Aktualno Slovenija • Njiva na vzhodu vredna dvakrat manj kot na zahodu O Stran 2 o— • j • mn Stajerski Politika Dornava • Za spor med svetnikom in županom kriva ženska O Stran 5 Ptuj, torek, 15. oktobra 2019 Letnik LXXII • št. 80 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • Od velikih idej o novi stavbi Blagovnice z garažno hišo ni ostalo nič o Stran 3 Turizem Cirkulane • Dodatna dva milijona evrov za obnovo gradu Borl o Stran 2 Podravje Hajdina • Občina zainteresiranim prodaja - potok o Stran 5 Podjetništvo Sv. Andraž, Videm • Oboji bi gradili razgledni stolp o Stran 9 Kronika Ptuj, Podravje • Za Gala zbrali 557 dobrodelnih evrov o Stran 24 v Šport Nogomet • Drava težko do remija O Strani 14 Ptuj, Podravje • Kurentovanje 2020 v barvah Celja in Ljubljane Ljubljančanom v roke sponzorske posle Sponzorska sredstva za Kurentovanje 2020 bo zbiral zunanji izvajalec, ljubljansko podjetje AM marketing, d. o. o. Doslej je bila to naloga vsakokratnega župana, od ustanovitve naprej pa tudi Zavoda za turizem Ptuj. Zdaj v vodstvu občine ubirajo drugačno taktiko: združujejo se z marketinško agencijo, saj želijo iztržiti več kot minula leta. Za pridobivanje sponzorjev bo izbrano podjetje oz. agencija prejela 50.000 evrov. Več na straneh 6 in 7. Aktualno • Težave podeželskih iv« /% • •• občin s financiranji vrtcev o Stran 2 Ormoško • Majhen človek v primežu prostorske zakonodaje o Stran 3 • • Obremenitve podzemnih voda - pomembni vplivi SL Izpulim liHitatrptt JA Oltnitn« «rtnoil n,i,atw | odpadne ^Ddp vvndi /a 2012 i padzfloiTie gade p. liuLJilcv n fomunalnin ■ k Klipirti nitratovSEodilse 2 Štajerski Aktualno torek • 15. oktobra 2019 Haloze • Sive lise zakonodaje o vrtcih in socialnih pomočeh Težave podeželskih občin s financiranji vrtcev V javnosti se vsako leto veliko govori o tem, kdaj morajo starši oddati vlogo za znižano plačilo vrtca, kam ga morajo nasloviti, kako se preračunava višina plačila vrtca, kdo je plačila oproščen... Stroški vrtčevskega varstva pa so vedno veliko višji od plačila, kije naloženo staršem. Vso razliko stroškov je po naši zakonodaji dolžna kriti občina kot ustanoviteljica vrtca. Pri tem pa župani opozarjajo tudi na anomalije, ki se pojavljajo v praksi. Ker si starši lahko (po zakonu) izbirajo varstvo svojega otroka v kateremkoli vrtcu, je tako "matična" občina, kjer ima stalno prebivališče otrok z obema (ali enim) staršem, dolžna plačevati stroške vrtčevske-ga varstva pač tisti občini oziroma vrtcu, kamor je otrok vpisan. Vpis v drugi vrtec največkrat zaradi lokacije zaposlitve staršev Razlogov, zakaj starši vpisujejo otroke v vrtce, ki niso v njihovi občini oziroma v njihovem lokalnem območju, je več. Završki župan Slavko Pravdič meni, da se starši za vpis otroka v drug vrtec odločajo predvsem zaradi lažje koordinacije dela obeh staršev in zaradi zaposlitve v drugem kraju. Podobnega mnenja je majšperška županja Da- rinka Fakin, ki k tema dvema razlogoma dodaja še enega: »Zaradi premajhnih kapacitet v domačem vrtcu.« Cirkulanska županja Antonija Žumbar ob tem še poudarja: "Velikokrat je razlog tudi krajše bivanje otroka v vrtcu ali pa omejitve poslovnega časa vrtca (starši, recimo, potrebujejo popoldansko varstvo, ki pa ga vsak vrtec ne omogoča). Nadalje so med razlogi tudi zaposlitve staršev v drugi občini, selitev oz. nameravana selitev v drugo občino. Starši pač pri vpisu otroka v vrtec gledajo tudi na to, da lahko otroka čimprej po službi odpeljejo iz vrtca. Gre torej tudi za logistične zadeve. Konkretno v naši občini ni pripomb čez vsebino in standard samih storitev, a ko gre za izbiro vrtca, pač prevladajo prej našteti razlogi. Sistemska zakonodaja ni prilagojena potrebam zaposlenih staršev." Tudi v Žetalah je po besedah župana Antona Butolena najpogostejši vzrok za to, da imajo Žetalča- Plačilo oskrbnine za otroke v vrtcih drugih občin v leta 2018 Občine Prosta mesta v vrtcu Število otrok Stroški v evri h Občine, kjer so otroci obiskovali vrtec Cirkulane da 10 35. 580 Ptuj, Videm, Zavrč, Slovenska Bistrica Majšperk ne 30 118. 000 Videm, Slovenska Bistrica, Maribor, Kidričevo, Cirkovce, Ptuj in v Žetale Zavrč da 10 31.600 Ptuj, Ormož, Cirkulane, Markovci, Slovenska Bistrica, Destrnik-Trnovska Vas, Ormož (Velika Nedelja) in v Podlehnik Žetale da 9 20 383 Ptuj, Rogatec, Rogaška Slatina, Majšperk, Sv. Jurij ob Ščavnici in v Celje Vir. Občine Majšperk, Podlehni, Zavrč in Zetaie ni otroke v drugih in ne v domačem vrtcu, lokacija delovnega mesta in popoldanski delovni čas. Župani opozarjajo na fiktivna stalna 1 • I »V V I v prebivališča starsev in nezapolnjene kapacitete domačih vrtcev Ob vsem naštetem pa je nemalokrat razlog za to, da občina plačuje polno ekonomsko ceno vrtca vrtcu v drugi občini še eden, ki pa župane upravičeno moti: da namreč starši otroka (eden ali oba) dejansko živita v eni občini, stalno prebivališče pa ima(ta) prijavljeno v drugi občini. Na to sta posebej opozorila Fakinova in Butolen: "Nekateri starši živijo v drugih občinah, kjer otrok tudi obiskuje vrtec. Ker pa imata starša stalno prebivališče prijavljeno v naši občini, moramo po veljavni zakonodaji vrtec za tega otroka v drugi občini plačevati mi." Vendar zgolj plačilo polne ekonomske cene za varstvo otroka v vrtcu druge občine morda še ne bi bilo toliko "moteče", če se ne bi po drugi strani dogajalo, da pa je v domačem vrtcu posledično premalo otrok. Prav na to težavo opozarja Butolen: "Ko je v oddelku premalo otrok, je potrebno sofinanciranje praznih mest vrtca od občine. V preteklem letu je tako naša občina s sofinanciranjem šestih praznih mest na letni ravni morala zagotoviti 30.000 evrov.« Kdo sploh kontrolira fiktivne prijave stalnega bivališča?! Koliko je dejansko posameznikov oz. družin, ki imajo v neki občini le na papirju prijavljeno stalno bivališče, dejansko pa živijo v drugi občini, ne ve nihče. Direktor Cen- tra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje Miran Kerin je pojasnil: "V primeru suma fiktivne prijave prebivališča Center obvesti upravno enoto. Za postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča pa je pristojna upravna enota." Na vprašanje, koliko primerov prijav suma fiktivne prijave prebivališča so doslej iz CSD posredovali na UE Ptuj, pa je bil odgovor takšen: "Posebne evidence ne vodimo." Tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti priznavajo, da gre za precej sivo področje, nad katerim nihče nima pravega pregleda: "Tveganje za zlorabe vedno obstaja, saj ljudje vedno iščejo pravne praznine in pomanjkljivosti 'sistema'." Socialno ministrstvo nad to problematiko s posebno komisijo Pri tem pa na socialnem ministrstvu poudarjajo, da so z različnimi ukrepi doslej vsaj zmanjšali možnosti neupravičenega prejemanja pravic iz javnih sredstev, kamor sodi tudi pravica do znižanega plačila vrtca. Dodali so še: "Za proučitev problematike fiktivnih prijav prebivališč posameznikov in s tem povezano zlorabo socialnih transferjev (torej ne samo subvencije vrtca) pa so ustanovljene medresorske delovne skupine. Naloga medresorske delovne skupine je proučitev problematike in priprava ukrepov, s katerimi se lahko prepreči prijava fiktivnih prebivališč posameznikov in njihovih otrok ter s tem povezano dodeljevanje denarnih socialnih pomoči.« Karmen Grnjak Slovenija, Podravje • Kakšne so prodajne in zakupne cene kmetijskih zemljišč Za njivo na vzhodu države več kot dvakrat manj Znano je, da nepremičnine v zahodni Sloveniji dosegajo višje cene kot tiste v vzhodni Sloveniji, zato tudi ni posebno presenečenje, da so prodajne in zakupne cene njiv in travnikov v zahodnem delu države višje kot na vzhodnem. Kljub temu pa v oči bodejo podatki statističnega urada, ki kažejo, da gre pravzaprav za zelo velike razlike. V EU je sicer zemlja najdražja na Nizozemskem, najcenejša pa v Romuniji in Latviji. Lani je bil hektar njive v Sloveniji v povprečju prodan za 18.460 evrov, vendar so cene na zahodu dosegale kar 36.359, na vzhodu pa zgolj 15.167 evrov na hektar, kar pomeni več kot dvakrat nižji izplen. Tudi pri ceni travnikov ogromna razlika Trajni travniki in pašniki so bili v povprečju prodani za 16.946 evrov za hektar.Cene so na zahodu države znašale 23.593, na vzhodu pa 13.212 evrov. Razlike so tudi v letni zakupnini. Lani se je v povprečju za celotno Slovenijo tako za njive kot travni- Povprečne letne zakupnine za njive, tarvnike in pašnike skupaj in Povprečne letne cene njiv ter trajnih travnikov in pašnikov, Slovenija 2018 za kohezijski regiji 2014 2015 2016 2017 2018 EUR/ha SLOVENIJA 136,03 138,52 146,54 133,67 135,09 Vzhodna Slovenija 127,35 129,00 136,31 124,48 126,73 Zahodna Slovenija 158,26 162,89 171,25 155,88 155,30 ke gibala okrog 135 evrov za hektar oziroma 155 evrov za zakup v zahodni Sloveniji in 126 za zakup hektarja njive ali travnika v vzhodni Sloveniji. Iz tabele 2 je razvidno, da cene zakupnin zadnja štiri leta bistveno ne odstopajo, najvišje pa so bile leta 2016. Na Nizozemskem za njivo 63.000 evrov In kako je s prodajo in zakupom kmetijskih zemljišč drugod po Evropski uniji? Po Eurostatovih podatkih je bila povprečna odkupna cena njiv v letu 2016 najvišja na Nizozemskem, kjer je bilo za hektar treba odšteti vrtoglavih 63.000 evrov, najnižja pa v Romuniji, kjer je stal hektar njive samo 1.958 evrov. Tudi za zakup hektarja kmetijskega zemljišča je bilo treba s 791 evri za hektar v žep najgloblje seči na Nizozemskem, najcenejši pa je bil v letu 2016 zakup zemlje v Latviji, kjer je v povprečju stal 46 evrov. SD Vir: SURS Vir: SURS torek • 15. oktobra 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Center mesta izumira: Blagovnica prazna, Perutninček zaprt Od velikih idej o novi stavbi Blagovnice z garažno hišo ni ostalo nič Blagovnica v centru mesta, kije v lasti poslovne skupine Mercator, je nujno potrebna obnove in boljše ponudbe. Po zaprtju trgovine z oblačili Modiana v zgornjem nadstropju in pred nekaj dnevi še drogerije v pritličju je delujoča le še poslovalnica živilske trgovine Mercatorja. O prenovi celotne stavbe seje prvič govorilo pred tremi leti, očitno pa bo nanje treba še lep čas počakati. Živilska trgovina Mercatorja v stavbi Blagovnice je sicer še edina živa tovrstna trgovina v strogem centru mesta, zato je toliko pomembnejša njena vsebina, ponudba in tudi podoba. O obnovi same stavbe se sicer špekulira že vrsto let. Potekala naj bi sočasno z izgradnjo garažne hiše. Na vprašanja o vsem tem so iz poslovne skupine Mercator podali bolj splošne informacije, saj pogovori še potekajo: „Za prostore na Novem trgu se pogovarjamo o več možnostih, kako izboljšati vsebino ponudbe, trgovina z živili pa ostaja. Glede na vsebino ponudbe na tej lokaciji, o kateri se bomo dogovorili, se bomo odločili tudi glede stavbe." Trgovine H&M na Ptuju ne bo, Mercator išče najemnike Kerse je pojavila neuradna informacija, da v zgornje, od lanskega leta prazne prostore, prihaja trgovska znamka H&M, smo preverili tudi to možnost. Iz Mercatorja so odgovorili le, da so v fazi pogovorov z različnimi trgovci in da več ne morejo sporočiti. Podjetje H&M pa je to informacijo jasno zanikalo in pojasnilo, da ne odpirajo poslovalnice ne na tej lokaciji in ne kje drugje na Ptuju. Skušajo pa v Mercatorju najti najemnike tako za spodnje kot zgornje prostore. Na Novem trgu 3 ponujajo okrog 1000 m2 v 1. nadstropju in še približno enkrat toliko v 2. nadstropju. V pritličju je na voljo 82 m2 poslovnega prostora. Garažna hiša ob Blagovnici ostala »v zraku« 30. novembra letos naj bi bila ptujska tržnica končno predana namenu. Z njeno ureditvijo se na Slomškovi in Miklošičevi ulici ukinja več deset parkirnih mest. Že jeseni 2016 smo poročali, da naj bi jih nadomestili z dodatnimi kapacitetami na Novem trgu, tik ob Blagovnici, na zemljišču, ki je v lasti poslovne skupine Mer-cator. Že takrat so v Mercatorju potrdili, da je to območje naprodaj in da se pogovarjajo s potencialnimi investitorji za izgradnjo garažne hiše. A več kot očitno se jim ni uspelo dogovoriti z zasebnikom, ki je nameraval graditi tako novo trgovsko stavbo na lokaciji sedanje Blagovnice kot garažno hišo. Po idejni zasnovi bi bilo mogoče na tem območju umestiti parkirno hišo z okrog 270 parkirnimi mesti. Če bi gradil zasebnik, naj bi garažno hišo najelo občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Kasneje se je omenjala tudi možnost, da bi Javne službe bile investitor izgradnje garažne hiše, a si je kot primernejšo izbralo novo lokacijo, v Ulici heroja Lacka. Iz Mercatorja so pred nekaj dnevi potrdili, da so se glede parkirišča nazadnje pogovarjali z Občino. Odprtih je več možnosti, ki so odvisne od ponudnikov: „Gre za zadeve, ki zahtevajo svoj čas, saj hitri dogovori in rešitve niso vedno možni in pogosto tudi niso najboljši." Danes je več kot jasno, da do odprtja tržnice dodatnih mest za parkiranje ne za Blagovnico ne drugje ne bo. Dzenana Kmetec Parkirna mesta se ukinjajo, novih ni na vidiku Nekdanji župan MO Ptuj Miran Senčar je pred dvema letoma dejal, da bodo parkirišča v starem mestnem jedru postopno zmanjševali, ko jih bodo nadomestila nova v garažni hiši. Od takrat so na Ptuju že ukinili več deset parkirnih mest, dodatnih pa ni in ne bo po odprtju same tržnice. Kje bodo torej po odprtju največje ptujske investicije zadnjih let parkirali obiskovalci starega mestnegajedra? Pred trgovskimi centri najbrž ne več dolgo. Tudi tam so z varnostniki in zapornicami začeli ščititi svoje interese in odganjati tiste, ki tam le brezplačno parkirajo. Blagovnica je še edina trgovina v strogem centru mesta, zato je njena ponudba toliko pomembnejša. Lani je svoja vrata zaprla Modiana, pred nekaj dnevi pa še drogerija Beauty world. Foto: CG Podravje, Sveti Tomaž • Majhen človek v primežu prostorske zakonodaje Slana: »Kdo zavira spremembo namembnosti zemljišča?« Veliko ljudi je, ki so lastniki lepih zemljišč, na katerih bi želeli postaviti hišo, a tega zaradi omejitev prostorske zakonodaje ne morejo oz. ne smejo. Včasih upravičeno, včasih tudi ne. Zgodba Juršinčana Feliksa Slane je le ena izmed njih. Zemljišče v idiličnem okolju naselja Senčak v sosednji občini Sveti Tomaž sta s partnerico želela podariti sinu, da bi si tam zgradil načrtovano hišo. A sta naletela na mine naše zakonodaje, saj omenjeno območje ni predvideno za stanovanjsko gradnjo. Že leta 2013 sta vložila pobudo za spremembo namembnosti omenjenega zemljišča - iz kmetijskega v stavbno. Z velikim pričakovanjem sta skupaj s sinom pričakovala razgrnitev sprememb in dopolnitev osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) Sveti Tomaž, a je bilo razočaranje veliko. Šest let čakanja zastonj Po šestih letih čakanja jim ni uspelo. Omenjeno zemljišče namreč tudi v dopolnjenem osnutku to- maževskega občinskega prostorskega načrta, ki je bil pred kratkim javno razgrnjen, ni opredeljeno kot stavbno. »Sin si je že nabavil gradbeni material, sedaj pa smo dobili pobudo zavrnjeno. Potem pa pravijo, da mladi odhajajo v tujino. Kako da ne, ko pa tukaj nimajo nobenih možnosti. Partnerica je prizadeta, ker ne more sinu ničesar podariti ...,« je razočaran Feliks, ki je še toliko bolj začuden, da je bila pobuda zavrnjena, saj so sosednja zemljišča pozidana. Slana: »Šel bom do konca, tudi na sodišče!« Kot je še povedal, je na tamkajšnjo občino povprašal, zakaj pobuda ni uspela. Tam naj bi mu dejali, da zato, ker naj bi bilo območje opredeljeno za potrebe obrambe. To je preveril na obrambnem ministrstvu, od koder so sporočili, da »ne postavljajo nobenih pogojev za spremembo namenske rabe navedenega zemljišča«. V dokaz nam je predložil dopis ministrstva. »Kdo torej zavira spremembo namembnosti zemljišča?!« je jezen Feliks, ki, kot je dejal, bo šel do konca, tudi na sodišče, če bo treba. Kmetijsko območje je občina namenila turizmu, zato gradnja hiše ni mogoča Kaj konkretno je razlog za to, da sporna parcela ni (postala) stavbno zemljišče, pojasnjujejo na Občini Sveti Tomaž z besedami, da gre za zemljišče na obmejnem območju občine, ki je tako v starih prostorskih aktih kot v novem OPN opredeljeno kot kmetijsko zemljišče. Povedali so še, da je omenjeno območje namenjeno za razvoj turistične dejavnosti ter pritrdili dejstvu, da so v neposredni bližini spornega zemljišča res Feliks Slana je razočaran, ker njegov ne bo mogel zgraditi hiše. vikendi, kar je v skladu z zakonodajo možno. Hiše, ki že stojijo, pa so bile postavljene davno nazaj, pred sprejemanjem OPPN. Potencialno bi torej na omenjenem zemljišču lastnik lahko zgradil zidanico ali morda kmečki turizem, česa drugega pa ne. Poleg vikendov, ki so zgrajeni na tem območju v tomaževski občini, so nedaleč vstran res postavljene tudi hiše oz. drugi objekti, na kar opozarja prizadeti Feliks Slana, vendar te že stojijo v sosednji ob- čini Juršinci, ne pa na ozemlju Svetega Tomaža. Gradbena politika sosednje občine pa ne more seči preko meje v tomaževsko občino ... Kontra Slanovi pobudi tudi državna zakonodaja Dodaten razlog, da se Slana lahko za gradnjo hiše na želeni parceli »obriše pod nosom«, pa je še državna zakonodaja. Gričevnata pokrajina daleč naokoli namreč velja za območje t. i. »razpršene gradnje«, kjer je po veljavni zakonodaji možna le obnova že obstoječih stanovanjskih hiš ali morebitna gradnja nove na ruševinah stare hiše, medtem ko popolne novogradnje niso dovoljenje oz. le v izjemno, izjemno redkih primerih. Iz tega razloga je tudi mursko-soboško podjetje Zeu kot pripravljavec novega prostorskega akta zavrnil pobudo Slane za prekategorizacijo nesrečne parcele. Monika Horvat Kakšno bi bilo življenje ob anteni in razglednem stolpu Če pustimo ob strani velikokrat popolnoma neživljenjska pravila takšne in drugačne zakonodaje, pa ni povsem zgrešen opomin občine Sveti Tomaž v konkretnem primeru. Namreč, nasproti omenjenega zemljišča, kjer bi lastnik rad gradil, je predvidena postavitev telekomunikacijske antene, poleg tega pa v neposredni bližini že stoji razgledni stolp, ki ima vse večji obisk. Na občini se sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi oz. bo investitor lahko postavil stanovanjsko hišo ob dveh takšnih objektih: »Zanimivo bo spremljati, na kakšne težave in moteče dejavnike bo v prihodnje opozarjal investitor predlaganega stanovanjskega objekta. Na koncu bodo seveda krivi pripravljavec in izdelovalec prostorskega načrta ter občinski svet, ki ga bo potrdil, nikakor ne pobudnik spremembe namenske rabe, ki bo iskal razne izgovore ter verjetno razna pravna sredstva za kršenje takih ali drugačnih pravic,« 4 Štajerski Podravje torek • 15. oktobra 2019 Ptuj - zakladnica tisočletij, do kdaj še?! Daleč največji naložbi na območju starega mestnega jedra v zadnjih letih, obnovi ptujske tržnice, bi bilo pravilneje reči kar novogradnja, saj se na njenem območju vse spreminja. Ob tem pa se ogroža kulturno-zgodovinske pomnike v mestu. Posledice gradnje so vidne že na več objektih. Tresljaje čutijo tudi zaposleni na sedežu Upravne enote. Mimohodi in prihodi v to stavbo, kije prav tako kulturno-zgodovinski spomenik, postajajo iz dneva v dan nevarnejši. S pločnika ob stavbi so bila odstranjena vsa opozorila zaradi odpadanja ometa, čeprav fasada zaradi tresljajev odpada še bolj pospešeno kot prej. Iz UE Ptuj zato pozivajo, da se mimoidoči zavarujejo. Povsem nerazumljivo je, da se ob taki gradnji ne zagotovi stalna varna uporaba bližnjih stavb in površin, za katere se ve, da propadajo že dlje časa, ob gradnji pa je propadanje še hitrejše. Medtem ko v posameznih občinah sklepajo posebne pogodbe o odškodninah (nadomestilih) ob gradnji cest zaradi morebitnih poškodb objektov ob njej, zakaj podobnih obvez ni pri posegih v tako občutljive prostore, kot so stara mestnajedra s svojimi neprecenljivimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki, na podlagi katerih Ptuj gradi tudi svojo turistično ponudbo?! Ptuj - zakladnica tisočletij - potrebuje celovitejšo in predvsem odgovornejšo skrb za kulturno--zgodovinske spomenike na svojem območju, sicer bomo lahko govorili le še o „izgubljeni" zakladnici tisočletij. Ironija je tudi v tem, da tabla, kije bila postavljena v Slomškovi ulici šele nekaj mesecev po začetku gradnje, ponovno ne opravlja svoje funkcije: da bi kljub gradbišču „vabila" Ptujčane in druge, naj še naprej obiskujejo lokale na tem območju. Foto: Črtomir Goznik Tabla, na kateri so zapisana imena podjetij, lokalov, ki tudi v času obnove tržnice v Slomškovi ulici delajo, je že nekaj časa prislonjena na cerkev sv. Jurija, kulturni spomenik. Tako je mesto ponovno dokazalo, koliko spoštuje tiste, ki v mestu vztrajajo, da o skrbi za kulturno-zgodovinske spomenike niti ne govorimo. Precej vidne so posledice propadanja spomenikov Povodnovega muzeja, ki so vzidani v mestni stolp. Tudi na to bi morali pomisliti in jih pred začetkom investicije vsaj minimalno zavarovati, da jih težki tovorni promet zaradi gradnje ne bi dodatno ogrožal. Pomnikov preteklosti, ki bi jih morali ustrezno zavarovati in sanirati, je tudi sicer v mestu še veliko. »Zaposleni v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO) že desetletja opozarjamo na neprimernost varovanje kulturne arheološke dediščine po mestu. V devetdesetih letih je ZVKDS organiziral posvet na temo Orfejevega spomenika in drugih spomenikov, vzidanih v mestni stolp. Na posvetu so bile podane različne rešitve. Realizirana pa je bila samo delna restavratorska in konservatorska naloga. Na pobudo muzeja (po vzoru italijanskih mest) se je Orfejev spomenik v zimskem času obdal z leseno konstrukcijo. Do drugih rešitev še ni prišlo. Kot upravljavec spomenikov lahko samo opozarjamo na stanje, dajemo pobude, vse pa je nato odvisno od financiranja programa. Rešitev spomenikov v mestu je samo v prestavitvi na primerni prostor ter nadomestitev originalov s kopijami. Tudi v času sejmov lahko kustosi le opozarjamo prodajalce na neprimernost obešanja prodajnih predmetov na spomenike, vendar nimamo nobenega pooblastila, da zahtevamo njihov umik,« je v imenu stroke zapisal Ivan Žižek iz arheološkega oddelka PMPO. Majda Goznik Ptuj, Podravje • Projekt Citywalk nagrajen z nagrado Regiostar Bistri in partnerjem najvišja evropska nagrada za regionalni projekt Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, ki letos praznuje 25 let delovanja, je kot vodilni partner skupaj s še 13 partnerji iz devetih držav za projekt Citywalk v Bruslju prejelo nagrado Regiostars. Gre za najvišje priznanje regionalnim projektom, ki ga podeljuje Evropska komisija in ga doslej ni prejela še nobena slovenska institucija. Kot so sporočili iz ptujske Bistre, nagrado Regiostar podeljujejo za najbolj inovativne regionalne projekte. O nagrajencih, ki so jih v različnih kategorijah izbirali med 199 projekti, pa ni odločala le komisija, pač pa tudi evropska javnost s tajnim glasovanjem. Projekt Citywalk je bil po glasovanju skupaj kar 235.000 prebivalcev Evropske unije iz vseh 28 članic za najboljšega izbran med petimi finalisti v kategoriji gradnje podnebno odpornih mest. »Ponosni in veseli smo, da smo osnovno idejo za projekt razvili v našem zavodu pod vodstvom Danila Čeha in k njej pritegnili še 14 partnerjev iz devetih držav. Projekt je sofinanciran iz Podonavskega transnacionalnega programa,« je pojasnil direktor Bistre Štefan Čelan. Projekt je sicer namenjen iskanju rešitev pri pospešeni urbani- zaciji, ki tako ali drugače vpliva na uničevanje naravnega okolja. Med te sodi tudi transport blaga in ljudi, zato so za omilitev ali celo preprečitev negativnih dejavnikov zasnovali projekt, ki pomeni nov način razmišljanja in omogoča boljše pogoje za življenje in delo v mestih in primestnih naseljih. Ključni cilj 2,2 milijona evrov vrednega projekta je vzpostavitev mest za pešačenje v podonavski regiji in s tem večja okoljska osveščenost. Mestom bodo s tri leta trajajočim projektom pomagali identificirati ovire ter razviti in implementirati načrte za reševanje izzivov, da bodo zmanjšala emisije in hrup ter postala varnejši prostor za življenje. Poleg Ptuja v projektu iz Slovenije sodeluje še litijski Razvojni center Srca Slovenije, iz tujine pa partnerji iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Hrvaške, Romunije, Bolgarije in Srbije. sta Ormož • Hardeška dvorana po dveh letih vendarle obnovljena Tekma rokometašev bo na novem parketu Obnova parketa z izgradnjo talnega gretja v razširjeni športni dvorani Hardekje s približno poldrugim mesecem zamude vendarle pri koncu. Zato tekma med slovensko in nizozemsko ekipo rokometašev na novem ormoškem parketu ni več pod vprašajem. »Dela so pri koncu. Potrebnih je še nekaj malenkosti -manjše sanacije poškodb na objektu, ki so nastale v času obnove parketa in ostalega, treba je še zalepiti nekaj črt, občinski znak in znak Jeruzalema Slovenije,« je povedal župan Danijel Vrbnjak in dodal, da bo prevzem objekta v tem tednu. Občinsko vodstvo je sicer zaključek obnove parketa optimistično napovedovalo že pred začetkom novega šolskega leta, a so se dela zaradi dodatnih del, pa tudi nekoliko počasnejšega poteka del s strani izvajalca, ljubljanskega podjetja Modro, zavlekla. Rok za izvedbo so podaljšali kar trikrat: »Ta čas, ko so se dela podaljšala, smo vseeno Dela so pri koncu. izkoristili in dvorani dodali dodatno vrednost. Uredili smo podeste za snemanje tekem, dodatno smo pridobili prostor in tribuno ...,« je povedal Vrbnjak Za dvorano skupaj 1,37 milijona evrov Zadnja dela, vezana na sanacijo parketa in položitev talnega gretja, bodo stala okrog 235.000 evrov namesto prvootno predvidenih 203.000 evrov, izvajalcu pa pogodbene kazni zaradi zgolj nekajdnevne zamude najverjetneje ne bodo zaračunali. Dvorana bo tako po dobrih dveh letih in s skupno okoli 1,37 milijona evrov visokim denarnim vložkom (brez DDV) končno zasijala v novi podobi. Dobro leto in pol je namreč trajala izgradnja prizidka, ki so jo sicer spremljali številni zapleti in podražitev projekta, nakar je sledila še nujno potrebna sanacija poškodovanega parketa z izvedbo talnega ogrevanja, saj ga je v času gradnje zaradi nepravilne zaščite večkrat zalilo. Uradno odprtje načrtujejo konec meseca. Monika Horvat Spodnje Podravje • Kadrovanje v Policiji Komandirji sem in tja Po devetih mesecih dela na čelu Policijske postaje Ptuj seje komandir Aleš Hanžeko-vič s tega delovnega mesta poslovil. Odhaja na novo delovno mesto, po pooblastilu generalne direktorice Policije bo vodil sektor uniformirane policije Policijske uprave (PU) Maribor. Ptujsko policijsko postajo bo po pooblastilu vodil dosedanji komandir PP Slovenska Bistrica Aleksander Lubej. Njegovo mesto v Slovenski Bistrici bo po pooblastilu zasedel dosedanji pomočnik Zoran Ahmetovič. Kadrovske spremembe so tudi v vrhu mejne policijske postaje Gru-škovje. Vodenje postaje je prevzel komandir Boštjan Velički, ki na to delovno mesto prihaja iz službe direktorja PU Maribor. Dosedanji komandir PMP Gruškovje bo v novi službi prevzel operativno podporo na mariborski policijski upravi. MZ Foto: PU MB Vodenje PP Ptuj je po pooblastilu generalne direktorice prevzel Aleksander Lubej. Do sedaj je vodil PP Slovenska Bistrica. Foto: CG Foto: MH torek • 15. oktobra 2019 Politika Štajerski 5 Hajdina • Zanimiva prodaja občinskega premoženja Naprodaj je - potok Ker so stanovalci, ki v Hajdošah stanujejo neposredno ob potoku, izkazali interes za njegov nakup, so se na občini odločili, da ga prodajo. Gre za 1016 m2 površine, skupaj pa bodo zanj predvidoma iztržili okrog pet tisoč evrov. Foto: CG Skupno območje, za katerega je občinski svet sprejel sklep o prodaji, meri 1016 m2. „Tisti, ki so neposredno ob tem zemljišču, so izkazali interes za nakup. Glede na to, da je bila do sedaj lastnica občina, to območje ni bilo urejeno. Del se je uporabljal za kanalizacijski sistem, preostalo pa je bilo zaraščeno. Najbolj smiselno je, da se to proda tistim, ki so neposredni sosedje in bodo za to vzorno skrbeli," je odločitev za odprodajo argumentiral župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Predlog je predstavil tudi občinskemu svetu, ki glede tega ni imel pomislekov in je prodajo potrdil. Cena po kvadratnem metru površine znaša med 4,6 in 5,75 evra. Skupno območje, za katerega je občinski svet tokrat sprejel sklep, meri 1016 mJ, kar pomeni, da bodo v primeru, da se bodo za nakup odločili vsi, ki ob potoku stanujejo in so izkazali namero, iztržili okrog 5.000 evrov. A kot poudarja župan, osnovni namen odprodaje ni zaslužek: „Enostavno želimo, da je to območje urejeno." Da bi omenjeno zemljišče, gre za osem parcelnih številk, lahko sploh prodali, je občinski svet moral sprejeti sklep o ukinitvi statusa javnega dobra. S tem ko so nepremičnine izvzeli iz javnega dobra, v naravi več ne služijo temu namenu in so lahko zasebna lastnina. Predvidoma bo omenjena zemljišča kupilo šest posameznikov, občinska uprava pa si je o tem pridobila mnenje vaškega odbora. Tudi ta je s prodajo soglašal. Svetnik Janko Merc sicer predlaga, da se namera o prodaji objavi tudi v občinskem glasilu in da se tudi preostale občane pozove, da izrazijo interes, če so v podobni situaciji. Glažar se sicer s tem predlogom strinja, a kot pravi, gre povečini za državno lastnino. Dženana Kmetec Cirkulane • Poslovna cona Dolane Prihodnje leto zagon Občina Cirkulane je v Dolanah, ob tovarni ADK, uredila skoraj dva hektarja veliko območje, namenjeno gospodarski dejavnosti. Skupna vrednost investicije je znašala 1,2 milijona evrov (brez DDV), od tega je bilo za okoli milijon evrov sofi-nancerskega deleža EU in Republike Slovenije. V coni ta čas že rastejo novi poslovni objekti. 1,9 hektarja komunalno opremljenega zemljišča si je razdelilo devet lastnikov. Njihova naloga je, da na lokaciji vzpostavijo dejavnost in zaposlijo kader. Takšna je bila namreč zaveza občine ob črpanju evropskih sredstev. Cilj je, da bo cona zasedena in bi bilo v drugi polovici prihodnjega leta v njej zaposlenih 30 ljudi. Zemljišča za gradnjo poslovnih objektov so kupili Darko Rakuš in Stanko Fric (oba samostojna podjetnika) ter podjetja Laring, DTP, EMG, GT Gorsko in RC Trcko. Pogodbe o prodaji in nakupu zemljišč so bile med občino in podjetniki sklenjene v začetku tega leta. Občina Cirkulane medtem že pelje aktivnosti za širitev gospodarske cone, v postopku je sprememba prostorskega plana (OPN). Nima pa občina pri širitvi namena uporabiti sedanjega modela, ko je zemljišča najprej odkupila, jih komunalno opremila in nato prodala. Po besedah županje Antonije Žumbar bodo za območje samo sprejeli prostorski plan, ki bo omogočal revoj gospodarske dejavnosti. Vsa vlaganja bodo prepustili investitorjem, ki bodo imeli željo in cilj poslovati na tem območju. MZ Foto: MZ Prvi poslovni objekt v novi gospodarski coni v Cirkulanah že raste. Dornava • Na seji krepko počilo med županom Mercem in svetnikom Zorkom Posredi je bila ženska Oktobrska seja sveta občine Dornava je bila maratonska. Čisto ob koncu seje, po štirih urah temeljite razprave o različnih področjih, pa je konkretno spokalo med županom Jankom Mercem in svetnikom Matejem Zorkom, kije član iste stranke kot nekdanji dornavski župan Rajko Janžekovič (SDS). Foto: Črtomir Gozni k Kadrovski vrtiljak še kar naprej s prostimi sedeži Tudi kadrovsko področje je v občini Dornava posebna zgodba. Županu Janku Mercu nikakor ne uspe sestaviti občinske uprave. Po padcu nekdanjega župana Janžekoviča sta z Občine odšla direktor in referentka za okolje, prostor, zaščito in reševanje. Še danes sta njuni delovni mesti nezasedeni. Referenta je občina z razpisom neuspešno iskala dvakrat, tretjič so razpisali delovno mesto za svetovalca. Ko so imeli kandidata izbranega, so bili na podlagi anonimke opozorjeni o nepravilnostih in so celoten postopek razveljavili. Direktorico uprave so sicer imeli, a ker v treh mesecih ni opravila potrebnega izpita, se ji je delovno razmerje prekinilo. Občina sedaj po razpisu išče novega direktorja. V minulem tednu se je končalo zbiranje prijav. „Prijave so zbrane, sledi izbira," je na seji minuli četrtek dejal župan Janko Merc. Svetnik Matej Zorko pa je opozoril na neskladnosti med sistemizacijo delovnih mest, kadrovskim načrtom in junija razpisanim delovnim mestom za svetovalca. Tega namreč v kadrovskem načrtu in sistemizaciji ni, zato občina delovnega mesta za svetovalca tudi ne more razpisati. Foto: Črtomir Goznik Župan Janko Merc Ni skrivnost, da sta Janžekovič in Zorko dobro sodelovala (oz. verjetno še sodelujeta). Zorko je več let vodil prireditve ob občinskem prazniku, Janžekoviču je pomagal v predvolilnih kampanjah. Na lanskih volitvah, ko Janžekovič ni bil izvoljen za župana, je Zorko postal občinski svetnik. Ker pa je Janžeko-vičev zaveznik, verjetno sedanjemu županu Mercu »gre malo na jetra«. Vsaj tako lahko sklepamo iz prepira, ki se je vnel ob koncu seje minuli četrtek. Zorko je namreč pri predstavitvi aktivnosti Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) izrazil obžalovanje, da se občina ni odločila za nakup prikazovalnika hitrosti, čeprav je bil župan sprva tej ideji naklonjen. Svetnik je dejal, da se je za ta namen in ker občina varčuje, odrekel honorarju za vodenje junijske osrednje prireditve ob občinskem prazniku. Spraševal je tudi, kako je s pripravo vsebin oziroma programa za dvorec. Županu Janku Mercu naenkrat prekipelo Župana Merca je Zorko tako ujezil, da mu je glasno dal vedeti, kako vsi ti programi, ki jih pripravlja na eni strani Zorko, na drugi strani pa Ciglar, niso vredni nič. Zorko je ob tem debelo pogledal in spomnil na čase, ko so v dvorcu gostili polne avtobuse gostov iz različnih krajev. „Potem pa uredite, da bo dobila občina ključe nazaj in da z uporabo dvorca ne bo težav," je župan dejal že ves na trnih, nato pa udaril: „Tega sicer nisem imel namena govoriti, ampak sedaj bom. Za občinski praznik, ki si ga vodil, si mi na dan prireditve, ob pol enih popoldan, odpovedal vodenje. Tvojega očeta sem lepo prosil, da smo te prepričali, da si vodil prireditev." A Zorko se ni dal: „Ja, in zakaj je bilo tako? Že več let vodim osrednjo prireditev ob občinskem prazniku. Program, kot je, smo zasnovali skupaj s profesorico Slavico Bratuša, našo sokrajanko. In na tem temelju smo gradili oz. izvajali prireditve vsa leta doslej. Tudi letos sem se ga držal in prip- Foto: Črtomir Goznik Svetnik Matej Zorko ravil program. Zdaj že nekdanja občinska direktorica Zverova je želela scenarij (program) prireditve videti in sem ji ga posredoval po elektronski pošti. Scenarij je stiskala na papir, vse prečrtala, kot da bi mi nekdo v šoli popravljal spis, poln napak. Potem me je poklicala in vpila name, da to ni nič v redu. Dobesedno je raztrgala program, ki smo ga v minulih letih ustvarili domačini. In župan, to sem vam povedal. Vi to veste. Sicer pa, hvala bogu, ta gospa ni več na občini in je zdaj že nekdanja direktorica." Anonimk očitno ne zmanjka A župan Merc kar ni nehal „stre-ljati". Naslednji očitek so bile ano-nimke, ki se pošiljajo na različne organe. „Vemo, kdo stoji za tem in kdo jih pošlja!" je proti Zorku kimal župan. Matej Zorko pa nazaj: „Potem pa povejte!" Župan je seveda molčal, že predhodno pa je na seji večkrat dejal, da se nenehno srečujejo z anonimnimi prijavami o tem in onem. Tako so tudi že imeli izbranega kandidata za eno izmed razpisanih delovnih mest, a so potem po prijavi morali celoten postopek razveljaviti. Pri teh anonimkah se je potem kratki besedni dvoboj med svetnikom in županom tudi končal. Mojca Zemljarič Destrnik • Število malčkov vztrajno narašča V vrtcu odpirajo še en oddelek 5 prvim decembrom bodo v destrniškem vrtcu, ki deluje v okviru Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas, odprli dodatni polovični oddelek za prvo starostno obdobje in zaposlili dve osebi. Kot je povedal ravnatelj Drago Skurjeni, število otrok v vrtcu že nekaj časa narašča. S štirih skupin so najprej prešli na štiri in pol, s prvim septembrom pa že na pet polnih skupin, v katerih je 91 malčkov. »Kljub temu imamo spet čakalno vrsto; na seznamu za vključitev v Vrtec Destrnik je namreč kar 7 otrok, ki jih starši želijo v vrtec vpisati do konca leta, eni že takoj, drugi v novembru ali decembru. Zato smo se z njimi dogovorili, da vsi počakajo do decembra, mi pa v tem času storimo vse, da oblikujemo polovični oddelek, za katerega pa potrebujemo potrditev občinskega sveta, kakor tudi soglasje za dodatno zaposlitev vzgojiteljice za polni delovni čas in pomočnice vzgojiteljice za krajši delovni čas. Obe zaposlitvi, ki ne bremenita občinskega proračuna, saj ju bomo pokrili znotraj vrtca, bosta sklenjeni za določen čas.« Svetniki so se s predlaganim strinjali. SD Foto: SD 6 Štajerski V središču torek • 15. oktobra 2019 Ptuj • Kurentovanje 2020: Celjanom v roke komercialne prireditve, Ljubljančanom sponzorske posle Ljubljančani naj bi pomagali do več sponzors Sponzorska sredstva za Kurentovanje 2020 bo zbiral zunanji izvajalec, ljubljansko podjetje AM marketing, d. o. o. Doslej je bila to n ubirajo drugačno taktiko: združujejo se z marketinško agencijo, saj želijo iztržiti več kot minula leta. Za pridobivanje sponzorjev bo Gorazda Oreška nepotrebno, nesmiselno, drago in tvegano. „Zakaj potrebujemo zunanjega izvajalca za zbiranje sponzorskih sredstev za Kurentovanje 2020? Do sedaj je sponzorska sredstva za ta namen vedno zbiral vsakokratni župan, ki je tako tudi vzpostavljal ali vzdrževal stike z gospodarskimi subjekti. Odkar imamo Zavod za turizem, je to zbiranje potekalo v sodelovanju. Na ta način se je krepila tudi vloga in pomen zavoda. Ali se vodstvu MO Ptuj stik z gospodarstvom in vloga Zavoda za turizem Ptuj ne zdita dovolj pomembna?! Ali se ne bi raje del teh 50.000 evrov, ki jih bo prejela 'neka' agencija za pridobitev spon-zorskih sredstev, raje uporabilo za samo promocijo Kurentova-nja?! Kdo bo nosil odgovornost, če ne bo zbranih več sponzorskih sredstev kot pretekla leta? Izbrana agencija, Zavod za turizem Ptuj ali županja," so pomisleki, ki jih je izrazil mestni svetnik Gorazd Orešek. Prepričan je, da bi tudi letos privabljanje sponzorjev morala prevzeti županja Nuška Gajšek in Zavod za turizem Ptuj. Po njegovem je to pomembno tako z vidika promocije samega festivala kot dejstva, da navezujejo in ohranjajo stik z gospodarstvom: „Kdo bo nosil od- govornost v primeru, če ljubljansko podjetje ne zbere niti 150.000 evrov sponzorskega denarja? Nihče se ni pripravljen izpostaviti." Orešek ima številne pomisleke okrog letošnjega načina zbiranja sponzorskih sredstev, na ptujski občini in Zavodu za turizem Ptuj pa so prepričani, da bodo s skupnim sodelovanjem marketinške agencije, županje in zavoda zagotovili boljše rezultate oziroma iztržili več sponzorskih sredstev. Tanja Srečkovič Bolšec: »Izkušene marketinške agencije znajo dogodek prodati boljše!« Zavod za turizem Ptuj je 5. septembra letos objavil javno naročilo za izbiro izvajalca, do konca meseca se je prijavilo le eno podjetje. V začetku oktobra so ga tudi izbrali, in sicer podjetje AM marketing, d. o. o., iz Ljubljane. „V znesek 50.000 evrov so vključeni stroški PR-ovske agencije, ki so vsako leto znašali okrog 20.000 evrov, kampanja, ki se je večinoma izvajala na območju Štajerske, in projekt nadgradnje Kurentovanja. Podjetje ne bo »Iz Kurentovanja nismo potegnili (finančnega) maksimuma« Tanja Srečkovič Bolšec: »Priznati si moramo, da iz tako velikega dogodka nismo potegnili maksimuma, tako na relaciji sponzorjev kot pri obiskovalcih. Izkušene marketinške agencije znajo dogodek prodati širše in bolj ciljno usmerjeno. Do sedaj je namreč veljalo, da se veliko večino sponzorskega denarja prejme s strani širšega lokalnega okolja, večja nacionalna podjetja so se (če so sploh se) vključila z minimalnimi sredstvi.« upravičeno do izplačila celotnega zneska, če ne bo zagotovilo minimalnega zneska sponzorstva. Ker je naslednje leto 60. Kurentovanje, si želimo sam dogodek marketinško izpopolniti ter mu dodati svežino. Izbran izvajalec namreč ne bo samo pridobival sponzorskih sredstev, temveč je v sklopu razpisa oddal še predlog nadgradnje obeh povork. Priznati si moramo, da iz tako velikega dogodka nismo potegnili maksimuma, tako na relaciji sponzorjev kot pri obiskovalcih. Izkušene marketinške agencije znajo dogodek prodati širše in bolj ciljno usmerjeno. Do sedaj je namreč veljalo, da se velika večina sponzorskega denarja prejme s strani širšega lokalnega okolja, večja nacionalna podjetja so se - če so se - vključila z minimalnimi sredstvi," odločitev za to, da so to delo zaupali zunanjemu izvajalcu, argumentira Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Koliko sponzorskega denarja za ptujsko Kurentovanje bo uspelo zbrati ljubljanskemu pc Spodnje Podravje • Veliko tveganje, da regija čez nekaj let ostane brez neoporečne pitne vode Podtalnica polna strupov; vsebnost nitratov s Da bi lahko imelo območje Spodnjega Podravja v prihodnosti resne težave pri oskrbi z zdravo pitno vodo, več ni nobena posebna a oguljena fraza. A problema ne gre jemati kar tako zlahka in ga pometati pod preprogo. Čeprav marsikdo med odgovornimi zamahi Markovcih, v Halozah, na Dravskem polju ... Sirec o možnih * *1 V • virih onesnaženja f 1 „ 3 t m Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec o možnih virih onesnaženja razmišlja takole: „Prisotnost nitratov v podtalnici Dravskega polja je posledica komunalnih odplak iz naselij pred izgradnjo kanalizacijskega omrežja in uporabe dušikovih gnojil v kmetijstvu in vrtičkarstvu. Atrazin je v podtalnico prišel predvsem zaradi njegove dolgotrajne uporabe v kmetijstvu. Kljub prepovedi uporabe od leta 2002 naprej je v podtalnici še prisoten. Količine atrazina in desetil atrazina v podzemni vodi na našem področju ne upadajo z enakim tempom kot drugod po Sloveniji. Zelo verjetno je za to kriv precejšen doprinos atrazina iz divjih odlagališč nevarnih odpadkov na področju med Račami in Kidričevim. Ta divja odlagališča na Dravskem polju (Kozoderčeva jama in podobne) kljub sprejetim državnim sanacijskim programom niso bila nikoli sanirana." Zakaj se koncentracija nitratov v zadnjih letih še povečuje, Širec ni povedal, je pa poudaril, daje pitna voda zaenkrat še neoporečna oz. da parametri ne kažejo preseganja mejnih vrednosti. To ni problem, ki bi bil daleč od nas, kot je denimo umazana industrija na Kitajskem. Čeprav ta globalno vpliva na ves svet, tudi na nas, se pretvarjamo, da problem za ^ nas ne obstaja. Ker je tisoče kilometrov vstran. N o, težave s pitno vodo pa so neposredno naše, ptujske. In iG ne bo šlo več dolgo tako naprej, da bi pred njimi mižali na obe očesi in si pokrivali ušesa. Ker se lahko zgodi, da jutri voda iz pipe več ne bo pritekla. Ali pa bo tako zastrupljena, da je ne bo dovoljeno uporabljati. Nitrati v globinski vodi Ugotovitve Računskega sodišča, ki je presojalo gospodarnost ravnanja z vodnimi viri, so skrb vzbujajoče. Poročilo je bilo objavljeno letos spomladi, Računsko sodišče je nato od ministrstva za okolje zahtevalo odzivno poročilo in navedbo ukrepov, s katerimi bi odpravili onesnaženja, ki obremenjujejo podtalnico. V porevizijskem poročilu je najti navedbe, zaradi katerih smo lahko še bolj zaskrblje- ni, kot smo sicer že bili ob objavi prvega poročila. Z nitrati je namreč onesnažena tudi globinska podtalnica, s katero upravljavec vodooskrbne-ga sistema, Komunalno podjetje Ptuj, že nekaj let rešuje situacijo. Globinsko vodo meša s plitvo, ki pa je polna atrazina in nitratov. A pozor: v globinski vodi, ki velja za neko zlato rezervo, so se vsebnosti nitratov v treh od petih vrtin v Skorbi povišale. To pa zato, ker obstaja verjetnost, da so plasti med vodonosnikoma prepustne in z nitrati onesnažena plitva podtalnica priteče v globoki vodonosnik. Ali pa so vrtine poškodovane in lahko onesnažena voda iz višjega sloja pronica v nižjega. Računsko sodišče: „Koncentracija nitratov se konstantno povečuje!«" „V črpališču Skorba je sedem črpalnih vrtin oziroma vodnjakov Obremenitve podzemnih voda - pomembni vpl ^ Št. izpustov industrijske I odpadne vode ^K Št. izpustov iz komunalnih ^ifil čistilnih naprav ^ffl Ocenjena vsebnost nitratov v vodi (mg/l) za 2012 tfi^ Št. odlagališč odpadkov Vodno telo podzemne vode Računsko sodišče Republike Slovenije - revizijsko poročilo Učinkovitost dolgoročneg torek • 15. oktobra 2019 V središču Štajerski TEDNIK 7 kega denarja za Kurentovanje aloga vsakokratnega župana, od ustanovitve naprej pa tudi Zavoda za turizem Ptuj. Zdaj izbrano podjetje oz. agencija prejela 50.000 evrov. To pa je po mnenju ptujskega svetnika »Pri zbiranju sredstev je bilo v preteklosti nekaj narobe!u Županja Nuška Gajšek pojasnuje, da v primeru najema izvajalca za uspešnejše trženje Kurentovanja ne gre za dodatna sredstva, pač pa za prerazporeditev proračunskega denarja: „Doslej ni bilo pravega marketinškega pristopa. Glede na to, da so študentski klubi za zgolj en dogodek zbrali več sponzorskih sredstev, kot se jih je zbralo v preteklosti za celotno Kurentovanje, je jasno, daje bilo nekaj hudo narobe. Želimo prodati zgodbo in doseči nadgradnjo in to smo zaupali zunanjemu izvajalcu." Sicer pa županja zagotavlja, da bo tudi sama vključena v pogovore s sponzorji, tako kot so to počeli njeni predhodniki: „Samo bolje pripravljeni se bomo udeležili sestankov." »djetju AM. marketing? Za zbranih več kot 150.000 evrov dodatna provizija Županja MO Ptuj Nuška Gajšek poudarja, da je razpis za izbiro izvajalca nastavljen tako, da mar-ketinško podjetje ne prejme dodatnih sredstev, če ne zagotovi vsaj 150.000 evrov: „Šele ko bodo zbrali ta znesek, si bodo lahko izplačali določen delež od pridobljenih sponzorskih sredstev." Tako na ptujski občini kot Zavodu za turizem Ptuj so prepričani, da bo to izbranemu podjetju uspelo, saj bo skušalo čim večji delež sredstev dobiti od velikih nacionalnih podjetij. „ S tem se občina ne odmika od neposrednega stika z gospodarstvom, temveč ravno obratno, saj se bo v večji delež pogovorov vključeval tudi Zavod za turizem Ptuj, po posvetu in pri večjih partnerjih vsekakor tudi županja," zagotavlja Srečkovič Bolšečeva. Izbrano podjetje bo tako pomagalo pri nagovarjanju potencialnih sponzorjev, Zavod pa bo podpisnik pogodbe. Do zdaj je županom vedno uspelo zbrati okrog 150.000 evrov ... Srečkovič Bolšečeva je prepričana, da bojazen, da ne bi pridobili več sponzorskih sredstev kot doslej, ni upravičena: „Sicer pa, ne plačujemo jim le za zbiranje sredstev, v ta znesek so zajete tudi PR-storitve, delo, ki ga bodo opravili za kampanjo in izdelavo projekta nadgradnje Kurentovanja. Do zdaj je županom in zavodu zmeraj uspelo zbrati okrog 150.000 evrov sponzorskih sredstev za Kuren-tovanje. S tem, ko smo to predali v roke profesionalcem, je lahko izkupiček le še boljši, saj se bo Kaj vse naj bi agencija naredila za 50.000 evrov Direktorica Zavoda za turizem Tanja Srečkovič Bolšec je pojasnila, da 50.000 evrov, ki jih bo prejela ljubljanska mar-ketinška agencija AM Marketing, ne zajema le »plačila« za pridobitev sponzorskega denarja, ampak bo agencija za ta denar opravila še druge storitve, med drugim tudi za t. i. komuniciranje, za kar je Občina lani podjetju Zgodba plačala 16.000 evrov: »Ta denar namenjamo za izvedbo marketinške kampanje z implementacijo blagovne znamke UNESCO, za dvig prepoznavnosti dogodka, za pripravo komunikacijskega načrta Kurentovanja, za pripravo vsebin na družbenih omrežjih, administriranje spletne strani, vodenje medijskega središča, za marketinške projekte, preko katerih bi obiskovalce obdržali dlje v mestu, idejno zasnovo VIP dogodka in za dodatne aktivnosti pred povorko, med njo in po njej. V teh sredstvih je zajeta še nadgradnja logotipa in medijski zakupi, ker so pogoji za zakup bistveno ugodnejši za marketinško agencijo." nekdo s tem ciljano ukvarjal, mi pa se bomo posvetili programskemu delu." Gre za zbiranje denarja po politični liniji?! Orešek se s tem ne strinja, češ da je marsikatero podjetje v lokalnem okolju prispevalo denar za- radi dobrih odnosov z županom, obenem pa se sprašuje: „Če bodo zbirali denar po politični liniji, se je treba vprašati, kaj bodo potem ti, ki ga bodo prispevali, zahtevali v zameno." Oblikovan je že programski svet, ki je začel pripravo dogodkov za Kurentovanje 2020. Dženana Kmetec Foto: CG $e zadnja leta celo povišuje li ekskluzivna novica. Mediji smo jo objavili že tolikokrat, da bi lahko rekli, daje postala ie z roko in se pretvarja, da težava sploh ne obstaja. O ja, pa obstaja, je tukaj, na Ptuju, v 2018 1998 50 mg/l največja dovoljena vsebnost nitratov v pitni vodi NOSTATRAZINA a pesticid še vedno prisoten v podzemni vodi, njegova uporaba prepovedana od leta 2002? istrstvo ni raziskalo vzrokov. za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz plitvega vodonosnika (plitvi vodnjaki), v katerih pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi (50 mg/l). Za- Kmetje vedno prvi na udaru a ohranjanja virov pitne vode „Problematiko vodovarstvenih območjih, ki so povezana s kakovostjo pitne vode, smo že večkrat izpostavili. Žal ugotavljamo, da seje to področje v preteklosti tako na državni kot lokalni ravni zanemarjalo. Edino kmetje so na to opozarjali (tudi s protestom), ko je država uvedla enostranske predpise, ki pa, kot sedaj kažejo rezultati, ne vodijo do trajnostnih rešitev. Vsekakor mora biti cilj vseh trajnostno zagotavljanje kakovosti pitne vode in umno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči. Pri vprašanju, od kod izvira kemično onesnaženje podtalnice, pa menim, da se kmetijstvu dela velika krivica, saj so bili in so v prostoru bistveno večji onesnaževalci, ki bi lahko bili odgovorni za to. Če omenim samo pogin galebov v preteklosti, je bilo kmetijstvo prvo na udaru. Še do danes ni raziskan vzrok njihovega pogina. Neuradno se ve le to, da so bili strupi, ki ne izhajajo iz kmetijske pridelave," je povedal direktor KGZS Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Foto: Črtomir Goznik Foto: Računsko sodišče radi slabe kakovosti podzemne vode v plitvem vodonosniku, ki ni ustrezna za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, je bilo v črpališču Skorba v preteklosti izvrtanih dodatnih pet globokih vodnjakov, ki zajemajo pitno vodo iz globokega vodonosnika. V globokih vodnjakih so bile koncentracije nitratov bistveno nižje, zato je bilo mogoče z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov ustrezno znižati koncentracije nitratov v vodi, ki se nato uporablja za pitno vodo," so ugotovili na Računskem sodišču in opozorili, da je z nitrati kontaminirana tudi voda v globokih vodonosnikih: »V letih 1998-2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem od njih že približala 40 mg/l, v letu 2017 pa je to vrednost celo presegla. Če se bo tak trend nadaljeval, bo že v nekaj letih presežena najvišja dovoljena koncentracija nitratov v pitni vodi (50 mg/l)!« Rezultati analiz na območju črpališča Skorba kažejo na prekomerno onesnaženje plitvega vodonosnika in slabšanje kemijskega stanja globokega vodonosnika, kjer povprečna letna vsebnost nitrata še vedno statistično značilno narašča. Ni mogoče izključiti, da v prihodnje ne bo prišlo do novih vdorov oporečne vode iz plitvega vodonosnika v globoki. „Neoporečne vode ne bo mogoče več zagotavljati" To pomeni, da upravljavec vodovoda že v obdobju nekaj let ne bo mogel več zagotavljati neoporečne pitne vode iz črpališča Skorba niti s pomočjo mešanja vod iz plitvih in globokih vodnjakov. »Zaradi načina oskrbe s pitno vodo, ki se že v veliki meri dopolnjuje s podzemno vodo iz globokega vodonos-nika, je vlada ocenila, da obstaja tveganje, da cilji glede količinskega stanja vode za globoki vodonosnik ne bodo doseženi. Razpoložljive zaloge v tem vodonosniku so namreč veliko bolj omejene in ne morejo nadomestiti izpadlih zalog vode iz plitvega, onesnaženega vo-donosnika. Obstaja tudi resna nevarnost prodora onesnažene vode iz plitvega vodonosnika v globoki vodonosnik zaradi padca hidravličnega tlaka ob izkoriščanju vode iz globokega vodonosnika. Zaradi pomanjkljivega nadzora nad izkoriščanjem podzemne vode iz globokega vodonosnika pa lahko prihaja do prevelikega izkoriščanja zalog in prodora onesnaženja vanj,« ugotavljajo na Računskem sodišču. Kaj je izvor onesnaženja? Brez odgovora! Jasnega in nedvoumnega odgovora na vprašanje, zakaj je podra-vska podtalnica tako onesnažena, ni moč dobiti. S tem vprašanjem se ukvarjajo pristojne službe od ministrstev do ARSA in inšpekcij, a uradnega pojasnila (za zdaj) nimamo in ga zelo verjetno še nekaj časa ne bomo imeli. Niti ni pojasnjeno, od kod izvira onesnaženje, niti, zakaj je z nitrati obremenjena še voda v globokem vodonosniku. Mojca Zemljane 8 Štajerski Podravje torek • 15. oktobra 2019 Borl • Dodatna dva milijona evrov za obnovo gradu Obujanje zapuščenega grajskega očaka se bo nadaljevalo Grad Borl na skalni vzpetini nad reko Dravo in glavno regionalno cesto, ki povezuje Ptuj z Zavrčem in Hrvaško, je minula desetletja klavrno propadal. Številni še pomnijo, kako je živel v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ko je vabil goste z vseh strani. ^Vi wm V'Sn" s POZOR GRADBIŠČE! [ Te dni napovedana še obnova dela gradu, razpis do konca leta Te dni je iz vladnih soban prišla novica o zagotovitvi dodatnih dveh milijonov evrov za nadaljevanje sanacijskih del na gradu. 1,6 milijona evrov bo evropskih sredstev, 400 tisočakov bo primaknilo Ministrstvo za kulturo. Obnovili bodo del gradu okrog prvega dvorišča, v obnovljenih prostorih pa postavili prirodoslovno razstavo. „Gre za prve korake k oživitvi dogajanja na gradu," so pojasnili na Ministrstvu za kulturo. Obnovili bodo vzhodni trakt gradu, med drugim so to viteška dvorana in kapela, prvo dvorišče in stavba desno ob njem. Urejali naj bi tudi arkade in stopnišče. Na ministrstvu so povedali, da bodo razpis za izbiro izvajalca del predvidoma pripravili do konca tega leta Projekt se bo financiral v sklopu finančnega obdobja EV 2014-2020. Za dela na brežini, na kateri sloni grad, in za arheološke raziskave je država namenila 1,5 milijona evrov. Dodatna dva milijona evrov so sedaj zagotovili še za obnovo dela grajskega poslopja. Čez dan je živelo kopališče, ob večerih pa plesišče. Borl je bil priljubljeno zbirališče mladih in starejših. Pred približno 40 leti je začelo življenje na grajski vzpetini zamirati. Grajski mogotec je iz leta v leto pešal. Niti z rojstvom nove države po osamosvojitvi mu niso znali najti mesta, ki mu na podiju nacionalne kulturne dediščine pri- pada. Država, ki bi dvorcu morala biti mati, je bila njegova mačeha. Za urejanje, obnovo in oživitev ni imela veliko posluha. Nekajkrat je poskušala grad prodati, vsakič neuspešno. Z leti je vrata na gradu zaprla še gostilna. Potem se je zgodil skalni podor. Skalovje, ki je izpod gradu zgrmelo na državno cesto, bi lahko terjalo tudi življenja. A jih Tokrat verjamemo, da se bo obnova res začela kmalu k sreči ni. Zaradi nevarnosti, ki jo je grad predstavljal, je nato država dokončno zaklenila njegova vrata. Na Borlu življenje pred 5.000 leti Lokalno okolje se z mačehovskim odnosom lastnice do dvorca ni in ni moglo sprijazniti. Rodilo se je več iniciativ, ki so si prizadevale, da bi grad ponovno oživel. Po večletnih aktivnostih so se karte le zložile v prid grajskemu očaku. Direkcija RS za infrastrukturo se je lotila sanacije brežine (skale), na kateri sloni grad, Ministrstvo za kulturo pa arheoloških razi- Del gradu, ki ga bodo obnovili. skav. Njihovi rezultati so presegli vsa pričakovanja. Po najnovejših odkritjih naj bi bilo območje gradu poseljeno že v bakreni dobi, v času 3.000 oziroma 2.200 let pred našim štetjem. Pod sedanjo grajsko teraso, s katere se odpira (P Foto: MZ Predsednica Društva za oživitev gradu Borl Sonja Gole: „Pozdravljamo, daje vladna služba za evropsko kohezijsko politiko potrdila projekt obnove dela gradu. Na začetek izvajanja projekta čakamo že dolgo in z veseljem bomo počakali še nekaj mesecev, da se dela začnejo. Glede na zavzetost ministra za kulturo Zorana Pozniča na gradu Borl junija letos in glede na zagotovila, ki jih je dal ob obisku županje Antonije Žumbar in Danice Ranlf v imenu Društva za oživitev gradu Borl na ministrstvu pred slabim mesecem, verjamemo, da se bo obnova gradu Borl začela kmalu. Veselimo se že snovanja vsebin in iskanja rešitev za obnovo preostalih delov gradu, pri čemer tesno sodelujemo tako s kulturnim ministrstvom kot z Občino." Županja Antonija Žumbar: „V občini Cirkulane smo hvaležni in zelo veseli najave obnove gradu Borl. Želimo, da se projekt začne čim prej, saj to pomeni vsaj delno odprtje gradu za javnost. S tem si obetamo nove razvojne možnosti, ne samo v Cirkulanah, ampak tudi širše. Občina Cirkulane želi biti aktiven sogovornik pri bodočih odločitvah revitalizacije gradu in njegove okolice, saj razpolagamo s potenciali, ki lahko gradu vrnejo življenje." impozanten razgled po celotni dravski dolini in gričih ob njej, so arheologi odkrili zidove, temelje in kurišče, ki nakazujejo možnost, da gre za arheološke ostaline iz časa med 13. in 15. stoletjem ali pa celo od 12. stoletja naprej. Gradbišče že leto dni Dela na skali in terasi pod gradom so se začela pred točno enim 'letom. Na skalo oziroma brežino bodo namestili sistem globoko sidranih mrež (1.700 m2). Mreže bodo na brežino pritrjene s sidri dolžine med šest in 12 metrov. Vgrajujejo tudi armiranobetonske slope (opornike), ki bodo podpirali previsni del brežine. Dela na brežini, zlasti na zgornjem delu, so zelo zahtevna. Zato jih izvajajo za to posebej usposobljeni gradbeni delavci. Skupna vrednost del na obeh segmentih (terasa in brežina) je 1,5 milijona evrov. Sanacijo brežine financira Direkcija RS za infrastrukturo (1,1 milijon evrov), dela na terasi, gre v glavnem za arheološke raziskave, pa Ministrstvo za kulturo (400.000 evrov). Kot kaže, se bo obseg predvidenih del na obeh segmentih razširil. Zaradi pomembnosti zgodovinskih osta-lin na terasi je Ministrstvo za kulturo že naročilo nadaljevanje raziskave, prav tako se je potreba po dodatnih delih pokazala na zahodnem delu brežine (levo od ceste), ki bi jo bilo prav tako treba zaščititi (okoli 850 m2). Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Hajdina • Predlog lokacijskega načrta potrjen Zelena luč za gradnjo naselja Postopki sprejema lokacijskega načrta za dve območji tik ob poslovno-stano-vanjski stavbi na Hajdini so zaključeni. S tem so izpolnjeni vsi pogoji, da se lahko začne gradnja 53 novih stanovanjskih enot. V neposredni bližini poslovno--stanovanjskega centra Hajdina (v katerem je tudi sedež občine) se predvideva pozidava 53 novih stanovanjskih enot v 37 objektih. Februarja letos je občinski svet obravnaval dopolnjen osnutek odloka Občinskega lokacijskega načrta. Na podlagi razprave in sprejetih stališčih do pripomb se je izdelal predlog. Dodana so bila določila glede urejanja prometa. Ker območje zajema zaključeno stanovanjsko sosesko, kjer bodo ceste služile izključno dostopu in oskrbi stanovalcev, se je to območje predvidelo kot območje umirjenega prometa. Dodatno so vnesena še določila glede izvedbe pločnikov v enem nivoju. Drugih sprememb v predlogu, ki so ga svetniki soglasno potrdili minuli teden, ni. Namembnost v območju urejanja je pretežno stanovanjska, pritličje na enem izmed delov objektov, ki mejijo na občinsko središče, pa se lahko nameni tudi drugim dejavnostim. Dopustne so mirne dejavnosti, kot so: zdravniška ordi- nacija, krojač, kopirnica, pisarna... Župan Stanislav Glažar je pojasnil, da so zaradi sprememb lastništva zemljišč čakali na pogovore z novimi lastniki, ki pa kakšnih posebnih predlogov glede urejanja tega območja in sprejemanja občinskega lokacijskega načrta niso imeli: „Mi smo zadovoljni, kar se nas tiče, naj čim prej začnejo graditi!" Skupna površina obeh območij znaša okrog 4,15 hektarja. Dženana Kmetec Svetniki so potrdili predlog lokacijskega načrta, gradnja novega naselja se tako lahko začne. Foto: DK torek • 15. oktobra 2019 Turizem Štajerski 9 Dravinjski Vrh • Gradili bi razgledni stolp Pogled do Hrvaške, Madžarske in Avstrije Občina Videm bi na Dravinjskem Vrhu, v neposredni bližini vinotoča Maroh, uredila razgledni stolp. Pobudo za to je županu Branku Mariniču predlagal najstarejši videmski svetnik Rudi Potrč, sicer tudi vinogradnik. Hk m. r;,- . JP I^jJ Na vrhu grebena med goricami na Dravinjskem Vrhu naj bi v prihodnje stal leseni razgledni stolp. „S tem bi občina za področje turizma naredila konkretni ukrep ali korak za pomoč razvoju turistične dejavnosti. Lastniki zemljišča, na katerem bi stal stolp, so Marohovi. Z njimi smo že bili v stiku in so pripravljeni zemljišče za stolp in parkirne prostore prodati. Sedaj smo v fazi, ko nastajajo idejne zasnove. Razmišljanja gredo v smeri, da bi bila konstrukcija stolpa lesena. Ne bo pa potrebna ne vem kakšna posebna višina stolpa (recimo nekje med 12 in 15 metri), saj je lokacija na točki, od koder se že sedaj odpira razgled daleč naokoli, vse do sosednjih držav: Hrvaške, Madžarske in celo Avstrije. Južno-zahodni del razgleda zakrivata Donačka in Boč, južna, vzhodna in severna stran pa ponujajo neverjeten razgled," je pojasnil videmski župan Branko Marinič. Dodal je, da bo ureditev razglednega stolpa vložek občine v razvoj turizma. „Želimo pomagati panogi. Neposredno ob lokaciji je vinotoč. Nedaleč od tam, v Majskem Vrhu, je vinoteka, lastnik pa se ukvarja z vinarstvom in nastanitveno dejavnostjo. Sredstva za idejne zasnove in nakup zemljišča bomo poskušali zagotoviti v proračunu 2020. Seveda pa bo pred gradnjo treba urediti še vrsto birokratskih postopkov." MZ Sveti Andraž • Razvoj turizma vezan na različne razpise Razgledni stolp tudi na Ostragovi? Ker čez hrib Ostragova v naselju Drbetinci, ki je s svojimi 309 metri nadmorske višine najvišja točka v občini, vodi pohodniška in kolesarska pot, seje rodila ideja o postavitvi osemmetrskega razglednega stolpa. Na hribu Ostragova v naselju Drbetinci je trenutno postavljena lovska preža, ki pa je zapuščena in zato nevarna. »Čez hrib pa vodi zelo obiskana pohodniška in kolesarska pot, ki ji želimo dodati razgledno in opazovalno točko; z Ostragove se namreč ponuja prelep razgled na okolico,« pravi županja Darja Vudler. »Ne načrtujemo torej gradnje kakšnega rekordno visokega stolpa, samo to staro lovsko prežo bi radi nadomestili z novim stolpom, ki bo varen in bo s površino devetih kvadratnih metrov omogočal, da si bo panoramski ogled z njega lahko hkrati privoščilo več obiskovalcev, obenem pa bi lahko tam organizirali tudi kakšne degusta-cije.« Phodniška in kolesarska pot je speljana mimo občinskih kultur-no-zgodovinskih spomenikov, na Ostragovi tradicionalno potekajo tudi tri prireditve, in sicer kresova-nje, paralelno žakljanje in postavitev klopotca, obiskovalci pa nimajo dovolj infrastrukture za počitek in okrepčilo. »Zato bi radi pod stolpom postavili še nadstrešnico za postanke turistov-pohodnikov in kolesarjev. Ta pomožni objekt bo velik približno 40 kvadratnih metrov, z okoliškimi turističnimi kmetijami in vinotoči pa se bomo dogovorili za organizacijo tematskih dogodkov in pogostitev obiskovalcev ter s tem popestrili občinsko turistično ponudbo. Seveda bomo uredili tudi okolico.« S projektom Razgledi Ostra-gove, svetniki so pred dnevi zanj potrdili potrebno dokumentacijo, bodo kandidirali za sredstva preko Lasa Ovtar Slovenskih goric iz Lenarta. Celotna investicija je ocenjena na 53.000 evrov, od katerih bo morala občina zagotoviti 20 odstotkov iz lastnih virov. SD Bodo tudi v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah dobili razgledni stolp? Promocijsko sporočilo Do denarja za podjetje takoj V poslu včasih potrebujete denar takoj. Takrat je dobro, da vam banka omogoči takojšen dostop do financiranja, brez zbiranja dokumentacije in celo brez obiska poslovalnice. Zato smo v NLB poslovnim strankam ponudili storitve hitrega financiranja - Hitri kredit in Hitri limit. Do dodatnih sredstev podjetniki tako pridete hitro, varno in preprosto, le z nekaj kliki v mobilni banki Klikpro. Če še ne uporabljate mobilne banke, lahko denar v nekaj minutah pridobite tudi v poslovalnicah, brez dolgotrajnih sestankov z bančnimi strokovnjaki. Danes v poslu velikokrat odloča hitrost. Uspešni so tisti, ki so se sposobni hitro odzvati na spremembe in pravočasno izkoristiti priložnosti, ter tisti, ki imajo ob sebi partnerje, ki jih pri tem podpirajo. »V NLB razumemo potrebe podjetij po fleksibilnejšem uravnavanju likvidnosti poslovanja ter po tem, da se lahko čim hitreje odzovejo na potrebe trga in na poslovne priložnosti, zato smo jim želeli omogočiti hitrejši in lažji dostop do finančnih virov,« razloge za ponudbo hitrega financiranja podjetij pojasnjujeta Nataša Mištrafovič in Nataša Colnar iz Upravljanja ponudbe pravnih oseb v NLB. Podjetja se lahko odločajo med tremi oblikami hitrega financiranja: * Hitrim kreditom z ročnostjo do 36 mesecev (v mobilni banki Klikpro ali v NLB Poslovalnicah); * Hitrim limitom na poslovnem računu z ročnostjo do 12 mesecev (v mobilni banki Klikpro ali v NLB Poslovalnicah) in * Hitrim limitom na NLB Poslovni kartici Mastercard (v NLB Poslovalnicah). Do sredstev v nekaj minutah, brez dokumentacije in brez obiska poslovalnice Hitro financiranje ima za podjetja številne prednosti. Za sklenitev vam ni treba prinašati dodatne dokumentacije (bilance ipd.) in urejati zavarovanja (npr. menice, poroštva), plačate le dodatno nadomestilo - strošek za oceno tveganja. Sklepanje poteka hitro, v le nekaj minutah, odobrena sredstva pa so takoj na vašem poslovnem računu. V mobilni banki Klikpro lahko Hitri kredit in Hitri limit na poslovnem računu uredite brez obiska poslovalnice ter tako dodatno prihranite še čas in pot. Dodatna sredstva v tem primeru pridobite le v štirih korakih in povsem varno. Hitro, vendar odgovorno Čeprav so denarna sredstva po novi ponudbi dostopna hitreje in lažje, mora biti odločitev za kredit še vedno premišljena. Preden se zadolžite, pretehtajte vse pogoje financiranja, razmislite o tem, kako bo dolg vplival na vaše poslovanje, kot bi razmislili tudi pred sklenitvijo »navadnega« kredita. Pri tem se lahko zanesete na pomoč bančnih strokovnjakov v NLB, ki razumejo potrebe podjetij in poskušajo poiskati ustrezne rešitve v določenem trenutku. Vse, kar prepriča banko -dobra vizija, dober izdelek ali storitev, za katerimi podjetniki in podjetja stojijo, dodelan poslovni model in trden finančni načrt - je tudi temelj vaše dolgoročne rasti ter zaupanja med vašim podjetjem in banko. .ill ? I1:U * ■ QNLB Klikpro ~ Bfliuni L. Plaiila Arhiv pliiil Ci »¿rotila Arhiv naročil Financiranja Kartice Poti do banke ^ Kontakt Into £) Oddava Foto: MZ Foto: SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 15. oktobra 2019 Haloze, Slovenija • S 5. slovenskega podeželskega parlamenta Priznanje in nagrada v Brda in Sl. Konjice V začetku oktobra je v Halozah zasedal 5. Slovenski podeželski parlament. Dvodnevnega dogodka seje udeležilo čez 350 udeležencev iz Slovenije in drugih evropskih držav. Razpravljali so o izzivih kmetijstva in podeželja. t ¿J mM m tM ujLa l/i j ■ .,Jm| Na fotografiji z leve: županja Darinka Fakin, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, župan občine Ljubno Franjo Naraločnik in župan občine Brda Franc Mužič Poleg delavnic in razprav so v okviru dogajanja izbrali podeželsko skupnost, ki bo Slovenijo zastopala na 16. evropskem natečaju za evropsko nagrado za razvoj podeželja v letu 2020 pod geslom »Lokalni odgovori na globalne izzive«. Prav tako pa so podelili še posebno nagrado za najbolj inovativnega novega pristopnika v letu 2018. Najuspešnejša podeželska skupnost je občina Brda Na slovenski natečaj za izbor podeželske skupnosti sta se sicer prijavila le dva kraja: Ljubno in Brda. Občini Ljubno je posebna komisija podelila priznanje za izjemne dosežke na področju spodbujanja vklju-čujočega in trajnostnega razvoja. Občino Brda pa so razglasili za najuspešnejšo podeželsko skupnost v Sloveniji na omenjenem natečaju, kar pomeni, da bo zastopala našo državo med preostalimi 30 do 35 vasmi iz cele Evrope. Župan občine Brda Franc Mužič ni skrival veselja: »Trudili smo se, da damo ves poudarek na prepoznavnosti in naši kakovosti. Zelo sem ponosen na priznanje in verjemite, da se bom v Brdih bahal z njim. Vabim vas, da pridete v Brda." Ob tem je nagovoril tudi kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec, ki je podelila priznanja obema občinama: „Verjemite, da potrebujemo še malo vetra v krila iz Ljubljane. Potrebna nam je vaša podpora pri promocijskih aktivnostih in verjamem, da bo celotna Slovenija zgodba o uspehu." Predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja (ki je bilo skupaj s kmetijskim ministrstvom soorganizator natečaja) Aleš Zidar pa je poudaril: »Sloveniji in Evropi moramo pokazati, da imamo zelo uspešne lokalne skupnosti, ki opravljajo odlično delo in ki so primerni kandidati tudi za evropske nagrade. Te niso samo protokolarnega pomena, ampak so potrditev in priznanje za odlično delo pri razvoju slovenskega podeželja.« Najinovativnejši mladi kmet - pristopnik je Matjaž Turinek Nagrada za najbolj inovativnega mladega kmeta oz. kmetijo v letu 2018 pa je šla v roke biodinamični kmetiji Turinek Zlate misli iz Slovenskih Konjic. Irma Potočnik Slavič iz oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnila: „Nov pristopnik je vsakdo, ki se na novo vključi v kmetijsko dejavnost kot novinec ali se vključi v obstoječo kmetijo kot naslednik ter vzpostavi inovativni poslovni model. S to nagrado v devetih partnerskih evropskih državah javno podeljujemo priznanje novim pristopnikom v kmetijstvo. Nagrado podeljuje Evropska komisija v sklopu projekta Nevvbie - gre za mrežo novih pristop-nikov.« Nagrado je prevzel Matjaž Turinek, ki je povedal: »Zelo smo veseli. To je nagrada celotni družini. Vsak, ki se ukvarja s kmetijstvom, ve, da to pomeni dosti odrekanja in požrtvovalnosti.« V svojem nagovoru je zbrane pozdravila tudi županja občine Majšperk Darinka Fakin, slavnostno prireditev pa so popestrili otroci iz OŠ Ljubno ob Savinji, KD Nonet Brda terTam-buraški orkester KUD Majšperk z Ajdo Bezjak. Karmen Grnjak Foto: KG Prejemnik nagrade Nevubie za najboljšega pristopnika Matjaž Turinek z biodinamične kmetije Turinek v Slovenskih Konjicah Gorišnica • Dvojno slavje v Mali vasi 180 skupnih let dveh Marij »KoVko kapljic toVko let, bog nam daj na svet živet,« seje sredi minulega tedna pelo v lepo urejenem vaško-gasilskem domu Mala vas v čast kar dvema domačinkama Mariji Roškar in Mariji Brlek, ki sta dopolnili polnih 90 let Slavljenki Marija Roškar in Marija Brlek v družbi predsednika vaškega odbora Mala vas Janeza Ambroža in Članov odbora, predsednika PGD Mala vas Boštjana Domanjka in poveljnika Dejana Vaupotiča, vaških pevk in harmonikarja Luka Matjašiča. Da so to tako lepi in redki jubileji, je na prijetnem dogodku poudaril predsednik vaškega odbora Mala Vas Janez Ambrož. Segel je v roke slavljenkama, jima v svojem in v županovem imenu čestital ter izročil darilo. Pošalil se je, da sta to lepo starost najbrž dočakali zato, ker sta skoraj sosedi. Dobrega zdravja so jima zaželeli tudi drugi člani vaškega odbora ter vodstvo PGD Mala vas - predsednik Boštjan Domanj-ko jima je ob visokem jubileju izročil še gasilski plemenici. Skupaj z vaškimi pevkami in harmonikarjem Lukom Matjašičem so zapeli in pričarali lepo vzdušje, slavljenkama pa zaželeli še, da bi čez deset let zopet dvignili kozarce. Skromnost, delo in čim manj stresa »Kdo je rekel, da ne bom šla, magari bi me nesli,« pa se je ob prihodu na prijetno srečanje, ki ga je pripravil tamkajšnji vaški odbor, pošalila 90-letna Marija Roškar, ki je kljub visokim letom še vedno čila, zdrava in bistrih misli. Kar stresala je datume in letnice ter povsem zbrano in razločno opisala svojo življenjsko pot. Kot je povedala, se je rodila 16. marca 1929 v Gajevcih. Dom si je skupaj z možem zgradila v Mali vasi, v zakonu so se jima rodile tri hčere, danes je ponosna babica sedmim vnukom in prababica trem pravnukom. »Skromnost, delo in čim manj stresa,« to je po njenem mnenju recept za dolgo življenje. Kljub visoki starosti se nadvse dobro drži, sama poskrbi zase, pomaga v gospodinjstvu, še vedno rada tudi bere, in to brez očal. Dobro se drži tudi Marija Roškar, ki se je rodila 11. septembra 1929 v Gradiščih v občini Cirkula-ne. Kot je povedala, je bilo njeno življenje težko: »Celo življenje sem morala fejst delati. S puto sem nosila vodo ...« Danes uživa v zasluženem pokoju, dolga leta je namreč delala v Vinagovi kleti, kar tri leta se je na delovno mesto v Maribor celo vozila s kolesom. Danes si čas krajša z branjem, rada bere tudi naš časopis Štajerski tednik. Njeno največje veselje pa sta vnukinji in pravnuka. Monika Horvat Kidričevo • Prikaz dejavnosti zaščite in reševanja Tarče podirali tudi nogometaši V Kidričevem so v začetku meseca požarne varnosti pripravili celodnevno prireditev na temo zaščite, reševanja in varnosti. Najprej so v OŠ Kidričevo izvedli gasilsko vajo z evakuacijo učencev, potem je do večera sledilo dogajanje v Parku mladosti. Predstavili so delo gasilcev, policistov in reševalcev. Namen dogodka je bil otrokom in širši javnosti približati poklice ljudi, ki pomagajo pri reševanju življenj in premoženja. Organizator dogajanja je bilo PGD Talum v sodelovanju z Osnovno šolo Kidričevo in Talumo-vo družbo Vargas-Al. Sodelovali so okoliška gasilska društva, civilna zaščita, ekipa nujne medicinske pomoči in policisti. „Dogajanje je otroke pritegnilo. Pripravili smo 19 animacijskih točk, na katerih so se učili določenih veščin. Med drugim so to bili labirint, vaja z vedrovko, spravljanje vode po ceveh, prezračevanje, iskanje poškodovanih v dimu, prikazali smo kuhinjski požar, nudenje prve pomoči in oživljanje, PGD Ptuj je na ogled postavilo tehnično vozilo za reševanje pri prometnih nesrečah in gasilsko avtolestev. Policisti so pripeljali dva službena konja in psa. V različnih spretnostih, tudi vaji z ve-drovko, so se pomerili kidričevski - / J"- £■ »a; jt . . j ..- > ... . r , tji . . mmt/ V-O** TR/T " • ¿SÍ \ " -K U 103 ß71 /LPP Tn-F(V*iT> ■v* 21J» tari* Bi ®--*VA M ^ H < V Foto: Črtomir Goznik Gledalci v dvorani Ljudski vrt so lahko uživali v kakovostni predstavi obeh ekip, daljši konec so na koncu potegnili gostje. Rokomet • 2. SRL (m), 2. krog Učinkovit začetek obeh polčasov Drava Ptuj - LL Grostist Slovan 23:27 (11:14) DRAVA PTUJ: Lovrenčič, Rei-sman, Maroh 2, Krasnič, Gregorc 2, Grobelnik 8, Hrupič 3, Zupanič, Zupanc 4, Stopar 3, Bedrač, Žunič 1, Žuran. Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/4, LL Grosist Slovan 4/5 IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6 minut, LL Grosist Slovan 10 minut Dober ritem so skozi celotno tekmo s svojim navijanjem narekovali gledalci na tribuni, ki so ustvarili odlično atmosfero na tekmi med Dravo in Slovanom. Gostje so prišli na Ptuj kot neporažena ekipa, svojo kakovost so tokrat pokazali tudi na parketu športne dvorane Ljudski vrt. A Ljubljančani so se morali za zmago zelo potruditi, čeprav je bila domača ekipa zaradi poškodb še vedno nepopolna. Gostje so igrali maksimalno angažirano, s številnimi rotacijami igralcev za visok ritem skozi vseh 60 minut obračuna. Tekma je bila rezultatsko poravnana prvih 20 minut, do rezultata 8:8. V tem obdobju sta obe ekipi igrali sila angažirano v obrambi in sta zadetke dosegali le iz do konca izigranih akcij ali hitrih protinapadov. V končnici prvega polčasa so ŽOK Mozirje -ŽOK G.S.V. Ptuj 0:3 (-23, -10, -16) ŽOK G.S.V. PTUJ: Stavbar, Vin-kovič, Škraban, Kovačec, Horvat, Milošič, Paternost, Pignar, Fišer, Oancea, Sušnik. Trenerka: Svetlana Oletič. V novo tekmovalno sezono so ptujske odbojkarice po pričakovanjih vstopile z zmago v gosteh proti Mozirju. Izenačen je bil le prvi niz, medtem ko je v naslednjih dveh gostujoča ekipa popolnoma prevladovala. Trenerka Svetlana Oletič je lahko poslala v igro skorajda vse igralke, razen rahlo poškodovane mlade podajalke Andreeje Oanceje. Prvi niz je ptujska ekipa dobila po izenačeni igri in neverjetni borbenosti igralk na obeh straneh domačini naredili kakšno tehnično napako preveč, zgrešili so tudi nekaj metov, kar je Ljubljančanom omogočilo, da so prišli do prednosti štirih zadetkov, polčas pa so dobili z 11:14. Ključni gostujoči igralec je bil desnokrilni rokometaš Janez Sku-šek, ki je skupno dosegel osem zadetkov in je neumorno zadeval s svoje osnovne pozicije in s sedmih metrov. Ob njem velja izpostaviti tudi organizatorja igre Miha Kotar-ja, ki je odlično razigraval soigralce in je tudi dosegel nekaj pomembnih zadetkov. Na drugi strani je bil pri Dravi najbolj razpoložen Tomaž Grobelnik, ki je vseh osem zadetkov dosegel iz igre. Prav omenjen levi zunanji igralec je takoj v začetku drugega dela dosegel tri zadetke, s katerimi so se Ptujčani približali na 14:15. Kontakt s Slovanom so držali še do polovice drugega polčasa, ko so ponovno zapravili nekaj napadov ali pa je dobro posredoval gostujoči vratar Rok Selakovič in razlika je hitro spet narasla na 18:22. Ne glede na visoko prednost so se igralci Drave do konca maksimalno borili, kar je pomenilo, da so Ljubljančani morali igrati sila zavzeto, tako v napadu kot tudi v obrambi za končno zma- mreže. Mozirjanke so pokazale izredno željo in so predvsem odlično delovale v obrambi, v kateri so polovile številne žoge. Na gostujoči strani napad ni bil dovolj prodoren, vendar se je tokom niza izboljševal. V končnici je s tremi »penali« odločilno prednost naredila Ana Horvat. Po dobljenem uvodnem nizu so se Ptujčanke ogrele, predvsem so izboljšale servis ter napad. S tem so si priigrale veliko prednost, tako da je uvodno šesterico trenerka Ole-tičeva proti koncu niza kar precej premešala. Mlade igralke so bile odlično razpoložene in so »razbile« tekmice, saj se je niz končal s 25:10. V podobnem ritmu in s podobno igralsko zasedbo so gostje igrale še naprej ter so brez težav osvojile tudi tretji niz. S sproščeno in učinkovito igro so ptujske odbojkarice prišle do gladke zmage, njihova 1. B SRL (m) REZULTATI 5. KROGA: Drava Ptuj - LL Grosist Ljubljana 23:27, Grosuplje - Rudar 29:28, SVIŠ Ivančna Gorica - Črnomelj 33:22, Ljubljana - Radeče Papir nova 41:21, Škofljica Pekarna Pečjak - Dol TKI Hrastnik 29:31, Mokerc-Kig - Herz Šmartno 38:35, Brežice - Krško 25:25. 1. LL GROSIST SLOVAN 5 5 0 0 10 2. KRŠKO 5 3 1 1 7 3. SVIŠ IVANČNA GORICA 5 3 1 1 7 4. DOL TKI HRASTNIK 5 3 1 1 7 5. MOKERC - KIG 5 3 1 1 7 6. LJUBLJANA 5 2 2 1 6 7. DRAVA PTUJ 5 2 0 3 4 8. GROSUPLJE 5 2 0 3 4 9. HERZ ŠMARTNO 5 1 2 2 4 10. RUDAR 5 1 1 3 3 11. BREŽICE 5 1 1 3 3 12. ŠKOFLJICA PEČJAK 5 1 1 3 3 13. ČRNOMELJ 5 1 1 3 3 14. RADEČE PAPIR NOVA 5 1 0 4 2 go s 23:27. Ne glede na poraz so Ptujčani pokazali odlično predstavo proti favoriziranemu Slovanu. V prvi vrsti je treba izpostaviti, da so igralci obeh ekip igrali celotno tekmo zelo borbeno in nepopustljivo v obrambi. Gostje so bili v delih tekme bolj zbrani v napadu, kar jim je tudi prineslo končno zmago. David Breznik 1. B DOL (ž) REZULTATI 1. KROGA: Mozirje - ŽOK G.S.V. Ptuj 0:3, ŽOK Triglav Kranj - Weiler Volley Zreče 3:2, Ro-to-Kema Puconci - Calcit Volley II 0:3, ŽOK Ljutomer - OD Krim 1:3. 1. CALCIT VOLLEY II 1 1 0 3:0 3 2. ŽOK G.S.V. PTUJ 1 1 0 3:0 3 3. OD KRIM 1 1 0 3:1 3 4. ŽOK TRIGLAV KRANJ 1 1 0 3:2 2 5. WEILER VOLLEY ZREČE 1 0 1 2:3 1 6. ŽOK LJUTOMER 1 0 1 1:3 0 7. MOZIRJE 1 0 1 0:3 0 8. ROTO-KEMA PUCONCI 1 0 1 0:3 0 najučinkovitejša posameznica je bila tokrat Iva Škraban. Zelo dobre priprave in okrepitve Nova trenerka ženskega Odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj Svetlana Oletič je v zadnjem mesecu in pol opravila dober pripravljalni proces pred novo tekmovalno sezono v 1. B državni ligi. V ekipi je prišlo do precejšnih kadrovskih menjav, ki so se zgodile predvsem pri nosilkah igre. Strokovno vodstvo je poiskalo adekvatne zamenjave in tako so v klub prišle nove štiri velike okrepitve: Iva Škraban, Dona Vinkovič (obe ŽOK Kema Puconci), Lara Kovačec (OK Formis) in Karmina Sužnik(Nova KBM Branik Maribor). Omenjene igralke bodo nosilke igre, kar se je videlo že v pripravljalnih tekmah. Na njih so Ptujčanke pokazale odlične predstave, saj so nanizale večino zmag. Z rednimi treningi bodo v prihodnjih tednih še dvignile nivo same igre in uigra-nosti, z atraktivnimi točkami pa želijo privabiti na tekme tudi več gledalcev v športno dvorano Gimnazije Ptuj. Po zmagi proti Mozirju bodo tudi v drugem krogu igrale v gosteh, proti ekipi Calcit Volley II, medtem ko se bodo prvič v tej tekmovalni sezoni predstavile svojim gledalcem v soboto, 26. oktobra, ob 17.30, ko bodo igrale proti Triglavu iz Kranja. David Breznik Kronos - Moškanjci-Gorišnica 21:25 (11:13) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bratuša; Sok 6(5), Bombek 6, Šan-dor 6, B. Geč 3, Bedrač 2(1), Loren-čič 2, Letonja, Leben, Kolarič, Ivan-čič, N. Geč, Belšak. Trener: Siniša Radujkovič. SEDEMMETROVKE: Kronos 4/4, Moškanjci-Gorišnica 6/5. IZKLJUČITVE: Kronos 6 minut, Moškanjci--Gorišnica 10 minut. Rokometaši Gorišnice so v soboto gostovali v Logatcu pri domačem Kronosu, kar je bil zanje sezonski prvenec, saj v krogu zaradi neprihoda gostov iz Ajdovščine niso odigrali tekme. Kronos, ki je bil sicer v grški mitologiji drugi najvišji bog, takoj za Zevsom, se tokrat ni izkazal za tako močnega ... Gostje so odlično začeli tekmo in si v 11. minuti priigrali lepo prednost štirih zadetkov (2:6). Pri tem je Aljaž Sok dosegel tri (dva iz 7-metrovk), Nejc Šandor pa dva zadetka. To prednost so gostje uspešno ohranjali oz. celo povečevali vse do zaključka prvega polčasa (v 25. minuti so vodili 8:13), nato pa nekoliko neposrečeno zaklju- Konec septembra se je v Bolog-ni in Tolmeču končalo evropsko prvenstvo v streljanju s puško in pištolo na 25 in 50 m, na katerem je kot ena izmed desetih Slovenk oz. Slovencev tekmovala tudi mlada ormoška strelka Urška Kuharic. Ormožanka je v svojem tretjem nastopu na EP v olimpijski disciplini s puško na 50 m v trojnem položaju dosegla 1154 krogov (kleče 382, leže 393, stoje 379) ter osvojila 57. mesto. Po zaključku EP je Urška strnila vtise in povedala: »Ne morem trditi, da sem z doseženimi rezultati zadovoljna. Predvsem zaradi tega, ker so treningi pred odhodom na prvenstvo obetali višje uvrstitve. Nekako sem se izgubila že na prvih treningih v Bologni, nisem uspela najti pravih občutkov. Kljub temu lahko iz vsake tekme izvlečem nekaj pozitivnega, še posebej iz trojnega položaja. Pri vsakem stavu sem se uspela uloviti in narediti kakšno dobro serijo, vendar so mi boljši rezultat pobrali slabši streli. Vseeno z veseljem pogledam na minulo sezono, polno vzponov in odličnih rezultatov, med drugim tudi nekaj osebnih rekordov.« Izmed Slovenk je bila najboljša čili prvi del s tremi prejetimi goli (11:13). To je bilo za goste dovolj veliko opozorilo, da so na odmoru strnili vrste in drugi del odprli z izjemno serijo 0:5 (trije zadetki Šandorja) - gola niso prejeli kar osem minut. Vodstvo 11:18 je bilo dokaj varno, a se domačini še zdaleč niso predali. Poskušali so vse, da bi ulovili priključek, kar jim je kar lepo uspevalo (20:23 v 53. minuti). Po minuti odmora Siniša Radujkoviča so gostje odigrali trdno v obrambi in prav s tem elementom igre zadržali vse poskuse domačinov. 2. SRL (m) REZULTATI 2. KROGA: Kronos -Moškanjci-Gorišnica 21:25, Ajdovščina - Pomurje 23:27, Arcont Radgona - Cerklje 25:31, Škerjanc Jadran Hrpelje Kozina - Sevnica 25:26. 1. POMURJE 2 2 0 0 4 2. ALPLES ŽELEZNIKI 110 0 2 3. JADRAN HRPELJE 2 10 12 4. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 110 0 2 5. CERKLJE 2 10 12 6. SEVNICA 110 0 2 7. AJDOVŠČINA 10 0 10 8. KRONOS 2 0 0 2 0 9. ARCONTRADGONA 2 0 0 2 0 dvakratna olimpijka Živa Dvoršak, ki pa je z dosežkom 1172 krogov (393/393/386) ostala izven finala na 18. mestu. Italijani so se izkazali kot odlični organizatorji, prvenstvo pa je zaznamovalo rekordno število doseženih evropskih in svetovnih rekordov in izjemnih, zelo težko ponovljivih, zelo visokih rezultatov. Žal pa tokrat Slovenci niso poskrbeli za odmevnejše dosežke oz. Pri Gorišnici so trije igralci - Sok, Bombek in Šandor - dosegli vsak po šest zadetkov, v domači vrsti je še enega več dosegel Gašper Hočevar. Naslednjo tekmo bodo Gorišni-čani odigrali šele v 4. krogu, 9. novembra, v gosteh pri Jadranu, v 3. krogu so prosti. JM NLB liga REZULTATI 6. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 33:21 (15:10), Riko Ribnica - Koper 31:27 (18:10), Trimo Trebnje - Urbanscape Loka 28:23 (14:13), Butan plin Izola - Dobova 27:30 (15:13), Slovenj Gradec - Krka 23:31 (10:13). Tekma Jeruzalem Ormož - Maribor Branik je bila prestavljena na 30. 10. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 6 6 0 0 12 2. RIKO RIBNICA 6 6 0 0 12 3. TRIMO TREBNJE 6 4 119 4. DOBOVA 6 4 0 2 8 5. JERUZALEM ORMOŽ 5 2 1 2 5 6. KOPER 6 2 1 3 5 7. GORENJE VELENJE 6 2 0 4 4 8. KRKA 6 2 0 4 4 9. URBANSCAPE LOKA 6 1 2 3 4 10. BUTAN PLINI IZOLA 6 1 1 4 3 11. MARIBOR BRANIK 5 1 0 4 2 12. SLOVENJ GRADEC 6 1 0 5 2 odličja, kot na zadnjem takšne EP v Bakuju leta 2017. EP, rezultati, puška (50 m) trojni položaj, ženske: 1. Nina Christen , ŠVI 1184 + 460,6 2. Maria Martynova, BLR 1178 + 456,9 3. Yenny Stene, NOR 1181 + 444,9 18. Živa Dvoršak, SLO 1172 57. Urška Kuharič, SLO 1154 63. Klavdija Jerovšek, SLO 1145 Simeon Gonc Foto: Črtomir Goznik Nova trenerka ptujske ekipe je v premoru postala Svetlana Oletič. Odbojka • 1. B DOL (ž), 1. krog Izenačen le uvodni niz Strelstvo • EP 2019 v Bologni »Z veseljem pogledam na minulo sezono« Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožanka Urška Kuharič si je v zaključku EP v Bologni pristrelja-la še 57. mesto s puško na 50 m v trojnem položaju. 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 15. oktobra 2019 Foto: Črtomir G ozn i k Foto: Črtomir Gozni k V Vidmu so domačini dvakrat vodili (1:0, 2:1), a so na koncu ostali brez točk. Nogomet • Lige MNZ Ptuj Podvinčane bolj od prvega poraza bolijo kar tri poškodbe 3. SNL - vzhod: v Vidmu besni na sodnike REZULTATI 8. KROGA: Šampion -Podvinci 3:2 (1:1), Videm - Odranci 2:3 (1:0), Avto Rajh Ljutomer - Dra-vinja 2:8 (0:4), Zreče - Radgona 2:0 (0:0), Korotan Prevalje - Veržej 4:0 (2:0), Šmartno - Kety Emmi Bistrica 1. ODRANCI 8 5 1 2 20:9 16 2. ŠMARTNO 192 8 7 5 1 1 24:14 16 3. ZREČE 8 5 12 14:9 16 4. PODVINCI 8 4 3 1 19:9 15 5. VIDEM 8 4 0 4 15:16 12 6. DRAVINJA 7 3 2 2 24:12 11 7. KETY E. BISTRICA 7 3 2 2 14:10 11 8. RAJH LJUTOMER 8 3 2 3 18:16 11 9. ŠAMPION 8 3 1 4 21:14 10 10. KOROTAN 8 3 1 4 16:12 10 11. VERŽEJ 8 1 0 7 8:32 3 12. RADGONA 7 0 0 7 2:42 0 Videm - Odranci 2:3 (1:0) STRELCI: 1:0 Cafuta (4.), 1:1 Horvat (65.), 2:1 Plajnšek (66.), 2:2 Kala-mar (73.), 2:3 Vinkovič (87.). VIDEM: Klasinc, Gajšek, Bračič (od 66. Furjan), Lah, Adedoja, Cafuta, Lovenjak, Ovčar, Tement, Krajnc, Plajnšek. Trener: Robert Hojnik. »Toliko sodniških napak na eni tekmi in prav vse v škodo naše ekipe, tega nisem videl že zelo dolgo. Kar težko je verjeti, da so vsi na stadionu videli, da je igralec Odrancev pri našem vodstvu 2:1 ustavil strel na golovi črti z roko, le sodnik ne. Pri rezultatu 1:0 pa nam je sodniška trojka ustavila protinapad zaradi domnevnega prepovedanega položaja, a naš igralec ni bil niti blizu ofsajda,« je kar vrelo iz ust trenerja Vidma Roberta Hojnika. Če k temu dodamo še nekaj »smešnih« rumenih kartonov, Adedoja ga je npr. prejel »po pomoti«, ko ni izustil niti besede, ampak je ugovarjal eden izmed igralcev Odrancev, potem je končni vtis, da je bil »glavni akter« tekme v Vidmu sodnik Martin Ma-toša (MNZ Ljubljana). Domačini so po tekmi glasno protestirali pri delegatu Borisu Grabar-ju, katerega beležnica zagotovo ni ostala prazna, a kakšnih posebnih sankcij za sodnika iz A-liste vseeno ni pričakovati, točk pa Videmčanom tako ali tako ne more vrniti nihče ... Domačini so pred več kot 200 gledalci odlično začeli tekmo in povedli v začetni fazi tekme. Po podaji iz kota je bil v skoku najvišji Gregor Cafuta, ki je zadel za 1.0. Domačini so pobudo načrtno prepustili gostom, sami pa so pretili iz protinapadov, iz katerih so si ustvarili dve ali tri odlične priložnosti za dosego zadetka, enega izmed res dobrih protinapadov pa jim je ob situaciji, ko je Videmčan stekel sam proti golu, ustavila sodniška trojka. Ko so gostje v drugem delu izenačili, je bil odgovor domačinov izjemen, saj je po lepo izpeljani kontri in podaji s strani zadel Žan Plajnšek - 2:1. Če bi Videmčani v tem delu igre povedli s 3:1 (že prej opisana situacija in posredovanje Odrančana na črti z roko), bi se verjetno veselili treh točk, a se je tekma obrnila v drugo smer. Za popoln šok navijačev Vidma je v zaključku tekme poskrbel rezervist David Vinkovič, ki je zadel iz gneče in postavil končni izid 2:3. Varovanci trenerja Franca Ciferja ostajajo pri vrhu lestvice. Videm bo tudi naslednji dve tekmi odigral na domačem stadionu: najprej bodo na pobudo Dravinje doma odigrali tekmo s Konjičani (renovacija igrišča v Slovenskih Konjicah), nato pa sledi težko pričakovani lokalni derbi s Podvinci. Šampion - Podvinci 3:2 (1:1) STRELCA: 0:1 Lah (12., z 11 m), 1:1 Torra (30.), 2:1 Torra (67., z 11 m), 3:1 Torra (84.), 3:2 Lah (88.). PODVINCI: Cajnko, Prahic (od 60. Zagoršek), Lah, Kuserbanj (od 46. Oman), Svenšek (od 74. Jaušovec), Zamuda Horvat, Orovič, Čeh, Ram-šak, Zajko, Koren (od 38. Šegula). Trener: Aleš Čeh. RDEČI KARTON: Orovič (78.). Nogometaši Podvincev so v soboto gostovali na igrišču Olimp v Celju, kjer se igra na umetni travi. Domači Šampion je tega igrišča vajen veliko bolj kot Podvinčani, kar je bil na koncu tudi eden izmed glavnih razlogov za poraz gostov. Za četo trenerja Aleša Čeha je to prvi poraz v sezoni. »Sam poraz me še ne boli tako, saj v zadnjih dveh tekmah zares ne igramo tako kot na začetku sezone. Veliko bolj pa sem kritičen do tega, da moramo v sedanjih zares ugodnih vremenskih razmerah, ko so igrišča z naravno travo še v zelo dobrem stanju, igrati na umetni travi. Ta igrišča so povsem drugačna, trda in v Celju smo tekmo končali s tremi poškodovanimi igralci (Koren si je poškodoval koleno, Prahič in Kuserbanj pa gleženj, op. a.). Če k temu prištejem še rdeči karton Oro-viča, potem resnično lahko rečem, da je na tej tekmi šlo narobe vse, kar je lahko šlo narobe,« je dejal Aleš Čeh, ki je moral na koncu zaradi omenjenih poškodb odigrati celotno tekmo, čeprav je bil prvotni načrt drugačen. Začetek tekme je bil dober za goste, ki so z uspešno realizirano enajstmetrovko Branka Laha hitro povedli. V nadaljevanju so močno padli v sami igri in domača vrsta je to s pridom izkoriščala. Predvsem je V Stojncih so v izenačeni tekmi gostje potegnili daljšo; z dvema zadetkoma v končnici so tekmo obrnili sebi v prid - 2:3 (2:1). STRELCI: 0:1 Habrun (4.), 1:1 Meznarič (13.), 2:1 Jaušovec (20.), 2:2 Bubek (70.), 2:3 Nahberger (82.). STOJNCI: Gašperič, Pernek, Vidovič, Mlinarič, Kostanjevec, Šmigoc, Petrovič, Jaušovec, Hameršak (od 46. P. Meznarič), S. Meznarič, Leben. Trener: Matej Bromše. ZAVRČ: Banic, Kokot, Habrun (od 46. Nahberger), Martinčevic, Sluga (od 28. Rog), Prapotnik, Bubek (od 93. Hunjet), Kokot, Šincek, Kovaček (od 71. Domjan), Potočnik. Trener: Predrag Dobrotic. bila nevarna njihova desetica Jetmir Torra (polovico sezone 2016/17 je igral za Dravo, op. a.), ki je dosegel vse tri zadetke za domačo ekipo. Odločilni trenutek tekme se je zgodil v 67. minuti, ko je sodnik Mateo Tozan povsem ponesrečen strel domačega igralca (žoga bi končala povsem izven igrišča) okarakte-riziral kot igranje z roko branilca Podvincev, posledično je pokazal na belo točko. Nekaj minut kasneje so gostje ostali še z igralcem manj (drugi rumeni karton Oroviča), zato je bil poraz neizbežen . Super liga: Gerečja vas zmagala v središču občine V tem krogu so bile v Super ligi odigrane tri izenačene in dve manj izenačeni tekmi. Najvišjo zmago kroga je doseglo vodilno moštvo iz Cirkulan, ki na zadnjih štirih tekmah ni prejelo niti enega samega zadetka - nepremagani so že 396 minut! Bukovcem ni uspelo povezati trojček zmag, ustavili so se pri dveh . Drugo visoko zmago so v Poljča-nah vpisali igralci Boča, čeprav tekma še zdaleč ni bila tako enosmerna, kot kaže rezultat. Svoje priložnosti so pri izidu 0:0 imeli tudi gostje iz Markovcev, a jih niso izkoristili. Od prvega zadetka na tekmi v 65. minuti je na igrišču prevladovala domača ekipa, v kateri je s hat-tric-kom posebej izstopal Borut Šket. V sezoni je dosegel že 9 zadetkov, s čimer je prvi strelec lige. V zgornjem delu lestvice se držijo tudi Pragerčani, ki so tokrat ugnali zadnje Apače. Tik za petami Pragerskemu so Zavrčani, ki so v nedeljskem obračunu slavili v Stojn-cih. Lokalni derbi občine Hajdina je pritegnil precejšnje število gledalcev, Hajdina in Gerečja vas jih nista razočarala. Mlada domača zasedba je bila v veliko elementih enakovredna izkušenejšim gostom, a je znova naredila kakšno napako preveč. Eno takšnih je izkoristil najboljši strelec Gerečje vasi Damjan Hertiš in svoji ekipi prinesel popoln izkupiček. REZULTATI 8. KROGA: Cirkulane - Bukovci 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Cesar (16.), 2:0 Travnikar (37.), 3:0 Štumberger (63.), 4:0 Cesar (71.), 5:0 Kolednik (90.); Pragersko - Apače 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Sagadin (6., z 11 m), 1:1 Košnik (40.), 2:1 Breznik (67.); Boč Poljčane - Markovci 4:0 (0:0); strelca: 1:0 Šket (65.), 2:0 Šket (73., z 11 m), 3:0 Šket (75.), 4:0 Škrabl (82.); Hajdina - Gerečja vas 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Hertiš (35.); Stojnci - Zavrč 2:3 (2:1); strelci: 0:1 Habrun (4.), 1:1 Meznarič (13.), 2:1 Jaušovec (20.), 2:2 Bubek (70.), 2:3 Nahberger (82.). 1. CIRKULANE 8 7 1 0 25:5 22 2. BOČ POLJČANE 8 5 1 2 25:8 16 3. GEREČJA VAS 8 5 12 16:10 16 4. MARKOVCI 8 4 1 3 14:15 13 5. PRAGERSKO 8 3 3 2 17:17 12 6. ZAVRČ 8 3 2 3 14:14 11 7. STOJNCI 8 3 0 5 15:24 9 8. BUKOVCI 8 2 2 4 15:22 8 9. HAJDINA 8 1 1 6 9:20 4 10. APAČE 8 1 0 7 7:22 3 1. liga MNZ Ptuj: Ormožu lokalni derbi v Središču Ormožani so v lokalnem derbiju v Središču pokazali »znake življenja« in proti doslej višje uvrščenim domačinom osvojili vse tri točke. Učinkovitejši so bili v uvodnem delu tekme, v nadaljevanju pa so pribor-jeno prednost uspešno branili. Vodilna Gorišnica je v nedeljo proti Podlehničanom po 25. minutah igre vodila 4:0, do konca so zadeli še trikrat. Blaž Mulej je dosegel hat-trick, to so bili njegovi prvi zadetki v sezoni. Identičen dosežek je uspel tudi Žanu Krajncu v dresu Grajene, tudi zanj pa velja podobno - prvi zadetki v sezoni . Grajena in Majšperk imata po zmagi Grajenčanov popolnoma poravnano razmerje zmag, remijev in porazov. Najzanimivejša tekma kroga je bila odigrana v Tržcu, kjer so gostovali Skorbčani. Domačinom je kazalo odlično, saj so hitro povedli 2:0, a so gostje že pred odmorom znižali zaostanek. Takoj na začetku 2. polčasa je sodnik Matic Zelenik pod tuš poslal Renata Kolarja, kar je gostom odprlo pot do preobrata. A je niso prehodili do konca, Kajetan Brodnjak je z dvema goloma »le« izenačil . Gorišnica pa je zbežala na +4 ... REZULTATI 8. KROGA: Majšperk picerija Špajza - Grajena ANpro 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Krajnc (38.), 0:2 Krajnc (76.), 1:2 Podbre-žnik (83.), 1:3 Krajnc (85.). Rdeči karton: Podrepšek (66., Majšperk); Tržec - Skorba 2:2 (2:1); strelci: 1:0 Hliš (14.), 2:0 Pečnik (20.), 2:1 Brodnjak (41.), 2:2 Brodnjak (74.). Rdeča kartona: Kolar (47., Tržec); Stater (89., Skorba); Središče - Ormož 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Šincek (13., z 11 m), 0:2 Šnaj-der (32.); Gorišnica - Podlehnik 7:1 (5:0); strelci: 1:0 Zagoršek (9.), 2:0 Kapeš (17., z 11 m), 3:0 Mulej (20.), 4:0 Mu-lej (25.), 5:0 Mulej (42.), 5:1 Feguš (56.), 6:1 Šegula (73.), 7:1 Šegula (80., z 11 m). Prosta je bila ekipa Rogoznice. 1. GORIŠNICA 2. SKORBA 3.TRŽEC 4. PODLEHNIK 5. ORMOŽ 6. SREDIŠČE Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije PARI 1. TEKEM ČETRTFINALA, V SREDO OB 17.00: Aluminij - Koper; OB 19.00: Nafta 1903 - Rudar Velenje. Tekmi Celje - Kalcer Radomlje in Domžale - Mura bosta odigrani naslednji teden. Pokal MNZ Ptuj, člani PARI ČETRTFINALA, V SREDO OB 15.30: Markovci - Videm, Cir-kulane - Drava Dakinda Ptuj, Gerečja vas - Podlehnik, Rogoznica Slofin - Kety Emmi Bistrica. Pokal MNZ Ptuj, mladina PARA POLFINALA, V TOREK OB 15.30: Aluminij - Drava Dakinda Ptuj, Kety Emmi Bistrica - Apače. Futsal • 1. SFL 5. KROG: Dobovec Pivovarna Kozel - Hiša daril Ptuj (v torek ob 20.00). Rokomet • 1. A SRL (ž) 4. KROG: ŽRK Ptuj - Krim Mercator (v torek ob 19.00). JM skava 5:1 (3:0); strelci: 1:0 Pepelnik (3.), 2:0 M. Pulko (9.), 3:0 A. Pulko (27.), 3:1 Hartl (65.), 4:1 A. Pulko (70.), 5:1 M. Pulko (72.); Hajdoše - Polskava avtop. Gro-belnik 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Lunežnik (16.), 0:2 Buranovic (52.), 0:3 Polaj-žar (86.); Oplotnica - Slovenja vas SMS sanacija 3:3 (2:2); strelci: 1:0 Mešiček (2.), 1:1 Svenšek (7.), 1:2 Svenšek (12.), 2:2 Pervil (17.), 3:2 Golob (74.), 3:3 Babšek (87.); Makole Bar Miha - Leskovec 8:1 (1:0); strelci: 1:0 Peterkovič (5.), 2:0 Peterkovič (54.), 3:0 Samastur (61.), 4:0 Rojs (66.), 4:1 Krajnc (81., z 11 m), 5:1 Peterkovič (83.), 6:1 Peter-kovič (85.), 7:1 Smogavec (87.), 8:1 Rojs (89.). 1. MAKOLE MIHA 2. POLSKAVA 3.LOVRENC 4. LESKOVEC 5.HAJDOŠE 6. ZG. POLSKAVA 7. SLOVENJA VAS 8. OPLOTNICA (-1) 7 0 5 0 4 0 3 1 3 0 2 2 1 2 0 1 0 28:7 21 2 16:6 15 3 18:11 12 3 14:18 10 4 17:19 3 19:24 4 8:18 6 8:26 Jože Mohorič 7 6 0 1 22:7 18 7 4 2 1 16:8 14 7 3 1 3 15:15 10 7 3 1 3 14:18 10 3 1 4 15:23 10 8 7 3 0 4 17:14 9 7. MAJŠPERK ŠPAJZA 7 2 14 14:17 7 8. GRAJENA ANPRO 7 2 1 4 10:17 7 9. ROGOZNICA SLOFIN 7 13 3 14:18 6 2. liga MNZ Ptuj: štirje zadetki Tomaža Peterkoviča REZULTATI 7. KROGA: Mladinec Lovrenc - Zgornja Pol- Veteranske lige Veterani + 35 vzhod REZULTATI 7. KROGA: Zavrč--Cirkulane - Borovci 6:0, Podvinci - Gorišnica 2;1, Markovci - Grajena 5:1, Dornava - Leskovec 2:0. Prosta je bila ekipa Rogoznica gostilna Muršič. 1. PODVINCI 6 6 0 0 30:3 18 2. GORIŠNICA 6 5 0 1 21:1 15 3. ZAVRČ-CIRKULANE 7 4 1 2 21:10 13 4. MARKOVCI 5 3 0 2 12:15 9 5. GRAJENA 6 2 1 3 16:20 7 6. DORNAVA 6 2 13 10:16 7 7. BOROVCI 6 2 1 3 7:17 7 8. LESKOVEC 7 0 1 6 4:20 1 9. ROGOZNICA MURŠIČ 5 0 1 4 1:20 1 Veterani + 35 zahod REZULTATI 7. KROGA: Skorba -Mladinec Lovrenc 0:3, Tržec - Gere-čja vas 2:6, Podlehnik - Hajdina 2:1, Spodnja Polskava - Pragersko 3:2. 1. HAJDINA 2.LOVRENC 3. GEREČJA VAS 4. SKORBA 5. SP. POLSKAVA 6. PODLEHNIK 7. TRŽEC 8. PRAGERSKO 5 0 2 26:12 15 5 0 2 19:11 15 4 1 2 21:13 13 4 0 1 12:7 12 2 2 3 15:17 8 2 2 3 6:10 8 1 0 5 8:21 3 6 0 1 5 7:23 0 Veterani + 40 REZULTATI 7. KROGA: Videm -Zgornja Polskava 3:0, Hajdoše veterani - Majšperk 2:5, Ormož - Pohorje Oplotnica 0:3. 1. VIDEM 2. OPLOTNICA 3. MAJŠPERK 4.HAJDOŠE 5. ORMOŽ 6. ZG. POLSKAVA 7 6 1 0 24:5 19 7 4 1 2 15:9 13 6 3 2 1 13:9 11 7 1 3 3 12:20 6 7 1 2 4 6:15 5 6 0 1 5 4:16 1 7 7 7 7 7 7 7 7 torek • 15. oktobra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • 20 let Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj »Slovenija je nastala z orožjem« Letos mineva 20 let od ustanovitve Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je nastala leta 1993. Kmalu so začela nastajati območna združenja. 6. decembra 1999 se je iniciativni odbor desetih članov sestal tudi na Ptuju in formalno ustanovil Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj. Prvi predsednik je bil Jože Murko. Postopoma smo se priključili tudi drugi člani, trenutno ima Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, ki pokriva območje vseh 16 občin na Ptujskem, okrog 700 članov,« je ob jubileju povzel predsednik ptujskega združenja Vlado Žgeč. Ustanovili so se za to, da združujejo tiste ljudi, ki so se leta 1991 v sestavi Teritorialne obrambe in drugih organizacij postavili po robu takratni JLA, da obujajo spomine na tiste dogodke in da se povezujejo ter srečujejo soborci iz tistega časa. Ptujsko združenje je eno najaktivnejših v državi. Samo v letu 2018 so pripravili oz. sodelovali na okrog 140 dogodkov. Najbolj ponosni so na svoje udejstvovanje v osnovnih šolah. Vsako leto poskušajo obiskati tri do štiri šole, v katerih postavijo razstavo in za višje razrede osnovne šole pripravijo tudi predavanje, da bi mladi iz prve roke slišali tisto, kar se je dogajajo v vojni za samostojno Slovenijo. V učbenikih je namreč zelo malo zapisanega o tej vojni. I Foto: Črtomir G ozn ik tUj • jdjer vodjema Z novim zagonom v nove projekte Kar dve ptujski humanitarni organizaciji sta letos zamenjali vodstvo: Rotary klub Ptuj in Soroptimistke. Ptujske Soroptimistke, ki so vedno med prvimi, ko gre za dobrodelne dogodke, od prvega oktobra letos vodi nova predsednica Tanja Tučič, ki je posle od dosedanje predsednice Alenke Korpar uradno prevzela te dni. „Naši cilji so v vsakem novem obdobju višji, trudimo se, da naredimo čim več dobrega v svojem okolju, da smo učinkovite, da pomoč pride do tistih, ki jo potrebujejo. Tako so tudi cilji za novo obdobje zelo visoki. V tem času bomo praznovale tudi svojo 20-letnico delovanja," je v svoji novi vlogi povedala Tanja Tučič. f- Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! K 1 ' j M Štajerski TEDNIK www.tednik.si Spominske plošče na tajnih lokacijah orožja „Med mladimi skušamo širiti vedenje, da je Slovenija nastala z orožjem, da so bili za to, da je postala samostojna država, nekateri ranjeni, nekateri so tudi izgubili svoja življenja. Na Ptuju smo imeli tri dogodke s strelnim orožjem v času osamosvajanja. Pomnikov, ki bi opozarjali na te dogodke, še nismo postavili. Na našo pobudo je nastal spomenik v bivši ptujski vojašnici, v spomin na vse, ki so se v zgodovini borili za samostojno Slovenijo. Na pročelju MO Ptuj smo postavili spominsko ploščo, ker je bil tam sedež TO in manevrske strukture narodne zaščite. V upravni zgradbi Cestnega podjetja Ptuj pa smo postavili spominsko ploščo, ker smo tam hranili načrte uporabe takratne TO, saj je obstajala možnost, da bi nam te načrte JLA odvzela na silo. Sedaj pa postopoma postavljamo spominske plošče povsod tam, kjer smo po maju leta 1990 na tajnih lokacijah čuvali orožje. Takšnih skladišč je bilo na našem območju 17. Doslej smo postavili dve spo- minski plošči, ena je v Talumu v Kidričevem, druga pa v Železniških delavnicah na Ptuju. Načrtujemo še postavitev tretje plošče na pročelju Lovskega doma v Drstelji," je povedal Žgeč. 30. september - dan veteranov vojne s Ptujskega Veterani vojne za Slovenijo s Ptujskega imajo svoj dan. To je 30. september, ko so leta 1991 prevzeli nadzor nad ptujsko vojašnico. Takrat je bil po njihovih besedah Ptuj svoboden. JLA se je namreč umaknila v skladišče v Kidričevem, v noči s 30. septembra na 1. oktober pa so jugoslovanski vojaki odšli z našega območja. Vsako leto v soboto pred tem praznikom organizirajo svoje srečanje, ki ga selijo iz občine v občino. Letos so izbrali Ptuj oz. ptujski grad, tudi zato, da so se ponovno sprehodili po enem najlepših slovenskih gradov. Žgeč je ob tem še povedal, da so si ga mnogi ogledali po zelo dolgem času, nekateri so ga nazadnje obiskali v osnovni šoli. MG Vlado Žgeč, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj: „Vsako leto obiščemo tri do štiri šole, da bi mladi iz prve roke izvedeli, kaj se je dogajalo v vojni za samostojno Slovenijo." Ptuj • Soroptimistke in Rotary klub z novima Vladimir Janžekovič, ki je vodenje Rotary kluba Ptuj prevzel 1. juilja letos, pa je povedal: »Kot novi predsednik Rotary kluba Ptuj si bom prizadeval, da bomo še naprej sodelovali na takšnih in podobnih humanitarnih dogodkih, ki jih bodo organizirale ptujske humanitarne organizacije in klubi ter tako pomagali ljudem v stiski. Klub ima tudi lastne humanitarne aktivnosti. V tekočem rotarijskem letu bomo v ptujski bolnišnici namestili dve do tri klimatske naprave, ki so nujno potrebne. To je naš glavni projekt. Podelili pa smo tudi eno štipendijo." MG ' - i*'.' BRALCI IN POSLUSALCI Radia-Tednika Ptuj, pridružite se naši družbi in naj vas očara Popeljali se bomo skozi četrt Višegrad, mimo narodnega muzeja in državne opere do Hradčanov, stare grajske četrti. Sprehodili se bomo mimo zakladnice Lorete na največji grajski kompleks na svetu, znameniti praški grad, si ogledali Zlato uličko in najmogočnejšo cerkev v državi, katedralo svetega Vida, Vaclava in Vojteha ter Karlov most, ki ga krasi kar 30 baročnih kipov. Drugi dan bomo uživali ob mojstrovini našega Jožeta Plečnika, cerkvi svetega srca Jezusovega, obiskali židovsko četrt z najbolje ohranjenim pokopališčem, na katerem je kar 12.000 nagrobnih kamnov. Na astronomski uri bomo opazovali mimohod apostolov, spoznali najstarejšo Karlovo univerzo v srednji Evropi. V eni izmed pivnic se bomo okrepčali z golažem in »knedlički« ter vrčkom piva. Nadaljevali bomo na vedno živahni Vaclavski trg ter si privoščili mini križarjenje po reki Vltavi. CENA IZLETA: 139 € CENA VKLJUČUJE: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v hotelu ***, 1x polpenzion, 1x malica z vrčkom piva, križarjenje po Vltavi, zunanji ogledi po programu, turistična pristojbina, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacija ekskurzije. Splošni pogoji so sestavni del programa, objavljeni na www.radio -ptuj.si. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK ^dioPTUI 18 Štajerski Na sceni torek • 15. oktobra 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Štrk Skladbe življenja ob Muri s swingovskimi vložki veselih polk Zgodba ansambla Štrk se je začela leta 1994, takrat je imel šest članov. V 25 letih obstoja so sodelovali s številnimi izvrstnimi instrumentalisti in odličnimi pevkami. Danes ansambel Štrk sestavljajo: Ervin Hozjan (trobenta, bobni, odličen vokal), Benjamin Majc (harmonika, klaviature, vokal), Peter Zavec-Pero (ritem kitara, solo kitara, vokal), Avgust Koren-Gusti (bariton, bas kitara), Vanja Feko-nja (pevka) in Milan Lebar (vodja, ustanovitelj ansambla, klarinet, saksofon, ritem kitara, vokal), tudi predsednik Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer. Sedež ansambla je v Babincih, kjer je doma vodja ansambla. Ime Štrk ima sporočilno vrednost, pomeni moški del družine štorkelj, ki so simbol Pomurja, kjer je tudi Prlekija in metropola Prlekije Ljutomer, pojasni vodja ansambla Milan Lebar. Za nastanek ansambla Štrk so ob njem zaslužni še Drago Perkič (trobenta), Štefan Majc - Pišta (kitara) in Dani Zemljič (bariton, bas kitara). Izvajajo glasbo za vse priložnosti, njihov repertoar zajema zelo široko paleto različnih stilov glasbe, kar je odvisno od vrste in kraja prireditve. V 25 letih so preigrali že skoraj vso Slovenijo, večkrat so nastopili tudi v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem. Doslej so izdali že šest kaset oz. zgoščenk. Posneli so že tudi veliko vi-deospotov, videospot za pesem Želim si, želim ima na YouTubu že več kot Foto: zasebni arhiv Ansambel Štrk je na slovenski narodno-zabavni sceni že 25 let. glasbeni gostje. S svojo pomlajeno ekipo, ki se je v zadnjih šestih letih drastično spremenila, so brezhibno izvedli presek svojega 25-letnega obdobja. Izjemno lepe spomine imajo tudi na nastope na festivalih, na katerih so dosegali najvišja mesta, s tem je bil poplačan trud trdega in sistematičnega dela vsake ekipe, ki je sestavljala ansambel ob teh nastopih. Štrki na festivalih več ne nastopajo, zagotovo pa so primerni za mlajše ansamble, da preverijo svojo kakovost. Izjemno pa so ponosni tudi na priznanje občine Ljutomer za izjemen prispevek k promociji občine Ljutomer, ki jim ga je podelila žu- panja občine Ljutomer. Skladbe novodobnih narodno-zabavnih ansamblov so malo bolj temperamentne, kar se odraža predvsem pri polkah. Prav je, da so se zgodili ansambli, kot so Modrijani, Poskočni muzi-kanti, Ansambel Saša Avsenika, saj je mladina to glasbo vzela za svojo, zato je tudi tako dober obisk veselic, pove Lebar. S tem pa vsi skupaj prispevajo k večji slovenski identiteti. Še naprej se bodo trudili, da bodo enako produktivni in zanimivi kot doslej. Razveseliti želijo še s kakšno novo produkcijo, podprto z video podobo in osveženim repertoarjem. MG milijon in pol ogledov, polka Jurka, šmarnica, kvinton pa je rdeča nit vseh njihovih 25 let delovanja. Posneli so jo že v treh različnih verzijah, v kratkem bo izšla še s podlago pihalnega orkestra. Nazadnje so posneli videospot za pesem Stari jager, ki ga je vodja ansambla Milan Lebar posvetil svojemu očetu in videospot Ko hiša po kruhu diši. Narodno-zabavna glasba vsem veliko pomeni, v bistvu je način življenja vsakega posameznika in tudi ožjih družinskih članov, samo tako se da preživeti, poudarja Lebar. Največ besedil je doslej zanje napisal večkrat nagrajeni Marko Kočar, v zadnjem času so avtorji besedil tudi Igor Pirkovič, Barbara Kolarič, Metka Ravnjak Jauk, Martin Lesjak, Mira Žveplan Ozvatič. Glasbo pa jim je največkrat, ko je šlo za festivalske nagrade, napisal Edvin Fliser, v novejši produkciji tudi Martin Juhart, Martin Lesjak, Damijan Kolarič. Med avtorji skladb pa so tudi člani ansambla. Izvirnost ansambla se kaže v lastnem stilu, Štrkove skladbe opevajo pokrajino ob Muri in življenje ljudi, ki tukaj živijo, zanje pa so pa značilni tudi swingovski vložki veselih polk, ki jih je aranžiral Vinko Štrucl, ki je bil eden glavnih zunanjih sodelavcev ansambla Štrk. V 25 letih delovanja so razveselili s številnimi nastopi. Najbolj pa jim je vtisnil v spomin jubilejni koncert, ki so ga povezali z izidom jubilejnega CD-ja Najlepše melodije, na kateri so zbrane najlepše skladbe 25 let. Kmalu bodo v eter poslali tudi posnetek jubilejnega koncerta, da ga bodo lahko videli tudi tisti, ki niso bili na koncertu. Na koncertu v Veliki Polani so se jim pridružili številni m m. ¡i« ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA I. Klapa Skala - Spomni se me Z. Domen Kumer - Prva runda 3. Maja Oderlap in Naveza - Nežno NARODNA 1. Modrijani-Ti me tako lepo 2. Prisrčniki - Če hočeš me dobit 3. Ans. Roka Žlindre - Kaj pa vidva vK........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov:^ Tel. številka: Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Ptuj • Ivan Švajgl, spomini na prvi festival NZG Ptuj 1969 „Petje sem imel vedno rad in ga imam rad še danes" 26. in 27. septembra letos je minilo natanko 50 let od prvega festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 1969. Na njem je uspešno nastopil tudi ansambel Frančka Žibrata s pesmijo V vinski kleti. Za najboljšo vokalno izvedbo sta bila nagrajena njegova pevca Ivan Švajgl in Marija Veldin. Foto: Črtomir Goznik Ivan Švajgl v pogovoru z Domnom Hrenom na 50. festivalu NZG Ptuj 2019. Ivan Švajgl je bil zelo mlad, ko je začel peti, poje pa že dobrih 60 let. V svojih mladih letih je trikrat nastopil v oddaji Pokaži, kaj znaš. V eni od oddaj ga je leta 1961 slišal Franček Žibrat, ki je takrat že imel svoj ansambel, in ga povabil k sodelovanju. Njegova sestra je zelo dobro pela, oba pa je Franček tako kakovostno učil, kako se poje v duetu, da sta se resnično ujela in s svojim petjem v tistem času navduševala številne ljubitelje na-rodno-zabavne glasbe. Prišlo je leto 1969 in povabilo takratnega direktorja Radia Ptuj Frančka Plohla za nastop na prvem festivalu NZG Ptuj. „Lahko rečem, da smo se podajali v nekaj neznanega, saj do takrat v Sloveniji še ni bilo nobenega tovrstnega festivala in nismo vedeli, kaj nas čaka. Prijavljenih je bilo 43 ansamblov, strokovna komisija jih je za nastop izbrala 28, od tega pa jih je bilo za finalni večer izbranih 14. Mi smo bili med njimi. Vse je potekalo v veselem in spontanem vzdušju. S seboj sem imel buteljko vina, da smo si malo podmazali grla, preden smo šli na oder. Bili smo dobre volje, svoji dve skladbi smo kakovostno predstavili. Po nastopu sem se usedel med občinstvo in pozorno spremljal igranje drugih ansamblov. Nenadoma je prišel do mene Franček Plohl in mi povedal, da smo zmagali. Sprva sem bil presenečen in nisem mogel verjeti, celo sem zamahnil z roko, kot da mi je vseeno. Za to nerodno gesto sem se pozneje tudi opravičil. Res je bilo, morali smo še enkrat na oder, komisija je odločila, da duet Ansambla Frančka Žibrata Marija Veldin in Ivan Švajgl prejme nagrado za najboljšo vokalno izvedbo. Bili smo nadvse počaščeni, še drugi dan smo proslavljali na Borlu, v družbi z drugimi muzikanti," se je Ivan Švajgl vrnil s svojimi spomini 50 let in več nazaj. Z Ansamblom Toneta Kmetca prek luže Z Ansamblom Frančka Žibrata je nastopal celih 10 let. Sledilo je ničkaj lepo obdobje, ko je šest let zaman iskal službo. „Rdečim" je bil trn v peti ... Ker službe ni mogel dobiti doma, je odšel v Nemčijo, zato je moral zapustiti ansambel Franč-ka Žibrata. „Ko sem se leta 1976 vrnil v domovino, sta me Tone Kmetec in Marija Kmetec že prvi teden obiskala v Ormožu in me povabila, da bi pel z njimi. Glasbo so imeli že posneto, dueta pa ni bilo. To je bila prva velika plošča Ansambla Toneta Kmetca Pod marelo. Prišla je v roke tudi našim izseljencem, ki so nas povabili na prvo veliko turnejo po Kanadi. Imeli smo 18 velikih koncertov po vseh kanadskih provincah in ZDA. Veliko pa smo igrali tudi na graškem sejmu. Slovenski izseljenci v ZDA so nas povabili še na drugo turnejo, leta 1979, ki je trajala dva meseca. Drugič je bilo še lepše kot prvič. Na turneji sem bil tudi napovedovalec. Skladbe iz tistih časov se še danes poslušajo v Kanadi in Ameriki,« se še živo spominja Švajgl. Tudi grenki trenutki vtkani v njegove pesmi Po letu 1980 je začel graditi malo hišico v Korenjaku v Halozah ob 200-letni lipi. »Tik pred dokončanjem hiške mi je umrla žena, v treh mesecih sem ostal sam. Po smrti žene zaradi žalosti nisem mogel dve leti peti. Pred kratkim pa sem objavil lepo skladbo o tem, kako je, če ostaneš sam. Pesem je zelo čustvena," pripoveduje Ivan Švajgl. Pri svojih skoraj osemdesetih letih je še vedno aktiven na glas- benem področju, snema v svojem studiu. S svojimi lepimi pesmimi, ki jih piše sam, nastopa po domovih za starejše in ob drugih priložnostih, tudi z ljudskimi pevci. Za ljudske pevce Trta KUD Maksa Furjana Zavrč je posnel že 18 videov. „Svet se vse hitreje vrti, danes tudi narodno-zabavni ansambli igrajo prehitro. Mnoge pesmi ni- majo prave duše. Glasba pa mi nasploh še danes izjemno veliko pomeni," je sklenil Ivan Švajgl, ki med tednom živi v Ormožu, ob koncu tedna pa ga lahko srečate v Korenjaku v prelepih Halozah, kjer se je tudi rodila prva ideja o ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. MG torek • 22. oktobra 2019 Na sceni Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK ričet s prekajenim špageti po bolonjsko, zelenjavno-mesna porova kremna juha, piščančji paprikaš, goveja juha, pečen paradižnikova juha, mesom, jabolčna pita endivija, puding enolončnica, polnjena paprika s vodni vrabčki, piščanec, mlinci, mesni polpeti (zmeljite jogurtove miške krompirjem, solata, prekmurska gibanica zeljna solata, snežni govedino iz nedeljske buhteljni v kozarcu vložki v čokoladni juhe!), pire, solata, omaki jogurt s sadjem Prekmurska gibanica v kozarcu Ta gibanica ima vse, kar ima tista ta prava - le da je njena priprava enostavnejša. 1. Piškotno dno: 100 g maslenih piškotov, 2 žlici masla. Piškote zmeljemo v drobtine. Maslo raztalimo in ga zmešamo s piškoti. Mešanico potlačimo na dno višjega kozarca. 2. Makov nadev: 80 g mletega maka, 10 g vanilijinega sladkorja, 25 dag sladkorja v prahu, 50 ml sladke smetane. Mak zmešamo s sladkorjem. Po njem polijemo zavreto sladko smetano in zmešamo ter podevamo na piškote. 3. Skutni nadev: 350 g polnomastne skute, 20 g vanilijinega sladkorja, 40 g sladkorja v prahu, 120 ml sladke smetane. Skuto dobro zmešamo s sladkorjem, nato narahlo primešamo stepeno sladko smetano in nadevamo na vrh makovega nadeva. 4. Orehov nadev: 120 g mletih orehov, 10 g vanilijinega sladkorja, 40 g sladkorja v prahu, 50 ml sladke smetane. Orehe zmešamo s sladkorjem in po njih polijemo zavreto sladko smetano. Zmešamo in nadev nadevamo na skutinega. 5. Jabolčni nadev: 4-5 velikih jabolk, 1 žlica masla, 1 čajna žlička cimeta. Jabolka olupimo in naribamo ter jih podušimo na maslu, ki smo mu dodali cimet. Po želji jih lahko sladkamo. Nadevamo jih na vrh kozarca. Polnjena paprika s krompirjem Sestavine: 4 srednje velike rumene paprike, 4 veliki krompirji, 1 kisla smetana, sol, poper, 1 majhna čebula, malo rožmarina; za preliv: 1 kisla smetana, ščepec soli. Paprikam odrežemo gornji del, jih očistimo semena, dobro splaknemo in osušimo. Krompir olupimo in naribamo (na večjih luknjicah) ter ga splaknemo pod tekočo vodo. Čebulo prepražimo na maščobi, ji dodamo naribani krompir in pokrito pražimo (dušimo), da se krompir zmehča. Malo ohladimo, primešamo kislo smetano, sol in poper po okusu ter rožmarin. Nadevamo paprike. Manjši pekač dobro namažemo z maslom. Vanj damo polnjene paprike in ga postavimo v pečico, kjer naj se pečejo dobrih 45 minut pri 180 stopinjah Celzija. Ko so pečene, jih vzamemo iz pečice in prelijemo s kislo smetano ter vrnemo za minuto ali dve v pečico, da smetana zakrkne. Zraven ponudimo zeleno solato. Zeleni nasveti Zakaj je tudi na vrtu treba narediti analizo zemlje Analiza zemlje nam pove, koliko je v njej rastlinam dostopnih hranil. Analiz zemlje je sicer več. Tudi natančno teksturo tal ugotavljamo z analizo. Prav tako lahko iščemo v zemlji ostanke kemijskih snovi, težkih kovin..., a zdaj govorim o tisti analizi, ki bi jo moral imeti narejeno tudi na vrtu vsak. Šele ta nam pove, kako in koliko lahko gnojimo. Najpogosteje so namreč tla prezaložena s posameznimi hranili, s tem pa je prehrana rastlin nepravilna. Tako kakor vsa živa bitja pa so rastline lahko odporne le, če so pravilno (ne preveč, ne premalo) prehranjene. Pri nas analize izvajajo nekateri Kmetijsko-gozdarski zavodi in Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani; med njimi tudi KGZ Ptuj in Maribor. Za pravilni rezultat analize zemlje je najpomembneje, da vzamemo vzorec zemlje enakomerno po izbrani površini in v pravilni globini. Zato je najprimernejša sonda. Vzorce nato v vedru dobro premešamo, damo vrečico, označimo in odnesemo v najbližji laboratorij. Način odvzema vzorca je pomemben Zelo pomembno je, da pravilno vzamemo vzorec zemlje. V laboratorij nesemo približno 1 kg zemlje, v globini 20-25 cm pa je na 1 ha povprečne zemlje približno 20.000 t. Če torej ne vzamemo pravilno vzorca, potem je rezultat lahko zelo napačen. Najbolj pravilno je jemanje vzorca s posebno sondo. Običajno si te sonde lahko izposodimo v laboratoriju. Gre za to, da moramo vzeti vzorec enakomerno po celi parceli ali vrtu, pa tudi enakomerno po izbrani globini. Globina je odvisna od rastline, ki jo bomo gnojili in zanjo potrebujemo gnojilni načrt oziroma nasvet. Na vrtu je globina vzorca enaka globini prekopavanja: 25-30 cm. V tej globini je večina korenin vrtnin, ki bodo srkale hranila. Na zelenici je globina korenin največ 10 cm, zato jemljemo vzorec samo v tej globini. Če bi šli globlje, bi bil rezultat analize popolnoma napačen in ne bi veljal za travo. V sadovnjaku so korenine globlje. Običajno se svetuje, da se vzameta dva vzorca, prvi je na globini 0-30 cm, drugi pa 30-60 cm. To seveda ne pomeni, da jemljemo vzorec dvakrat. Sondo zabijemo do globine 60 cm, zato potrebujemo močnejše sonde in tudi nekaj več fizične moči. Nato damo zemljo z globine 0-30 cm v eno vedro, zemljo z globine 30-60 cm pa v drugo vedro. Vedra si je dobro označiti, da se ne zmotimo in enkrat damo zemljo z določene globine v prvo, drugič v drugo vedro. Poleg pravilne globine je pomembno, da vzorec vzamemo enakomerno po celotni površini. To pomeni, da sondo zabijemo v tla vsaj 10- do 20-krat, odvisno od velikosti površine, lahko še večkrat. Na vrtu to pomeni, da zabijemo sondo vsaj enkrat iz vsake gredice, tudi tiste, na kateri rastejo trajnice (na primer jagode). Če ne moremo do sonde, potem lahko v najslabšem primeru vzamemo vzorec zemlje tudi z lopato za prekopavanje (»štihanje«). Vendar naj bo ta lopata štirikotna, ne trikotna. Zagotoviti moramo : ■.■■ v.-.;?!-! . i i.'-« Foto: Miša Pušenjak Vzorec je najbolje vzeti s sondo. enakomeren odvzem tudi po globini. Če to počnemo s trikotno lopato, potem seveda z zgornjih centimetrov prihaja preveč zemlje, s spodnjega dela pa le še kakšen centimeter, kar je daleč od enakomernega. Lopato zabijemo v tla pravokotno in prvo zemljo zavržemo. Nato pa po ravnem delu roba, ki smo ga naredili v jami, vzamemo čim tanjši trak zemlje do globine, ki jo obdelujemo in to zemljo damo v vedro. Na tak način naberemo preveč zemlje. Najbolj prav je, da prinesemo v laboratorij kar vso zemljo. Če pa je tega res preveč, potem je nujno, da zemljo res dobro premešamo v vedru. Zdrobimo grude in svaljke tako, da je vse skupaj res dobro premešano. Nato pa zadostno količino zemlje stresemo v označeno vrečko. Za konec pa še, kdaj sploh damo zemljo v analizo. Upam, da je vsem jasno, da pred tem ne smemo gnojiti. Vzorec zemlje jemljemo vedno po končani rastni dobi v tekočem letu in pred gnojenjem. Če gnojimo v jeseni, moramo torej zemljo vzeti prej. Ker traja analiza vsaj teden dni, za gnojenje pa je zelo dobro, da rezultate analize že poznamo, moramo torej vzorec zemlje odnesti v laboratorij vsaj 10 dni pred nameravanim gnojenjem. Mah ni kazalnik kislosti tal Mnogi menijo, da je prisotnost mahu kazalnik kislosti tal. To mnenje je povsem napačno. Najpogosteje se pojavi v zbiti in vlažni zemlji. Torej je prej kazalnik slabe strukture tal. Tla, ki jih nekaj let obdeluje človek, so namreč že močno spremenjena in naravni kazalci niso več zanesljivi. Zato je ukrepanje na zgoraj naštete načine smiselno samo, če nam analiza potrdi naše sume. Danes smo torej vzeli zemljo za analizo in jo odnesli v laboratorij. Kaj vam povedo rezultati analize, pa prihodnjič. Vzemite si torej čas in preverite, kako založena tla so na vašem vrtu. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 15. oktobra 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (25) Videm • Po poti snemanja filma Pohod med haloškimi griči Kulturno društvo (KD) Franceta Prešerna Videm je prvo soboto v oktobru organiziralo pohod po poteh snemanja filma Svet na Kajžatju. Longyearbyen, Norveška Povem vam, nič kaj pametno se ne zdi. Greš na delo (v mojem primeru na ladjo), in če nisi med magičnimi petimi odstotki prebivalstva, ki ve, kaj je njihovo poslanstvo in ga tudi opravljajo (to je neuradna, osebna domneva), je služba le način, da pokriješ stroške svojega življenja (spet le hipoteza). Namesto da bi te grelo toplo sonce, drviš v brezupen hlad (v mojem primeru proti Arktiki). Obsežno otočje Svalbard je zadnja postaja pred Severnim po- lom. Dolgih osemsto petdeset kilometrov od Nordkapa leži najsevernejše mesto na svetu, Longye-arbyen. Arktično območje, kjer živijo predvsem polarne lisice, severni medvedi in jeleni, zahteva od svojih prebivalcev precejšnjo mero vzdržljivosti. Vremenski pogoji so ekstremni. Poletne temperature se sicer dvignejo do pet stopinj Celzija, a zimske vztrajajo globoko pod ničlo. Odročnost kraja zagotovo priča o tem, kako težko mora biti tukajšnje življenje pozimi, v obdobju od novembra Foto: Mateja Toplak do konca februarja, ko zraven mraza zavlada še popolna tema, t. i. polarna noč. Ko spoznam vodičko Nino, ki tukaj živi že nekaj let, dobi moja predstava o zakotnem kraju še drugo plat. Simpatična Nemka pripoveduje o pravljičnih zimah, obsijanih s severnim sijem, vleki s sanmi in romantičnih večerih ob ognju. Sliši se lepo, a da bi se nekdo prostovoljno preselil na ta samoten, z ledom prekrit otok? Meni se ne zdi privlačno, niti pametno. A se vseeno dogaja. Pohodniki so na triurno rajžo po Halozah krenili izpred Vidove kleti. Na pot se je podalo okoli 30 pohodnikov iz videmske občine in sosednjih krajev. Zbrali so se pri Vidovi kleti v središču občine, kjer jih je prisrčno pozdravil predsednik KD Franceta Prešerna Jože Šmigoc. Na kratko je predstavil zgodbo filma Svet na Kajžarju ter lokacije snemanja na Dravinjskem in Majskem Vrhu. Avtor knjižne predloge (povesti), po kateri je bil leta 1952 posnet film, je Ivan Potrč. V povesti je orisal življenje med goricami v času po 2. svetovni vojni, ko je nova komunistična oblast odvzela zemljo Cerkvi in posestnikom ter začela ustanavljati zadruge. Prej viničarji so sedaj postali gospodarji. Zgodba v filmu prikazuje politično ureditev in osebne odnose v povojnem obdobju. Na tokratnem dogodku so Vi-demčani obudili tudi spomin na svojega rojaka, pisatelja Jožeta Krivca. Rojen je bil v Vareji, v svojih literarnih delih je ogromno pisal o Halozah. Zato so pohodniki pred začetkom poti prisluhnili odlomku iz njegovega dela Gorice. Prebrala ga je Biserka Selak. Med pohodom jih je nato spremljalo lepo jesensko vreme, ki ni bilo niti pretoplo niti prehladno. Idilična haloška pokrajina pa je v tem času že tudi začela spreminjati barve. Domačini na Majskem in Dravinjskem Vrhu so jih lepo sprejeli, pripravili prigrizke in ponudili dobro haloško kapljico. Krajši postanek je sledil v vaškem domu na Majskem Vrhu, kjer so nastopili ljudski pevci Vinogradniki. Ko so se pohodniki vrnili v Videm, je bilo na vrsti še druženje v Drvarnici: klepet, ogled razstave fotografij ter beseda ali dve o filmu in doživetjih na pohodu. Mojca Zemljarič ALEF - prva hebrejska črka, AYLER, Albert - pokojni ameriški tenorski saksofonist, predstavnik freejazza, DUTOIT, Charles - mednarodno dejaven švicarski dirigent, AFRIK - morska trava kot polnilo za žimnice Slovenija • Palčici bo pomagala Zveza prijateljev mladine Denar ne bo obdavčen Društvo Palčica Pomagalčicaje v le nekaj tednih zbralo 2,3 milijona evrov, potrebnih za operacijo, ki bi lahko rešila življenje 19-mesečnemu Krisu s spinalno mišično atrofijo. Ob množičnem odzivu pa so znesek krepko presegli, saj so do zdaj zbrali kar 3,8 milijona evrov. Društvo pa še nima statusa humanitarne organizacije, za katero veljajo izjeme v zakonu o dohodnini, saj deluje manj kot leto dni. Posledično bi moralo društvo v tem primeru obračunati 25 % akontacije dohodnine oziroma dobrih 950.000 evrov, preostanek davka v višini dobrih 940.000 evrov pa bi moral plačati zavezanec po prijavi dohodnine. V zadnjih dneh so v društvu iskali rešitve, kako se izogniti obdavčitvi denarja za malega Krisa. Na torkovem sestanku s predstavniki centra nevladnih organizacij so sprejeli odločitev, da bodo celoten znesek, potreben za operacijo, nakazali Zvezi prijateljev mladine Slovenije, je v torek potrdila predsednica društva Larisa Štoka. Preostali znesek bo ostal na računu društva in bo porabljen za morebitne nove otroke, ki bi potrebovali pomoč. GG KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 15. oktobra 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Fehtari smo, fehtari ... Mi na podravskem koncu države, ki obvladamo štajerski argo (saj veste, kaj je argo: ne tista stvar v kocki za v župo, ampak štajerska govorica. Mi ji moramo reči, da je argo, če pa bi bili iz Ljubljane, bi ji rekli slovenščina — pa čeprav je njihov argo bolj knorr kot slovenščina!); torej: mi, ki obvladamo štajerščino, vemo, da je fehtar tisti, ki nekaj fehta. Recimo Domen K. v pesmi, v kateri Alfi N. igra njegovega fotra, pravi, da on tiste punce ni fehtal, ampak mu je dala sama; fehtare smo imeli tudi v neki drugi domači pesmi (le da so se tam fehtari spremenili v fehtarje — torej je pesem bolj knorr kot argo) ... Pa pred vsakim poštenim trgovskim centro imamo kakega fehtara ... Romunsko-bolgarsko-hrvaško--ukrajinsko-evropskega ... Vsi samo nekaj fehtajo ... In ljudje jim nasedemo. Ker se nam 4 4 pač zasmilijo. Zlasti če feh-tarijo podprejo še kakšni osrednjeslovenski mediji ... Pa četudi potem izvemo, da je kak feht končal v zasebnem žepu, ker je neka gospa potrebovala knjige in novo sedežno ... Pa če že fehtamo za nek dober namen, ker pač živimo v državi, kjer večni parlamentarni osamosvojitveni stolčkarji nimajo pojma, kaj je narobe v okolju ^^^^^^ navadnih k ^^^^^ smrtnikov (da na primer nekateri potrebujejo zdravilo za svojega otroka; da drugi potrebujejo denar za operacijo v daljnem tujem svetu; da se nekaterim — brez penzije, brez dodatkov, brez prihodkov — ruši streha nad glavo ...), pa je nenormalno fehta-nje, ki se bo zgodilo v ptujski občini. Ljudje ob glavni ptujski prometnici — Ormoški cesti — namreč hočejo državi dokazati, da se ob tako obremenjeni cesti ne da živeti. In želijo državi z ustreznimi aparaturami dokazati, kako ni vse prav, kar se nekomu v Ljubljani sprdne. Da ne more 'obvoznica' iti po sredi mesta. Da ni vsaka šturmo-vska sraka pomembnejša od ljudi, ki živijo sredi osrednje ptujske tovornjakarske trans-ferzale ... Ampak: če želijo to dokazati, potrebujejo ustrezno verificirano aparaturo. A so vse državne aparature zasedene. Bo treba kupiti novo, pa ni denarja. Tako bo ptujska Nuška v sodelovanju s protestnico Sergejo morala iti v feht. Kamen na kamen — palača, evro na evro — ... Sram te bodi, država!!! Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 1 4 5 8 3 5 6 2 1 8 4 7 6 6 3 7 9 1 4 5 2 7 2 6 9 4 5 8 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ QQQ Bik ¥¥¥ © €€ QQQ Dvojčka ¥ ©©© € QQ Rak ¥¥ ©© €€€ Q Lev ¥¥¥ © €€€ QQ Devica ¥ ©© €€ Q Tehtnica ¥¥ ©©© € QQQ Škorpijon ¥¥¥ ©© €€ O Strelec ¥¥ ©©© € QQ Kozorog ¥ ©© €€€ O Vodnar ¥¥ ©©© € OOO m ¥¥¥ ©© O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 15. do 21. oktobra 2019. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 15. oktober 10:00 Stoperce, Dom krajanov, srečanje starejših krajanov Stoperc 17:00 Ptuj, Mestni kino, predavanje in pogovor z dr. Zdenko Zalokar Divjak Družina in vrtec v skupni nalogi za odgovorno odraščanje otrok 17:00 Ptuj, Spominski park, obeležitev mednarodnega dneva otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu 17:00 Spodnja Polskava, prostori KS, delavnica Rože iz krep papirja 18:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., predavanje Čuječnost v vsakdanjem življenju, Zlatko Zimet Sreda, 16. oktober 09:00 Slovenska Bistrica, Supermarket Mercator, tečaj temeljnih postopkov oživljanja, med 9. in 12. uro 16:00 Slovenska Bistrica, Galerija Grad, odprtje razstave Branka Kraševca Arhitekt in industrijski oblikovalec, odprta do 30. novembra Četrtek, 17. oktober 09:30 Rače, Podova, pri Lovskem domu Rače, inkluzijski pohod po krajinskem parku Rački ribniki, peš in z invalidskimi vozički 13:00 Ptuj, galerija Magistrat, odprtje razstave starih razglednic Ptuj skozi čas zbiralca Aleksandra Kumra, na ogled do 8. novembra 16:00 Ptuj, golf igrišče, Mlinska cesta 13, Footgolf turnir 17:00 Ormož, Knjižnica Ormož, Zigrova ulica 6b, predstavitev pesniške zbirke Cirila Vnuka Pocvetaje 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Literarni večer z Miho Remcem in Aleksandro Jelušič, avtorjema Ptujske trilogije Petek, 18. oktober 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 10:00 Slovenska Bistrica, po ožjem mestnem jedru, Peš po mestu, zgodovina in kulturna dediščina Slovenske Bistrice, brezplačno strokovno vodenje 16:00 Narodni dom Ptuj, Gradimo mesto z Lego kockami, brezplačna lego delavnica z otroke 18:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, posvet Mladi za EPK - EPK za mlade 18:00 Tinje, dom krajanov in gasilcev, Zlata vrtnica - zaključek akcije in podelitev priznanj 19:30 Cerkvenjak, 31. festival narodno-zabavne glasbe Cerkvenjak 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Človeški glas 19:30 Slovenska Bistrica, grad, Koncert Anje Bukovec in Tinkare Kovač 20:00 Trnovska vas, Večer nostalgije, glasba 70., 80. in 90. let Mestni kino Ptuj Torek, 15. oktober: 17:00 Vrtec za starše: Predavanje in pogovor Družina in vrtec v skupni nalogi za odgovorno odraščanje otroka. Sreda, 16. oktober: 20:00 Alice in župan. Četrtek, 17. oktober: 20:00 Deževen dan v New Yorku. Petek, 18. oktober: 16:00 Mali Jeti; 18:00 Zlohotnica: Vladarica zla; 20:00 Joker. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 21. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Eva Haložan, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 15. oktobra 2019 lipi KMETIJSKA ZADRUGA LENART z.o.o. VSEZA KMETIJSTVO in VRTIČKARJE GRADBENI MATERIAL ODKUPI ŽIVINE, MLEKA IN PRIDELKOV ZASTOPNIKI za semensko koruza NS iz Novega Sada in podjetja Schauman (j^s Trudimo se za ljudi kot ste VI. Vaš zanesljiv partner v kmetijstvu. Vabljeni v naše poslovalnice KZ Center Lenart, Prodajalna BENEDIKT, Prodajalna CANKOVA z bencinskim servisom, KZ OIL - Prodajalna CERKVENJAK, Prodajalna KUZMA z bencinskim servisom, KZ OIL - Prodajalna JUR0VSKI DOL, Prodajalna R0GAS0VCI, KZ OIL - Prodajalna SVETA ANA, Prodajalna SAL0VCI Odkup živine: 041/759-320 Odkup prašičev: 041/396-992 Odkup mleka in kmetijskih pridelkov: 031/343-274 02 729 36 50 www.kzlenart.si info@kzlenart.si Kmetijska zadruga Lenart z.o.o.. Industrijska ulica 24,2230 Lenart v Slovenskih Goricah Lepi spomini ne bledijo! Bito» [ ft. ti_Pmj, I, H i«i*tiin£trt Krthni ¿lrrlfam i| PITO Bftll» (MASKO POLIT JE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno 2 vodo v Halozah t SLS KDM1LJA CK ZKS flUt Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ... ) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. STOP SPORED torek • 15. oktobra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 00:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine MajŠperk 09:00 Gostilna pr' Francet' 10:30 Se Še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje pevskih zborov Majšperk 19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 20:00 Destrnik - oddaje iz preteklosti 21:30 Kronika iz občine MajŠperk 23:00 Video strani Mali oglasi PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.Eiptv.si 00:00 Video strani 08:00 Spominska slovesnost v Doleni 10:00 Oddaja iz občine Starše 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Srečanje starejših na Hajdini 21:00 GolAvt - športna oddaja 21:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani IO0:00 Video strani 08:00 Srečanje strokovnih delavcev v vzgoji In izobraževanju 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip ¡2 Ormoia 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Dornava ^„^^„^^oo^,^^ 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044: ttww.sipiv.si Mariteting: Megamarketing d.O.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor in plug IMT - v kompletu. Tel. 031 445 956. PRODAM konjski gnoj, z dostavo (štajerska regija). Tel. 031 659 339. PRODAM prašiče težke od 50 do 60 kg. Tel.02 755 31 21. Ni te več na vrtu, ne v hiši, ne v domači vasi, nič več se tvoj glas med nami ne sliši. Le bolečina, solza, praznina za teboj je ostala .... ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, pradedka ... Alojza Stramiča IZ ZGORNJE PRISTAVE 4 10. 6. 1933-4. 10. 2019 Iskrena hvala vsem vam, sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala nekdanjim sodelavcem Perutnine Ptuj, obrat klavnica, ter celotnemu kolektivu sodelavcev ginekološko-porodnega oddelka Ptuj. Posebej zahvala zdravstvenemu osebju nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ptuj za izredno požrtvovalnost. Hvala gospodu duhovniku Jožefu za opravljen obred ter molitve, govornici za besede slovesa, pevcem skupine Feguš za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir. Vedno boš z nami. Tvoji najdražji Prodaja drv za kurjavo po ugodni ceni: hrastova, bukova, akacijeva, gabrova in mešana, z možnostjo brezplačne dostave. Za več informacij pokličite: 00385 99 404 25 82 ali 00385 99 676 01 73! Mombasa Team d.o.o., Drage Gervaisa 50, Zagreb SREDAJE DAN ve: K Štajerski 1 E DNIK www.tednik.si i3stajerskitednik a Stajerskitednik PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV micjRTozadj THOLUW* j 'HTFHVJUJA ■lil ' ______/ -'^"ovsnju ru/m-n.h www.reporter.si POLITIKA M. Lahovnik: Šarčeva vlada ima dve rezervni kolesi REPORTAŽA Med protestniki na zborovanju rumenih jopičev AFERA Ozadje namenskega helikopterja za reševanje INTERVJUJA Marta Keršič, zgodovinarka, in Viktor Povše, konservator MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE maida.segula@radiiHednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. SPOMIN 15. oktobra mineva leto dni, odkar si nas zapustila, naša draga Marija Cafuta IZ ZIDANŠKOVE UL. 15 Hvala vsem, ki ji prižgete sveče in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v Očetovo hišo šli. Takrat, zvonovi, zvonite ... (A. M. Slomšek) ZAHVALA Poslovili smo se od mame, babice, prababice in tašče Ane Šimenko S PLACARJA 19, DESTRNIK Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše in sveče ter nam izrazili pisna in ustna soža- lja. Hvala g. župniku Jožetu Škofiču za mašo zadušnico in opravljen pogrebni obred ter p. Danilu Holcu za somaševanje. Hvala Hani za odigrano pesem in Igorju za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Almaja. Njeni najdražji Umrli so i 1 r ' Srečko Potočnik, Sela 30, roj. 1973 - umrl 1. oktobra 2019; Vida Sagadin, roj. Leskovar, Štuki 22a, roj. 1938 - umrla 1. oktobra 2019; Ludvik Babosek, Mestni Vrh 5a, roj. 1942 - umrl 1. oktobra 2019; Franc Flajs, Lancova vas 46, roj. 1932 - umrl 2. oktobra 2019; Anton Korez, Nadole 31, roj. 1942 - umrl 2. oktobra 2019; Štefka Krajnc, roj. Krajnc, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 18, roj. 1960 - umrla 3. oktobra 2019; Marija Glaser, roj. Šegula, Mezgovci ob Pesnici 64, roj. 1927 - umrla 3. oktobra 2019; Aljoz Stramič, Zgornja Pristava 4, roj. 1933 - umrl 4. oktobra 2019; Martina Kolar, roj. Jazbec, Stanečka vas 2, roj. 1947 - umrla 4. oktobra 2019; Neža Bezjak, roj. Horvat, Markovci 61, roj. 1932 - umrla 4. oktobra 2019; Srečko Ježovnik, Ptuj, Rimska ploščad 13, roj. 1920 - umrl 4. oktobra 2019; Hilda Jaušovec, roj. Fajfar, Pušenci 4, roj. 1942 - umrla 5. oktobra 2019; Terezija Toplak ,roj. Kramberger, Ptuj, Čufarjeva ul. 14, roj. 1939 - umrla 5. oktobra 2019; Ana Šimenko, roj. Štumber-ger, Placar 19, roj. 1921 - umrla 5. oktobra 2019; Danica Maho-rič, roj. Lah, Brstje 1, roj. 1958 - umrla 6. oktobra 2019; Marjeta Cajnkar, roj. Cajnkar, Ptuj, Kraigherjeva ul. 17, roj. 1947 - umrla 8. oktobra 2019; Lizika Čuček, roj. Caf, Jiršovci 45, roj. 1942 - umrla 4. oktobra 2019; Janez Munda , Trgovišče 29, roj. 1934 - umrl 8. oktobra 2019; Anton Novak, Vinski Vrh 46, roj. 1952 - umrl 9. oktobra 2019; Franc Merkuš, Sela 3, roj. 1951 - umrl 3. oktobra 2019; Konrad Gabrovec, Ptuj, Dravska ul. 26, roj. 1945 - umrl 7. oktobra 2019; Ivan Ozimek, Ptuj, Anželova ul. 11, roj. 1932 - umrl 8. oktobra 2019; Marjeta Purg, roj. Purg, Stanečka vas 10, roj. 1930 - umrla 8. oktobra 2019; Lucija Štumberger, roj. Hertiš, Lovrenc na Dravskem polju 109a, roj. 1933 - umrla 9. oktobra 2019. Ptuj • Dobrodelni dogodek Ptuj za Gala Za Gala so zbrali 557 evrov Na Ptuju so v začetku oktobra na Mestnem trgu pod geslom Ptujčani, stopimo skupaj - Ptuj za Gala, zbirali sredstva za Gala, ki se bori s prirojeno deformacijo rok in potrebuje operacijo, da bo roki lahko zravnal in obračal Stojnici sta postavila Soroptimist klub Ptuj in Rotary klub Ptuj. Zaradi dileme, ali akcija sploh bo - prvotno sojo namreč želeli organizirati za Krisa, za katerega pa je bilo že v nekaj dneh zbranega več kot dovolj denarja -je po vsej verjetnosti tudi prišlo do manjše udeležbe. Skupaj sta Soroptimist klub Ptuj in Rotary klub Ptuj za Gala zbrala 557 evrov, ki jih bodo nakazali, ko bo več znanega, kje se bo po novem zbiral denar za Gala. Kot je znano so ga najprej zbirali v društvu Maus, kjer pa je prišlo do zlorabe humanitarno zbranega denarja. Predsednica si je približno polovico zbranega denarja »izposodila«. Za njeno sprevrženo dejanje je javnost izvedela prav v času, ko sta ptujska humanitarna kluba organizirala zbiranje denarja za Gala. Verjetno je tudi to ljudi tokrat odvrnilo od darovanja. Gal za operacijo v ZDA, ki je določena za junij 2020, potrebuje 120.000 evrov. V «««»v |„ ' * ' K >\ ,, tU V primeru zbiranja denarja za majhnega Gala gre zagotovo še za en madež na področju humanitarnosti, ki ga bo težko zbrisati, saj je ljudi, ki dvomijo v takšen način zbiranja denarja za zdravljenje oz. druge pomoči, vedno več. Kot so tudi vse pogostejša vprašanja o tem, kako svojo vlogo v zdravljenju redkih bolezni, v tem primeru otrok, izpolnjuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sredstva za zdravljenje bi morali zagotoviti za vse otroke. Ne more biti zdravje naših najmlajših odvisno od dobre volje ljudi ali trenutka humanitarne evforije, ki občasno zavlada v Sloveniji. Minuli teden, v katerem smo postavili otroke v ospredje, je bil eden izmed tistih trenutkov, da odgovorimo tudi na ta vprašanja. Sicer bodo vse dejavnosti, kijih organiziramo v posebnih dnevih in tednih, da bi določena sporočilnost doseglajavnost, še vedno akcije, ki so sami sebi namen. Tega pa si verjetno ne želimo. Foto: Črtomir Goznik Na Mestnem trgu sta humanitarni stojnici 4. oktobra postavila Soroptimist klub Ptuj in Rotarg klub Ptuj. „Povabilo Soroptimist kluba za sodelovanje za zbiranje pomoči za Gala smo sprejeli. Vse, ki so nas obiskali in darovali za njegovo zdravljenje, smo tudi pogostili. Z odzivom pa nismo najbolj zadovoljni, mestno jedro je bilo v petek popoldan prazno," je na petkovem dobrodelnem dogodku povedal novi predsednik Rotary kluba Ptuj Vladimir Janžekovič, ki je na tej funkciji od prvega julija letos. „Absolutno obsojamo takšna dejanja. Da se društvo oz. posamezniki okoriščajo s tako zbranim denarjem, je vredno vsega obsojanja," pa je poudarila nova predsednica Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič. Nič manj oster ni bil Vladimir Janžekovič v imenu Rotary kluba Ptuj, ki je dejal, da so takšna dejanja, kot smo jim priča tudi na področju humanitarnosti, tudi odsev stanja duha v naši državi. Treba bi bilo zaostriti nadzor nad društvi, tudi humanitarnimi društvi. Takšno zbiranje denarja in nadzor sodita pod Furs, je še dodal. MG Ptuj • Sodišče na hitro obsodilo še dva tihotapca Oba sta krivdo priznala Ptujsko okrožno sodišče je v minulem tednu spisalo obsodbo še za dva tuja državljana, ki sta čez državno mejo v Slovenijo nezakonito pomagala migrantom. Obsojena Marko Trajkovic in Miljan Purenovic sta državljana Srbije. Tujcem sta na nezakonit način pomagala priti v državo, pri storitvi kaznivega dejanja so jima na prste stopili možje v modrem. S tožilstvom sta predhodno sklenila sporazum o priznanju krivde, sodišče je nato v celoti sledilo predlagani kazni tožilstva. Nobeden izmed obsojenih nima redne službe. Trajkovic ima družino in dva majhna otroka. Opravljal je priložnostna dela. Tudi Purenovic se je preživljal s priložnostnim delom v gradbeništvu v Srbiji in Rusiji. Oba sta se za storjeno kaznivo dejanje pokesala. Purenovic je celo dejal, da so mu drugi rekli, da za to, kar je storil, v Sloveniji ne more dobiti zaporne kazni. Če to drži, je bil očitno lepo zaveden. Sodnica Biserka Rojic je Marku Trajkoviču za pomoč tujcem pri nezakonitem prehodu državne meje in nevarno vožnjo v cestnem prometu naložila leto dni zaporne kazni, ki jo lahko prestaja na po-lodprtem oddelku mariborskega zapora, in plačilo 370 evrov denarne kazni. Sodišče mu bo odvzelo mobilni telefon in dve SIM-kartici, čaka ga dveletni izgon iz države. Trajkovic je sodišče zaprosil, naj izpelje postopke, da bi lahko zaporno kazen odslužil v Srbiji. Miljan Purenovic bo v zaporu sedel leto in mesec dni. Višina denarne kazni, ki jo mora plačati, je 592 evrov. Tudi njemu bodo po nalogu sodišča odvzeti mobilni telefon in SIM-kartici, prepoved vstopa v Slovenijo ga čaka za obdobje štirih let. Oba obsojena je sodišče oprostilo plačila stroškov postopka. Mojca Zemljarič Državljana Srbije, ki sta obsojena kaznivega dejanja v zvezi z nezakonito pomočjo tujcem pri prehodu slovenske državne meje. Eden izmed njiju bo v zaporu leto dni, drugi še mesec dni več. Oba čaka nekajletna prepoved vstopa v Slovenijo. v | Štajerski T E D INI IK www.tednik.si n Stajerskitednik \ — Stajerskitednik -—.-- * o* o, o o - C? * * or Rojstva: Vesna Fošnarič, Repišče 49a, Zgornji Leskovec - deklica Lea; Mojca Butolen, Mihovci pri Veliki Nedelji 77 - deklica Tinkara; Nataša Cvetko, Ulica Heroja Megle 5, Ormož - deček Anže; Brigita Petek, Grajenščak 20b, Ptuj - deklica Gaia; Matejka Hemetek, K jezeru 17, Ptuj - deček Gašper; Maja Fjodorov - deklica Vanja; Barbara Pirš - deklica Sia; Nina Vindiš - deklica Manca; Lea Kralj - deklica Ula; Nastja Galun - deklica Isabela; Špela Šmid - deček Mateo; Patricija Kelc - deček Tim. Poroke - Ptuj: Tadej Kirbiš, Njiverce-vas 29b, in Katja Šterbak, Lovrenc na Dravskem polju 18; Aleš Krapež in Smiljana Furjan, Stojnci 53; Žiga Gabršček, Vrhnika, Mirke I7a, in Tamara Gerečnik, Cirkulane 19. C?* C? »rs O _ c »¡Í- Če je vlažen in mrzel Luka (18.), repo popuka in osmuka. Danes bo v vzhodni Sloveniji še povečini sončno. Drugod bo pretežno oblačno, ponekod v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Jugozahodnik se bo nekoliko okrepil, ob morju pa bo pihal jugo, ki se bo prehodno okrepil v noči na sredo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 16 do 23 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 15.10.2019 16.10.2019 18.10.2019 * «B» 8 13 8 7 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 23 19 21 20 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 0 A V A Hitrost vetra 7.5 m/s Hitrost vetra 3 m/$ Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/$ Foto: MZ Vir: ARSO