanja po spričo ugotovljene okoliščine, da Lepo sončm vreme je v ne- Veliko bolj so se domačini raz- jenec učil, ter obojestransko iz- čl- 169/1 K2 obsodilo na 4000 je obdolženec navzlic svoji pri- saj je med rokometno tekmo iz- deljo, 6. novembra, pr vabilo na gibali v drugem polčasu, toda javo o izpolnjevanju pogodbe- din denarne kazni pogojno na letnosti še neoporečen ter je tu- gledalo, da se proti 11 igralcem stadion ŠD »Rudarja« v Trbovljah uspešni so bili samo enkrat, to nih obveznosti in veljavnih dobo enega leta. di verjeti njegovemu zagovoru, »Rudarja« bor, 14 »Odredov- bl:zu 1000 ]judi. k; so bili priča pot po Opresriku, ki je v 51. mi- predpisov. „ da je inkriminiranega dne »iz- cev«. Podjetje, kjer je vajenec za- Z NOŽEM JE GROZIL tiril« le, ker ga je sam oškodo- — ■ . . zmag, nogometnih igralcev »Ru- nuV dosegel končni rezultat 2:1 - n.J=i vajenci, u- . , . _ -™- j--—---------- Pa pustimo ta razmišljanja, ki darja«, k; so s tem osvojili dve v korist »Rudarja« Stanje kotov poslen, je dolžno, da mu pripo- J?z® b-. rudar, etanujoe v Aa- yamec izzvaL ter da so dejanja, so se nehote pojavljala v gle- dragoceni točki Domače mo- 7:1 nam pove premoč, ki jo je more k praktični izučitvi pokli- S01"!11' Potočka vas št. 1, je dne y sledila neposredno drugo dalcih med tekmo, in. preletimo gtvo je nastopilo v precej spre- imela enajsterica »Rudarja«, to- ca in k znanju kvalificiranega ^1; roarca 1954 popoldne v Po- drugim, le. posledica obdolžen- raje k poteku igre, ki ie odloči- menjen; postav1 ki pa je bila da več golov ni bilo. delavca ali obrtnika; skrbeti tošid vasi med prepirom s K. E. velike razburjenosti, la o zmagi hkrati pa povzročila kog gfl5tujočemv moštvu. Igra V predtekmi je »Svoboda« iz mora nadalje, da vajenec redno P° Predhodni grožnji z odprtim po končani tekmi nered, k* Se- salna je b;la živahna in h tra. tu Trbovelj premagala »Rudarja II« obiskuje šolo, kjer si mora v nožem šel po sekiro in proti irremal1c|,n tlfmnX70r1 veda nikakor ni v čast trbovelj- in tam so gostje prekoračili z 2:1. »Rudar« je gral precej la- triletni učni dobi pridobiti po- njemu najmanj dvakrat zamah- TIBIIlClIiblt« HUMU V GU sk, publiki. — Tempo igre je bil okvir dovoljene igre. katere po- godno in ne z ustrezno voljo, trebno teoretično znanje iz stro- ni!, toda ta se mu je vedno nrihnHnii tpHpn oster. Prvi g°l 5o dosegli doma- skuse je odlični sodnih že v kali medtem ko so Svobodaš, igrali kovnih in splošnih učnih pred- umaknil; istega dne je nadalje LA K1 Uiu-uilji icu n čini. takoj po tem golu pa je za- zatri Najpre’ so bil; v igri z večjim poletom, kar jim je tu- metov. Vajenec pa je dolžan, da tudi vdrl v stanovanje K. E. v d„ 17. novembra nestalno s čel »pihati driu veter«. bodniK ugpejn; gostje, ki sc po svojem di prineslo zasluženo zmago. se vestno uči za svoj poklic in Potočki vasi 10 na ta način, da .. . H ; i je zaradi majhnega prekrška do- sTednjem napadalcu dosegli prvi V nedeljo br igralo moštvo prizadeva. da se v predpisan" je s silo izdrl zapah kuhinjskih Pogostimi padavinami, pozneje ločil 13-metrovko. »Odred«^ to g0, Nj pa bil( trcba dolgo 6a- trboveljskega »Rudarja« proti učni dobi izuči za svoj poklic vrat, nato pa stopil v kuhinjo, sneg do nižin. Od 18. novembra ter z uspehom skonča šolo in se Poleg tega je obdolženec storil dalje suho razdobje, izpopolni v strokovni in splošni izobrazbi. Učna doba traja praviloma tri leta, ne sme pa biti krajša od bo dveh in ne daljša od štirih let. igro tako izenačil ne 1:1, takoj ka« ho je Perc na lep predložek »Zagorcu« v Krapin’ nato pa je sodnik priznal »Od- i _jav0 izenači! stanje n-a 1:1. redu gol, k; n bil dosežen regularno Publika, se je zaradi tega . . _ . . .„ , . zadržala kot da stoj na sodu Zagcrac (Krapina) \ Bratstvo (Hrastnik) smodnika. Ker je morala domačih igralcev pričela padati, je »Bratstvu« iz Hrastnika, k; je boru — zadnje tekmo r - »Odred« hitro napredoval in že igralo preteklo nedeljo doma na igralo doma prot; * Rudarju«. Po- Podjetja nimajo pravice, da vodil gro s 4:1 Vendar so se svojem igrišču ni uspelo, da b: ložaj za »Bratstvo« n; posebno učno dobo vajenca svojevoljno domač; igralci znašli in s hitro premagalo geste iz Krapine. Do- rožnat. izpreminjajo, kajti le-ta je po , - «*--=- -—2—*’« — pravilniku o strokah in poklicih natanko predpisana, ter je dolžnost okrajnih obrtnih zbornic in O&arfe ua op!aM in boljšo igro izenačili stanje do slej so Hrastničan: izvojevali sa-konca prvega, polčasa na 4:4. Za- mo eno zmago v prvenstvu Do nimivo je, da ob koncu prvega konca prvenstv imajo nogome-polčasa, ko $o 1 gr alej odšli na tašj »Bratstva« pred seboj še oddih, sodniki niso zapustili troje srečanj, in sicer bo hrast-igrišča. S tem so pač priznali da niško moštvo igralo v Zaboku so delali napake Naj omen mo proti »Mladosti«, 20 novembra samo to, da so igralci »Odreda« bo »Bratstvo« nastopilo v Mari- Mic d nsko nogometno prvenstvo ZasaVjO S tekmo »Rudarja« iz Hraetni- tra Zasavje tako rekoč že za-ka in trboveljskega »Rudarja«, ključen. kj sta jo obe moštv; odigrali Neodigrana je ostal« samo še . preteklo nedeljo v Hrastniku in tekma med obema moštvoma iz gorje) 0:1; Kovinar (Store) : Kose je končala v korist trbovelj- Trbovelj, ki pa ne m*>re vplivati vinar (Maribor) 0:0: Partizan ske ensjfitorice z rezultatom 8:0 na končn: vrsto; red lestvice, ki (Rače) : Rudar (Velenje) 0:5; (1:0), je jesenski del mladinske- izgleda takole: ga nogometnega prvenstva cen- ObVestilo! Kovinsko-elektro inštalaterska .^Un^aK ieraVsvoajeVkUuč^,?^ Po Vlil. kolu nogomet- ............... ^ _____________________ npna nrvpnstva marihor- lludskih Odborov, da onemogo- obvešča, fla bo 17. novembra v gtvo, kleparstvo in elektroinšta- neaa prvenstva marmor čjjo vsak0 samovoljno določitev Kapelah pri Dobovi veliMletn^ lac.je večjc števil0 vajencev. sko-celjske skupine “epe dob® v vajenskih pogod- "v”*”’ konJskl ln svlnJskl Zaželena je nepopolna srednja bah ’ ” sejem. V nedeljo, 6. novembra, od- Vajenec lahko s privolitvijo Prodajalci in kupci vabljeni! igrano VIII. kolo nogometnega staršev oziroma skrbnika raz- - , ... prvenstva mariborsko-celjske dere vajensko pogodbo, če so za S predavanji SO Začeli skupine je prineslo sicer priča- to dani tehtni razlogi, med ka- Ljudska univerza v Kosta-kovane rezultate, vendar sta tere je šteti zlasti njegovo du- njcvici na Krki začne ▼ nede-tesna zmaga Proletarca Iz Za- ševno ali telesno nezmožnost za ljo, 13. novembra, z rednimi gorja v Ptuju in neodločen iz- izbrani poklic, preselitev pod- predavanji. Kot prvo bo na šola, vendar ni obvezna. Priglasitev pošljite na upravo podjetja, Ulica 1. junija št. 28, kjer se dobe vsa ostala pojasnila. VABILO Obveščamo prebivalce mesta id Kovinarja Iz Štor in Man- jetja v drugi kraj, če se vajenec sporedu predavanje o Janezu bora prišla nepričakovano. po krivdi podjetja ne more učiti Trdini. -^Predaval bo slavist Rezultati srečanj: Aluminij en mesec, ali če mu onemogoči prof. Karlo Bačer iz Novega vetrna *955 obl9 uri v Do- (Kidričevo) Drava (Ptuj' ZSD Celje 4:1; Proletarec (Za- učenje, mu ne daje dovolj pri- mesta. — Po predavanju bo ložnosti za praktični pouk, ali Partizan (Ljutomer) žice 1:4. NK Pre- ti Rudar I, Trbovlje 4 4 0 0 23:1 = 0 2. Rudar. Hrastnik 5 4 0 1 16:11 = 8 3. Dobrna Trbovlje 5 3 1 2 11:13 = 5 4. Svoboda, Trbovlje 5 12 2 11:17 = 4 5. Rudar II, Trbovlje 4 1 0 3 8:12 — 2 6. Svoboda. Kisovec 5 0 1 4 2:17 — 1 \j Kinematografi ^1 Lestvica po Vlil. kolu Proletar., Zag. 8 6 2 0 28.13=14 Rudar. Velenje 7 6 0 1 28:14=12 *'tori Novo mesto. Kostanjevica Je to- ___ NK. Brežice 8 5 1 2 28:16=11 ^ aJi. barvni film »Škrlatna f®1 kuUurno vedno_bolj razgi- pKODA^_GO,LO®E Kino »Svoboda-Center« odprtje razstave o življenju in delu Janeza Trdine. Razstavo prireja novomeška Studijska knjižnica Mirana Jarca in bo odprta do nedelje, 20. novembra 1955. Istega dne kot predavanje In odprtje razstave bo v Konstanjevici tudi seja Trdi- čene proti Dragici Forte iz Otonove založbe In Izvršnega od- bušaka št. 21. — Ernest Dolar, bora Ljudske prosvete za okraj Trbovlje, Trg svobode. mu »Svobode II« v Zg. Trbovljah. Za obisk se toplo priporočamo. Drž. glasbena šola PREKLIC Preklicujem žaljivke, izreče- Prevenstveno tekmovanje je potekalo d.tciplimrano in po določnih termin.h z izjemo »Rudarja I.« iz Trbovelj ki je tekmo odigral dodatno, in to iz objektivnih razlogov Kakor kaže lestvica, je naj- g sporedu med tednom nemški uGODNO PRODAM 4 ha 50 a ka angl. barvni film »Škrlatna Kovinar, Store 8 5 1 2 22:15=11 dolina«. V glavni vlogi Grego- (Prcletarec, Bratstvo, Brežice) Alum., Kidrič. 8 4 1 3 25:12= 9 ry Pečk — Naslednje dni bo na niso pa priglasila svojih mladin- Kovinar. Mrb. 8 3 2 3 14:17 «k.h moštev, kolikor jih majo. n ™ni R , 9 = 13.17 Saj bi namesto 6 moštev lahko Drava> ^ 8 12 5 ld.17 nastopilo dese- al celo dvanajst Partizan, Rače 8 2 0 6 9:19 moštev, kar bi tekmovanje ne- 2ŠD. Celje 7 12 4 17:29 dvomno še boli poživilo in bi partizan, Ljut. 8 0 17 10:42 bana. O prireditvah poročali. bomo še KE, zajce: modre rekse, čroe ter srebreče. — Ivan Ostro-vršnik. Sevnica. ^ glavni mešanega gozda v lahko do- UGODNO PRODAM skoraj novo klavirsko harmoniko »Hoh-ner« z 80 basi. — Naslov v upravi lista. vlogi Paula Wessely boljše moštvo »Rudar’ I« iz Tr- b.Io lu& nnmveje_ P,°.m^ihv!! Ker bo igral Proletarec doma ronska rožae- Kino »Svoboda-Trbovlje II« 4 bo predvajal do torka ameriški 1 barvni kovbojski film »Sime- stopnem kraju, 10 km od Krškega. Prodam ga skupaj ali v parcelah. — Poizvedbe pri Kaplarju, Krško. bovelj k ,e po svojem tehn.č- P»č treba. da društvo ki ne skr- Ker bo igral Proletarec d nem znanju mnogo boljše od bj za .vzgojo naraščaja, n.ma v Zagorju jma_vse izglede ostalih enajstsric Moštvu se po- perspektiv za bodočnost M K zna, da je tekmovalo že v v šji konkurenci. Dobro in zadovoljivo igro ie pokazalo moštvo hrutniškega »Rudarja«, v katerem so sorazmerno mladi igralci, kj imajo vse pogoje da =e razvijejo v dobre nogometaše, manj za Kino Brežice: 11.—13. novem-osvojitev prvega mesta na bra ameriški barvni film »Tri lestvici jesenskega tekmovanja. ljubezni«. Kino »Dom« od 12. Velenjski Rudar in Celje imata do 13. novembra ameriški film še po eno neodigrano tekmo »Iznad tridesetega nadstropja«, (tekma v Celju, kjer so doma- 15.—17. novembra ameriški film V nedeljo, 6. t. m., so breži- premagali Rudarja s 4:3. ni »Zakladi Kalifa«, fiki nogometaši odigrali pr- b|_a,‘J.3.0.3. ?Yl3r„” »Partizan« Sevnica: Brežiški nogometaši uspešni O IVI UVKUUU.VU01 uutgtnu pl _ . j . . . . »A at UI1MIIU »cviliva. 12,“~’13. venstveno tekmo mariborsko- za.„CJru5[l,mnSt°’. kl -P K novembra angleški barvni film ka pa j m strokovna pomoč oz- celjske skupine v Ljutomeru ga tsrczice 1 - 19—20. novembra an- roma trener Manj uspešn; kot proti domačemu Partizanu in vinar lz btor' »Rud.r« iz Hrastnihka sta bil: zmagali s 4:1 (2:0) Slabo in v zadnjem kolu se bodo sre- moštvi »Dobrne« in »Svobode« iz blatno igrišče je borbenim go- čali: NK Brežice : Aluminij; Trbovelj, toda z dobro voljo, stom onemogočilo dosego bolj- Proletarec : Kovinar (S); Ko- vztrajnostjo in požrtvovalnostjo gega rezultata. Strelca golov za vinar (M) : Partizan (Ljutomer); Brežice sta bila Ivkovič (3) in Rudar (Veti) : Drava (Ptuj) in trboveljskega Fajn (1), za domačine ja je bil 2SD Celje : Partizan (Rače). ~ ............. M T. bsta lahko še marsikaj dosegli. Drugo moštvo . »Rudarja« sestavljajo zelo mlad. odlična zveza Deškovič, ki je igralci, kj so pokazali solidno prisebno realiziral ostro strel-znanje nogometa vendar v fizlč- jan kot. hem pogledu precej zaostajajo, V zadnji tekmi tega jesenske-kar se d opaž ti tud- na mestu ga prvenstva se bosta v Breki g,a zavzemajo na lestvic:. Po- žicah srečala v nedeljo odlično slednje mesto na lestvici je za- razpoloženi Aluminij lz Kidri-sedlo moštvo »Svobode« iz Ki- čevega in Brežice Za oba na-*ovca, k se mu pozna, da nima sprotnika bo ta tekma zelc važna rapolago strokovnega kadra na zaradi uvrstitve na tekmo- Vse graje vredna p« so ostala valni lestvici. Obeta se zanimi-drušiva v Zasavju, zlast ti5ta, ki va igra, za katero vlada v Bre-tekmujejo v višj;h skupinah žicah veliko zanimanje. gleški film »Mreža«. Kino Brestanica: 11.—13. novembra nemški glasbeni film »Fanfare ljubezni«. 16.—17 novembra ameriška drama »Ujeto srce«. 18.—20. novembra ameriški barvni — weetern film »Simeronska roža«. „„ .. „ Potujoči kino LP Trbovlje bo aTBnnvt "1A u” o”"T predva al od 12,—14 novembra da^i™ ? ' ameriški film »Mandy«. 12. no- V HRASTNIKU: Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil nepozabni član našega kolektiva IVAN TOPOLOVSEK delavec Delovnega in zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Sevnica, 10. XI 1955. Zadružno posestvo BOSTANJ - SEVNICA PEKARNA Anton Žveglič Sevnica ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK TER SE PRIPOROČA Zasavska nogometna liga »Mandy«. vembra ob 16 uri v Bučki (v Zadružnem domu), ob 19 uri v šoli na Raki; v nedeljo, 13. novembra ob 10 uri v Gasilskem domu Plšece ob 14.30 v Artičah Cerkljah; 14 nov-mbra ob 16. NA SENOVEM: Senovo : Pro- (Zadružni dom) in ob 18 uri v letarec II (Zagorje) 5:1, ob 19,30 v Zabukovju (šola). Dobrna (Trbovlje) Ruda: (Hrastnik) 4:1. V RADEČAH Svoboda (Kisovec) : Radeče 2:1. KOLEKTIV MESNICE SEVNICA Čestita k občinskemu prazniku občine SEVNICE IN K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU! ooo -oooooooooo c>ooooooooooo<^o <^ooooo M zarsAO-produktivna zadruga Sevnica čestita k občinskemu prazniku Sevnice in k prazniku — 29. novembru. Izdelki našega podjetja so pridobili svetovni sloves. Na zadnji republiški razstavi obrtništva so bili izdelki ‘e zadruge odlikovani z zlato kolajno lesni iniEusiri[53