Poštnina plačana v gotovini.
maj6/ štev-2Si
V Kočevju dne 5. oktobra 1939.
Leto II.
Izhaja vsakega 5., 15. is 25. dne v mesecn; če je na tak dan praznik, dan prej.]— Pos. štev. VBOjdin.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — Poštno-ček. rač. št. 17.785.
Oglasi po ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predst. je Karel Škulj, župnikjv Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Andrej'Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje.
Šlovenslii škof A. Elartin Slomšek — naš program!
Poklonimo se velikemu vladiki, narodnemu vzgojitelju, velikemu našemu vzorniku, slovenskemu škofu Antonu Martinu Slomšku, ko te dni praznujemo Slomškov dan! V kmečki hiši na Slomu na Sp. Štajerskem mu je tekla zibelka. In slovenske hiše, slovenskega naroda on nikdar ni pozabil, nikdar ni zatajil. Vse svoje življenje je ostal živ, delaven ud svojega naroda, veren sin svojega ljudstva. Visoko se je dvignil kot Gospodov služabnik, postal je cerkveni knez. Visoko se je dvignil kot narodni Probuditelj, eden najplodnejših slovenskih Pisateljev, po svojem jeziku najpriljubljenejši, v pesmi in nevezani besedi, pa vendar je ostal vedno skromen in preprost. Poznal je svoje ljudstvo, živel z njim in zanj, z njim delil veselje in bridkost. Po svoji delavnosti in zmožnostih je postal velikan, ki je pa vedno prisluškoval utripu slovenskega srca, zato je videl in čutil ponižanje in zapuščenost svojega ljudstva. Kot zvest Pastir je skrbno čuval svojo čredo. Vodil jo je po poti poštenja sv. vere in narodne zavesti, na božje pašnike večne resnice in sreče. Svetniško je njegovo življenje, tisoče *n tisoče podpisov je bilo pred letom izročenih sv. očetu, da se Slomšek proglasi za svetnika in vendar navzlic vsem svojim bojem, za krščansko popolnost ni zamudil niti trenutka, da ne bi služil z vsemi svojimi yelikimi sposobnostmi in zmožnostmi svojemu narodu. Po očetovsko je skrbel za našo mladino, ustvaril nam je naše prve slovenske nedeljske šole. Dal nam je slovenske učne knjige, skrbel je za naše srednje-v°ke in bogoslovce, ker je v njih gledal oo.jočnost našega rodu. Kdo se je tako s Prisrčno ljubeznijo oprijel vztrajnega dela za ohranitev, razvoj in dvig slovenske besede ? Kdo je s tako prisrčno ljubeznijo razlagal lepoto slovenskega jezika, kdo tako uspešno J^pljal v slovenska srca ljubezen do maline besede kot veliki naš slovenski vzgo-Jdelj škof dr. Anton Martin Slomšek! Povsod je odkrival lepoto in bogastva materinskega jezika, navduševal in gorel je sam zaai- Zasmehovan je bil zaradi tega in po-Pfževan, pa vse to ga ni omalodušilo, marveč Ponosno- in navdušeno je branil svoje slovenstvo, češ: „Slovenka me je rodila, Slo-1PC) a me ie’dojila, naj me slovenščina hva--Jv?pSa sina ima". Še bolj navdušeno je klical; „Pustite Slovencem dve reči, ki sta vef1 ?raS* kot svetle oči: Sveto katoliško zah? *n besedo materino". Slomšek je v meyal- se izobrazba našega rodu vrši soj j er*nem jeziku. Kako hudo je pa ob-Leta e 0ne’ ^ zavržejo svoj materin jezik, lati • ^9* k° se je naš narod začel probu-je2j’. ie zapisal besede: „Kdor svoj materin dob- zavrže- ga pozabi in zapusti, je po-pot" zn?edenemu pijancu, ki zlato v prah Delrf v- m ?e ve kolik0 škode si dela". Proces ie Vr^'l škof Slomšek je postalo Svetinim vseil Slovencev, ki hočejo ohraniti Jo sv. vere sebi in svojemu narodu.
našepa Pro£ram so potrdili največji sinovi 'deai v naroc*a- Ta program je tudi naš čevshgmVS??1 delu za slovenstvo na Ko-sprotr? 'e, ar°dno delo brez vere je na-v°di k 'V.0mškovem duhu in nikdar ne eCl* marveč vedno nasprotno. Škof
Slomšek je tudi jasno pokazal s svojim delom, da vera ne nasprotuje narodnemu delu, pa tudi narodno delo nikdar ne sme nasprotovati veri. Slomšek je jasno povdarjal, da bodimo ponosni Slovenci na svoj jezik in na svoj rod. Pa ne samo ponosni v besedah, marveč tudi pogumni v dejanju, če je treba, da bomo branili pred vsakim sovražnikom svojo narodno zavest. Slomšek nas kliče na tako delo: „Slovensko krdelo, jaz kličem te vstan", vliva nam pa tudi poguma z besedami :
Če pa vihar kdaj prihrumi objame našo domačijo pripravljeni bodimo vsi, jeklene stisnimo pesti, naj zapojo nam svojo melodijo!
Naj tuli okrog nas vihar, branili bomo sveto stvar, za ped — vmaknili si: nikdar!
Veliki Slomšek bodi nam sveti vzor za narodno delo in zvest pomočnik, saj hočemo po tvojih potih.
Dr. !?an Prijatelj
Dne 23. maja letos sta minuli dve leti, odkar je zatisnil oči veliki slovenski literarni zgodovinar in univerzitetni profesor
Dr. Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar
dr. Ivan Prijatelj. Rodil se je 23. decembra 1875 pri Kuparjevih na Vinicah, v sodraški fari, tedaj v bližnji okolici naših velikanov Trubarja, Levstika in Stritarja. Ljudsko šolo je obiskoval v Sodražici. Po končanih treh razredih ga je oče vzel na Koroško, da poskusi trd kruh našega trpina — krošnjarja, da postane rešetar, krošnjar. Deček pa ni obupal, marveč cel čas, ko sta bila z očetom na Koroškem in nosila krošnjo po labodski dolini in njenih obrobnih planinah, očeta nadlegoval in prosil, naj ga da študirat v Ljubljano. Res je očeta preprosil, da ga je poslal domov in v jeseni je bil že vpisan v Ljubljani v četrti razred ljudske" šole. S 14. letom je prišel v gimnazijo.
Stanoval je v Alojzijevišču, kjer je ostal do šeste šole. Tu je bil agilen sotrudnik „Domačih vaj" in sicer večkrat ne samo kot pisatelj, marveč -tudi kot pisar in risar. Po končani gimnaziji se je najprej odločil za medicino in to na ljubo svojemu sošolcu pok. Marenčiču, češ, da bosta skupaj študirala, a ker tega le ni bilo na Dunaj —’ odšel je v bogoslovje —, se je lotil z vsem ve-eljem slavistike, zlasti ruske književnosti. Že v gimnaziji je namreč popolnoma obvladal ruščino in kot četrtošolec že prevedel Puškinovo „Kapitanovo hčer". Na Dunaju je bil učenec velikega slavista Jagiča, nato pa odšel še v Rusijo k Pupinu. Tudi na Finskem, v Nemčiji, Parizu in na Poljskem je študiral. Po končanih študijah je postal knjižničar dvorne knjižnice na Dunaju, kjer o je med svetovno vojno kot tak zelo veliko pomagal pri osvobodilnem boju južnih Slovanov. Po končani svetovni vojni je prišel v osvobojeno domovino in nastopil kot redni profesor na slovenski univerzi v Ljubljani, kjer je ostal do svoje smrti.
Pokojni profesor dr. Ivan Prijatelj ni bil le znanstvenik in literarni zgodovinar, marveč pravi preporoditelj slovenske književne kritike in zgodovine. Kot maturant je uredil almanah „Na razstanku", kjer je tudi sam spisal črtico „Brez vesla". ‘Izza časa njegovega bivanja na Dunaju pa je znana zlasti njegova študija „Janko Kersnik in njegova doba". Izdajal je tudi slovenske klasike Kersnika, Tavčarja, Jurčiča, katere izdaje so znane po njegovih uvodih in komentarjih. Od številnih prevodov iz ruščine pa naj omenimo zlasti Puškinovega „Onjegina" in Gogoljevega „Revizorja". V vseh teh prevodih se zlasti zrcali vsa Prijateljeva umetnost jezika in prevajanja.
Za njegovo 60 letnico je izšla jubi'ejna izdaja njegovih „Profilov slovenskih prepo-roditeljev". S knjigo „Predhodniki in utemeljitelji ruskega realizma" in zlasti s študijo že omenjene knjige „Janko Kersnik in njegova doba" ie pa pokazal moč svojega ustvarjanja odnosno obvladovanja velikega gradiva.
Ime dr. Prijatelja pa ni znano samo v naši ožji in širši domovini, marveč tudi zunaj. Bil je član znanstvenega društva za humanistične vede in član slovanskega instituta v Pragi.
Ni bil pa dr. Prijatelj samo znanstvenik, učenjak velikega formata, marveč tudi vzgojitelj ter pravi oče in tovariš svojih slušateljev, od katerih je do svoje smrti vzgojil skčraj šesti rod. Kdor je bil njegov učenec, ga ni mogel in ga ne bo mogel nikdar pozabiti. Zato so se njegovi učenci odločili, da mu v znak hvaležnosti in spoštovanja postavijo v avli naše univerze v Ljubljani soho, njegovi rojaki in častilci pa na njegovi rojstni hiši na Vinicah spominsko ploščo.
Sam dr. Prijatelj si je pa postavil s svojimi deli največji spomenik, saj je zapustil nad 260 knjig in esejev.
EoAevsSi Slovenec
je narodno obrambni list. Vljudno Vas prosimo, da zaostalo naročnino za to koledarsko leto poravnate po priloženih položnicah čim prejel
Lloteuoujl j p^o-r^Occ]
Zahteva JRZ: Jugoslavija mora ostati nevtralna!
V	torek 26. septembra se je v Belgradu sešel glavni odbor stranke JRZ, kije obravnaval važna dnevna vprašanja ter na podlagi svojih sklepov izdal sporočilo, v katerem med drugim naglaša tole misel: Vrhovno vodstvo stranke JRZ ugotavlja, da zastopa večino srbskega naroda, zastopa veliko večino muslimanov ter ves slovenski narod. — Ta del sporočila so Hrvati vzeli z veseljem na znanje, saj je HSS danes stranka, ki sodeluje v vladi z JRZ na podlagi sporazuma. In HSS zastopa vse Hrvate. — Tako je danes zastopana večina vsakega izmed treh narodov, ki sestavljajo našo skupno državo. JRZ je sklenila, naj se narodni sporazum izvede do konca, to se pravi, da se naj v smislu načel sporazuma preureditev izvrši tako, da bodo vsi jugoslovanski narodi in vsi kraji ter stanovi mogli živeti svoje samoupravno življenje, ki bo ustrezalo skupnim namenom. Biti pa mora za vsakega čim več svobode. — Nadaljna točka torkovih sklepov je bila ta: Jugoslavija mora v sedanjem spopadu narodov ostati strogo nevtralna, ker ne želi drugega kakor mir, ki naj se v njem mirno razvijajo zlasti kmečki, delavski in obrtni stan.
Razpisane volitve v senat za senatorje na dan 12. novembra 11.
V	zvezi z notranjo politiko je treba omeniti še, da so razpisane volitve senatorjev, ki jih bodo na novo volili dne 12. novembra. Po postavi je del senatorjev voljen, drugi del pa je imenovan. Senatorje po postavi volijo narodni poslanci, člani banskih svetov in pa župani. Ker pa je narodna skupščina zdaj razpuščena, poslanci pač ne bodo volili. Prav tako ne bodo mogli zdaj voliti člani banskega sveta na Hrvat-skem, ker sta banska sveta v bivši savski in primorski banovini razpuščena.
Vrhovno sodišče v Ljubljani
Važno je tudi omeniti, da bomo zdaj na podlagi sporazuma dobili v Ljubljani vrhovno sodišče, ki je dotlej za Slovence bilo v Zagrebu. To je v zvezi z organizacijo banovine Hrvatske, ki je dobila v svoje področje tudi pravosodje. Ker pa je vrhovno sodišče za Slovence bilo v Zagrebu, dobimo Slovenci zdaj vrhovno sodišče v Ljubljano.
Banova naredba za ohranitev naše
oš sc. ct »v Nevtralnosti
Za ohranitev naše nevtralnosti je potrebno tudi primerno obnašanje prebivalstva. V ta namen je ban naše banovine izdal naredbo, s katero prepoveduje v javnih prostorih sprejemanje glasnih radijskih poročil, dalje prepoveduje nositi kroje, znake in zastave, ki bi pomenile propagando za katerokoli vojskujočo se državo.
22o rasem i eiapadi
Zaščita živine,
življenjskih potrebščin in hrane
Pravilniki določajo tudi posebna navodila za zaščito živine, življenjskih potrebščin in hrane. Splošno navodilo glede živine velja, da je v primeru nevarnosti treba imeti živino izven naseljenih krajev. Življenjske potrebščine in hrana pa naj bodo kar najboljše zavarovane pred požarom in pred zastrupljenjem z bojnimi strupi. Živino je treba v naseljih odpeljati kakih 500 metrov proč od zgradb in po možnosti v najbližnje gozdišče, sadovnjake ali zaraščena zemljišča. Preveliko število skupaj nagnane živine je za napadalca iz zraka lahko bolj ugoden cilj kakor hlev. Zato je treba živino razgnati in razpostaviti tako, da bo varna tudi pred strupenimi plini. — V primerih kadar gre za dragocene živali, na primer plemensko živino, drage jahalne konje itd., je najboljše nabaviti zanj posebne maske, gumjrano odejo itd.
Življenjske potrebščine, Katerih ni mogoče shraniti in obdržati v dobro zavarovanih skladiščih, je treba zavarovati s konzerviranjem, zavijanjem v voščeno platno ali parafiniran papir ter shraniti v hladilnikih ali ledenicah.
Poljske raieje
so se od leta 1915 do 1939 mnogokrat izpreminjale
V	25. letih so se meje Poljske zelo pogosto izpreminjale, prav tako kot so se iste izpreminjale v davni preteklosti.
Stara Poljska se je zopet pojavila leta 1795. Napoleon namreč je v času svojega pohoda v Rusijo vpostavil Varšavsko vojvodstvo. V resnici to ni bila nobena samostojna država, nego neke vrste protektorat takratne dobe. Toda to vojvodstvo ni trajalo dolgo. Z Napoleonovim porazom pred Moskvo je tudi ta protektorat ugasnil. To ie" bilo leta 1813. Od tedaj naprej je bila Poljska pod upravo Rusije. Po sto dveh letih, v času svetovne vojne, so Nemci in Avstrijci zasnovali novo poljsko državo. O končni obliki te države je bilo treba, da se odloči na koncu dobljene vojne. V času svetovne vojne je Poljska bila razdeljena na dve vojni coni: na nemško in avstrijsko. Meje te poljske države so bile potegnjene leta 1918 s sklenjenim mirom v Brest-Litovsku na sestanku centralnih sil Nemčije in Avstrije na eni strani in Rusije na drugi strani.
Ko se je vojna končala z zmago zaveznikov, je prišla v razmotrivanje tudi poljska država. Po versajski pogodbi se je morala Nemčija odreči vsemu, kar je bilo sklenjeno z mirom v Brest-Litovsku.
Angleški državnik lord Kerzon je takrat napravil predlog o mejah poljske države proti vzhodu. Povdariti je treba, da so zavezniki priznali Poljakom pravico samoodločbe že predno so sami zmagali, to v času, ko je obstojala še vazalna država, ki so jo ustanovili Nemci in Avstrijci iz vojno-tehničnih vzrokov. Priznanje samostojnosti Poljakom je bilo obseženo tudi v 14. Vilsonovih točkah.
Mejo, ki jo je predložil za Poljsko proti vzhodu lord Kerzon, so imenovali Kerzonovo črto. Zavezniki so hoteli sprejeti to Kerzonovo črto za mejo Poljske napram Rusiji, toda Poljaki sami tega niso hoteli. Začeli so se bojevati takoj z Rusijo, v kateri je takrat razsajala državljanska vojna, da si ustvarijo dobre meje. Po mnenju nekaterih naj bi bila ta meja segala celo do črte, ki bi šla na severu od Smolenska preko Kijeva tja do Odese na Črno morje.
Zavezniki niso hoteli napraviti nobenega končnega zaključka glede meja proti Rusiji in je veliki zavezniški svet (petorica) sklenil, da vprašanje vzhodnih poljskih mej uredi naknadno.
V	tem času'je poljska Vojska štela 25 Si- ' vizij. S to vojsko je spomladi leta 1920 Sel na vojni pohod pokojni maršal Pilsudski z bivšim avstrijskim maršalom — Poljakom — pl. Roz-vadovskim v Ukrajino. 10. maja so Poljaki zavzeli Kijev. Medtem pa je boljševiška armada pod poveljstvom Tuhačevskega prodrla do same Varšave. Zaradi tega so se morali Poljaki potegniti nazaj iz Ukrajine in Kijeva. Poljakom se je posrečilo, da so rešili Varšavo in razbili
Suha hrana, ki nima v sebi mnogo vlage, se lahko hrani v navadnih lesenih zabojih, če so zaboji ob špranjah zalepljeni s papirjem. Po možnosti naj se ne napravljajo preveč velika skladišča in skrivališča za hrano. Vse to, kar velja za zavarovanje življenjskih potrebščin, velja tudi za živalsko krmo.
Zavedati se moramo, da se tekočine in tekoča hrana lahko mnogo hitreje zastrupijo kakor druga živila, zaradi tega jih moramo hraniti v hermetično zaprtih posodah. Glede vodnjakov ne smemo pozabiti, da morajo biti pokriti z betonsko ploščo. Zastrupljene tekočine moramo takoj uničiti, zastrupljeno hrano pa sežgati ali {5a politi s klorovo raztopino in zakopati globoko v zemljo. Vedno pa se moramo izogibati uživanja Vode, ki je bila shranjena v odprtih posodah ali vodnjakih, sumljivo hrano pa moramo poizkusiti tako, da jo damo najprej živalim.
Vsaka hiša naj ima zalogo življenjskih potrebščin Ta zaloga mora za primer potrebe biti tolikšna, da živi družina lahko ves teden brez dokupovanja živil. Trgovine z življenjskimi potrebščinami pa so obvezane, da imajo zalogo živil, ki zadošča za mesec dni. To je neobhodno potrebno, ker bi se lahko zgodilo, da bi zaradi bombardiranja ali plinskega napada postale velike zaloge v skladiščih za živila neuporabne.
rusko vojsko. Z mirom, sklenjenim med Rusijo in Poljsko v Rigi, je bila določena meja na vzhodu. Z najnovejšim vpadom ruskih čet pa in s pogodbo, sklenjeno med Rusijo in Nemčijo, so Rusi premaknili svojo mejo na zahod približno na Kerzonovo črto, ki so jo že davno želeli imeti Angleži.
Razumljivo je tedaj, zakaj danes Angleži in Francozi zaradi Poljske ne izvajajo vojnih posledic tudi napram Rusiji in so še vedno z njimi v diplomatskih stikih.
Novice
Nj. Vel. kralju Petru II. so pričeli 2. oktobra s predavanji univerzitetnega in vojnega pouka.
Za predsednika volilnega državnega odbora za volitve v senat je bil postavljen predsednik senata g. dr. Anton Korošec. Odbor je že pričel s sejami.
Izšle so med dragimi odredbami kr. vlade tudi odredbe o pobijanju draginje in proti navijanju cen, o odkupu vprežne živine po vojaških oblasteh.
Uredba o odložitvi rnbežni. Na podlagi § 113 finančnega zakona za proračunsko leto 1939/40 je pravosodni minister izdelal in podpisal uredbo o odlaganju rubežni proti civilnim osebam, ki so poklicane v vojaško službo. Uredba določa, da se proti osebam, ki so poklicane v vojaško službo, izvzemši službo v stalnem kadru, ne more dovoliti in izvršiti v času, dokler so v tej službi, kakor tudi ne 30 dni po njihovi odpustitvi iz nje, nobene rubežni.
Uredba o odlogu stanovanj, najemnin poklicanih k vojakom. Belgrad, 3. okt. m. Pravosodni minister dr. Markovič je izdelal in podpisal uredbo o odlaganju plačevanja najemnine, ki jo dolgujejo osebe, pozvane na vojaško službo. Po tej uredbi se od oseb, ki so pozvane v vojaško službo najmanj za 15 dni, izvzemši službo v stalnem kadru, dokler se v tej službi nahaja, in tri mesece po odpustu iz te službe, ne more zahtevati plačilo dolžnih najemnin za najeto stanovanje, kakor tudi ne od tistih najemnikov, katerim izplačilni rok dospe v času, dokler se nahajajo v vojaški službi. Isto velja za poslovne lokale, če je najemnik zaradi vpoklica k vojakom moral ostaviti delo, ki se je tu opravljalo, ali pa se je posel znatno zmanjšal.
Kraljevska banska uprava obvešča, da je Nemčija odobrila našim sezonskim delavcem, tudi ilegalnim, pošiljanje mesečnih 40	a-L
goslavijo. Izseljeniški povratniki naj ne prinašajo efektivnih RM v Jugoslavijo, ker se tukaj v sedanjem času ne morejo vnovčiti, oziroma spraviti v primerno protivrednost.
Odločba sreskega načelstva v Kočevja. Koščice češpelj in sliv so važne surovine za izdelavo oglja, ki se uporablja pri izdelavi plinskih mask. So dobro plačano trgovsko blago. Kmetovalci, zlasti revnejši ljudje naj zbirajo
Za zaščito otrok
Nj. Vel. kraljica Marija je ustanovila v Belgradu urad za zaščito otrok za primer vojne. Za zaščito otrok je bil ustanovljen odbor državnih predstavnikov, na čelu pod neposrednim predsedništvom Nj. Vel. kraljice Marije. Jugoslovanska unija je pričela ustanavljati v vseh mestih in okrajih krajevne odbore, ki bodo v primeru vojne nevarnosti izvrševali vsa dela, ki so predvidena za zaščito otrok. Da bi se čim prej mogla zgraditi otroška zavetišča, je unija pričela popisovati otroke v vseh mestih, predvsem otroke, katerih starši ali redniki iz kakršnega koli razloga v primeru vojne ne bi mogle vzdrževati otrok ali jih spraviti na varno. Unija smatra, da bo v primeru vojne nevarnosti morala skrbeti v vsej državi za okoli 200.000 otrok.
Na sestanku je bilo sprejetih več sklepov, med drugim, da morajo vsi banovinski odbori jugoslovanske unije za zaščito otrok takoj ustanoviti in organizirati krajevne odbore v vseh okrajih dotične banovine in organizirati odseke za zaščito otrok pri vseh krajevnih odborih. Vsi banovinski odbori morajo izdelati podroben načrt za evakuacijo in preskrbo otrok iz dotične banovine za primer vojne nevarnosti. Ta načrt mora biti izdelan v teku enega meseca.
vala slovenskim družinam tako naklonjenost, ki je naravnost občudovanja vredna. Pred leti, ko Še ni bilo Šole v Glažuti, je sama poučevala otroke delavskih družin v vseh predmetih kot šola sicer, seveda v slovenskem jeziku, katerega se je bila naučila pred vsem zate. da je megla poučevati slovenske otroke. Družina grofa je globoko verna. Izključno le gospe grofice zasluga je, da imamo pri nas javno kapelo presv. Srca Jezusovega. Kot praktična katolikinja je bila pa tudi dobrotnica revnim. Zapiskalo je marsikatero oko ob slovesu blagih src iz naše delavske kolonije. Iz hvaležnega spomina nam ne pridejo gospod Auersperg in gospa grofica nikoli. Plačnik pa jima bodi prav Srce Jezu-•sovo.
Ribnica. Prejšnjo nedeljo je zborovalo pri nas vodstvo JRZ pod predsedstvom g. Škulja. Pretresala so se vsa vprašanja, ki se tičejo našega okraja; kar nas pa najbolj zanima in veseli je pa veliko zanimanje za važna vprašanja kočevskih Slovencev .in za naše glasilo „Kočevski Slovenec1*. Napravili so se sklepi, ki bodo brez dvoma zalegli. Tako prodira zanimanje za kočevske Slovence v širše plasti.
Štalcerji. Groboskrunstvo. Nezaslišano gro-boskrunstvo je izvršila neznana oseba na pokopališču v Štalcerjih. V Štalcerjih je okoli cerkve pokopališče. Ker sta v vasi že od nekdaj dva kamnoseka, ni čudno, da je bilo na pokopališču dosti lepih in tudi dragocenih nagrobnih kamnov. Ko je dne 22. septembra cerkovnik odzvonil poldne in odšel domov, je bilo na pokopališču vse v redu. Ko je pa zvečer prišel zvonit cerkovnikov sin, je od groze zbežal v vas. Nudil se mu je grozen pogled. Vsi nagrobni kamni so bili prevrnjeni. Ostalo je le par izredno težkih in par prav malih. Pri padcu ge je več kamnov razbilo. So med njimi primerki, ki so stali po 6000 din. Škode je najmanj 10.000 din. Sedaj, ko se bliža praznik Vseh svetov, je človeška zver oskrunila njivo mrtvih. Takega groboskrunstva naša vas doslej še ni doživela. Mnogi niti prvo noč spati niso mogli. Naslednji dan so romali ljudje gledat javni škandal. Celo iz sosednih vasi so prihajali gledalci. Ta bogokletnež zasluži eksemplarično kazen! Nobena kazen mu ne bo dovolj visoka in nihče ga ne bo pomiloval. Bomo videli kaj prinese preiskava.
Divje svinje. Za eno nes-ečo pride druga. V letošnjem letu se je po Štalcerskih njivah pojavilo toliko divjih svinj, da se jih ljudje ne morejo niti več ubraniti. Skoraj vsaka koruzna njiva je uničena. Na nekaterih njivah je pa sploh vse uničeno. Najprej jr. spomladi uničila pridelek moča, poleti suša, a ostanek divje svinje. Kako naj čaka na zimo sedaj slovenski, kočar, ki nima tako nič na svoji og™adi, če so mu še zadnji ostanek požrle svinje. Niti kmetje ne bodo imeli živeža. Krompirja ni skoraj nič. Jedli ga bodo le ob nedeljah. Žgance so požrle pa svinje. Treba bo nujne pomoči, ker škoda od lovonajemnika ni nadoknadena proti resnični škodi. Zadnja naša beseda je: „Divje svinje, proč! Ali nam pa dajte orožje za samoobrambo!11
Rogati hrib. Divje svinje. Vsako leto se borim® proti divjim svinjam, toda do letos smo se jih še nekako ubranili. Letos je pa vse zastonj! Nobeno čuvanje in ogenj ne pomagata. Žro kljub straži kar naprej. Vse naše njive so uničene. Toliko ne trpi nobena vas, kakor naša, ker smo v sredini gozda. Koruze v Rogatem hribu več ni. Le tu in tam še stoji osamljeno stebelce po njivah, ki so bile naš up in nada. Izgleda kakor, da smo kje v vojnem ozemlju. Koliko časa bomo še delali za divje svinje? Če bo tako šlo, ne bomo vobče več sadili. Kdor žre, naj sadi 1 A mi, bomo pa deco pognali v svet. Glejte, gospodje lovski zakupniki, da uničite svinje, ker vi nam škode ne morete poravnati resnično! Dosedanja odškodnina je pre-mala in ne izda nič. Oblastva pa prosimo, da nam priskočijo na pomoč, da ne bomo lačni in zakupnike, da ostranijo to šibo divjo svinjo.
Dolga vas. V neki gostilni v Dolgi vasi pri Kočevju so se gostje sprli. Iz prepira je nastal pretep, med katerim je eden izmed razgrajačem udaril delavca Edvarda Šušteršiča in ga hudo poškodoval. Šušteršič se je zatekel v bolnišnico.
kesčice češpelj in sliv. Zbrane količine naj prijavijo na občini, ki bo potrebno dalje ukrenila. Koščice je treba oprati, posušiti na soncu in spraviti na suhem prostoru. Ker so letos češplje dobro obrodile, bo mogoče zbrati večje količine koščic.
Kočevje. Za sreskega podnačelnika 7. pol. skupine v Kočevju je bil imenovan sreski pod-načelnik Konrad Rozman v Kranju, ki pa mesta še ni nastopil.
V	Kočevju je umrla gospa Aubel roj. Erbežnik v 66. letu starosti, tašča gospoda Hu-berja, trgovca in predsednika gremija trgovcev ter podpredsednika občine v Kočevju. N. p. v m.
V	vojaško akademijo je bil sprejet tukajšnji abiturient gimnazije Vovk Savo ter je odšel že v Belgrad.
Ribnica. 4. oktobra je priredila vojaška godba 37. p. p. koncertni večer, ki je bil zelo dobro obiskan. Izvajala je godba tudi klasične komade in žela buren aplavz.
Poročajo
Kočevje, v nedeljo 1. oktobra je zborovala „Slevenska Straža11 po svojih odbornikih, pod predsedstvom predsednika g. Škulja, ki je med drugimi važnimi sklepi, ki se bodo izvršili med letošnjo zimo, napravila sklep, da se bo vršil občni zbor „Slovenske Straže11 v nedeljo dne 26. novembra v Kočevju v hotelu „Trst11. Poleg poročil in govorov bomo ob tej priliki videli v filmu slike iz prvega in drugega Slovenskega dneva na Kočevskem in obiska g. bana Natlačena v Kočevju. Že danes vabimo člane naše organizacije in naše prijatelje na obilno udeležbo.
Slovenska Straža je pretekli teden razdelila 15.000 kg bele moke po precej znižani ceni Slovencem na Kočevskem, že prej pa 15.000 kg koruze. Za kar je ljudstvo zelo hvaležno skrbnemu vodstvu naše delavne narodno obrambne organizacije.
V delavski ljudski kuhinji v Kočevju začenja z oktobrom „Slovenska Straža11 z dobrodelno akcijo, ki jo vrši že več let z brezplačno prehrano šolskih otrok iz revnih slovenskih družin. Lani se je prehranjevalo dnevno popolnoma brezplačno do 60 otrok. Upamo, da bo tudi letos ostalo v tej višini število otrok.
Dolenja vas. Letos padejo na nas hude nesreče, tako da premišljujemo kaj nas bo še do konca leta doletelo. V maju in juniju so bile tri povodnji, ostalo je 9. junija strahovita toča zdrobila, ki je mestoma do golega oklestila sadno drevje, kaj šele pšenico in druge sadeže. No pa se je bilo nekaj še vseeno ob-raetlo, pa kaj, ko je pa zvila dolga suša, sv. Min e! nam je prinesel pa še prav hudo slano, kije vse smrtno zastrupila, kar je zaletela, hvala Bogu, da je vsaj še gozd ostal, ki enim daje
"
Lesu na psihe
Malokatera naša pokrajina je tako bogata polhih kakor naša Kočevska. Vsepovsod so gore in gričevje pokrite z bukovimi gozdovi. Rastejo pa tudi gabri in hrasti. Ti gozdovi so pravi raj za polhova krdela, ki so v dobrih letinah, ko bukev rodi, silno številna. V mar-j sikateri vasi lovi vse — kar leze ino gre — Vražje živalice. Vsakemu se cede sline po odlični pečenki, pa tudi po dinarčkih, ki jih Vržejo polhove kožice.
Tudi mene je nehote prijela lovska strast. till° je pa tako, da sem bil povabljen k mizi, 1 katere so zapeljivo dišali mastni polhi. ,ar znanec se me je tudi spomnil s par a ecemmi kosmatinci. Kože seveda ni dal, to ° vrgla pipico tobaka ali pa dober požirek k Pr'jetni družbi. Ko sem okusil vso to do-j°^°> sem prav rad sprejel povabilo, naj se udeležim lova.
2 vso natančnostjo smo pred odhodom iih -e(^ali Pas*'- Bilo jih je mnogo. Vsak si Je oprtil kakih 20 na svoja stara pleča, ■ ajdi v gozd I Ob prihodu se je pričel žem' SVe*' ^tari Jože je bil nama nevedne-le .a za Poveljnika. Nevednež sem bil sicer Pa lfZ’ 3 on* ^ruS' ie *ovil ze kakih 12 let, izkiiš6 VSeeno smel oglasiti. Seveda se je zahrhinerT1U lovcu tudi rad pokoril, čeprav je nje no. naPravil marsikak sumljiv gib. Tudi v jezik je parkrat sumljivo mignil. Ko
Oaahousio Lepilo
V sončni pomladi, ko duša vriska od veselja nad čudovito naravo, praznujemo Tvoj mesec, o Marija. To je lepi majnik. ki je visoka pesem Mariji vernih, vdanih src. Tako si nam draga Roža skrivnostna, da Te odevamo v cvetje, majniške cvetke poklanjam Tebi takrat. V jeseni pa, ko usihajo rože in Ti jih ne moremo prinašati k Tvojemu oltarju, nam je težko. Ta naša duhovna mati sv. Cerkev nas vabi, da Ti v jesenskem oktobra spletamo duhovne vence, večer za večerom Tebi tako ljube vence — molitev — rožni venec. Oh, rožni venec, molitev učenih in preprostih, malih in velikih, zdravih in bolnih, molitev vseh tistih, ki Tebe ljubijo. Ti Roža skrivnostna, si prinesla v človeštvo rožni venec, ki nam tako živo predočuje Tvojo žalost in veselje, o Marija. Največje skrivnosti sv. vere nas spominja ta sladka molitev. Od trenutka, ko Ti je angel gospodov oznanil, da boš Mati božja, pa vse dalje mimo hlevcev v Betlehemu, mimo žalostne poti v Jeruzalem, ko si iskala Sina, pa po trnjevi poti, ki jo je hodil Tvoj Sin, tja do strašne smrti na križu, mimo njegovega vstajenja in poveličanja, pa vse tja do Tvojega kronanja, te spremljamo 'in hodimo v duhu s Teboj, o Mati naša. Velika ljubezen se vnema v naših srcih v molitvi rožnega venca, velika ljubezen in velika hvaležnost, do Tebe in Tvojega Sina. Koliko je bilo že rešenih po tej molitvi, koliko trpljenja vda-nejše prenašanega, koliko svete ljubezni, vžgane v dušah po tej sveti molitvi! Oh, koliko je bilo rožnih vencev že prešepetanih, koliko tolažbe je po njih priplavalo z neba na to revno zemljo, koliko olajšanja ubogim trpinom po rožnem vencu.
O Kraljica presvetega rožnega venca daj, da bomo res vzljubili to molitev, naj nas po njej spremlja Tvoja dobrota v življenju, naj nas varuje pred sovražnikom, da bodo le Tvojemu Sinu in Tebi vdane naše duše. Daj o Mati, da nas rožni venec spremlja v življenju in smrti in naj nas spremi v črni grob! Bistveni znak slovenskih hiš je molek na steni, oh, bodi znak slehernega slovenskega srca, ljubezen do presvetega rožnega venca!
skupiček za prodano drevje, drugim pa zaslužek. Zelo težko se bomo pretolkli skozi letošnjo zimo, živina in ljudje.
Glažuta. Prav hudo nas je zadela nenadna sprememba pri upravi gozdov kneza Auersperga. Odšla je namreč družina grofa Auersperga, ki je doslej vodil tukajšnjo lesno industrijo. Gospod grof je bil delavstvu in vsakemu zelo prijazen in naklonjen. Gospa grofica pa je bila v sedanjem splošno narodno zagrizenem svetu i z redna izjema. Nemka po rodu, pa je izkazo-
nama je bil določen teren za nastavljanje, smo pa pričeli. Vodnik Jože mi je natančno pokazal kako bom nastavljal. Ker se nikakor nisem dovolj mojstersko odrezal, sem bil spoznan za nesposobnega. Jože je dejal, da še miši ne bom ulovil in naj ne mislim, da bom zjutraj od njega kaj dobil. Marš, škatlje nosi, se je glasilo povelje in ubogati sem moral. Naložil sem si vreči. Začel se je zame trud. Videl sem šele, da sem res pravo dete pri tej stvari. Sam bi bil postavil na vsako bukev past, a Jože ne. Bil je pravi indijanski stezosledec. Pod vsako bukvo je iskal po tleh ogrizke in za vsak ogrizek je vedel koliko je star. „Tu je včeraj žrl, tega še nihče nima v goltu, kar sem past!" „To je stara žerina, ta je že na onem svetu," je zopet brundal. Človek božji, sem si mislil, če je treba poznati celo, koliko je star ta ali oni ogrizek, potem ni čuda, da sem bil nesposoben za ta posel. Zopet je Jožetovo strokovnjaško oko ogledovalo debla. Natančno je poznal kod je lazil polh. Zadovoljni smo lahko, da imamo med seboj take izurjene stezosledce. Indijanci niso nič proti tem našim tomahavkom. Lahko so oni določili sled bivola, ki je večji cd bika. Rad bi videl ubogega Indijančka, kako bi se junaško skril, če bi moral iskati sledi takele uboge miške. Vsa indijanska plemena so lahko vesela, da niso naši očanci odkrili Amerike. Ti bi poiskali vsakega rdečekožca tudi, če bi v polhovo luknjo zlezel.
Ali si že poslal naročnino za tekoče koledarsko leto? Koristiš narodni stvari, stori nemudoma!
rfn.
n:
nraaciijja pregled
Italijanski predlog za mir - Za Anglijo ni več mogoč korak nazaj
Italijanska vlada se je že pred izbruhom sovražnosti trudila, da bi pripravila obe stranki do tega, da bi prišlo do mednarodne konference in da bi se za zeleno mizo uredilo vse poprej, preden bi bilo treba seči po orožju. Po treh tednih vojskovanja je italijanska vlada znova opozorila, da bi bilo umestno, če bi se zapadni velesili Francija in Anglija odrekli nadaljnjemu vojskovanju in sedli za zeleno mizo. Toda odgovor iz Londona in Pariza je bil tak, da sta obe vladi takoj izjavili, da sedanjega stanja na Poljskem ne moreta priznati; obe velesili se bosta vojskovali naprej, dokler ne bo strt tisti sovražnik, ki stalno vznemirja Evropo in pred katerim se morajo vsi narodi bati za svojo neodvisnost. Predsednik angleške vlade Chamberlain je v posebnem govoru v spodnji zbornici izjavil, da za Anglijo korak nazaj ni več mogoč. Borila se bo do končne zmage! — Prvi poskus za mirovna pogajanja je torej propadel.
Varšava se predala po 22 dneh junaške borbe
Na vzhodu Evrope pa se je medtem nadaljevalo delo utrjevanja postojank obeh zaveznikov, ki sta s svojimi posegi ustvarila nov položaj v vzhodni Evropi. Dne 27. septembra je varšavski radio napovedal, da se je mesto sklenilo predati Nemcem. Po 22 dneh junaške bofbe je branilcem Varšave začela primanjkovati voda; streliva ni bilo več dovolj. V mestu ni več bilo nobene hiše, ki ne bi bila poškodovana od obstreljevanja s težkimi topovi in največjimi nemškimi bombniki. Bati se je bilo še povrh vsega tega, da se bodo v mestu, ki je razdejano, začele širiti nalezljive bolezni. Toda mestno poveljstvo je sporočilo obenem, da se pogaja z nemškim poveljstvom za častno predajo; in res, nemške čete so v poljsko prestolnico vkorakale šele 2. oktobra.
Saradzoglu turški zunanji minister v Moskvi - Turška vojaška delegacija v Angliji
Začetkom prejšnjega tedna je prišel v Moskvo turški zunanji minister Saradzeglu. Boljševiški dostojanstveniki so ga sprejeli z vsemi častmi in Molotov, sovjetski zunanji komisar, je turškega zunanjega ministra večkrat sprejel. Po sestankih je bilo uradno objavljeno, da bo med Turčijo in Sovjetsko Rusijo podpisana nova pogodba, toda turški zunanji minister je v Moskvi podal časnikarjem'izjavo, da še Turčija ne misli odmakniti otf svoje' politike 1 žaVeznTŠtva'^Z Anglijo m Prandfjo. Istočasno, torej tedaj, ko je bil turški zunanji minister še gost sovjetske vlade, je prispelo v London odposlanstvo višjih turških častnikov, ki so odšli v Anglijo, da dokončno sestavijo besedilo vojaškega sodelovanja med Anglijo in Turčijo v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Nenapadalna pogodba med Estonsko in Rusijo - Ruska oporišča na estonskih otokih
Pač pa se je novo stanje na vzhodu z vso silo naslonilo na malo baltsko državico Estonsko, ki ima nekaj nad en milijon prebivalcev in je tako velika, kakor približno četrtina Jugoslavije. V vojnem stanju spravi ta državica na noge komaj 110.000 oborožene vojske. Toda sovjetska vlada je nenadoma začela dolžiti Estonsko, da je ona kriva, da je iz Talina pobegnila poljska podmornica „Orelu, ki sedaj straši boljševiške parnike po finskem zalivu. Sovjetska vojska se je začela zbirati ob estonski meji; govoriti se je že začelo, da so v nevarnosti vse baltske državice. Sovjetska letala so začela preletavati estonsko ozemlje in pred Talin je priplula velika sovjetska vojna ladja, nosilka letal s spremstvom in letala z njenega krova so ves čas preletavala estonsko glavno mesto Talin. Pod temi pogoji se je moral v Moskvi pogajati z boljše-
viško vlado estonski zunanji minister Selter; sovjetska vlada je lahko dobila vse, kar je hotela. Sklenjena je bila nenapadalna pogodba med Estonsko in Sovjetsko Rusijo ; Sovjetska Rusija je dobila ob morju važna oporišča in več estonskih otokov. Južni del finskega zaliva je sedaj v sovjetskih rokah, za Estonsko pa pravijo, da se je s to pogodbo že podala ped protektorat Sovjetske Rusije.
Razpust komunistične stranke v Franciji — veleizdajalci domovine!
V Franciji se je to splošno razpoloženje še posplošilo s tem, da je francoska vlada na svoji seji v sredo razpustila francosko komunistično stranko. V Franciji poslej v komunistu ne gledajo več samo člana prepovedane in razpuščene stranke, ampak ga preganjajo tudi kot „veleizdajalca domovine11.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop v Moskvi - Ureditev vseh vprašanj in razdelitev poljskega ozemlja
Ko so se pripravljali ti dogotiki, je bilo nenadoma objavljeno, da se v Moskvo drugič odpravlja nemški zunanji minister von Ribbentrop. Povabil ga je sam Stalin in uradno poročilo o namenu obiska je vedelo povedati samo to, da se morajo hitro urediti vsa vprašanja, ki so nastala med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo zaradi Poljske. Ker sta bila v Moskvi še turški zu= nanji minister Saradzoglu in estonski zunanji minister Selter, je ves obisk dobil še večji pomen. Ribbentrop je bil v Moskvi dva dni. Večkrat se je sestal z Molotovom, Stalinom in njegovimi pomočniki. Ob zaključku razgovorov je bilo objavljeno, da sta se Nemčija in Sovjetska Rusija še bolj zvezali. Sklenili sta pogodbo o novi razdelitvi Poljske, ki bo poslej končna. Dogovorili sta se o tem, kako bosta še naprej med seboj trgovala, prav tako pa sta sestavili tudi načrt o tem, kako bosta pritisnili na Francijo in Anglijo, da se bo vojna na zapadu zaključila. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je ob odhodu iz Moskve izjavil še, da se bosta Nemčija in Sovjetska Rusija že znali braniti, če bi se vojna na zapadu Nemčije nadaljevala. Von Ribbentropov obisk je torej še tesneje povezal stike med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Boljševiški oblastniki so v Moskvi priredili nemškemu zunanjemu ministru celo vrsto prireditev in banketov, ki naj bi izpričali, kako tesne so vezi, ki poslej vežejo Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Glavnega banketa se je udeležil tudi Stalin in časopisi so prinesli vest, da je bil najslovesnejši trenutek tega banketa, ko sta von Ribbentrop in Stalin trčila na Hitlerjevo osebno srečo in zdravje. Ta dogodek je bil celo posnet po številnih fotoreporterjih in filmskih reporterjih in bodo te slike gotovo prešle v filmske in fotografske arhive kot zgodovinske dragocenosti.
1
Chamberlainova izjava: Anglija ne bo položila orožja - Za miren razvoj v Evropi!
Francoski in angleški uradni krogi so takoj odgovorili na nov poskus za mirovna pogajanja, ki je tokrat prišel iz Moskve. Predsednik angleške vlade Chamberlain je izjavil, da je v svojih dosedanjih izjavah že dovolj poudaril, da Anglija ne bo položila orožja, dokler se ne odstranijo ovire, ki preprečujejo miren razvoj in mirno življenje v Evropi. Angleški uradni krogi celo izjavljajo, da zdaj ne gre več samo za
Poljsko, ampak zato, da se za zmeraj onemogoči nemško premoč v Evropi. Prav iste izjave je bilo slišati iz francoskih uradnih krogov.
Ameriški senat osvojil Rooseveltov predlog
Medtem, ko se položaj na frontah samih utrjuje, pa se v nevtralnih državah pospešuje delo v tem smislu, da bi se čim bolj zavarovale pred vsemi hudimi posledicami vojne in da bi jih nikdo ne mogel potegniti v vojno obračunavanje. Najvažnejša je bila odločitev, ki jo je ta teden sprejel senatni odbor za zunanje zadeve v Wa-shingtonu. Ta odbor je obravnaval Rooseveltove predloge o tem, ali se naj dovoli izvoz orožja v vojskujoče se države, to je v Francijo in Anglijo. S 17 proti 6 glasovom je senatni odbor sprejel Rooseveltove predloge, kar pomeni, da bo kongres spremenil dosedanje besedilo nev-tralnostnega zakona kakor to želi Roosevelt.
Grof Ciano, italijanski zunanji ministerr v Berlinu - Italija naj posreduje za mir - oziroma naj se odloči - Papež Pij XII. posreduje za mir
Nova poljska vlada in predsednik v Parizu
Predsednik poljske republike Ignac Moscicki je objavil 30. septembra, da podaja ostavko na mesto predsednika republike. V skladu z ustavo Poljske postane predsednik poljskega senata avtomatično predsednik poljske republike. Predsednik senata Vladislav Rackiewicz je prevzel vodstvo najvišjih funkcij na podlagi odredb poljske ustave. Novi predsednik republike Rac-kiewicz je položil prisego na poljskem poslaništvu v Parizu. Polaganju prisege so prisostvovali poljski veleposlanik v Parizu Lukasie-wicz, poveljnik poljskih čet v Franciji general Sikorski, državni podtajnik polkovnik Koc in druge ugledne osebnosti. Ko je položil prisego in prevzel vodstvo najvišjih državnih funkcij, je predsednik republike Rackiewicz izdal odlok o odstavitvi vlade generala Skladkowskega, češ, da nima možnosti, da bi izvrševala svojo funkcijo, ter imenoval za predsednika vlade generala Vladislava Sikorskega, poveljnika poljskih čet v Franciji. Sikorski je prevzel tudi mesto ministra za vojsko. Za podpredsednika vlade je bil imenovan profesor Stanislav Stronski, za zunanjega ministra Zaleski, za finančnega ministra pa Adam Koc. Ostali člani vlade bodo imenovani kasneje. V poljskih krogih v Franciji izjavljajo, da ima nova poljska vlada značaj vlade narodne obrambe.	-	-e*'
.•„■L... r . :V:1;	v:	r.i hciSAZ
Kaj sl storil za
„Kočevskega Slovenca?"
Ali si že uredil letošnjo naročnino, ga širiš in priporočaš svojim sosedom in prijateljem. Tvoje glasilo je, rojak, in svojo narodno zavednost najlepše dokažeš z zvestobo glasniku slovenske družine 1
Vaše odjemalce bodo najbolj zadovoljila
vina
Centralne vinarne d. d. Ljubljana VII.
Frankopanska ulica št. 11
Trgovina H. NI ČE AN,. Ljubljana
Kopitarjeva ulica št. 2
priporoča svojo bogato zalogo kipov, slik, najrazličnejših križev za obesiti in za postaviti z zraven pripadajočimi svečniki, svetinj, rožnih vencev ter pisarniških in šolskih potrebščin. — Trgovci popusti
Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Požar - Življenje - Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina - Nezgode - Jamstvo
Steklo - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Našo moč".