is
If not delivered, return to:
"GLASILO"
6117 St. Clair Ave.
CLEVELAND O.
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America. Sworn Circulation 18,200
Issued Every Tuesday
Terms of Subscription:
Fcr Members Yearly......$0.84
For Nonmembers............$1.60
Foreign Countries..........$3.00
Telephone: Randolph 3912
......................................
Entered aa
OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912.
Največji slovenski tednik v Združenih Državah
Izhaja vsak torek Ima 18,200 naročnikov -Naročnina:
Za člane, na leto..........$0.84
Za nečiane........................$1.60
Za inozemstvo................$3.00
NASLOV uredništva in upravništva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: Randolph 3912
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 37. — No 37.
CLEVELAND, 0., 13. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1927
Let« XIII. — Vol XITT.
CLEVELANDSKE NOVICE.
—V četrtek zjutraj dne 8. septembra ob 4. uri je umrl splošno poznani rojak Frank Kunstelj, stanujoč zadnje čase na 63. cesti. Preminul je v starosti 37 let. Doma je bil iz Vrhnike, kjer zapušča 76-let starega očeta (bivšega krojača Matevža Kunstelj), in dve sestri, tukaj pa zapušča žalujočo soprogo Ano in tri nedorastle otroke, ter brata Cirila Kunstelj in sestro Mary, omoženo Lovšin. V Ameriki je bival 17 let. Pokojni Frank je imel svoje čase z bratom Cirilom in pokojnim Mike Kossom, New York Dry Cleaning Co. v istih prostorih kot je sedaj. Potem je pa kupil hišo, katero je prodal tiskarni Ameriška Domovina; pisarna našega lista se nahaja sedaj prav v njegovem nekdanjem stanovanju. Hudo prizadetim njegovim preostalim izražamo naše sožalje. Lahka mu bodi ameriška gruda!
—Dne 8. septembra ob 2. url ponoči je preminula rojakinja Marija Pugelj, rojena Grdanc. stanujoča na 904 E. 144th St., v starosti 52 let. Doma je bila iz vasi Centuje pri Mirni peči na Dolenjskem. Tukaj zapu«. šč« soproga in enega sina v domovini pa enega brata ir. eno sestro. V Ameriki je bivala 15 let. Bila je članica društva Sv. Cirila in Metoda, št. 191 K. S. K. Jcdnote in Slovenske Ženske Zveze. Pri društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191 K. S. K. Jed-note je to prvi slučaj smrti kakega člana, oziroma članice od njegovega obstanka. Pokojni sestri želimo večni mir in pokoj, njenim sorodnikom pa izražamo naše sožalje.
—Mr. Joe So r še k je bil odpeljan v Charity bolnišnico, kjer se je podvrgel operaciji.
—Nevarno je bil ranjen Fred Tratar od avtomobila, ko je hotel stopiti na ulično železnico na E. 176th St. cesti in St. Clair Ave. Prepeljan je bil v Nottingham bolnišnico, voznika avtomobila je pa policija zaprla.
—Dne 8. septembra je zapriseglo zvestobo Združenim državam pred sodnikom Carl V. Weygandtom štirideset novih državljanov, med katerimi so bili sledeči Slovenci: John Konta, 1378 E. 45th St.; Blaž Skok, 16306 Huntmere Ave.; Louis Može, 1044 E. 70th St.; John Kovač, 700 E. 160th St.; Peter Kovačič, 1350 Russell Rd. in Frank .Vrabec, 1247 E. 157th St. Novim državljanom izrekamo naše časti tke.
—Šolski odbor mesta Cleveland nam poroča, da se bo pričela sezona večernih šol dne 3. oktobra. Pouk se vrši v pon-deljek. torek in sredo od 7. do 9. ure zvečer, registrirate ali za večerno šolo se pa lahko vpišete že sedaj; pristojbina za 36 večerov stane $2. Izberete si lahko poduk v angleščini, ameriški zgodovini, državljanstvu ali računstvu. Večerna tola za državljanstvo na 55. cesti in St. Clair Ave., kjer podučuje že več let urednik Ameriške Domovine Mr. Louis J. Pire bo ot vor jena koncem septembra.
—Mina Vida Zalar, hčerka našega «obrata glavnega tajnika m nahaja v LVvelandu *•
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Enkrat smo na tem mestu že poročali, da nam pošta v poletnem času ob sobotah dostavlja samo enkrat pisma, in sicer zjutraj ob 8:30; običajne popoldanske pošte ne dobivamo isti dan. ampak šele v pondeljek zjutraj. Ta uvedba bo v veljavi še do 1. oktobra, dokler trajajo počitnice pismonoš.
Včeraj nam je došlo več dopisov in naznanil za objavo v današnji izdaji, katere bi morali prejeti še pravočasno, oziroma v soboto popoldne. Vsled tega istih ni bilo mogoče priobčiti v tej številki, kajti v pondeljek ima urednik v oskrbi či-tanje že nastavljenega gradiva (proofs), ' popravo adresarja, sestavo prve strani in zaključek vseh strani, torej zadosti dela.
To ponovno omenjamo za one tajnike in tajnice, oziroma dopisnike, ki so kaj radi vedno bolj zadnji z dopošiljarijera rokopisov. V takih slučajih od-Jajte pismo po Special Delivery, ki nam bo dostavljeno tudi v soboto popoldne; na pisma, prejeta šele v pondeljek, se z najboljšo voljo ne moremo ozirati.
Duhovniška vest.
Rev. Jerohim Knoblehar, O. F. M., ki je nadomestoval župnika pri sv. Štefanu v Chicagu, III., je te dni- odšel v Lemont, kjer bo prevzel vodstvo tamkajšnje slovenske bogoslovne šole Župnikom sv. Štefana pa je imenovan Rev. Anzelm Murn, 0. F. M., ki je sedaj nekaj časa nadomestoval Rev. M. Goloba v Bridgeportu, Conn., kateri se je mudil na obisku v stari domovini.
Novomašnik sobrat Rev. Anthony Bratina nam sporoča, da je nastavljen za pomočnika pri generalnemu vikarju Msgr. Thompsonu pri irski cerkvi sv. Jakoba v Steeltonu, Pa., kjer misli tudi ostati.
Izjava guvernerja države Ohio.
Columbus, O. — Guverner Vic Donahey odločno zatrjuje, da ne bo več kandidiral za ta urad; skušal pa bo prihodnje leto kandidirati za zveznega senatorja na demokratičnem ti-ketu.
drugi teden na počitnicah; mudi se pri svojih ožjih sorodnikih. Miss Zalarjeva, ki je že več let zaposlena pri Joliet National banki je pravi tip pristnega ameriškega slovenskega dekleta, je izborna pevka alti-stinja, igralka na več inštrumentov, prijateljica športnih iger in nad vse družabna, radi tega je vedno vabljena na obisk k raznim znanim družinam. Upamo, da bo Miss Zalar tudi svoje letošnje počitnice v naši metropoli ohranila v lepem spominu in da nas drugo leto zopet obišče.
—Sobrat Alojz Koželj, član društva sv. Jožefa, št. 169 in svak znanega slovenskega odvetnika Mr. A. Žužeka se je zadnji teden vrnil z večmesečnega obiska v stari domovini. Mudil ie je največ na Dolenjskem In je bil tudi v Velikih I^aščah, odkoder prinaša mnogo pozdravov našim elevelandskim Velikolaščanom.
RAZNE VESTI.
—Newyorški župan James J. Walker, mueleč se na potovanju po Italiji, je bil dne 9. septembra sprejet s svojo soprogo v avdijenci pri papežu Piju. Sv. oče je visokega in odličnega gosta iz Amerike zelo prijazno sprejel in mu podelil spominske kolajne. Župart Walker je posetil tudi ministrskega predsednika Mussolinija in guvernerja Rima, Signor Potenzanija.
—Japonskem cesarju Hiro-hito se je dne 10. septembra rfarodil? že druga deklica. Japonci so vneto molili ift pričakovali prestolonaslednika; toda njih želja se za enkrat še ni spolnila.
—Dne 10. septembra se je v hotelu Bismarck v Chicagu zastrupil večkratni milijonar Har--y J. Callan, ki je že nekaj let veljal za najbolj bogatega but-¡egerja na zapadu, osobito v Ca-'iforniji. Vzrok samomoa je -teznan.
—Guverner države Indiana Edward Jackson je bil dne 9. septembra od velike porote v Marlon okraju spoznan krivim prestopka podkupovanja nekega urednika v političnih aferah; zaeno z guvernerjem so bili obtoženi trije drugi višji državni uradniki. • Posledica te obtožbe bo, da bo moral guverner resignirati. Ker je mestni župan Duvall tudi zapleten v neke nerednosti, je dne '2. septembra odstopil.
—Ko se je 66-letni farmer Frank Apple v Dixon. 111., dne 9. septembra mudil v hlevu, ga je pri tem njegov bik z rogovi do smrti zabodel.
—V Enid, Okla., so zaprli tamkajšnjega episkopalnega pastorja Charles ßaileya vsled umora njegove žene ter 18-let-ne hčere. V zvezi s tem umorom je tudi neka bolniška po-strežnica.
—Truplo bivšega zveznega senatorja države Illinois Medill McCormicka je bilo te dni prepeljano iz Washingtons in položeno v neko grobnico blizu Rockforda, 111. McCormick je umrl 25. septembra, 1925.
—Znana Fordova tovarna avtomobilov v Detroitu in River Rouge, Mich., ima pri izdelovanju novega Fordovega avtomobila zaposlenih 65,000 delavcev.
—V St. Louis, Mo., je bil te cjni od neke tajne družbe ustreljen 30-letni Alphonso Palaz-zolo, vodja butlegerjev. Pala-zolo je v tem letu že 18. žrtev tihotapcev z žganjem.
—V Chicagu, 111., so te dni na nekem stanovanju v omari za led našli zmrznjeno pet-letno W. Weber. Obdukcija je dognala, da je nekdo nesrečnega otroka s silo potisnil v dotično omaro in jo trdno zaklenil, kjer je deklica zmrznila in se zadušila. O zločincih ni sledu.
—Minulo nedeljo je bilo v državi Ohio od avtomobilov povoženih in usmrčenih sedem oseb.
—V Philadelfiji so te dni v bližini pristanišča zaplenili tovorni parnik Bulko, kjer je bilo naložene dobre pijače v vrednosti $2,000,000. Pošiljatev je bila namenjena za Chicago, kjer se ima v nekaj dneh vršiti znamenita rokoborba med Demp-seyem in Tunneyem.
BASE BALL IGRE ZADEVA JED. DOMA i VESTI IZ JUGOSLAVIJE.
Ker se sezona žogometne igre bliža že h koncu, tako se bodo tudi naši Jednotini športni klubi tekoči mesec oddahnilKln zaključili svoje nastope. To leto je bilo posebno živahno v vrstah naših žogarjev; zdaj bo pa treba pokazati sadove igranja članov žogometne lige K. S. K. Jednote.
Nedavno smo poročali, da se ima vršiti zaključna ali tekmovalna igra dne 5. septembra v Waukeganu. 111. poročilo pa ni bilo merodajno.Vjcajti nekaj žogometnih teamov mu_iztoku in na zapadu še ni dovršilo svojih iger.
Na angleški (sedmi) strani današnje izdaje vidite uradno naznanilo, da se bo vršila zaključna igra za prvenstvo v nedeljo dne 2. oktobra v Waukeganu; tedaj nastopi najboljša skupina žogarjev iz iztoka z najboljšo skupino zapada; imena naselbine ali žogarjev za danes še ne vemo. Vsekako se bosta borili za prvenstvo (championship) državi Ohio in Illinois. Krasna srebrna kupa kot nagrada je že pripravljena. Isto bo našim Jednatinim žo-garjem podarilo lastništvo tiskarne Ameriška Domovina. Kupa tehta šest funtov in je vredna $86. Kdo jo bo dobil?? Gotovo je, da bo dne 2. oktobra prisostovalo tej zanimivi igri v Waukeganu mnogo prijateljev naših športarjev od blizu in daleč. Mnogo uspeha!
V nedeljo dne 11. septembra se je vršila v Lorainu, O., tekmovalna igra med žogarji iz Bridgeporta in Loraina, O. Smagali so Bridgeportčani društvom 23, rezultatom 6 in 1. Prihodnjo nedeljo pa gredo vrli Bridgeportčani igrat v Pittsburgh, Pa.
Prihodnjo nedeljo, 18. septembra popoldne ob 2:30 se vrši igra v Clevelandu, v Gordon parku za lokalno prvenstvo med žogarji Slovenske Dobrodelne Zveze in med našimi Jed-notimi žogarji iz Collinwooda (št. 169). Ker bo to prva igra, kjer bi se kosali žogarji dveh slovenskih podpornih organizacij, zato bo prišlo to igro gotovo gledat mnogo njih prijateljev, oziroma Članov S. D. Zveze in K. S. K. Jednote. Na licu mesta bo tudi slikar, ki bo povzel naše vrle ameriške slovenske žogarje s kinematografičnim aparatom za premikajoče slike.
-o-
Najlepša Američanka.
Atlantic City, N. J., 10. septembra. — Tu se je vršila redna letna, tekma med lepoticami vseh držav naše domovine in izmed vseh večjih mest. Za kraljico lepotico ali "Miss America" je bila letos proglašena 17-letna Miss J^ois Delander, iz Jo-lieta, 111., dijakinja tamkajšnje višje šole J. T. H. S. Naveden-ka nima ostriženih las, ampak dolge. Joliet se torej ponaša z najlepšo žensko v Združenih državah in z najboljšo godbo višje šole (J. T. H. S.)
Uredništvo Glasila je prejelo včeraj opoldne od sobrata glavnega predsednik Anton Grdina iz Chicaga brzojavko sledeče vsebine:
''Pozor člani glavnega odbora K. S. K. Jednote! Na društveni seji v nedeljo dne 11. septembra v Jolietu, 111., kjer je bilo navzočih od dvesto do tristo članov, je bi.o zahtevano, da naj glavni odbor takoj podvza-me potrebne korake, da se Hen-neberry poslopje zamenja za naš stari Jednotin dom. Ta sklep se opira na izid zadnjega sp.ošnega glasovanja. — A. Grdina, glavni predsednik."
O gorioznačeni seji je bilo v Glasilu že parkrat omenjeno. Ko je naš sobrat predsednik zadnjo soboto odpotoval, da se udeleži te seje skupnih društev K. S. K. Jednote v Jolietu, je uredništvu Glasila obljubil poslati brzojavko, kako bo ta seja 'zpadla. Ker brat glavni predsednik danes, dne 13. septembra še ni nazaj v Clevelandu, in ker ne vemo, kako se bo v zadevi Jednotinega doma v bodoče ukrenilo, zato prinašamo samo dobesedno brzojavno poročilo brata predsednika v liadi, da bo ta novica, vse Članstvo,naše Jednote zanimala. Več o tem v prihodnji izdaji.
-o-—
Predsednik Coolidgc dcmi.
Washington, 11. septembra. — Danes se je predsednik Cool-idge s svojo ženo in sinom vrinil s trimesečnih počitnic v Južni Dakoti. povsem okrepčan in čil. Vožnja iz Črnih hribov v Južni Dakoti do semkaj je zavzemala 1,900 milj.
Na kolodvoru ga je pričakovala posebna deputacija njegovega kabineta in političnih znancev. Predsednik bo spal danes prvič v povsem prenovljeni in pregrajeni Beli hiši.
Jutri zjutraj bo Coolidge zopet v svoji pisarni, kjer ga čaka mnogo dela in posla. Kakor znano, ga njegovi pristaši silijo, da bi sklical izvanredno kongresno zasedanje; o tej točki se bo določilo šele čez nekaj dni, ko pride v Washington senator Curtis iz Kansasa, načelnik stranke republikancev. Prvo in najbolj važno vprašanje pri prihodnjem kongresnem zasedanju bo zadeva pomoči poplavljenceni ob reki Mississippi. Vlada ima na razpolago $2,000,000 za izboljšanje raznih rek in pristanišč; vendar tega denarja ne bo mogla vporabiti za pomoč vsled zadnje poplave prizadetim.
' Novo mašo je pel v Mošnjah v nedeljo 28. avgusta ob 10 domačin g. dr. Janez Zupan, ki se je 16 let šolal v Ratisbonovih zavodih v Italiji, Angliji in Franciji ter je bil 24. avgusta v Lionu v mašnika posvečen.
Nove poŠte. Dne 1. avgusta, 1927 se je otvorila nova državna pogodbena frošta Prečna pri Novem mestu, ki vzdržuje vsak dan vezo s pošto Novo mesto.
Ponesrečeni letalci.
New York, 12. septembra. — Semkaj se poroča, da je parnik Kyle danes popoldne na visokem morju blizu Nove Fund-landije našel razbit amerišk monoplan "Old Glory," ki se je pred šestimi dnevi napotil proti Rimu. O letalcih Hillu, Ber-trandu in uredniku Payne-ju ni duha ne sluha.
Smrtna kosa. Umrla je v nedeljo, 21. avgusta ga. Ivana Dobnikar, lastnica dobro znane mesarije na Ježici. Žena je že delj časa bolehala in slabela, posebno še po smrti, ko ji je pred meseci umrl tudi mož.
V Gornjem Dupleku pri Mariboru je v starosti 57 let umrl 19. avgusta po dolgi mučni bolezni g. Ignacij Thaler, dolgoletni župan, cerkveni ključar, član raznih drugih zastopov ter predsednik krajevnega odbora Slovenske ljudske stranke pri Sv. Martinu.
Nova žrtev' Save. V nedeljo popoldne 21. avgusta je pri kopanju v Savi pri Mednem pod Meškovim jezom utonil 16-letni ključavničarski vajenec Anton Bahovec, posestnikov sin iz Št. Vida nad Ljubljano. Kopala sta se s tovarišem, a nobeden od njiju ni znal plavati. Drugih ljudi ni bilo v bližini, njegov spremljevalec je pa, mesto, da bi poklical najbližje sosede, tekel preplašen v Št. Vid ter obvestil ljudi o nesreči; šli so takoj iskat truplo, tacenski ribiči so več ur preiskovali strugo, a ga radi kalpe vode še v pondeljek niso bili našli.
Nesrečna družina. V Me!ju pri Mariboru stanuje družina želcznrčarjk Muellerja. ' Nedavno se je njegovi ženi omračii um in odpeljali so jo v ljubljansko blaznico. Mož jie ostal sam z dvema nedoletnimk otrokoma Strašno ga je potrla bolezen njegove žene in težko je šlo doma brez gospodinje. Upal pa je, da mu bo žena kmalu ozdravela in to upanje je še okrepilo veselo sporočilo iz blaznice, da se je stanje žene izboljšalo ter da se bo kmalu zdrava vrnila domov. Pred par dnevi je žena res prišla domov v največje veselje moža in otrok, toda kmalu je veselje prepodila žalost, ko je mož opazil, da žena ni normalna, da se še vedno kažejo znaki blaznosti. To ga je tako potrlo, da je postal sam čimda-lje bolj zmešan in nekega dne je sklenil napraviti konec svojemu življenju. Dne 22. avgusta je neznanokam izginil od doma in po par dneh zatem ga je mariborska policija potegnila iz Drave, ki je bil popolnoma sličen pogrešanemu Muel-lerju. V duševni depresiji si je končal življenje v valovih Drave. Na njegovo ženo je vest, da je mož izginil od doma, tako vplivala, da je ponovno zblaznela, skočila skozi okno ter se hotela vreči v Dravo. Komaj so jo sosedje ukrotili ter jo vnovič izročili bolnici, od koder pride zopet v blaznico. Največji reveži so mali otroci. Zanje se je zavzel mestni mladinski svet ter jih oddal v mestno otroško zavetišče.
Nenavadna smrt znanega ma-borskega godbenika. V nedeljo 21. avgusta ob polpeti uri popoldne je umrl nenadoma znani mariborski godbenik in izdelo-vatelj godal g. Franc Pere v starosti 61 let. Blagopokojnik je bil dobro znan po celem Mariboru kot izboren godbenik na flavto in na basn Nastopal je tudi kot kapelnik raznih kvartetov, ki so in bodo ostali Mari-
borčanom v najboljšem spominu.
Zopet smrtna nesreča na Toplicah. Gorše Ivan iz Meniške vasi, župnija Toplice na Dolenjskem, učenec tretjega razreda osnovne šole na Toplicah, se je te dni igral z smodnikom na paši. Po nesreči je padla iskra na smodnik, ki se je takoj vnel in ožgal učenca po spodnjem delu života do pasu. rPepelja-li so ga takoj v bolnico v Kan-diji, kjer je po hudih bolečinah na opeklinah umrl dne 20. avgusta.
Smrtni padec z motocikla.
Finančni stražnik g. Zerjal pri Sv. Križu pri Litiji je na službenem potovanju tako nesrečno padel z motocikla, da mu je kri zalila možgane in je na poškodbah umrl.
Nagla smrt orožniškega poveljnika. V sredo ponoči 17. avgusta tik pred polnočjo je nenadno izdihnil poveljnik orož-ništva v Sloveniji, podpolkovnik Marko S. Manigodič. Zadela ga je srčna kap na njegovem stanovanju na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. Manogodič si je pri dobil v Sloveniji lep ugled s tem, da je znal čuvati nepri-stranost in neprisiljenost orož-uištva ter ni dopuščal nikakega Vtikanja v politične borbe. S svojimi podrejenimi je postopal zelo dobrohotno, enako tudi z vsem drugim občinstvom.
Umrl je 22. avgusta popoldne ob pol peti uri v Rogatcu g. Štefan Rojnik, računski nad-svetnik v pokoju.
UmH.a je v Laškem na Štajerskem 6. avgusta najstarejša oseba v fari, vdova Marjeta Kolšek, rojena Medved. Rojena je bila 29. maja, 1837, torej je že bila prekoračila 90. leto. Sko-ro do zadnjega je še hodila ter prihajala od eno uro oddaljenega Pod vina v Laško ob nedeljah in praznikih, večkrat pa še tudi čez teden. Imela je lep pogreb.
Umrl je v mariborski splošni bolnici po Mariboru znani bivši trgovec Adolf Vollgruber v starosti 53 let.
Trgatev hmelja je v polnem teku. V hmeljskih naselbinah v okolici Marenberga je do tisoč trgavk, deklet iz dravskega in ptujskega polja, iz slovenskih goric in iz Hrvatskega. Zvečer po dokončanem delu je vse živo v Marenbergu, povsod slišiš lepo slovensko pesem. Hmeljarji so zadovoljni z letošnjim pridelkom. Kupcev še ni dosti.
Pcmeiiijiva 100-letnica. Letos avgusta je minulo 100 let, odkar se je začela samostojna župnija Sv. Trojica v Halozah in to na gričku in pri cerkvi Sv. Trojice, kjer je še danes.
Spomenik padlim vojakom. Ižanska občina je postavila svojim v svetovni vojni padlim junakom pred župno cerkvijo na Studencu spomenik, ki so ga slovesno odkrili dne 14. avgusta. Ob plošči, na kateri je citati imena mož in mladeničev, ki so žrtvovali življenje za domovino, stoji žalujoča žena, zavita v žalno tenčico. Kip je izklesal iz kraškega kamna mladi, ob začetku ustvarjanja stoječi kipar Franc R&pič, sin našega kiparja-umetnika in profesorja na tehniški srednji šoli v Ljubljani, g. Alojzija Repiča.
GLASILO K. a K. J4DNOTE, 13. SEPTEMBRA, 1927.
P»
društva.
ki aiso bili na isvanredni seji
«ta» SI. julija M naznanja (Mi «klep imenovane seje:
Tudi na a«ji avgusta
ne Je navzočim članom naznanilo. da je bilo na izvanredni seji 31. julija predloieno in potrjeno. da plača v mesecu septembru vsak član $1 posebnega asesmenta za društveno dvorano. Toda ker vsi člani nikdar ne pridejo na sejo. temveč pošljejo le svoje otroke plačat asesment. radi tega se moram po-sluiiti peresa in našega Jedno-tinega Glasila s tem naznanilom.
Po pravici vam povem, da za društvenega tajnika ni nobeno dek» bolj težko kakor je naznanilo o posebni nakladi na članstvo; posebno še. ker moram na mesečni seji odgovarjati poaa-meznim članom na vprašanja, zakaj je zopet naklada. Seveda. na seji se zaključi in naklade nakrfi. potem naj pa tajnik članstvu odgovarja. Resnica je, da ¿e bi se t v » posebnega asesment a mogli izogniti, bi bil jaz prvi sa to in najbolj vesel. Ker je pa nemogoče in bi tudi ne smeli is bolniškega sklada plačevati kaj drugega, zato pre- pu ;t putčam take pr<-«li >ge članstvu vser
ga. d» je prvi mesec vse prosto, dobit« za vm ke štiri otroke $1 nagrt de. V) rišete pa lahko v mladinski <*'delek tudi otroke nečla ik. Pt jasnilo dobite pri meni. S'£
Ke * sem r.ivno že pri agitaciji, U rada .»menila nekaj, kar se siter ne ti ie našega društva, vendij* pa j«) v dobrobit naše mate-e K. S. K. Jednote. Veli ko je se namr eč naših članic, ki njih molje no spadajo k Jedno-ti. Nikar pa ne mislite, da mi seda.i hočemo tudi moške v društvo. Nikakor ne, te prepustimo noškim društvom. Materam. ki maj o svoje fante pri našeia društva, jim je vedno na prosto voljo rano, da lahko dajo svoj« sinove ko prestopijo 16. leto, v katerokoli društvo hočejo. /endar (a upam, da mi no-bede i ne bo itel v zlo, ako danes «pregovorim par besedi v koris. enega gotovega društva, in si «r društ/a sv. Alojzija, št. 47, K. S. K. .Jednote, ki bo dne 23. «ktobra, letos, praznovalo 30 I« tnico svojega obstanka. To dru* vo je ae>iaj na agitaciji in teli b dneva slavnosti pridobiti 30 novih članov.
K« r e to društvo nam vedno nakl m j eno s tem. da ne vabi iens t k pri»topu, ampak jih n »m. zatorej se priporoča 'tistim našim članicam.
pobiram le od 1. ur* naprej; j «stavi. Jp ttla Mr. John Zu-seja ae pa prUne ob 2. uri. ; lichu, ftaviwAi uradniku K. S.
Prosim vus, da izvolite vpo- K. Jednote tu * lego v trud pri števati to moje naznanilo glede i vodstvu slavnostni progra
udeležbe v cerkvi in popoldne na seji.
S sobratskim posdravom
Ant*m Kdter, tajnik.
Is urada društva sv. Marije Magdalene št. 162, deveiand, 0
Cenjene sosestre: Kampanja je med nami! Kakšna ? r Kampanja za mladinaki oddelek K.
S. K. Jednote. Ker je mladinski oddelek bodočnost ali steber naše Jednote in našega društva, se pa s posebno vnemo za vzemimo za ta oddelek me matere, spadajoče k društvu sv. Marije Magdalene, št. 162.
Naše društvo je največje žensko društvo ali drugo največje društvo pri naši dični Jednoti v odrastlem «ddelku, v
ma; hvala uredniku Glaa.T* Mr.
Ivan Zupanu za njegovo nsšuu. S njenost in tri;d. Hvala Rtv« Milan Slaje-tu za izvršene obrt-de in lep govor v cerkvi kakor tudi v dvorani. Hvala tovarišem in tovaršicam zastave za njih spremstvo in dar; bili so sledeči: Miss Theresa Rodick in Frank Kavich; Miss Jennie Pust in Mr. Stanley Mahnich; Miss Alice Pucel in Mr. Philip Skebe; Miss Marie Smith in Mr. Joseph Ogrin; Miss Marion Krasoc in Mr. Frank Sas&o; Miss Josephine Zalar in Mr. Prank Grdina; Miss Helen Launch in Mr. Fred Šchneller. Dalje lepa hvala maršaloma Mr. Frank Matohu in Mr. Frank Drasslerju za njih trud pri pa-
žfva i* Milwaukee in West Allis, da bi se te naše prireditve udeležila. S sosestrskiir pozdravom Mary Petrich, tajnica.
mladinskem oddelku smo pa za- radi. Hvala onim sestram (ma-ostale. Zakaj talŽ&? Po številu teram), ki so dale svoje hčer-652 članic, večifia matere z ke. da so nosile zastavo in rože.
Hvaia Mr. Kmetu, ki je v lepo ozaljšanem avtomobilu vozil botra in botro, tako tudi hvala Mr. Anton Grdina in Mr.
ZAHVALA
I tragi mi bratje 1
kofiii možje in odrasli sinovi še Vsakdo iz- ni.«o pri K. ¿1 K. Jednoti, da
vas dobro ve, koliko :mat • »trnih u v s svoj« lastno hišo. Tako tudi mi v »i skupaj moramo podpirati «v'd dom. namreč <U«»rart<> na «»ga društva sv. Atojiij«. Treba je plačati velik dsvrk, zavarovalnino razsvetljav* kurjavo, vodo in dru- društvu, s g« male potr.-lx.4ne. /Severi mor< m.* k
M Is h ko za te stro-enot.
^■najeaJ Ä
jih i sgovorijo k pristopu v društvo «v. Aloj :ija. št. 47. Pristop ina je fopolnoma prosta, kolike se pa plačuje na mesec, ste ja lahko čitali v zadnjem Glas Ju
Slsi.mo se hvaležne temu tein pa tudi pripona} >redku naše Jed-
4k* ohrnt'i Kaj pa, če aajaflH	& enkrat: hie porabite na se-mmm m pekrWs Mk; rafftoifo v četrtek 1λ. septembra!
•edaj ba aiflBa adjMMfae ftv ei J	8* «tiski pot ira v
januar »a mvmxa do> U? Po-	Julia Gvdlieb. tajnica.
I*r»v«4i dvtirane «e |e ».>1^* sa-	• «■—>
b pa bo ta m. «ac vm« go-	V A BIIX)
^HÉl 9tŠ ÊÊÊÈ- ÉMElf*»!	ü grva immmkm v«aelka.
riÉÉi
j«r.i*i dr <
Društvi
liea, lahko eeamo vnednoet na- ki ji priredi društvo sv Ono «e rtv on* n.« najmanj aa OMM Ivef«
%*„ . .	*m	t**»', j IT.
♦ • .»«i- itenei, (ta imamoifiia, krasao mode* i» dvorana; tem se ni trrl»» lati. da bi /. U\i>rNito dobro n«- izhajali.
Torej idimo vi i skitfaj bratsko, odki.'%fiti0 in brez zavl-atl m* za večjt n močnej te društvo sv. Aloj/.ija. št. 42 K. 8. K. Jednote.
Dosedaj ste se prav lepo izkazali s pridobivanjem novih članov. Akoravno nismo dobili nagrade ali Zlatega klrdiva v kampanji, storili smo vsi sl.u paj dosti dobrega za društva s pridobivanjem novih moči našo dično Jednoto. Za sec imamo zopet dva novj didata; do seje pa pet kateri izmed pripelje, da jih sprejmem Konto»
jan,
otroci, in samo 212 otrok v mladinskem oddelku!
Sestre moje, ne pustimo našo bodočnost kar tako! Ampak takoj se naj vsaka mati za-j Scbnellerju ker sta dala svoje veda svoje dolžnosti in naj vpi- avtomobile na razpolago za pa še svoje malčke in jih da rado. Hvala mladinski godbi, zdravniško preiskati, da posta- po*I vodstvom profesorja Nova nejo člani in članice mladinske- ka za izboren «»»stop; tako 'z-ga oddelka K. S. K . *Anote. j rekamo tudi sahfalo cvetličar kar najprej mogoče.	ski tvrdki Slapnik in Vokač, ker
Katera jih vpiše štiri, dobi'je brezplačno okrasila cerkev posebno nagrado $1. Pristop- na dan blagoslovi jen ja naše za-nina, knjižica in prvi mesečni j stave m hvaia tudi vrlim mo-asesment je tudi prost. Plaču- Jem. ki so potrkavali v \v je so po 15 centov ne na teden,, Hvala tvrdk' Frani* ampak na mesec in vaš otrok je , ker nam jt r.ui ed— zavarovan.	zastavo.	; i.vr-
Dobro je vpisati otročiče še nemu |«v»kivodko so majhni, in gojiti v njihgtmn Ma^rtakar* ¿a sodelo-ponos biti član in članica mla- v*r>jpet». V rertivi in v dinskega oddelka društva in dvs^T^,	vi*im onim na-
Jednote. Ko potem odrastejoin bratom, ki so in prestopijo med aktivno chruWr^. . . dvorani in za daro-stvo, tisti otroški ponos v^. tv, Jestvine. Hvala za poslano ostane pri njih, in sc /j^^ ^ častitke bratu glavnemu taj-Kujejo, dn so člani	,„iku Josip Zalar ju, duhovnemu
slovenske katoliške o^n«	vodji Rev. Cverckotu in vrbov-
je, akoravno m» (Uf ^ - ;mi nemu zaravniku Dr. Graheku. Slovenci in	«..i.ajema K sklepu pa izrekamo še naj-
se tudi otki ne lepšo zahvalo cenjenim dru-< padaj o v P X ™ KVd noto. štvom za udeležbo pri naši slav-Zato pn jr^ v v*je, odzvaj- nosti in za lepe darove naši zate se r ojšw . "o-ivu. da naj- stavi, in sicer: društvu sv. Vi-,mani JJrV* f^v ui članic «prej- da, št. 25, K. S. K. Jednote; "n »>ur , .„l,,i!*ki oddelek na- društvu Marije Čistega Spočet-4-^Viva na prihodnji me- ja. št. 85, K. S. K. Jednote. Lo--v -vi. Z. oktobra.	I rain, O.; društvu sv. Jožefa, št.
'Ji. avgusU je j>a prišla 146, K. S. K. Jednote; društvu ea ohii»k k naši soeestri Mrs. i Marije Magdalene, št. 162, K. I Mariji Braniselj, stanujoči na «5. K. Jednote; društvu sv..Jo-' N<*"t*ood Rd. gospa Štorklja. | žefa, št. 169, K. S. K. Jednote;
, Dolinost nas veže, da se nižje t« lpli-ane na tem mestu v Imeli m.Sega društva sv. Ane, št. U K. S. K. Jednote lepo za-hïtl'ujomo nastopnim cenjenim drnitvoir<, ki so se udeležila «UlVfcn%fci blagoslovi jen j a novega	našega društva, in sicer \ društvu sv. Janeza Krstnima, št. 14, K. S. K. Jednote, društvi sv. Filip in Jakob, H. B. Zrf e.*nice, društvu Edin-stvo SlovW n %ih Sinov, S., S. Zveze in dkiü'tvu Slovenska-tir-vutska Slogv. S. N. P. Jednote. Hvala jim ia udeležbo v Uko lepem števili. Posebna zahvala gre pa drioitru sv. Jožefa, št. 43 K. S. K. Ji eu šote iz Anacon-de, Mont., kil »<» tako daleč in v tako lepem It* rilu prihiteli na našo slavnost.i Ostali nam boste v nepozabi.e.t spominu. V kakem slučaju v; m bomo to naklonjenost sHté<Je povrniti z našo udeležb« p po najboljši zmožnosti. N ij vsem skupaj sv. Ana, patr »« i našega društva povrne v/i trud!
Tudi se ¿al/v; J ju jemo našemu čast. g. Iwfritw Rev. M. Pirna4 3 za yp nagovor pred sv. mašo. kL/»* je vršila pod soln-Čnrmil^Jr^ na prostem. Ker se dpKT iupiiji sv. Odrešt»nika .uvo cerkev, smo se udeležili «uŠbe božje na prostem, ker nam stara cerkev ni zadostovala.
Obenem se zahvaljujemo našemu vrlemu botru in botri bandera Thoma« 'n Mary Ger-gurich, očetu in materi bandera G.Mjrge Gergurich in Tereziji Mihelich, starašini in starašinki John Dolenc in Johani Ferlič Vsem lepa zahvala za darilo našemu lepemu banderu. Sploh se zahvaljujemo vsemu občinstvu za udeležbo na popoldanski ter pri večerni zabavi, ker smo imele res lep preostanek.
K sklepu še kličemo žem»m in dekletom v naši naselbini: Bodite z nami ponosne, ter pristopajte k našemu društvu sv. Ane, št. 208 K. S. K. Jednote!
S pozdravom do vsega Jedno-tinega članstva. Theresa Mihelich, predsednica, Mary Oralem, tajnica. Mary Prclesnik, biagajničarka.
lu
JI «.¿ntevo so ji dobro postregli,	društvu Presvetega Srca Jezu-
dni | ker je pri odhodu pustila za da-	«ovega. št. 172, K. S. K. Jedno-
¿tev<» ¡ri,° dve deklicprvorojen-	te; društvu sv. Cirila in Meto-
_ t -ur" *ri > - V "	> -♦»«..»•<!• V *. .1.
.... «.......... ------ '»	v».. ->•. . _ ' '
stitke! Srečne smo pa tudi	društvu sv. Alojzija, št. 192, K. me. ker čez leto dni se bo naš	g. k. Jednote; društvu sv. Kri-mladinski oddelek pomnožil za	„tine, št. 219, K. S. K. Jednote; dve članici (dvojčici).	društvu Kras, št. 8, S. D. Zve-Ker ni bila velika udeležba	ze; društvu Collinwoodske Slona zadnji seji 6. septembra, ste	venke, št. 22, S. D. Zveze, dru-prošene. da prinesete svoje me-	jtvu Združene Slovenke, Št. 23, sečne prispevke tretjo nedeljo v	s. D. Zveze; društvu sv. Cirila mesecu. 18. septembra v staro	¡n Metoda, št. 18, S. D. Zveze; šolsko dvorano sv. Vida od 10.	društvu sv. Ane, št. 4, S. D. do 12. ure dopoldne. Na domu	Zveze; društvu Valentin Vod-se pobira asesment 19. in 20. v	n|k, št. 35, S. D. Zveze; društvu
*o- društvo tudi U dan korporat fmeRecu- Pro8,m vas' da 9€ ^	MariJe Vnebovzete, št 103 J.
žite tega reda in vse bo zado-	s. K. Jednote; društvu Srca
voljno.	Marije staro; dvoru Baraga, Št.
Pozdrav vsemu članstvu naše	1317 C. O. F.; društvu sv. Neže,
dične Jednote.	št. 139 C. K. of O.; društvu Ma-
Marija Hochevar, tajnica.	rije Pomagaj, št. 1640 C. O. F.,
Jožefa, št. I IN, dgeporl. Conn.
mi sobrat »e in sestr ! m presledku sc zop t «am. kv«r se bliža dan pn-**n ja naš«? cerkve sv. Krili, dne IS. septembra; to bo tre 30 nedeljo v mesecu. Kakor oji-vsako leto, se bo
b*. Torej na veselo svidenje v sototo zvečer dne 17. septem-
bn ! Ifl
:'a odbor društva:
Fi-ank Bableh, Ujnik.
I	Butte, Cok>. — Poro-
čati imam par žalostnih novic iz naše gorate naselbine tukaj v Coloradi, dasiravno se je ta do lis ie malo zakasnil.
Dne 10. julija se je od tukaj po ialo tli mladih fantov v 40-miij oddhljeno naselbino Wau-nita Hot Springs, cia bi se kopali. Do «peli so vsi veseli na cilf, toda to veselje se je kmalu slemen« » v veliko žalost. Med udeležene' je bil tudi 20-letni A idrej Kočevar, ki je pri kopanju Uko nesrečno skočil v vode, da si je pri tem zlomil til ni k in na .nestu umrl. Ponesrečenca so pripeljali drugi dan domov v krsti. Pokojnik je s? adal k društvu Marije Device, br. 26 H. B. Zajednice, ki ga je spremilo na pokopališče ob veliki udeležbi.
Dne 8. nvgusta se je pa zopet oglasil nt rt vaški zvon, ko je smrt ugmbiia drugo mlado žr-tr v iz naee sredine in sicer 24 1« tnega Martin Težaka. Revež s<> je hudo prehladil in četrt dan podlegel za pljučnico. SU-r^i prerano umrlega Martina D doma iz Bereče vasi, št. 13, fira Suhor pri Metliki, po do-r iače pri Grgcu. Pokojnik je t il rojen t ukaj v Crested 3utte, toda ko h bil star štiri hta. so ^a vzeli r jegovi stariši v staro comovino, kjer še živijo. Toda Martin Hi je želel nazaj v nje-i ovo roj»tno domovino, Ameriko, kamor je prišel šele pred itirimi W?1l. Tu je pridno delal in varčcval, da je pošiljal lepe Mvote svojim starišem. G^al e pa tudi zA svojo bodočnost; <upil si je hišo, izbral zaročenko iz ugledne hiše Matkovec, katero je mislil peljati pred al-jir meseca septembra t. 1. Toda, človek obrača. Bog pa obrne! Tak) so se glavni načrti lašega Martina izjalovili, ker «e je mo!*al vleči v prezgodnji grob.
Kako hudo bo ta novica pretresla nj«gove stariše. Namesto slike ična ženina in njegove neveste, bodo videli sliko njegove zaroče ike slikane poleg njih sina ležeč »ga na mrtvaškem odru. Kako okrašen je bil njegov mrtvaški ader! Vse v rožah in cvetju! Najlepšega mu je po-
gre še vedno povoljno naprej. Seveda so tudi izjeme, če kdo prestopi h kakemu drugemu društvu naše Jednote; to pa ni moja krivda, ampak je po pravilih naša dolžnost, da se jim na zahtevo izda prestopne liste. Člani in članice bi se morali malo bolj redno udeleževati sej ter se posluževati dobrih in ko ristnih namenov, le tedaj nam je uspeh zagotovljen.
Ker že pišem, naj še omenim, da je poteklo ravno eno leto, kar smo se vrnili s XVI. konvencije v Pittsburghu. i Ne smem pozabiti dveh; žalostnih slučajev, katere smo doživeli, ko smo se vrnili nazaj v to naselbino; namreč smrt prijaznega sinčka Mr. in Mrs. Kaplan in pa smrt večletnega našega dobrega člana »obrata John Skala. Namesto veselih obrazov smo zagledali samo žalost.
Pokojni John Skala je bil član našega društva in Jedn«>te nad 23 let; vodil je pri društvu poleg tajništva še razne druge urade; to nam je bil dokaz, da je zelo pravičen in agilen član. Pokojni John zapušča poleg žalujoče in še vedno neutolažljive soproge šest nepreskrbljenih otrok, v stari domovini pa mater, enega brata in dve sestri, tukaj v Ameriki pa tri brate. Dasiravno je že nad leto dni, odkar je umrl, se ga še vedno radi spominjamo in sočuvstvu-jemo s hudo prizadeto njegovo družino.
Ni še poteklo osem mcseccv po smrti pokojnega Johna, je že Bog poklical k Sebi tudi petletno hčerko Lilly Skala; res, obžalovanja vredno!
S pozdravom,
M. Yamnik.
Butte, Mont., dne 5. septembra,' klonila n;egova izvoljenka ali 1927.	j zaročenka Zelo ganljivi so bili
tudi prizori pri tem pogrebu,
'i
aaterega .no udeležilo sv. maše ob 10:?0. «kupno Ker spadamo v to faro vsi, za „o je nas vseh dolžnost, da se t v. * enkrat opozar- maše udeležimo. Zbirali se lo-diiji mesečni mo v cerkvenem pritličju a sc bo 10:15; vsak član in članica aj H< grobni asesment $1 bo torej pravočasno na me.' u. v-..k » a člana za st;cS!:e Iv.-j Vsak naj prinese s seboj «ju-
kor -m-m zgoraj omenil. Toliko v blagohotno naznanilo.
T irvt^kfr.. j^izo^a^0^
Anthony .Viaiešič, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, št.
78. Chicago, III.
Vse članice našega društva se uljudno opozarja na redno sejo. ki se vrši v četrtek 15. septem-ura, ob pol osmi uri zvečer v navadnem prostoru.
Pri tej priliki apeliram na vas, da se potrudite pridobiti kaj več novih članic v aktivni, kakor tudi v mladinsk' oddelek. Posebno nekatere mätere še nimajo svojih otrok v mladinskem oddelku, te naj gotovo
šlvenc »*€galijo; oni kateri "e-galije še nimajo, naj se pri.vo-časno zglasijo pri meni, j«7 jih imam še dosti na prodaj.
Dalje prosim tudi stariše ki imajo svoje otroke v na lam društvu, da naj jih pripeljejo v cerkveno pritličje ob 10:tfi da bodo z nami vred z društ- mo zastavo korakali v cerkev k sv. maši.
Označeni dan, 18. septembra, popoldne bo pa redna mesečna seja (giles). Na ta giles naj pride vsak, ker imamo nekaj važnih {¿A na dnevnem redu.
in dr. J. W. Mallyu za lep govor in dar.
Naklonjenost vseh teh do našega društva bomo ohranile v
ZAHVALA is urada društva sv. Helene, št.
193, Cleveland, O.
Naše društvo je dne 4. sep- trajnem in hvaležnem spominu, tembra na slovesen način raz- To zahvalo vam izrekamo v vilo svojo novo zastavo. Kot imenu vsega našega društva, še bolj mlado in ne veliko dru- Mary Zalar, predsednica, Itvo si nismo nikdar pričakova- Helen Laurich, tajnica, le, da bo ta naša slavrtost tako Ivana Pust, biagajničarka. lepo izpadla.	Cleveland, O., 10. septembra,
■ Torej si štejemo v prijetno 1927. «tolžnost izrekati prisrčno za-
hvalo vsem onim, ki so v ta na- Društvo Marija Pomoč Kristja-men kaj pripomogli. V prvi nov, št. 165, West Allis, Wis. i/rsti lepa hvala botru zastave, Tem potom naznanjam cenje-Mr. Jimn Sepicu in botri, na&i ni javnosti in društVom, da bo
ZAHVALA J.-rrhn sv. K t min« «t. 219, Euclid, O.
Naše društvo je priredilo dne 28. avgusta t. 1. v cerkveni dvorani prvo veselico tekom svojega obstanka. Prireditev je izpadla zelo povoljno, kar se tiče udeležbe in finančnega uspeha; čistega prebitka za blagajno je preostalo okrog $100.
V prvi vrsti izrekamo lepo zahvalo vsem okoličanom za udeležbo, tako tudi vsem so-bratom in vsem sestram. Hvala bratu glavnemu predsedniku Anton Grdina za lep dal; dalje hvala bratu finančnemu odborniku John Zulichu za udeležbo tako tudi bratu Josip Ogrinu, predsedniku društva*" sv. Vida, št. 25 in vsem drugim, ki so nas ta dan obiskali. Za odbor: John Bradač, predsednik, Jennie Bregar, tajnica, Martin Korošec, blagajnik.
VABILO na plesno veselico,
katero priredi društvo sv. Bri-gite, št. 221, Greaney, Minn., v soboto zvečer dne 17. septembra v Farmers Club dvorani, dve milji zapadno od Gheena.
S tem uljudrio vabinio vsa cenjena sosedna društva iz Range okraja, da rišs polnoštevilno poselijo na gori omenjeni dan.
ki s" mlrdega Martina v rakvi nesli iz ..iše v cerkev. Pogreb je bil veličasten, s peto sv. maso zadušnico. Udeležila so se ga tri društva z godbo na čelu. Pokojnik je spadal k dvema društvoma. Dcvica Marija H. B. Zajednice in k društvu Planinski Orel S. N. P. Jednote, ki sta mu izkazala zadnjo čast s spremstvom na zadnji poti do preranega groba. Pokojnik zapušča v stari domovini tudi tri sestre, tukaj pa poleg svoje zaročenke brata Markota in dve teti z družinami in ujca John Sukljeta ter več drugih sorodnikov.
Torej počivaj ta oba mladeniča v miru božjem; naša naselbina vaju bo vedno pogrešala, ker sta bila zelo priljubljena med nami. Naj vama ostane blag spomin, vajunim milim in dragim pa izrekam iskreno soža-lje.	Poročevalec.
Leadville, Co!o. — Ne vem,
ali res ni več Slovencev tukaj, ali so se pa odvadili pisati, ker je v javnosti od nas vse tako tiho in mirno kot bi naše najvišje slovenske naselbine "na svetu več ne bilo? Morda se pa zanašate na društvenega tajnika ? Toda on ne more vedno pi šariti, ker ima poleg društvenega posla še druge stvari za
i estri Uršuli Sepic za velikodu- haše društvo priredilo dne 18	- . v	t -
............. Jen dar novi zastavi. Eriaka Septembra veselico s prosto za- Pridite ria naše lepe farme, da ■ opravljati.
Zaeno prosim one, kVste zaosta- hvala očeiu zastave iri ustanov- bavd ih š!ber v cerkveiii iivor&hi se skilpaj razveselimo; raz-j ČTimam za danes kakih po-'i z -segmentom za deco da to t iku našega društva Mr. An-'na 52nd Ave.	[vedrih bo dosti, tkko tudi do- sebnih hovic; omenim le glede
Keri oaoemu tc	*_____Št tekoče leto poravnate, ker tonu Grdiha in materi zastave Radi tega tem potom prav,brift jedil ih pijače. Za plesa-1našega dni5m sv. Jožefa, št.
vpiiejo baš <edaj kajti poleg te- ,eto gre že h koncu. Asesment ¿trs. Antoniji Grdina za lep dar uljudno vabimo vsa slavna dru- željne bo svirala slovenska god- 56 K. S. K. Jednote. Pri istem
Volilci v Pittsburghu!
NE POZABITE, da je sobota. 17 septembra zadnji dan registracije, ako se hočete udeležiti primarnih mestnih volitev dne 20, septembra!
NE ZAMUDITE prilike, da bi se ne registrirali in NE ZAMUDITE iti označeni dan na volišče.
NE PREZRITE dejstva, da pri letošnjih volitvah prvič nastopa naš slovenski kandidat za Aldermana v X. vvardi; to je naše gore list in sobrat Mr. ANTON ZBAŠNIK, član naše K. S. K. Jednote in glavni predsednik J. S. K. Jednote. ^
NE GLASUJTE na dan volitve za nobenega drugega kandidata v tej vardi, kakor za našega moža, ki bo gotovo zmagal ako se bomo držaii prelepega gesla: "Svoji k svojim!"
NE OSTANITE ta dan doma, ampak izvršite svojo državljansko dolžnost z glasovanjem. Ta dan cddajmo vsi glasove za našega Toneta Zhašnika!
Slovenski volilec.
ZAHVALA
Spodaj podpisana si štejeva v prijetno dolžnost tem potom izrekati prisrčno zahvalo vsem in za vse, kar ste storili, da se je slavnost nove sv. maše najune-ga sina Rev. Anthony Bratina tako veličastno izvršila.
Prvo zahvalo smo dolžni Vam, častiti g. župnik Father Gladek, za vse. kar ste storili za njega tekom vseh let njegovega šolanja; ki ste mu bili vedno kot dober oče in svetovalec; posebno pa za krasno pridigo pri njegovi prvi sv. maši.
Druga zahvala gre Vam, ča-stitim šolskim sestram reda sv. Frančiška za ves trud in delo v olepševanju cerkve in dvorane) posebno pa za lepo okinčanje oltarjev; hvala tudi tistim, ki so vam pomagali pri vašem dobrem delu. Tukaj naj velja tudi naša prisrčna zahvala osebi, ki je darovala cvetlice v ta namen.
Sedaj pa izrekamo zahvalo vam, ženskam, ki ste se žrtvovale, da ste nabrale za krasno masno oblačilo, kakor tudi vsem, ki ste darovali v ta na-
(Dalje na 3 »trani)
M
r - f \\
! ? '
men. Naj vam Bog stotero povrne! !
Dalje Igre zahvala vam. slavnim društvom, vsem skupaj za krasen ¿palir, katerega ste naredili od našega doma pa do cerkve; kakor tudi za darove, katere ste mu darovali in sicer: društvu sv. Alojzija, društvu sv. Jurija. Ogrskemu slovenskemu podpornemu društvu, Slovaškemu društvu sv. Janeza, društvu Marije Milosti Polne, društvu Marije Vnebovzete in društvu Male Cvetke.
Nadalje se zahvaljujemo cerkvenim odbornikom in vsem drugim, ki so vam pomagali, da je bil tako lepi red v cerkvi in zunaj. Zahvala tudi našemu organistu in našim pevcem. Prisrčna zahvala vam za požrtvovalnost in trud, ker ste se z veseljem udeleževali pevskih vaj in za krasno petje pri novi sv. maši. Tudi vi, ki ste imeli zvonenje v oskrbi, zaslužite našo zahvalo za ganljivo klenka-nje, ko smo korakali v cerkev in potem iz cerkve.
Lepa hvala ženam in dekletom. ki ste skrbele in se neumorno trudile v kuhinji in kar spada v krog kuhinjskega dela, da je bilo vse tako lepo in redno doma in tudi v šolski dvorani. Pri tem gre zahvala tudi našim možem in fantom, ki so se potrudili, da je bil vsak gost v&-sel in zadovoljen.
Dalje smo dolžni zahvalo vsem tistim, ki ste se udeležili slovesnosti nove sv. maše, in sicer vsem- faranom iz domače župnije sv. Petra, potem onim iz drugih župnij v Steeltonu; dalje Rev. Irene ju Petričku, O. F. M, Rev. John Weber ju, Rev. Mihael Košku; našim prijateljem in znancem in sicer družini Jernej Jaklevich iz Reading. Pa., družini Peter Struse, družini Josip Ivančič iz Buffalo, N. Y., družini Anton Malevich, družini Matija Petrič, družini John MatešeVec, družini Filip Peričak iz Lackawanna. K. Y., in druž ni Pavel Janošič ij. Greensburg, Pa.
Poslali so krasne pozdrave in voščila od daleč: družina Anton Grdir.a. predsednika K. S. K. Jedr.ote, Ivan Zupan, urednik Glasila, Stanley Zupan, urednik "Our Page," Rev.. Josip Škur, Rev. Ludwig Virant, Rev. Odilo Hajnšek, Rev. Badura, častite šolske sestre sv. Frančiška v Lcmont, 111., častite sestre reda Notre Dame. njegove prve uč teijice, Cleveland, O., častite sestre redÄ sv. Cirila in Metoda, Danville, Pa. Vam in vsem drugim, katerih vas je še mnogoštevilno, naj bo* tukaj izrečena najlepša zahvala.
Končno gre naša zahvala tudi Slovenskemu klubu v Steeltonu za krasni banket, katerega ste naredili v počast naju-nemn sinu, novomašniku.
Vsem skupaj še enkrat naj-iskrenejša zahvala, da ste nas obiskali, bodisi na domu ali v dvorani, kakor tudi za vse darove izročene novomašniku. Naj vam ljubi Bog stotero povrne.
Dragi nam prijatelji in znanci! "Vemo, da ste nam vsi naklonjeni. ali toliko truda in požrtvovalnosti pa nismo pričakovali; zatorej se vas bomo vedno s hvaležnostjo spominjali.
Fabjan in Marija Bratina,
stariši novomašnika.
Steel Ion, Pa., dne 1. septembra, 1927.
Jednote, ki priredi dne 24. septembra zvečer veliko plesno veselico spojeno z vinsko trgatvijo v Narodni dvorani na Racine Ave. in 18. cesti.
Ker spada več članov tega društva h K. S. K. Jednoti, zato prihajam s tem dopisom tudi v Glasilu.
Člani društva Zvon so še vedno skušali postreči svojim gostom, kar jim je bilo najbolj mogoče, tako bodo tudi na prihodnji veselici. Ta vinska trgatev bo nadkrilila še vse dosedanje prirejene; za to bo skrbel pripravljalni odbor. Isti večer bo res nekaj izvanrednega. Vstopnina znaša 50 centov; do-tična vstopnica velja tudi za krasen dobitek, ki vam bc gotovo ugajal. Naše društvo si je vzelo nalogo in hoie. da bo ta prireditev najboljša in popolna, kar jh je še bilo dosedaj. na, kar jih je še bilo dosedaj.
Prav uljudno vabimo cenjene rojake iz okolice, da nas ta večer obiščejo, kajti nobenemu ne bo žal. Jedila kakor tudi pijače bodo izvrstne in dovolj drugega okrejčita.
Naj k sklepu še omenim, da bo v letošnji sezoni to prva in zadnja vinska trgatev, zatorej tem bolj pričakujemo velike udeležbe.
Za društvo Zven, št. 70, J. S. K. Jednote:
John Zvezich, tajnik.
Steelton, Pa. — Bliža se čas, ko si bomo izbrali kandidate za steeltonski mestni urad. Dne 20. septembra bo napočil veliki dan za Slovence v Steeltonu, kajti prvič v zgodovini naše naselbine imamo tudi slovenskega kandidata, ki se je odločil za councilman» v prvi vardi.
Vdolžnost in čast si štejem, da vam tukaj s sliko predstavim našega sobrata in člana društva sv. Alojzija, št. 42 K. S. jK. Jednote, ki kandidira za to »arad. To je cobras John M. Te lak, naša gore list, rojen tukaj v Steeltonu, Pa., dne 29. novembra. 1899, in ki sedaj opravlja službo državnega delavskega in industrijskega nadzornika (Inspector Commonwealth of Pennsylvania, Department of Labor and Industry).
Vabilo na vinsko trgatev.
Chicago. 111. — Kakor povsod po drugih naselbinah, tako so tudi tukaj v Chicagu ponehale vrtne veselice, izleti in pikniki. Tuintam se še snide kje kaka skupina izletnikov v zeleni naravi v svrho zabave, ker se letna sezona že bliža h koncu, in ker mislijo, da se drugo leto ne bodo mogli več skupaj zabavati. Razna društva se že pripravljajo za jesenske prireditve v dvoranah. "
Eno izmed teh je tudi znano društvo "Zvon," št. 70 J. S. K.lra za konstablerja (Constable).
John M. Težak.
Z velikim veseljem smo sprejeli tega mladeniča v društvo sv. Alojzija. Ravno sedaj, ko si društvo zida novo dvorano, nam je v veliko pomoč, da nam daje navodila kot državni nadzornik za postavno dovoljenje pr. zidavi dvorane. Naše društvo sv. Alojzija jc ponosno, da m a tske u gledne čiane med seboj. Zato je brez dvoma, da ne bi člani svojega sobrata podpirali tudi pri mestnih volitvah. To je vaš sobrat, ki bo tudi po volitvah prišel na vaše mesečne seje. Nobena vaša naloga ni za njega pretežka, da ne bi on vaši želji ustregel. Upam torej, da boste tudi vi njegovi želji ustregli in volili za njega pri primarnih volitvah dne 20. septembra !
Ravno tako ne pozabite našega soseda Mr. Thomas J. Mali-nac, rodom Hrvata, ki kandidi
UKUMVU SV, ANE, »T. ZOH V BUITE, MONT. Slika jx) v zeta povodom blagoslovljenja in razvitja novega društvenega bandera dne 31. julija, 1927.
ŽENITVE NA KITAJSKEM
Mladina na Kitajskem mora z snubitvijo kaj kmalu pričeti, kajti preden pride do poroke, je treba še celo vrsto ceremonij prestati. Pri bogataših je naglica takorekoč izključena, in vse se vrši javno. Brez sporazuma s stariši tam sploh ni mogoča nobena ženitev. Predvsem je treba. posredovalca, ki poizveduje za razmerami v obeh družinah. Tem poklicanim ljudem se mora vsekakor verjeti, dasi v mnogih slučajih tudi ne povedo resnice, posebno tam, kjer se da mnogo zaslužiti. Zato ni redkokrat, da tak posredovalec kako nerodno dekle slika kot vzorno, lahkomišljenega in zapravljivega mladeniča pa kot najpopolnejšega ženina.
"Lažeš kot ženiibeni posredovalec," je na Kitajskem običajna govorica. Sest ceremonij je potreba, preden je poroka izvršena. Zaroka pa se dostikt^t razdre, kajti praznoveren je Ki-taje<? zelo. Ako se v treh dneh po zaroki razbije kak dragocen kos porcelana, ali ako se kaj zgubi, kar smatrajo za nenadomestljivo, se zaroka razdre, kajti to imajo za slabo znamenje in upravičeni so, da vsako nadaljnje poizvedovanje in vse drugo opuste.
KOLIKO NIZOZEMCI POKADIJO?
Nizozemci so močni kadilci, saj si ondotnega ribiča skoraj ne moreš misliti brez pipe. Lani so ti možje pokadili nič manj kot 12,800,000 kilogramov tobaka za pipo. Potem eno milijardo in 60 milijonov cigar v
Napredek collinwoodskega društva. — Najmlajše in edino žensko društvo naše K. S. K. Jednote, društvo sv. Helene, št. 193 v označeni naselbini je na zelo slovesen način dne 4. septe mbra razvilo svojo novo zastavo. Zastavo je videti na 3liki pri vrhu; poleg nje stojita boter in botra, oče in mati, družice in tovariši zastave, na prednjih stopnicah so pa članice društva.
r
Thomas J. Malinac
Mr. Malinac je tudi zelo prijazen in rodoljuben mož (Jugoslovan) ; vsakemu rad pomaga, kjerkoli mu je mogoče.
Dne 20. septembra glasujmo vsi skupaj za ta dva naša kandidata, da bosta zmagalajL
Član društva.
vrednosti 80 milijonov holand-skih goldinarjev. Najbolj priljubljene so 10-centske cigare, katerih je šlo 227 milijonov v zrak, na drugem mestu pa so 8-centske z 218 milijoni. Cigaret so pokadili dve milijardi v znesku 36 milijonov goldinarjev. Največ se jih pokadi po en cent, ki pa so gotovo boljše kot jugoslovanske 'uradniške mempni3."
SEDEM ČUDES SVETA Stari svet je poznal tale čuda sveta: svetilnik v Aleksandriji, kolos na Rhodosu. veliki tempelj Diane v Ephesu, piramide, grob Mausolua in pa veliki kip Jupitra na Olimpu. Ko bi bili grški zgodovinarji bolj poznali severni del Evrope ali pa južni del Azije, bi bili gotovo izbrali kaj drugega kot svetovna čudesa.
Sedem čudes novega sveta je
pr. izbralo tisoč evropskih in ameriških učenjakov, ki so glasovali tako: Brezžični brzojav 244 glasov telefon 185, letalo
167, radij 165, spektralna analiza 126, Roentgenovi žarki 111, Panamski prekop 100. Rano-celništve brez bolečin 94 in sintetična kemija 81 glasov, sta še poleg prvih sedem čudes dobila največ glasov.
--o-
NEBESNI "ZEMLJEVID" Na londonskem observatoriju, so nedavno dovršili astronomsko mapo, ki so jo sestavljali trideset let. Obsega 20,000 posameznih kart, na katerih je zaznamovanih štiri milijone zvezd, do zvezd 14. vrste. En izvod mape stane baje okrog tisoč funtov šterlingov ($5,000). Natisnili bodo le malo izvodov za velike observatorije v Evropi in Ameriki in za nekatere znanstvene knjižnice.
Sobrat Jim Sepic in njegova gospa soproga Mrs. Uršula Šepic; boter in botra nove zastave društva sv. Helene.,
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE'
Izhaja vsa torek
Lastnina Kranjsko-SIovenske Katoliftke Jednote v ameriških.		Združenih drŽavah
6117 SL Clair Ave.	Uredništvo in upravntttro: Telefon: Randolph 3012	CLEVELAND, OHIO.
Za člane, m loto _____	Narafcd».	..................... .......$0.84
Za nečlane .......		...............................01.60
Za inozemstvo ........		
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Msiotained by and in the interest of the Order. ■ ; ..	Issued every Tuesday .____
OFFICE: 6117 St. Clair Ave.
Telephone: Randolph 3012.
CLEVELAND. OHIO
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Mesec september nas kaj rad spominja na ono minulo zlato dobo, ko smo začeli hoditi v šolo, saj se nam je s tem odprlo prvo poglavje knjige našega življenja. Marsikdo si iskreno želi povratka nekdanjih šolskih let, ker je baš tedaj živel najbolj srečno, veselo in brezskrbno, dasiravno je bilo treba mučiti glavo pri šolskih knjigah; in pri teh spominih pravi:
"Ce bi hodil še enkrat v šolo, bi bolj vstrajal, da bi se več naučil. Priliko do boljše šolske izobrazbe sem imel lepo, toda iste nisem hotel vporabiti! Dandanes bi se mi ne bilo treba tako mučiti za vsakdanji kruh. Moji stariši so mi želeli dobro in me silili do višjega šolanja in izobrazbe, toda jaz jih nisem hotel poslušati. Blagor se onim. ki so tozadevno ubogali svoje stariše!"	, .
Civilizacija in kultura sedanjega stoletja stopa v vseh. ozi-rih rapidno naprej. Najbolj pa napreduje izobrazba, ki je v zvezi z učenostjo in znanostjo. Glede tega moramo staviti našo novo domovino (Združene države ameriške) v prvo vrsto. Nikjer na svetu se ne izda toliko za razne šole kakor baš tukaj. Naravno da ima torej ameriška mladina najlepšo priliko do izobrazbe; mnogih slučajih se ji nudi celo povsefn brezplačno šolanje. Vsakim starišem bi bilo svetovati, da naj dajo svojim otrokom višjo izobrazbo, to bo za iste najlepša dota in zapuščina. Ce je vaš sin ali hči talentiran, ne vzemite ga že iz elementarne šole ampak pošljite ga se naprej, v višjo šok), kolegij in če mogoče še na univerzo. Res, dolga so leta tega učenja (12), toda vaše mu sinu ko dovrši univerzo, bo odprt ves svet;, zasigurana mu bo njegova bodočnost, vam pa pomoč na stara leta. Vašemu otroku se ne bo treba tako pehati za življenski obstanek kakor vam. kajti nudile se mu bodo boljša mesta in boljši zaslužek do smrti.
Kadar nastopi šolska doba za vašega otroka, tedaj, dragi na moče in mati, pomislita tudi, kam ga bosta dala? Pošljita ga v katoliško šolo, kajti tam so mu odprta vrata za dosego sreč nega in krepostnega življenja. Po naših večjih slovenskih naselbinah imate celo priliko vpisati vašega sina v slovensko farno šok). Kaj hočete še več?
Kaj misli o pravem šolanju in izobrazbi predsednik Združenih držav Mr. Coolidge, se je baš te dni čitalo v ameriških dnevnikih. Predno se je predsednik Coolidge s svojih tri-meseč-nih počitnic v Južni Dakoti vrnil v Washington, je imel 10. septembra daljši govor povodom otvoritve knjižnice državnega kolegija v Brookings. Poleg raznih načinov in ciljev da prave izobrazbe je predsednik citiral tudi znani psalm svetopisemskega kralja Davida, ki se glasi: Začetek modrosti je strah božji.
Kje drugje zamore učencu v srce vcepiti več strahu božjega kakor ravno v katoliških šolah? O veliki vrednosti in pomenu verske izobrazbe bi se dalo lahko napisati cele članke. Celo višji ameriški sodniki se izražajo, da povzroča baš slaba in brezver-ska vzgoja največ hudodelstva in zločinov. To je na zadnjo uro potrdil tudi že marsikak zločinec, predno so ga usmrtili. — Katoliški Slovenci! Pošiljajte torej svojo mladino edinole v ka toliške šole!
Ameriški Slovenci nismo rojeni pod ono srečno zvezdo, da bi lahko brez protekcije uživali blagre naše nove domovine, kajti skoro vsi smo delavci in trpini in kot taki bogatimo druge, namesto sebe. Navzlic vsemu temu pa stopa naš narod vedno višje po lestvici napredka. Število akademično izobraženih ameriških Slovencev se vedno bolj širi. Kdo bi pred 30 leti sanjal o ameriških slovenskih zdravnikih, odvetnikih, profesorjih, učiteljicah, inženirjih, mestnih, okrajnih in državnih uradnikih itd Število teh se vedno množi. Pred 30 leti so zavzemali v naši novi domovini samo naši gg. duhovniki najvišjo izobrazbo; le žal, da se število istih vsled smrti vedno krči.
Omenili smo že o lepem prirastku števila ameriških slovenskih zdravnikov in odvetnikov. Žalibože, da o tem ne moremo trditi o naših novomašnikih. Dasiravno je v Ameriki nad 200,-000 Slovencev, smo imeli tekom zadnjih pet let samo dva novo-mašnika iz naše vrste. Vzrokov zato bi se lahko več navedlo. Mnogo k temu vpliva tudi dejstvo, ker naša ameriška slovenska mladina uvideva, kako nekateri "naprednjaki" zaničujejo in blatijo duhovski stan; baš ta najbolj svet, ugleden in važen stan je gotovim nasprotnikom pravi trn v peti, med tem, ko ga pravi in gentlemanski Američan nad vse spoštuje in čisla.
Ako poj de glede naše častite ameriške slovenske duhovščine y tem oziru še tako dalje, bodo naše slovenske fare čez nekaj let morale prenehati, ker ne bo več slovenskih župnikov in kaplanov. S tem bodo prenehale tudi slovenske farne šole. Vse to bo vplivalo tudi na naše slovenske organizacije.
Ce ima vaš sin po dovršenem elementarnem šolanju veselje, zmožnost in poklic za ta velevažen stan, posvetujte se z vašim župnikom o tem in dajte sinu priliko do bogoslovnih študij. V vsaki škofiji je dandanes lepa priložnost za bogaboječe in pridne mladeniče, da lahko brezplačno posvetijo svoja študijska leta za dosego duhovskega stanu. * »	■	o--
O veliki premogarski stavki.
Preste, Pa. — Zelo redki so dopisi v našem Glasilu iz naše zapadne Pennsy Ivani je. Dasiravno je tukaj mnogo članstva in naročnikov, je za to menda
več vzrokov: Prvič, da vsak rajši čita kakor pa poroča in piše; drugič, je pa, ker ni kaj dobrega za poročati, posebno ne iz naših premogarskih naselbin, saj so delavske razmere v resnici daleč pod ničlo, ker so unij-
ski premogovniki zaprti že od prvega aprila t. 1.
Do 1. aprila sta v tukajšnji bližini obratovali dve veliki premogarski družbi, namreč National Frick Coal Co. in pa Pittsburgh Terminal Coal Co.; omenjena rova sta oddaljena od tukajšnje naselbine več milj. Zaslužek je bil v teh rovih le bolj slab, ker so bili vsi prostori prenapolnjeni t delavci; kjer bi imel delati eden, bila sta dva ali celo trije.' Pravega zaslužka za premogarje ni tukaj v zapadni Pennsylvaniji že od leta 1924, odkar je Pittsburgh Coal kompanija zaprla 54 velikih unijskih rovov; nato jih je pa pričela zopet polagoma odpirati pod lestvico 1917 na podlagi neunijske plačilne lestvice. Na ta način jma označena družba sedaj že veliko število odprtih premogovnikov (open shop).
Tudi tukajšnji rov Essen No. 3, last Pittsburgh Coal Co. je pričel obratovati še začetkom novembra, 1926 kot open shop. Prejšnji delavci smo dobili razne pozivnice, da naj se vrnemo na delo pod lestvico .1917 in da priznamo open shop. Kot zavedni unijski premogarji seveda tega nismo storili. Družba je zatem izdala svoj oklic na vse delavce, stanujoče v kompanij-skih hišah, da se morajo izseliti iz stanovanj, ako se takoj ne vrnejo na delo. To so tudi storili in si drugod poiskali zavetja. Med temi je bilo tudi več slovenskih družin prizadetih, ki so stanovale v teh hišah več let. Tukaj so ostali le oni, ki lastujejo svoje hiše.
Zatem so se pričeli naseljevati črnci (zamorci) in zadnje čase tudi Belgijci, tako da je vseh teh privržencev veliko število in so večinoma po vseh hišah naseljem. Zavarovani so dobro od kompanijskih policajev in pomožnih šerifov, ki so dobro oboroženi z vsakovrstnim orožjem, da se tem importiran-cem ne zgodi nič žalega. Drugi delavci smo si pa poiskali delo drugod v rovih, ki so obratovali do 1. aprila pod unijsko lestvico.
Pri National Coal kompaniji je bik) nas zaposljenih nad 700 rudarjev; zaslužek je bil slab, komaj za vsakdanje potrebe. V unijo je moral vsak rudar mesečno prispevati $8.50 ($1.50 rednega "in $2. izvanrednega asesmenta). Ta asesment je moral vsak rudar plačati; posebna doklada je šla menda v blagajno za podporo ob času stavke.
Koncem marca, 1927 smo dobili ukaz od družbe, da naj odložimo krampe in lopate, ker bo družba zaprla rov. S 1. aprilom smo šli na stavko v nadi, da se čez en mesec ali dva vrnemo nazaj na svoje prostore, če že ne ravno pod starimi pogoji, pa vsaj z nekoliko nižjo plačo; toda smo se v tem hudo varali; kajti sedaj je že šesti mesec stavke, pa smo ravno pri tistem kot smo bili 1. aprila, brez dela in brez vsakega zaslužka, ker istega sploh ni mogoče dobiti. Od unije še nobeden ni dobil niti črneka ficka podpore, in je menda tudi ne bo, če smo še toliko časa doma?!
V tukajšnji lokalni uniji je bilo $1,400 v blagajni; na to so izvolili nekaj odbornikov za takozvane "pikete," ki so imeli nalogo, da odstranjajo stavko-caze. Ta posel so opravljali več mesecev z dobro plačo, uspeha pa niso imeli nobenega; več so koristili stavkokazom (skebom) kakor pa nam, ker so jih brezplačno razvažali na vse strani s svojimi avtomobili in si drugod poiskali ravno tako delo kot so ga opravljali tukaj. Ko je izginila blagajna, izginili so tudi piketi.
Shodi stavkarjev se ponavljajo pogostoma že od meseca aprila, zdaj v eni naselbini, zdaj v drugi, na katere pridejo razni govorniki od unije. Ti nam po-jo vedno eno in isto pesem, da jodimo složni, mirni, ramo ob rami, pa bo zmaga naša ?! Ako
ne zmagamo sedaj, ko sije gor-ko solnce, zmagamo pa takrat, ko bo mrzla burja brila?? Da, resnica je, da si vsi zmage želimo in (to bi naša unija ne propadla. Zato se borimo, da nas kapitalizem ne vpreže v stari jarem suženjstva. Ali vendar v takem položaju ne bomo mogli dolgo vstrajati. Na mnogih shodih sem že bil, odkar stavka mo, pa vendar še nisem slišal nobenega govornika od unije, ki bi vprašal: Kako so pa kaj va še finance? Ali vam bo mogoče še zanaprej tako trdno vstra jati? Ali vaši otroci še dobi vajo vsakdanjo hrano? Ali vam jih bo mogoče obleči, da jih pošljete v šolo. Ali že ima te kaj kurjave pri hiši, kajti zima trka že skoro na vrata? Vse to tem govornikom in na šim zastopnikom še na misel ne pride, saj imajo sami vsega dovolj; lahko delo in dobre plače iz naše unijske blagajne. Toda za nas je pa vse drugače, ker že čez pet mesecev nismo centa za služili; treba pa je plačevati stanarino, za živež, društveni asesment in za druge vsakdanje potrebščine. Kje vzeti, če ni zaslužka in ne podpore; saj smo vendar plačevali v ta sklad, da dobimo podporo v slučaju potrebe. Zdaj so pa naši voditelji popolnoma gluhi o vsaki prošnji. Na milijone dolarjev smo že delavci prispevali v ta sklad, dobili pa še prav malo podpore. Štiriindvajset let sem je Član organizacije United Mine Workers of America, pa se nisem dobil niti centa podpore, dasiravno sem bil že večkrat na stavki.
Meseca julija nas je posetil tudi predsednik te unije Mr John L. Lewis, ki je govoril bližnji naselbini Bridgeville Pa. Navzočih je bilo več tisoč premogarjev. Povedal nam ni nič kaj posebnega. Na dolgo in Široko je razkladal, kako velike izgube imajo premogovne družbe s stavkokazi in uvažanjem zamorcev, katerih so že do tedaj dobili čez 70,000. Rekel je, da se morajo družbe podati prej ali slej. Hvalil je nas stavkarje, ker smo tako vstraj-ni. česar niti sam ni pričakoval; sklepčno nas je pa še pohvalil, da smo dobri člani te organiza cije. To mu lahko vsak prizna, da. smo dobri, ako ne, bi mu ne dovolili na zadnji konvenciji $12,000 letne plače.
Posebnega aplavza ni žel govornik od poslušalcev, izvzem ši nekaj njegovih pristašev na odru. Tukajšnji premogarji se ga še dobro spominjamo, kaj je napravil z nami pred nekaj leti nazaj, ko smo skupaj stavkali z westmorelandskim okrajem, ;n sicer več mesecev. On-dotni premogarji so stavkali, da bi jim družbe priznale unijo, tisti pa, ki smo bili že v uniji smo se tudi stavkarjem pridružili .ker nam je družba name ravala znižati plačo. Tako smo skupno vstrajali nad šest mese cev. Ko pa je že pričelo primanjkovati mehkega premoga in smo bili prepričani skupne zmage; in ko je imel priti odločilni čas zmage, smo pa unijski premogarji dobili ukaz od unije, da naj se vrnemo na delo pod starimi pogoji; kar smo tudi storili, premogarje v Westmoreland okraju smo pa lepo pustili na cedilu svoji usodi. Ker jim ni drugega kazalo, so se čez nekaj tednov zopet vrnili nazaj na delo pod starimi pogoji brez unije. To je bila edina krivda naših voditeljev. Ko bi bili mi tako skupno vstrajali še nekaj tednov bi bili tudi zmagali na celi črti; toda danes pa mi občutimo tozadevne vse zle posledice, ki ne bodo tako hitro poravnane.
Tudi v društvenih ozirih občutimo zadnji čas krizo stavke, kjer je več članov prizadetih. O kaki veselici ali pikniku niti govora ni, tako tudi ne o pridobivanju novih članov, ker ni denarnih sredstev. Zadnji mesec sem prejel več pisem in prošenj od naših članov in članic,
da naj potrpim nekoliko z ases-mentom, ali pa, če je meni mogoče založiti zanje. Ker sem pa jaz ravno tako prizadet kot več drugih, sem vso stvar predložil na društveni seji meseca avgusta s prošnjo, da bi se godila velika krivica dobrim članom, če bi bili suspendani ali celo izključeni v tem kritičnem času. Nato je odbor in članstvo sklenilo, da se za vsakega člana, ki se društvu javi pismeno ali ustmeno, da je vsled stavke hudo prizadet in v pomanjkanju, se zanj založi asesment iz društvene blagajne, in kolikor bo mogoče pod pogojem, da vrne denar nazaj kakor hitro se razmere kaj zboljšajo. i
Toliko v pojasnilo vsem prizadetim članom zaradi morebit« ne suspendacije ; v slučaju pa, da ne bo mogla društvena blagajna vq£ obstojati ali zalagati asesmenta, bom o tem vsakega pravočasno obvestil.
S pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote!
Frank frimozich, tajnik društva št. 21 K. S. K. J.
KAKO NAJ PRIDEJO SO R0DNIKI V ZDRUŽENE
DRŽAVE.
i.
število tukajšnjih tujerod-cev, ki bi radi poslali po svoje ožje sorodnike, je velikansko Vsi znamo, kake težkoče postavlja sedanji priseljeniški zakon njihovim željam in koliko je gorja radi teh težkoč. Vendarle v podrobnostih doti-čnih predpisov vlada še vedno mnogo nejasnosti, kakor je razvidno iz neštevilnih vprašanj za informacijo, ki jih stavijajo ljudje, .ki bi radi dobili semkaj svojo družino.
V Združenih Državah, ka kor povsod drugje, vživajo dr žavljani nekatere predpravi-ce, ki jih inozemci ne vživajo. To velja tudi glede priseljeniškega zakona. Ameriški državljan sme privesti v Združene Države svoje ožje sorodnike kot priseljence izven kvote ali kot vživajoče prednost v okvirju kvote, dočim tukaj nastanjeni inozemec tega ne more storiti.. Sorodniki ino zemcev morejo priti v Združene Države le kot kvotni prise ljenci. Inozemci ^a, ki so duhovniki, profesorji, poljedelci ali ki so se rodili v drugih ameriških deželah, vživajo neke posebne pravice, kar še tiče priseljevanja.
Žena ameriškega državljana, dasi inozemka, sme priti izven kvote. Da more mož dobiti iz inozemstva svojo ženo izven kvote, mora dokazati, da je ameriški državljan in da je ona njegova zakonita že na. Za prošnjo veljajo poseb ne tiskovine, takozvani Form 633, ki se dobiva od priseljeniškega urada. Prošnjo treba poslati po pošti na General Commissioner of Immigration. Washington, D. C. Ta potem obvesti prosilca, da je bilo prošnji ugojeno, in tudi ameriški konzul v kraju, kjer žena prebiva, je o tem uradno obveščen. Na to se mora žena podati h konzulu in mu doprinesti dokaze, da je ona ista oseba, za katero je bila prošnja napravljena; njen poročni list, rojstni list in potni list služijo kot dokazila v to svr-ho. Ameriški konzul ji na to izda vizo, ki jo vpravičuje do prihoda izven kvote, takozva-no non-quota immigration visa.
Kar se tiče državne pripadnosti žen ameriškega državljana, treba poudarjati, da začenši od 22. septembra 1922 se po ameriškem zakonu državljanstvo žene ne spreminja več vsled poroke. Njeno državljanstvo je povsem neodvisno od državljanstva moža. Od onega dne žena \ostaje inozemska vzlic temu, (¡da mož je ali postane ameriški državljan; ona mora sama zaprositi za ameriško državljanstvo, ako to hoče. Poprej je bilo druga-
če. Ako se je poroka vršila pred 22. septembra 1922 in je bil mož ameriški državljan oziroma je postal državljan do onega dne, tedaj je žena tudi postala ameriška državljanka, tudi če je stanovala v inozemstvu. Taka žena torej ne spada pod priseljeniški zakon marveč naj zaprosi za ameriški pasport. Državljanski papir njenega moža in poročni list sta v tem slučaju zadostna dokaza njenega ameriškega državljanstva. Ona naj ne po tuje s potnim listom inozemske države, razun ako ji ame riški konzul iz kakega vzroka noče izdati ameriški pasport kajti raba inozemskega pot nega lista s strani ameriškega državljana utegne dovesti do zgube ameriškega državljanstva. Žena ameriškega državljana pa, ki je inozemka. more seveda potovati le s potnim listom one. države, kateri pri pada.
Mož ameriške žene pa dose-daj ne vživa še iste predpravi-ce kot žena ameriškega dr žavjljana. On je vpravičen le do prednosti v kvoti. Po stopanje glede prošnje pa je isto kot v slučaju prošnje državljana v korist ženi.
Tudi otroci ameriškega državljana vživajo neke pred pravice, kar se tiče priseljeniškega zakona, toda le tedaj ako pridejo v Združene Drža ve, predno so 21 let satri. Ka) se tiče državljanstva otrok ameriških državljanov, « mnogi še niso popolnoma n jasnem. Vsakdo seveda dobre ve, da otrok rojen v Združe nih Državah je državljan ir tako tudi tukaj stanujoč otrok ameriškega državljana ako oče oziroma (po očetov smrti) mati dolli ameriško dr žavljanstvo, plodno je otrol< dosegel 21. leto. Kar pa se ti če otrok, rojenih in še vedne stanujočih v inozemstvu, ve Ijajo sledeča pravila. Otrok rojen po očetovi naturalizaciji je ameriški državljan, ali, ake stanuje še vedno v inozemstvu se mora. ko je 18 let star. pri javiti k ameriškemu konzuli in ob polnoletnosti zapriseč zvestobe k Združenim Drža vam. Otrok pa, rojen v inozemstvu pred očetovo natura lizacijo in še vedno tam stanu joč, ni ameriški državljan; ot to postane še le tedaj, ako sto pi na ameriška tla, predno j< 21 let star. Skoraj vsi otroc naturaliziranih ameriških dr žavljanov, stanujoči v inozem stvu, spadajo pod to skupino Oni torej ne morejo potovati ? ameriškim potnim listom, marveč s potnim listom one inozemske države, h kateri spadajo. Ali oni vživajo neke predpravice glede priseljevanja, pod pogojem pa, da nisc še 21 let stari in da niso poročeni. Le samski otroci vživajc te predpravice. Te so sledeče. Do 18. leta sme otrok ameriškega državljana priti v Združene Države kot priseljenec izven kvote. V starosti pa od 18. do 21. leta on vživa le prednost v kvoti. Za otroke, bodisi da pridejo izven kvote ali pa dobijo prednost v kvoti, se zaprosi na isti način, kot zgoraj omeitjeno v slučaju žene.
Ameriška državljanka ima iste pravice kot ameriški državljan glede prihoda otrok v Združenih Države. Ako pa sta oba roditelja ameriška državljana, je boljše, da oče napravi prošnjo. 1
Pastorki pa ne vživajo nika-ke predpravice. Državljan torej ne more zaprositi za brez-kvotni prihod ženinega sina iz prejšnjega zakona, le mati to more, ako je sama državljanka. Kar se pa tiče posinovlje-nih (adoptiranih) otrok, imajo ti enake pravice kot lastni otroci le tedaj, ako so bili formalno adoptirani pred 1. januarjem 1914. Drugače ne vživajo nikake predpravice in morejo priti le kot običajni kvotni priseljenci.
Ameriški državljan more nadalje zaprositi za prihod očeta ali matere kot priseljencev, vživajočih prednost v kvoti. Državljanka ima seveda isto pravico. Zapomniti pa si je treba, da mora biti prosilec vsaj 21 let star. Nedoletni otroci, ki so ameriški državljani, ne morejo torej vložiti prošnje za prihod svojih inozemskih staršev.
j Nikak drug sorodnik ameriških državljanov ne vživa ni-kakih predpravic glede priseljevanja v Ameriko. Torej sestre, bratje, nečaki, vnuki, strici, bratranci itd. morejo priti le kot običajni kvotni priseljenci.
Duhovnik kateregasibodi ve* roizpovedanja, ki želi priti v Združene Države, da nadaljuje ta svoj poklic, sme priti izven kvote. Dokazati mora, da je redovito posvečen duhovnik, da je vsaj že dve leti pred vložitvijo prošnjo duhov-nikoval in da bo duhovnik tudi / Ameriki. V to zadnjo svr-ho pismo ali pogodba s strani :erkvene občine ali škofa itegne biti zadosten.
Profesor visoke šole, vseučilišča, akademije ali seminišča, ki je uČiteljeval vsaj že dve leti, sme tudi priti kot priseljenec izven kvote. Mora dokazati, da je profesor vseuči-iiščne stopinje; navaden pro-*esor ali učitelj ne vživa te )ravice, da vseučiliščni profe-;or bo moral dokazati konzu-'u, da bo v Združenih Državah nadaljeval v tem poklicu.
Žena in neporočeni otroci (pod 18. letom) duhovnika ali orofesorja smejo tudi priti iz-.•en kvote, ali ne pred priho-lom moža oziroma očeta. Ako e on prišel pred 1. julijem 1924, oni ne vživajo več nika-<e predpravice. Ako pa je irišel po 1. juliju 1924, smejo .sak čas zaprositi za izven-kvotno vizo, pod pogojem pa, iotični duhovnik oziroma pro-esor še vedno izvršuje svoj >rvotni poklic.
Dijaki smejo priti v Združe-le Države v svrho študij, ne da bi bili všteti v kvoto. Di-iak mora imeti vsaj 15 let in nora dokazati, da je dijak in la prihaja v svrho študij, meti mora zadosti denarja, da >e vzdržuje tekom šolanja v Ameriki, ali pa morajo nje-Tovi sorodniki ali prijatelji v Ameriki potom "affidavil-a" iamčiti za njegovo vzdrževa-lje. Ves njegov čas v Združenih Državah mora bit,i posvečen izključno učenju; on :ie sme delati, da se vzdržuje. Nekaterikrat pa se dovoljuje, la dela nekoliko ur na dan po šoli ali tekom počitnic.
Predno tak dijak zaprosi konzula za vizo, si mora pri-' skrbeti pristop v kak ameriški šolski zavod. Ta zavod mora biti eden izmed onih, ki jih je priseljeniški urad potrdil v to svrho. Seznam teh šol je dobiti od Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City, kakor tudi od Institute of International Education, 522 Fifth Ave-' nue, New York City.
Ko se je dijak odločil, v kako šolo bi rad vstopil, naj piše ravnatelj te šole. Ta mu pošlje tiskovino, ki naj jo dijak izpolni in vrne z zahtevanimi šolskimi spričevali in s svojo fotografijo. Ako ga šola sprejme, pošlje mu spre-jemnico (certificate of admission) v dveh iztisih. Enega izmed teh naj dijak pokaže ameriškemu konzulu, drugega naj čuva, ker ga bo potreboval ob svojem prihodu. Dijak mora znati nekoliko angleščine, vsaj toliko kolikor treba za dotične študije. Prijatelji in sorodniki v Združenih Državah mu lahko gredo na roko, kar se tiče izbiranja primerne šole in sprejema v isto.
Ko je dijak dovršil svoj učni tečaj, mora zopet zapustiti Združene Države. On ne sme
(Dalje na 5. strani)
iiiniiiiiiniimiifimminiiTTTTP
K. S* K«
illllllUlliiimfi......
m m
JEDNOTA
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111. —
Društvo sv. Roka, št. 10, Lyons, Iowa
[miiiiiHiimaS
Ustanovljena w Jolietu, I1L, dne 2. sprils 1804. Inkorporirans v JeUetn,
državi Illinois, dne 12. januarja, 1888. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOUET, ILL. eolventnost aktivnega oddelka znaša 100.61%; aolventnest mladinakegs oddelka znaša 140.26%. Od ustanove od 1. julija 1927, znaša skupna izplačana podpora $3,018,073.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDI NA, 1053 E. 62nd St., ClevsUsd, Okle. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Celo. 1!. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chisholm, Mina. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliat, OL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO", 2618 W. St. Clair »t Indianapolis, Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, 612 Grant St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, 111. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allia, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicsgo, 111.
FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26—10th St., North Chicago, IlL FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, IU. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, OWo.
POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Lauriam, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vsa pisma in denarne zadeve ,tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna namanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ostati tukaj, ko je dovršil svoje študije. Tudi ne more postati ameriški državljan. Isto velja za dijakinjo.
II.
Do 26. maja 1927 je bil v veljavi poseben zakon, ki je dovoljeval prihod izven kvote in ob znatnih olajšavah za one inozemee, ki so služili v ameriški vojski tekom svetovne vojne in so se potem povrnili v staro domovino. Enake olajšave so veljale za njihove družine. Ta zakon pa ni sedaj več v veljavi in zato ni treba, da povemo več o njem.
Kdor se je rodil v Kanadi, Mehiki, Kubi ali v katerisibodi neodvisni deželi Centralne in Južne Amerike sme priti v Združene Države izven kvote. Isto pravico vživajo njegova žena in neporočeni otroci pod 18. letom, naj so se rodili kjerkoli, ako pridejo ž njim ali po njem. Kdor pa se ni rodil v teh ameriških deželah, spada vedno pod kvoto svoje rojstne dežele, pa naj živi še toliko let v teh deželah.
Inozemee, ki se je nastanil v Združenih Državah, pa je odšel začasno v inozemstvo, se sme povrniti kot priseljenec izven kvote. Glavni predpogoj pa je, da je bil ob svojem prejšnjem prihodu zakonito pripuščen v Združene Države.
Ako si je tak inozemee pred svojim začasnim odhodom iz Združenih Držav priskrbel od generalnega priseljeniškega komisarja dovoljenje za po-vratek (Permit to Reenter), on se lahko povrne brez nika-kakih težav. Paziti pa mora, da pride nazaj, predno "permit" poteče. Kdor zaprosi za "permit," mora označiti dobo, do kdaj naj ta velja; ta doba pa ne sme presegati leto dni
pušcen v Združene Države, da se njegovo redno bivališče nahaja v Združenih Državah, da je imel ob odhodu namen povrniti se in da je ostal predolgo v inozemstvu iz kakih tehtnih razlogov. Plačati bo moral $10 za vizo in tudi glava-rino $8.
Kdor se bavi s poljedelstvom, naj bo kmet ali poljedelski delavec, sme zaprositi za prednost v kvoti, ako kvota dotične dežele znaša čez 300 na leto. Za Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo itd. ta pravica torej velja. Ni zadostno? da je dotičnik le kakšenkrat delal na polju, marveč se zahteva, da je izurjen poljedelec in da je poljedelstvo njegov glavni poklic. Tudi mora biti njegov namen, da se bo bavil s poljedelstvom po prihodu v Združene Države. Konzul sme od njega zahtevati da dokaže, da je izurjen poljedelec, kakor tudi da pričakuje delati na farmi v Združenih Državah. Nikakor pa si dotičnik ne sme vnaprej zagotoviti delo na kaki posebni farmi, kajti to bi bilo proti "contract-labor law." V to svrho utegne dobro služiti kako spričevalo od domačega županstva ali poljedelske oblasti v dotičnem okraju, iz katerega je razvidno, da je prosilec izurjen poljedelec Dobro je tudi, ako mu kak prijatelj v Ameriki, ki je farmar, pošlje affidavit, v katerem ta trdi, da mu bo pomagal dobiti delo na farmi ali pri nakupu farme. (Nikakor mu ne sme ta obljubiti delo na svoji farmi ali na farmi koga drugega).
Kdor je gozdar, vrtnar, vi-norejec, sadjerejec, živinorejec itd. smatra se kot izurjen poljedelec in vživa isto pred
Kasneje se pa veljavnost pravico. Ravno isto velja gle "permita" lahko ponovno po- de ženskih.
daljša za nadaljnih šest mesecev, ako se zato pravočasno zaprosi. Tak "permit" stane $3.
Kdor pa je odšel iz Združenih Držav brez "permita," se mora podati k ameriškemu konzulu in zaprositi za izven-kvotno priseljeniško vizo. Ako je bil odsoten iz Združenih Držav več kot šest mesecev, utega imeti precej težav, da dobi izvenkvotno vizo. Najprej mora prepričati konzula, da je bil poprej zakonito pri-
Žena in neporočeni otroci (pod 16. letom) poljedelca vživajo isto pravico do prednosti v kvoti, ako pridejo ž njim. Ako pridejo za njim morajo dokazati, da se mož oziroma oče zares bavi s poljedelstvom. Poverjeno spričevalo s strani delodajalca ali, ako dotičnik ima svojo farmo, s strani poljedelskega agenta v dotični "county' utegne služiti v to svrho.
F. L. I. S
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
REZULTAT SPLOŠNEGA GLASOVANJA O NAKUPU
Ime društva
Društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, III. —
Društvo svu Jožefa, št. 2, Joliet, 111.' ..........
Društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111. ... Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 4. Tower, Minn.
Društvo sv. Družine, št. 5, La Salle, III......
Društvo sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo.......
AL
ZA	PROTI
42	15
321	6
17	
40	51
47	87
72
10
41
3
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. it, Aurora, 111. ,---- 15
Društvo sv. Jožefa, št 12, Forest City, Pa........
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 13, Biwabik, Minn. . Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont.
Društvo sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa.........
Društvo sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn. ........
Društvo Marije Pomočnice, št. 17, Jenny Lind, Ark. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich.
Društvo sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa............
Društvo sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O. ....---- 53
Društvo sv. Barbare, št. 24, Blocton, Ala. .........
Društvo sv. Vida, št. 25, Cleveland, O.............
Društvo sv. Frančiška, št. 29, Joliet, 111...........
Društvo sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich...........
Društvo Jezus Dobri Pastir, št. 32, Enumclaw, Wash. Društvo sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans.
Društvo sv. Jožefa, št. 39, Riggs, Iowa ..............
Društvo sv. Barbare, št. 40, Hibbing, Minn.........
Društvo sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa...........
Društvo sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa...........
Društvo sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont..........
Društvo sv. Flori j ana, št. 44, South Chicago, 111. ... 52 Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 45, E. Helena, Mont. 10
Društvo sv. Frančiška Serafinskega, št. 46, New York,-
Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111. ......... 6
Društvo Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa...... 96
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mountain, Mich-
Društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind....... 143
Društvo sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111.......... 84
Društvo sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo......
Društvo sv. Jožefa, št. 56, Leadville-, Colo.......... 16
Društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y.........
Društvo sv. Jožefa, št. 58, Haser, Pa...............
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn. .——
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 60, Wenona, 111. -
Društvo Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O. ..-
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 62, Bradley, 111......
Društvo sv. Lovrenca, št. 63, Geveland, O.........
Društvi sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa. .....-
Društvo sv. Janeza Evang., š^ 6$, Milwaukee, Wis. 3
Društvo sv. Jožefa, št. 69, Great Falls, Mont...... 8
Društvo Presv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo 42 Društvo Antona Padovanskega, št. 72, Ely, Minn. ... 64
Društvo sv. Jurija, št. 73, Toluca, 111...............
Društvo sv. Barbare, št. 74, Springfield. 111. .......
Društvo Vitezi sv. Martina, št. 75, La Salle, 111. „-
Društvo Marije Vnebovzete, št. 77, Forest City, Pa. 45
Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111....... i
Društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111. ...-
Društvo Marije Čistega Spoč., št. 80, S. Chicago, 111. 50
Društvo Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa. -
Društvo sv. Alojzija, št. 83, Fleming, Kans........
Društvo Marije Sedem Zal., št. 84, Trimountain, Mich 1
Društvo Marije Čist. Spočetja, št. 85, Lorain, O.......
Društvo Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo. .. 39 Društvo sv. Antona Padovanskega, št. 87. Joliet, 111. 63
Društvo sv. Alojzija, št. 88, Mohawk. Mich..........
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 90, S. Omaha, Neb. -
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 91, Rankin, Pa......
Društvo sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa........
Društvo Friderik Baraga, št. 93. Chisholm, Minn. ... 29 Društvo Mar. Zdrav. Bolnikov, št. 94. Sublet, Wyo. .. 1
Društvo sv. Alojzija, št. 95, Broughton, Pa.........
Društvo sv. Barbare, št. 97, Mount Olive, 111.....
Društvo sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale. 111. -
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O.......
Društvo sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis....... 1
Društvo Mar. Cist. Spočetja, št. 104. Pueblo, Colo. ..-
Društvo sv. Ane, št. 105, New York, N. Y......... 21
Društvo sv. Genovefe, 108, Joliet, 111.............. 150
Društvo sv. Družine, 109, Aliquippa, Pa........... 47
Društvo sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O. .......... 9
Društvo sv. Srca Marije, št. lil, Barberton, O.......
Društvo sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn.............. 27
Društvo sv. Roka, št. 113, I>enver, Colo.............
Društvo Marij-e Mil. Polne, št. 114. Steelton, Pa. ...-
Društvo sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans. ... 9
Društvo sv Pavla. št. 118, Little Falls, N. Y....... 6
Društvo Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, 111. 24
Društvo sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa...........
Društvo Marije Pomagaj, št. 121, Little Falls, N. Y. 8 Društvo sv. Jožefa, št. 122, Rock Springs, Wyo. ... 7
Društvo sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O.................69
Društvo sv. Jakoba, št. 124, Gary, Ind.............
Društvo sv. Martina, št. 126, Mineral, Kans. ......-
Društvo sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111............ 25
Društvo sv. Barbare, št. 128, Etna, Pa...........—-
Društvo sv. 'Pavla, št. 130, De Kalb, 111............
Društvo Marije Rož. Venca, št. 131, Aurora, Minn. 43
Društvo sv. Roka, št. 132, Frontenac, Kans......... 28
Društvo sv. Ime Marije, št. 133, Ironwood, Mich. ... 21
Društvo sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind.......
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 135, Gilbert, Minn.
Društvo sv. Družine, št. 136, Willard, Wis.........
Društvo sv. Ane, št. 139, La Salle, 111..............
Društvo sv. Rozalije, št. 140, Springfield, 111......
Društvo sv. Janeza Krstnika, k. 143, Joliet, 111. ••• 22 Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis. 5
Društvo sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa......
Društvo sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O. ..........
Društvo Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa.......
Društvo sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn.	-
Društvo sv. Ane, št. 150, Cleveland, O...........——
Društvo sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111. ... 69 Društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa. ... 29
Društvo Marije Majnika, št. 154, Peoria, 111........
Društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn............
Društvo Kraljice Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis. ..-
Društvo sv. Antona Padov., št. 158, Hostetter, Pa. -
Društvo Marije Čist. Spoč., št. 160, Kansas City, Kans. 2
Društvo sv Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn........ 5
Društvo Marije Magdalene, št. 162, Geveland, O. ..-
Društvo sv. Mihaela, št. 163, ¡Pittsburgh, Pa........ 97.
3 10
2
3 3
29
16	I
3	26
53	" 5
3	
471	4
43	17
2	20
86	10
30
2
33 26 i
17
18
14
258
46
14
21
25
99
25 44
33 15
50
70
51
4 i 2 18
71 10
15 i 5
27
I
17
61
187 26
208 15
Društvo Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn. ...-
Društvo Marije Pomoč Krist., št. 165, W. Allis, Wis. -
Društvo Presv. Srca Jezus., št. 166, S. Chicago, 111. 41
Društvo Kraljica Miru, št. 167, Thomas, W. Va......
Društvo sv. Jožefa, št. 168, Bethlehem, Pa.
32
11 54
15
23
13
25 9
Društvo sv. Jožefa, št. 169, Geveland, 0.......... 4
Društvo sv. Ane, št. 170, Chicago, 111. ........... 2
Društvo sv. Elizabete, št. 17, New Duluth, Mlinn. ...-
Društvo Presv. Srca Jezus., št. 172, Cleveland, O. ..-
Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis..........
Društvo Marije Pomagaj, št 174, Willard, Wis.......
Društvo sv. Jožefa, št. 175, Summit, 111............ 18
Društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich. ... -
Društvo Presv. Srca Jezus., št. 177, Chesterton, Ind. -
Društvo sv. Martina, št 178, Chicago, 111..........
Društvo sv. Alojzija, št. 179, Elmhurst, 111.......
Društvo sv. Antona Padov., št. 180, Canon City, Colo Društvo Marije Vnebovzete, št. 181, Steelton, Pa. ...
Društvo sv. Vinoenca, št. 182, Elkhart, Ind.........
Društvo Jezus Dobri Pastir, št. 183, Ambridge, Pa. Društvo Marije Pomagaj, št. 184, Brooklyn, N. Y. . Društvo Antona Padov., št. 185, Burgettstown, Pa. ..
Društvo sv. Cecilije, št. 186, Bradley, 111..........
Društvo sv. Šjtefana, št. 187, Johnstown, Pa........ 7
Društvo Marije Pomagaj, št. 188, Homer City, Pa. -
Društvo sv. Jožefa, št. 189, Springfield, 111..........
Društvo Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo......
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191, Geveland, O. ..-
Društvo sv. Alojzija, št. 192, Cleveland, O...........
Društvo sv. Helene, št. 193, Geveland, O..........
Društvo Kraljica Majnika, št. 194, Canonsburg, Pa. . 2
Društvo sv. Jožefa, št. 195, N. Braddock, Pa....... 7
Društvo Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn. ...-
Društvo sv. Štefana, št. 197, St. Stephen, Minn. ...-
Društvo Srca Marije, št. .198, Aurora, Minn. ..."-----
Društvo sv. Terezije, št. 199, Geveland, O.........I
Društvo sv. Cecilije, št. 200, Eveleth, Minn........
Društvo Marija £ist. Spoč., 202, Virginia, Minn. .. Društvo Marije Vnebovzete, št. 203, Ely, Minn. ... Društvo Marija Majnika, št. 204, Hibbing, Minn. ...
Društvo sv. Neže, št. 206, S. Chicago, 111._____-
Društvo sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O. -
Društvo sv. Ane, št. 208, Butte, Mont.............
Društvo Vitezi sv Jurija, št. 209, S. Giicago, 111. ... Društvo Marije Vnebo., št. 210, Universal, Pa. __ -Društvo Marije Čist. Spoč., št. 211, Chicago, 111. .. Društvo Marije lV>magaj, št. 212, Timmins, Ont., Can. Društvo sv. Martina, št. 213, Colorado Springs, Colo.
Križa, št. 214, Cleveland, O. .........
Društvo sv. Štefana, št. 215, Toronto, Ont. Can. N.
Društvo sv. Antona, št. 216, McKees Rocks, Pa......
Društvo sv. Križa, št. 217, Salida. Colo. ..........
Društvo sv. Ane, št. 218, Calumet, Mich.........
Društvo sv. Kristine, št. 219, Euclid, O...........
Društvo sv. Jožefa, št. 220, West Pullman, III......
Društva sv. Brigite, št. 221, Greaney, Minn........
Društvo sv. Antona Pad., št. 222, Bessemer, Pa. -Društvo sv. Alojzija, št. 223, Kirkland Lake, Ont.
74
26
80
36
12 9 31
14 12
12
8
16
15 48
15
16
15
24
Skupaj .......................2,985 2,375
Skupno število glasov .....................................
Za je glasovalo 2,985 članov in članic in proti 2.375 Večina za 610.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, Illinois, 1. septembra, 1927.
SLOVENSKI GLADIATOR
RESNA VPRAŠANJA IN ODGOVORI za one, kateri o tem ničesar ne vedo, zakaj da se gre.
Že v drugič je pribrenkal iz Milwaukee listič "Slovenski Gladiator," katerega urednik je župnik Rev. James Cerne v She-boyganu, Wis.
Prvič kot drugič je zagrabil Jednotine glavne uradnike, očitajoč jim slabo gospodarstvo, osobito pa še komišen pri nakupovanju obveznic ali kakor jih imenujemo bonde.
Ta listič je dosegel le nekaj glavnih in društvenih uradnikov, večina ostalega članstva ne ve o tem ničesar, radi tega se je več članostva čudilo, kako je to. da sta sobrata Zalar in Opeka odgovarjala Rev. Cernetu v takemu tonu, ker lista niso prej še čitali.
List je začel izdajati Rev. Černe potem, ko mu nismo mogli po Jednotinih pravilih dovoliti v Glasilu pisati članke, v katerih so bili napadeni glavni uradniki.
Po izjavi urednika Slovenskega Gladiatorja je namen tega lista razrešiti vprašanje komiš-na pri kupovanju obveznic pri slovenskih Jednotah. O tem se je že veliko pisalo. Stvar je resna iz vseh strani. Ta list piše član, duhovnik, kakor trdi v namenu za dobro naše Jednote; je pa v tem nekaj skritega in gotovega, drugače bi se za to
ne zanimal.
Rev. župnik Cerne je sedaj pod obtožbo porotnega odbora radi prve številke, v kateri je obdolževal glavne uradnike slabega gospodarstva. V drugi številki on nadaljuje še hujše
ter poživlja tudi mene na sledeči način:
"Vas kot glavnega predsednika K. S. K. Jednote sem precej trdo prijel v drugi številki Slovenskega Gladiatorja. Ako vam je pri srcu K. S. K. Jedno-ta in pošteno poslovanje za zboljšanje finančnega vprašanja K. S. K. Jednote vas prosim, da članstvu razjasnite v Glasilu sledeče točke:
"1. Zakaj ste vi kot glavni predsednik odklonili prva tri leta vso odgovornost pri kupovanju obveznic?
"2. Zakaj niste vi in brat Žu-lič tega vprašanja rešila na zadnji konvenciji in na januarski seji glavnih uradnikov?
"3. Zakaj niste vi zročili korupcijo $20,000 Daniel Boone bondov porotnemu odboru?
"4. Zakaj priporočate vi Ster-novo poslopje in ne Jolietčani? Hočejo vas vjeti kakor so brata Anton Nemaniča?
"Rešite prvo finančno vprašanje in se zadovoljite s starim domom!"
Jaz smatram to vprašanje v tem času za potrebno odgovora, kajti stvar se mi vidi vedno bolj resna in članstvo hoče vedeti jasno, zakaj da se gre pri Jednoti ali pri Jednotah?
Rev. James Černe kot zatožen član ne bi mogel pričakovati, da mu bom na njegova privatna vprašanja odgovarjal. Ali ker on tudi toži druge in dokazuje, da hoče le iskati pravice za Jednoto, in ker me poživlja na odgovor se v tem čutim dolžnega podati odgovor, Resnici na ljubo povedano, jaz nisem, takoj ko sem prevzel glavni urad nakupovanja obveznic odobraval načina in takih obveznic.
V	dokaz so mi dve prve od borove seje zapisniki, v katerih nagovarjam člane nadzornega
odbora, da naj to ali ta način investiranja spremene v drugi način, namreč v posojila na posestva in zemljišča (hipoteke) ali kaj podobnega Vzrok temu je bil, ker sem prej večkrat slišal kot bančni direktor o obveznicah Floride, da te niso varne za investiranje. Ko pa nisem dobil v več poskusih od odbora drugega nego to, da je odboru po pravilih to storiti nemogoče, sem tako jaz opustil nadaljno nadlegovanje ter izjavil, da bom jaz Jednoto organiziral, odbor naj pa nadaljuje kakor ve in zna, kajti že takrat je Jednota imela v obveznicah nad milijon in dvesto tisoč dolarjev.
Pri tem pa nisem nehal svariti napram obveznicam} upal sem, da bo prišel prav gotovo čas na konvenciji v Pittsburghu, Pa. Zastopniki konvencije se še lahko spominjajo, kako sem skušal na odru dokazati potrebo preureditve sistema investicije. Z menoj je to poskusil tudi sobrat John Zulich, ko je prinesel veliko knjigo, katera je bila namenjena v dokaz, kakšne da so obveznice in njih vrednost Med delegacijo so bili člani, ki tega niso odobravali ter so, ne vem na kateri način, stvar zahtevali, da je ostala še nadalje tajna. Meni je bilo žal, da sem se prej tako prizadeval in pisal v Glasilu o tej, tako važni zadevi. Konvencija pa je na poročilo nadzornega odbora rekla O. K. in vse je bilo O. K. Kar je konvencija v ta namen naredila, je bilo to, da je izvolila finančni odbor, poprej je voc il in nadzoroval stvar le nadzorni odbor.
Sicer pa ta stvar ni ostala več tajna. Novi finančni odbor je hotel, da se bo isto zopet uredilo tako, da se zmanjša število finančnih odbornikov iz pet na tri člane; radi tega je nastalo drvgo vprašanje, razpor in debata o katerih ste že dovolj čitali, namreč: kdo bo finančni tajnik in da naj bodo samo trije finančni uradniki namesto pet. Zadeva še danes ni rešena; poslujemo še po starih pravilih, ker trdi državni komisar, da nova pravila ne povedo, koliko je finančnih uradnikov.
V	odgovor radi $20,000 Daniel Boone bondov naj velja to, da se še trdi, da bo onih $20,-000 v obveznicah izplačljivo, radi tega se ne more v ta namen narediti zatožnih korakov, ali je pa tudi manjkalo dokazov za isto, da so nadzorniki namenoma zakrivili.
V	zadevi Henneberryjevega poslopje pa sem imel najbolje nazore, namreč da bi to bilo storiti in zamenjati najbolje. Mogoče drugi mislijo drugače, jaz sem mislil v srcu, da bi mi s tem veliko dosegli za Jednoto, sicer pa je meni sedaj vseeno, ko vidim, da so temu nasprot-stva. Jaz želim le to, da se zedinimo, pa naj bo katerakoli propozicija. Za novo ali pa popraviti staro ali zamenjati, kar je članstvu v večini najboljše po volji. Ker so me pa vprašali tudi nekateri glavni uradniki, kaj da bom naredil v smislu tega, kar piše Slovenski Gladiator, sem namenjen tudi na kratko odgovoriti.
Ako bi jaz sedaj molčal, bi ne bilo prav; svoje misli in sodbo lahko povem; kritiko sem vedno zagovarjal, brez kritike ni nikjer uspeha. Potrebna je tudr pri gospodarstvu Jednot, ako bi do tega ne prišlo, bi se kupovanje obveznic tako nadaljevalo kakor se je začelo, in to ne bi rodilo dobrega sadu. Z lepo besedo ni bilo upanja doseči ničesar; do zboljšanja ter spremembe je moralo iti. Slovenski Gladiator je v nekaterih ozirih na mestu, zelo neotesan pa je, ko prosi nas za podporo, naj prvo nas poštrigla, potem pa
(Dalje na 6. strani 3. kolona)
Sonce In Senca
Zagovori krščanske vere
Spisal
DR. P. ANGELIK TOMFNEC O. F. M.


Nadaljevanje.
2e enoženstvo samo po sebi kraža notranjo enakovrednost in enakopravnost moža z ženo. Znano je, kako nizko je stališče žene pri mnogih kulturnih in nekulturnih narodih in v kakem poniževalnem suženjstvu ne najdemo ne v Mojzesovem sporočilu, pa tudi ne pri najbolj
vremenske prikazni, medtem ko se je med pastirskimi rodovi staro, preprosto češčenje Boga še najbolj ohranilo.
Iz vsega povedanega je slehernemu jasno, da Mojzesovo sporočilo ni ne laž ne pobožna pravljica, kakor trdijo nasprotniki, ampak da njegovo istini
prvotnih narodih, ki so nam še	tost potrjuje najmodernejša
dosegljivi. Kolika je njena	znanost. Potrjuje se tudi tu
enakopravnost, je razvidno iz	stari rek: Popolna znanost vo-
njene izbire življenjskega dru-	di k Bogu, polovičarska pa proč
ga, iz njenega stanu primerne-	od njega.	•!
ga stališča v družini, v rodu, v	Vera je le pravljica za otroke ljubezni moževi. Vprav ta sled- "Ljuba štorklja! Prinesi mi nja je v svetem pismu posebno, sestrico, da se bom imel s kom
izražena v besedah: Zato bo	igrati." Laž je in greh, če go-
mož zapustil svojega očeta in	voriš otroku, da si govoril
svojo mater in se držal svoje žene, to se pravi, pretrgal bo najsvetejše vezi spoštovanja in hvaležnosti, ki ga vežejo do sta-rišev, katere bo zapustil zaradi zdaj bolj ljubljene žene.
Se bolj znamenito je to ujemanje, če primerjamo sveto pismo in moderna raziskovanja glede zaključkov o gospodarskih razmerah prvotnih narodov. Jasno je pač vsakomur, da je prvi začetek gospodarskega razvoja človeštva lov in zbiranje sadov, ki jih proizvaja narava sama. To zbiranje vsekakor v tropičnih krajih ni nobeno težko delo, je celo zabava če pomislimo, da človek pri tem prodira v vso krasoto narave To gospodarsko stanje vlada še dandanes pri vseh pigmejskih narodih. Avstralcih in nekate, rih južnoameriških indijanskih rodovih. V kolikor niso ti narodi potisnjeni v neugodnejše kraje, tvorijo tudi dandanes še najbolj verno sliko brezskrbnega rajskega življenja, kakor nam ga popisuje sveto pismo Tudi po padcu, ko je delo bilo človeku naloženo kot potreba, ne smemo misliti, da se je to božje prekletstvo v polnem obsegu že dovršilo na Adamovi osebi. Imelo je to prekletstvo čas, da se izpolni na vsem človeškem rodu, in tako ni bilo nobene ovire, da ne bi Adam in njegovi nasledniki, v kolikor so živeli v ugodnejših razmerah, ohranili vsaj nekaj starega, brezskrbnega življenja. Taki pa so narodi, ki žive na kulturni stopnji lova in zbiranja.
Na tej stopnji je naloga moža, da se bavi z lovom in skrbi za hrano, ki izhaja od živali. Žena nasprotno ima dolžnost, da zbira rastlinsko hrano: sad je, jagode, zdravilna zelišča itd. Popolnoma se ujema s tem Mojzesovo sporočilo, da je bil v raju AdAm tisti, pred katerega so bile pripeljane živali, da bi jim dal imena. Od Eve sicer ne beremo, da je dala imena rastlinam. pač pa morda ni brez pomena in ne samo gola ženska radovednost, da je bila vprav Eva tista, ki se je bližala drevesu, odtrgala sad in ga dala možu. Ce bi ne bil ta sad prepovedan, bi bilo to takorekoč njena naravna služba v rodbinskem življenju in prav na to bi se nanašal izgovor Adamov: Žena, katero si mi dal za tovari-šico, mi je dala od drevesa in sem jedel, in bi prav zato tvorilo še večje opravičilo.
Iz te kulturne stopnje lova in zbiranja sadu se je razvila potem živinoreja in poljedelstvo, vmes pa je bilo vrtnarstvo in ovčje ter kozjereja. Oboje vi dimo nastati pri Adamovih potomcih. Tudi nasprostvo med Kajnom in Abelom, ki se pojavlja med njima, nam potrjuje etnološka veda. Poljedelstvo je dalo povod k nižjim verskim oblikam, ker je zaradi svoje odvisnosti od vremena skušalo na razne načine dobiti vpliv na
svetim Miklavženj. Prav taka laž kakor štorklja in Miklavž so tudi Mojzesove besede v svetem pismu. Take trditve hočejo uveljaviti nasprotniki naše ve re. Poglejmo, če imajo res prav. Tisto o štorklji pripovedujejo stariši otrokom zato, ker bi v tisti dobi, ko so najbolj ra dovedni, ne razumeli pouka spolnih tajnah. Drugi vzrok temu je pa naravna sramežlji vost starišev, odkrivati otrokom to, v čemer se ima človek najtežje v oblasti, ker ga tudi zloraba najbolj globoko pahne Tega tudi noben otrok starišem ne zameri, zakaj ko odraste, ra zume povest o štorklji in tudi stariše.
Povest o sv. Miklavžu ima pa za podlago lep dogodek iz življenja tega svetnika in potem tudi krščansko resnico o priprošnji svetnikov za ljudi. Zato bi si tudi te povesti ne upal imenovati laž, ampak le poezijo otroških let, ob kateri uživajo otroci in stariši, in navzlic nevarnosti, ki jo nekateri v tem vidijo, bi je jaz ne maral vzeti ne enim ne drugim. * Saj itak življenje samo le prekmalu mladega človeka privede iz kraljestva pravljic v trdo vsakdanjost. Kdo ne ve, da ni noben drugi, kot vprav nedolžni otrok. s svojo živo domišljijo dovzeten za basni in pravljice. Naj li vse te "laži," kakor bi jim morali reči po mnenju nasprotnikov, odpravimo. Tako na primer o sv Miklavžu uživa otrok, ki radovedno in radostno pričakuje darov, in uživajo stariši, ki to nestrpnost opazujejo in vzbujajo spomine na iastna otroška leta Pa pustimo to. Oglejmo si glavno težavo, ki po mnenju nekaterih iz terja izvira, namreč da otroci, ki so verjeli pravljici o sv. Miklavžu, zgube strah pred lažjo in tudi verovati več ne morejo nikomur. Morda je i.do na ta način zgubil vero o čemer pa nisem prepričan večina pa, ki nekoliko misli, je ne zgubi. Velik je namreč razloček med vero otrok in vero odraslih.
Otrok veruje materi, veruje očetu, veruje katehetu. veruje eno besedo vsakemu človeku brez vsakega preiskovanja, ali je stvar, ki se mu pripoveduje, možna ali ne. Pojem laži — kamor pa ne spadajo pravljice in basni — mu je skoro povsem neznan. Vse drugače je pri odraslem človeku. Polagoma namreč spozna, kaj je laž, spozna tudi, da je na svetu laži silno veliko, ter postane nekako nezaupljiv in ne veruje vsega tako kakor otrok. To je čisto naraven pojav, ki ga opazujemo pri vsakem človeku, ki kaj misli. Naravno je, da utegne postati človek tudi do vere nezaupljiv, zlasti če bere svojemu verskemu prepričanju nasprotne spise, če vidi slabe zglede itd. Toda pri tej nezaupljivosti in dvomu, kaj je resnica in kaj ni, je treba ravnati previd-
no. Če se nahajajo med pšenico rese in pleve, ne bomo njimi vred zavrgli tudi pšeni ce, ampak jo bomo prevejali da ločimo zrno od plev. Ako ne moreš več verovati kakor otrok veruje očetu in materi, katehe tu, tedaj je tvoja dolžnost, da iščeš, kje in kaj je resnica.
"Ce ti pride na misel," te be sede Tolstojeve veljajo vsem ta kim dvoumljivcem O Bogu in verskih resnicah, "če ti pride na misel, da je vse. kar si misli l o Bogu, pogrešeno in zmotno in da Boga ni, tedaj se nikar nac tem ne čudi. Vsakemu se tako godi. Samo nikar ne misli, da prihaja tvoj dvom odtod, ker Boga ni. Ce namreč ne moreš več verovati v Boga, v katerega si prej veroval, prihaja to odtod, ker je bilo v tvoji veri nekaj pogrešenega, in ti se moraš potruditi, da bolje razumeš to kar imenuješ Boga. Ce divjak neha verovati v svojega lesenega Boga, to še ne pomeni, da Boga ni, ampak le, da ni iz lesa In k temu bi še pristavil: Ce ne moreš več verovati kot otrok brez preiskovanja, to še ni dokaz, da vere ni ali da ni resnična, ampak le, <Ja moraš iskati svoji veri druge temelje, namreč dokaze, ki jih kot otrok nisi mogel razumeti. Tvoja ve ra namreč mora biti pametna, ničesar ti ni treba verovati, ako nasprotuje le enemu resničnemu dognanju in dokazu znanosti. Seveda pa mora biti ta uspeh vede res dokazan. O dokazih za posamezne verske resnice se lahko poučiš sam ali vprašaš tistega, ki je to stvar sam proučeval. Iznebiti se je seve treba predsodka, da v verskih stvareh lahko govori vsak, če jih je študiral ali ne. Za lostno dejstvo je namreč, da so mnogi bolj skrbni za čevlje in obleko, kakor za svoje svetovno naziranje. Medtem ko mnogi čevlje zaupajo ie izučenemu čevljarju, obleko le izučenemu krojaču, svojo tožbo le izučene-nemu pravdniku, so pa gledt svojega verskega prepričanja zadovoljni z vsakim šušmarjem, samo da ima drznost, govoriti o verskih rečeh: če je pa o njih poučen ali ne, za to se ne menijo.
(Halie prihodniič» -O-
SLOVENSKI GLADIATOR
«Nadaljevanje iz 5. strani)
pravi: "Pošljite $25 za pod poro Gladiatorju!"
Se nekaterim v odgovor: Kako so se zasmejali nekateri ta-rdeči, ko je Gladiator posegel radi obveznic v našo Jednoto, češ: glejte, kakšni so! Ljudstvo je mislilo, da je v resnici samo pri K. S. K. Jednoti v obveznicah sama slama. Kmalu pa se je izkazalo, da imamo pri slovenskih Jednotah vsi dotič-ne obveznice, menim namreč West Matanzas Drainage of Fulton County of Illinois, o katerih se je pisalo, da so slabe. Te obveznice imajo vse tri organizacije, naša, S. N. P. Jed-nota in J. S. K. Jednota. Torej očitanje naj ostane doma, roga-nje naj se prihrani za poznejši čas. Pri K. S. K. Jednoti smo vsaj odkriti in povemo, drugod pa še to ni zgodilo še očito. Zakaj ne bi članstvo vedelo vsega?
Ako pa rečem še besedo o ko-mišnu je pa tole: Komišen ima pri tem tudi nekaj opraviti. Nič se ne hudujmo Slovenskemu Gladiatorju, ako malo poizve- \ druge skupine hiš. duje; morda bo pa kaj našel? Dokler to piše in išče slovenski duhovnik, ker nima od tega /ničesar nego velike stroške, se tudi nam ni treba hudovati, ker dela to z namenom za dobrobit slovenskih Jednot. Pri iskanju pravice bi morali vsi pošteni člani in članice pomagati.
in prav ima tudi, ko priporoča samo tržne cene obveznic nakup.
Slišal stem nekega izvedenca, kateri kupuje obveznice za velike institucije namreč banke, rekel je: "Jaz bi take obveznice o katerih pravijo, da se dobijo koncesije ali komišen, nikdar ne kupil." Potem takem je lahko umevno, da je koncesija samo namišljena ali povečana cena takim obveznicam; v resnici se mora za tako več plačati in od tega se potem v smislu deli dobiček uradnikom za kar je organizacija več plačala take stvari je pa težko dokazati uradnikom, ki to kupujejo, ker je to v rokah bondne kompani-je. Edino lahko bi bilo dognati na način tedaj, ako bi agent v dveh krajih prodal na en dan ene in iste obveznice za dve različne cene, za toliko tukaj in drugačno ceno drugje.
Da se lahko sumi radi komiš-na, je vzrok ta, ker agenti tako silno tiščijo za finančnimi uradniki in tudi to, da se za finančni urad tako zanimajo uradniki. Rečem pa tole: Ko bi se finančni odborniki v resnici zavedali, kako velike odgovornosti je ta urad, bi se ga vsakdo ogibal, to je, ako je pošten. Po mojem mnenju bi se moralo Jednotino poslovanje investicije izročiti bančnim uradnikom ali pa najeti eksperta; tako bi bi ravnal v slučaju, če bi bila Jednota moja last. V bon dih imamo vse naše premoženje, v bondih se pa tudi lahko naredi denar ali se ga pa zaigra. V bondih se tudi lahko daje komišen, ako niso bondi tržnih cen. Gladiator bo imel še dosti posla, predno bo vse spravil v luknjo. Želim uspeha! Prihodnjič pa malo več dostojnosti!
S sobratskim pozdravom A. Grdina, glavni predsednik. -o-
STRAŠEN POŽAR V SODEV CIH OB KOLPI
Lepo belokrahjsko vas Sodev-ce ob Kolpi, župnija Stari trg je zadela dne 22. avgusta straš na nesreča. Malo pred pol eno uro ponoči je izbruhnil v skednju posestnika Josip Kobe strašen požar. Naj prvo so ga zapazila tri dekleta, hčerke posestnika Josip Kobe, ki so spale to usodno noč zaprte v skednju. Slišale so, da se je nekdo zadel ob vrata skednja, kjer so spale, nato je vse utihnilo. Cez nekaj časa zaslišijo prasketanje ognja, planejo ven in vidijo, da je del skednja že v plamenu, katerega jim ni bilo mogoče pogasiti. Z glasnim klicem: 'Ogenj, ogenj!" zbude stariše in sosede iz trdnega spanja. V spalni obleki po večini, le kaj malega je kdo pograbil s seboj, so ljudje drveli iz hiš. Naenkrat je bilo petim gospodarjem vse v plamenih. Vsako gašenje je bilo ponoči vsled zmešnjave in pomanjkanja vode v neposredni bližini silno otežkočeno.
Ta vas je deljena v dve večji skupini. Druga skupina je oddaljena od prve nekako pol kilometra zračne črte. Iz druge skupine zapazijo ljudje kmalu požar v prvi skupini in hite tja gasit in reševat. Pa komaj so bili tam, je bilo gospodarsko poslopje Anton Miheliča v drugi skupini v ognju. Nastane še ečja panika; eni hitijo sem, drugi tam. Požarna bramba iz Blaževcev je prva prihitela do
_______ V tistem
'času je bila hiša A. Miheliča že v plamenih. Vsled pomanjkanja vode je niso mogli rešiti. Na plat zvona v Starem trgu, Kovači vasi in Predgradu sta prihiteli še dve požarni brambj to je Starotrška in Predgraj-ska. Vse tri so potem po velikem trudu in prizadevanju omejile požar, da ni strašen plamen
mHMmmiitiiiHHimimiiiiiiiniiiiiiiimmiM
The North American Banking & Savings Company j
Edina Slovenska Banka v Cleveland*!
TA BANKA JE V ASA BANKA
Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler je naložen pri naa Vam vloga vedno viaa.
URADNE URE:
Ob delavnikih od 9. do S. ▼ soboto od 9. do 3. in zvečer od 6. do 8., v nredo od 9. do 12. Za denarno po-iiljatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, raz ven Bredo zvečer.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj;
To delo izvršimo Vam točno »n zanesljivo
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Ave.
COLLiNWOODSKA PODRUŽNICA: =
15601 Waterloo Rd. §
ratii<i2iai«Biaiiaiiiiaiaaai«fBic(iiaia»iii«iaii«ii«iviii(iiifi(Bi»iaiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii«ii«isit«iifiatiaiifiiiiiiiisaitfcvaisiiisiiMi«fiiiaiti* =
ka; posestniku Jakob Panjanu, hiša, skedenj, žitnica. svinjak in vse drugo kakor prvemu; posestniku Jurij Bariču dve stanovanjski hiši, skedenj, žitnica, vinsko posodje in vse kakor prvemu, rešen samo en voz; posestniku Jurij Mašiču hiša, skedenj in svinjak; Ivan Panjanu hiša z vso opremo. V drugi skupini pa je pogorelo: Anton Miheliču hiša, skedenj, hlev, pohištvo, gospodarsko orodje, mizarsko orodje, vozovi in živeža ter obleke večji del.
Vsi ti reveži niso bili zavarovani niti za eno desetino resnične škode, katera znaša uradno cenjena blizu en milijon dinarjev. Dva izmed pogorelcev nista bila prav nič zavarovana. Po večini zadolženi, so se bali večjih izdatkov za zavarovalnino.
V drugi skupini hiš vasi So-devce so našli na plotu blizu zgorele hiše Anton Miheliča listek s svinčnikom tiskanimi črkami, da je zažgano vsled brezposelnosti v Starem trgu s pripombo: "Želim dobro zabavo! Lahko noč!" To podžiga strašno sumnjo, da je zanetila požar zločinska roka. Požigalca še niso dobili. Zandarmarija je pridno na delu.
Pri gašenju in reševanju je dobil težke opekline Josip Pe-trovčič iz Dečine; prepeljali so ga v Kandijo v bolnico usmiljenih bratov.
PRVI SLOVENSKI ADVOKAT V MILWAUKEE, WIS.
Dne 11. avgusta t. 1. je rojak Albin Glojek dovršil svoje pravne študije in v Madison. Wis.,
St., kjer izvršuje gostilniško obrt že 23. leto. Sobrat Glojek st. je bil eden izmed glavnih ustanoviteljev društva sv. Jane- ' za Krstnika, št. 65 K. S. K. Jednote, kakor tudi ustanovnik slovenske cerkve v Milwaukee; k označenemu društvu spada še danes in je zelo aktiven.
Novemu odvetniku, tako tudi! njegovim starišem naj veljajo naše iskrene častitke. Želimo mu mnogo uspeha v njegovem poklicu!
-O-
Če je učenjak.
Nekega učenega profesorja naravoslovca povabi ošaben bogataš k pojedini. Ker se hoče ž njim pošaliti, postavi pred njega pečeno, jako staro kokoš. Ko jo je učenjak že nekaj časa nevstrašeno grizel in glodal, ga vpraša gospodar: "He, gospod profesor, povejte mi, kako poznate staro perutnino od \ mla-1 mlade?"
"Zelo lahko, namreč po zobeh !" je bil odgovor.
"Ja, kokoši pa nimajo zob!" |
"Kokoši res nimajo zob, toda — imam jih jaz!"
to holders of
SECOND LIBERTY LOAN 4; PER CENT BONDS
EXCHANGE OFFERING OF NEW TREASURY NOTES
Srcond Liberty Loan bonds have been called for payment on November 15tb next, and do interent «til br paid after that date.
Notiee in given of a new offering of United State* Treasury note», in exchangr for Second Libertv Loan Converted 4 per cent bonda. The new not«« will br dated September 15. 1927, and will bear interest frcrni that date at tbe rate of 3H per cent. The note« will mature in bve year, but may be called for redemption after three years.
Interest on ftecood Liberty Txjan Cwrvarted 4'« per cent lx»nd» surrendered and accepted in exchange will be paid to November 15. 1927. The price of tbe new iam* of notes, is 100 H. Holders eurrendennx Second Liberty Loan Coorert-ed 4 h per cent bonds in exchange will iwive. at the time of delivery of the new notes, interest on oucii Second Liberty Lean Converted 4 per cent bonds from May 15. 1927. to November 15, 1927. leas tbe premium on the new note, ¡asued.
Holders of Sn-ond Liberty 1-oan Converted 4 H per cent bonds who desire to take advantage of this opportunity to obtain Treasury notes of tbe new uaue. sbonld arrange with their bank for such exchange at tbe «arbest poasible date, a* this offer will remain op— only for a limited period after September 15th
Farther information may be obtained from banks or trust companies, or (ram any Federal Ktaerre Bank.
A. W. MELLON,
Secretary of tbe Treaaur». Washington. D. C.. September 6. 1927. *
Tpiefoa urada i 74» Telefon »tana van ja 4S77
WEESE PRINTIN (i CO.
1 JEFFERSON ST.. JOLIET, ILL. 3. nadstropje, pri mostu. Julius C. Weese, poslovodja Tlakama la Izdelovalni» «t.mpüij Is kavču*«. Tiskamo v vseh jezikih
PRIPOROČILO
Priporočam a« v «trn cenj. rojakom po Anerfkl aa popravljanje kranjskih, ! NEMŠKIH in KROMATICNIH harmonik po ali ki ceni. Delam tudi nove mehove. S spoštovanjem
ANDREW STONIč
405 Bridge St.. Joliet. 111.
ZASTAVE, BANDERA,
kjer je naredil izpit z odliko za REGALIJE in ZLATE ZNAKE odvetnika. S tem je dobila zna-; društva ter člane K. S. K. J. na naselbina Milwaukee, Wis., I	rm«ii izdel"'e
svojega prvega ameriškega slo- ^	^HMAN
.	, . ., . . , v 1845 So. Ridgeway Ave. Chicago. Ill
venskega odvetnika, ki bo nase	Pttit* »o r*ntk
rojake lahko zastopal v pravdnih zadevah, ker govori dobro tudi naš slovenski Jezik.
Imam na zalogi že nad 14 let
IubTsove harmonike
vseh vn,» in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in čtirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat ugiašf ne.
Imam na zalogi tudi kovček c. glasove, nove gotove mehove iu druge posamezne dele Cene harmonikam sem znatno znižal.
PBite po ct.*nik na: ALOIS SKULJ 323 Kpsil>n 1*1., Brooklyn.N.Y.
fei-m xs»t>*>nik in saloiaik LUBASOVIH H<U?MONIK v Zdruien«k Drlavalk.
Main 67 80 Res.
NEW-Y0RSK0 GROZDJE
Kenmore 2857-.I
A. J ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 619 Williamson Bldg. Stanovanje: 15708 J'arkgrove Ave.
CLEVELAND, OHIO
Kdor ni prizadet, ga ne boli. Kdor je prizadet; naj pa ve, da požrl vse druge skupine hiš in je delal krivico Jednotam in daj da jih je nekaj še ostalo v pr-je dolžnost to popraviti na en vi skupini. Pogorelo je v prvi ali drugi način. Komišen se je skupini: posestniku Josip Ko-lahko dajal, to je dokazano pri betu hiša, skedenj, svinjaki hle- Držite se gesla: Svoji k svojim! obveznicah, ki nimajo tržne ce-|vi, čebelnjak, vse pohištvo, go-> Oče novega odvetnika Albin ne; v tem ima Gladiator prav, spodarsko orodje, živež in oble- 4 Glojek st. stanuje na 161 Reed
Mr. Glojek je bil rojen leta 1892 v Ljubnem na Spodnjem Štajerskem. Šolal se je v Ljubnem, Šoštanju in v Celju, nakar se je podal k svojim, v Ameriki živečim starišem. Ker ga je veselil odvetniški stan, je nadaljeval tukaj svoje študije na sloveči Marquette univerzi; služil je tudi v armadi, kjer je postal nadporočnik 6. kavale-rijskega polka. Da se izpopol-ne v odvetniški praksi, je bil kot praktikant pri odvetniški tvrdki Bear, kasneje pa v zvezi z odvetnikom Fr. Levinom. Svoj urad ima v Stumpf & Langhoff poslopju soba 204 na 331 Grove St., kjer ga lahko dobite. če ga boste potrebovali.
Kakor vsako leto skozi zadnjih 7 let, bomo tudi letos razpošiljali new-voiško grozdje, modro in belo, in sicer i ir* o na debelo, na vagone. Ako Vi sami ne rabite cel vagon grozdja, tedaj se združite z drugimi rojaki in na-ro7:'o bo mogoče. — Odveč bi bilo povr^arjanje, da daje N. Y. grozdje pijačo, ki našemu naravnemu okusu naj-fcoi cgaja.
Letošnji pridelek tega grozdja bo znatno manjši od lanskega, (oda kakovost grozdja bo nedvomno mnogo boljša.
Naše dolgoletne izkušnje v kupovanju in prodaji N. Y. grozdja nam omo-gočujejo, da moremo svojim odjemalcem vedno poslati najboljše grozdje, kar se ga dobi.
Ako si želite letošnjo jesen naročiti eno ali več kar najboljšega N. Y. grozdja, tedaj nam rišite takoj za pojasnila o renah, pošiljanju, plačevanju itd. Pošljemo jih zastonj.
JUGOSLAV AMERICAN CORP.
455 West 42nd Street, NEW YORK, N. Y.
ZIMSKE SUKNJE!
Za žene in dekleta so sedaj na vrsti. Izberite si vašo zimsko suknjo iz blaga ali kožuhovine (Fur Coat) sedaj, plačajte na isto nekoliko in mi jo spravimo za vas do novembra in to po posebno znižanih cenah.
BENNO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
Nasproti Slov. Nar. Doma.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne didave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, ▼ katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste na31i ie mnogo drugi)1! koristnih stvari.
MATH PEZDIR Box 772, City Hall Ste.
New York, N. Y.
POZOR !
imeli.
»Možje in žene. fantje in dekle .'n! Lasje vam izpadajo in redki ra-tuiejo. Golobu-čni ali plešasti vendar nočete biti?! Rabite mojo ALPEN TINKTURO in lepe in čvrste lase bo^te
Žene in dekleta! Ako imate lase dolge ali kratke, in nočete, da bi vam izpadali, ampak da bi bili krasni in gosti, naročite takoj mojo ALPEN TINKTURO. !m?.m tudi mnogo drugih zdravil. BRIJSLIN TINKTURO za sive lase, po kateri postanejo lasje naturni kakor v n^osrü FLUID za revmatizem, MAZILO za vsakovrstne rane, PRAŠEK za potne noge, in mnogovrstnih drugih zdravil. Pišite po moj cenik, katerega vam pošljem zastonj. Svoj naslov označite natančno. Se Vam priporoča vaš rojak:
JACOB WAHCie, 1436 E. 95th St. Cleveland. O. hear Superior and Wade Park A\e
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 521 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J.
For the dm of EifMi ep wiling members ef
K. S. K. J.
0
Edited by Stanley P. Zupan, Address 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Official Notices, Sporting and Social News and Other Features.
PLAY FOR CLEVELAND TITLE
K. S. K. J. AND S. D. Z. WILL FIGHT FOR CLEVELAND CHAMPIONSHIP
The St. Joseph Sports of Collinwod, last year champions of the K. S. K. J. will defend their Cleveland title when they meet the Slovenska Dobrodelna Zveza (Slovenian Mutual Benefit Association) nine on a Gordon Park diamond, in a three-game series.
The first game will be staged Sunday September 18th in the afternoon , at Gordon Park, Cleveland, 0. Due to the fact that each team is a representative of a Slovenian fraternal organization, we are looking forward to a real fight.
A large crowd of rooters is expected to witness the game as the S. D. Z. people are very enthusiastic over their team; as to the Sports, they have always followed their team.
The playing field is centrally located, making it more convenient for our Cleveland fans.	f
We do not know of the S. D. Z. team, altho we can say they are a very strong outfit. The players on the S. D. Z. team are all members of the S. D. Z.
The Sports, needless to mention, have a very good team and promise they are going to do their best to win the Cleveland Jednota championship.
Probable line-up for the Sports:
Velkovar, cf; Klisurich. 2b; J. Relic, rf or If; Pekol, c; Zal-ler, ss; Kadunc, or Godic If or rf; M. Relic, 3b; Omerza, lb; Widm^f, p.
(f
WHICH HELPS THE DEPARTED?
Thje story is told of two soldiers who were decorating the grave 61 a fallen comrade. Nearby they noticed a Chinaman, covering the grave of a departed friend with rice. The two gentlemen smiled indulgently upon the Oriental and began to make mirth of the way he showed honor to the departed.
"When do you think your friend will come up to eat the rice you are sprinkling aboat?" they asked.
"When yours comes up to smell your flowers?" was the reply.
It is often noteworthy at Catholic funerals that the expenditure for flowers is most lavish and that few Masses are offered for the repose of the soul of the deceased. Flowers have no power to lessen the suffering of a departed soul. They are rather a consolation to the living. One Mass is of more consequence to a departed soul with much temporal punishment to pay than a whole conservatory of costly flowers. We are too anxious to copy the secular customs of those who know nothing of the propitiatory sacrifice of the Mass.
LAUGHING OR HELPING?
Matching good turns with the climate, says Boyland, is the practical plan of one scout of icy Minneapolis, Minn., who reports:
"Saw a fat man fall, and didn't laugh. I helped him up."
laughing at the other fellow when he is down will not help to put him on his feet. There have been boys in some schools who laughed at the fellow who was not dressed so well as they were. They bunched together on the playground and thought that they were having great sport in pointing out how far behind the styles some other member of the school was.
Anyone can laugh when a fellow is in need, but keen wits, a willingness to be of service, and determination are needed to do him a good turn. Do the service and you will be too busy to laugh.
-0-
FIRST DANCE OF SEASON
St. Joseph Sports. Hoyer Trio September 24th
The St. Joseph Sports of Col-linwood will hold their first dance of the season Saturday, September 24th, at the Slovenian Home on Holmes Ave.
Extensive plans have been in progress to make the first dance of the coming season a true eye-opener. This dance will be one of the many events that the Sports have planned for the year.
To insure everyone a good time the Sports have arranged for good music, the well known recording artists, Hoyer Trio, furnishing the musical end on the program.
The Sports invite everybody in Cleveland to come up to this dance and notice the new method of staging of dances. This dance will be held, in the upper hall of the Slovenian Home.
Dancing will start at eight and will continue indefinitely. The music will be good and refreshments will be served.
Come to this dance, and enjoy yourself with a peppy group of K. S. K. J.ers.
The Championship Game!
Dear Fellow Members:
We wish to announce that Waukegan, 111., has been chosen as the place in which the final championship game or games will be played this year. The date is Sunday, October 2nd. The record of both Waukegan teams is the best in this dis-tric. St. Joseph's, Waukegan have defeated Joliet twice, Chicago two, arid Sheboygan once, while losing a game to Sheboygan. St. Mary's Waulcegan, have defeated Chicago twfee and have split a two-game series with Jolfet. Sheboygans failure to book more lodge games has outbalanced the fact that they won one and lost one to St. Joseph's, Waukegan.
Since the two Waukegan teams have still to play each other, we will make no decision as yet, which of the two is the Western Champion.
We choose Waukegan as the place of this years battle, because last years game was played in the East. Next years championship affair will be held in the East.
Either Collinwood or Bridge-
port is the Eastern team to be invited to come West. Bridge-ports record consists of two victories over Collinwood, while vsuffering one defeat at the hands of Collinwood. Bridgeport played Lorain September 11th, and meet Pittsburgh September 18th. A victory over these two teams will give them the best record in the East.
Collinwood's record to date is the best. Collinwood has defeated Pittsburgh, Lorain and Bridgeport once, while losing two games to Bridgeport. There is a dispute about one of the Pittsburgh games. Pittsburgh claims that one of the gamfes with Colliiiwood ^as only four innings, therefore no game, while Collinwood claims it as a game for them. If Collinwood won this one also, then they have two victories over Pittsburgh.
My ruling in regard to eligibility still holds, yet I do not intend to discredit a team merely on the grounds that a general statement is made that they used nonmembers. I will consider only formal protests, giving all the data, names of illegible players and the games they participated in. I will not con-
sider any protest from a team that has used nonmembers on its own team. I am sorry to hear that in some cases the desire to win has tempted some to use nonmembers yet a remark like the one in last weeks issue that the illegibility rule has caused trouble between Collinwood and Bridgeport is too vague. If there is reason to complain, why not come out openly and definitely, state your case instead of merely hinting.
Just another remark about last week's letter, signed by Stanley P. Zupan. Is it fair to take a sentence out of a para-gragh and make it the basis of an argument? This sentence of [mine was quoted: "Team winning the greatest number of games . in that district would then be champs of that territory." But why not quote this sentence in its context ? Be fair and tell the people the rest of the story. I gave a suggestion to this effect that it would be a good idea that the teams of a certain district organize and play each other a two-game series. Then we would give them a regular league standing after each game played. The team winning the greatest number of games in that district would then be the champs of that district. In other words, if a regular league would be organized all teams playing the same teams and the same number of games then, of course, the team with the best percentage of victories would be the winner. My argument is good if the above condition is fulfilled, but I deny that it means that in all other cases the team winning the greatest number of games would be changed. One team could defeat another five games and play no one else, yet if your argument had value it should be given the same consideration that another team receives that defeats five different teams. Again: Be fair.
Yours truly,
Rev. M. J. Butala.
AMi* fcftAttfaoNSHip
It seems now that the time is drawing near For the championship play, there Is 'nothing but arguments going on.
Poor Bridgeport almost went "batty." when they heard the Sports were going to play. As for the Sports, one good thing about them is that their team is composed entirely of members of our Union. When booking a game with an out of town team, the Sports do not go running around looking for "ringers," and have half the number of players of their team members and the other half outsiders.
How can order be brought about when the rules are forever being changed? What are you supposed to do any way, to be in the running for the finals? The team winning the greatest number of games in that district was supposed to be the champ of that territory, but now — well, it seems that's not so. I suppose you are to play ball all year long and at the finish allow someone else to judge whether you are good enough to play for the championship.
We Sports were the first in our Union, to organize a club such as ours, and we are not going to be pushed in the background by anyone. There seems to be partiallity shown to others, which means a square deal is not given to every one. It is easier to break up a club than to organize one.
Why the jealousy? Is it merely on account of the measly sum of money they are to receive from the Union? If so, they are some "sports," I must admit.
If anyone wants to write in reference to the above, kindly do so through "Our Page."
Joseph Somrak,
President St. Joseph Sports.
LATE NEWS
Lorain, O., September 11. — The fast going K. S. K. J. team of Bridgeport, 0., defeated the St. Cyril and Methodius' team of this city. Both teams played well in a hard-fought battle. The score at the end of the ninth inning was 6 to 1. in favor of the Ohio River boys.
* Next Sunday the Bridgeport nine will travel to Pittsburgh to fight it out with team No. 50.
The average man would rather visit a dentist than his wife's relatives.
Time is money to a man who buys on time.
TO THE BASEBALL
FRIENDS OF K. S. K. J.
I am sure I know just as much or more about baseball as does Rev. M. J. Butala of Joliet, 111. His criticism of the editor of Our Page, a young man, was too severe.
Our boys are playing ball for the sport of the game and not for the money. There is a great mixup as far as championships are concerned, in the East as well as the West of the K. S. K. J.
You boys noticed that in many line-ups there appeared many names of players who are not Slovenian boys of the K. S. K. J. Let us get a real line-up of our boys in the East and West. Sheboygan and Waukegan are on an equal basis, and if there is any dispute between Collinwood and Bridgeport, they may form one team to face our combined team of the West. If necessary, a neutral city should be selected, either Cleveland or Joliet. The best fans with the most money should be preferred. It is all up to Cleveland and Joliet! Waukegan and Sheboygan boys will show you plenty of pep.
Rev. J. C. Cherne.
Every woman thinks she is a prima donna when it comes to puttiiig a baby'to sleep.
Lots of men are lenient with themselves because of their belief that charity begins at home.
Foot bar! Develops Courage of
Youth, Knute Rockne Says.
Now that the school season looms up for discussion in the family plans, there will be cases of worry about the possibility of accidents for Junior if he should be permittel to take up football seriously. In such event perhaps the advice of a nationally recognized expert might have some weight in the consideration.
Knute Rockne, noted coach of Notre Dame University, in a recent address told his hearers that the hardest thing he had to fight in promising football material was "swelling of the temple lobe," sometime brought on by favorable newspaper publicity following a good play.
"Football often is given credit as a character builder, Rockne said, "but the cold fact is most of the credit for character development belongs to the parents and other teachers, and football only serves to develop it a little."
Sportsmanship, Rockne said, "is merely the golden rule, applied to athletics.'*
The time has passed, he said, when the coach has to fill the minds of h.'s team with hatred for the other team. Today opposing teams are individually friendly, and the same spirit prevails in business. Rockn3 said that courage is the trait he admires most in a player.
"When we wrere beaten last fall by Carnegie Tech, our boy3 came home downcast. Then ws went to California. I wras not concerned whether we won or lost so much as to see whether the boys had the courage to take a licking and come back afterward. I found they had.
"I admire courage above all, because there's no use in a boy filling his head with a lot of technical information, history, ethics and the other things he studies, unless he has the courage to get out ancT use them."
Rockne emphasized teamwork as a prime essential in business as well as in football. He asserted that even a Red Grange could not star except for the ten teammates who do the little unnoticed things of the game.
TALK
Talk tells what kind of fellow-it is who does the talking, just as a bud on a bush tells you what sort of plant it is. The words bubble out as water from a well. You may have drunk bad-tasting water from a spring and then you have said that the spring was no good. So when a man who despises bad language as he despises bad water hears a boy using words that he would not want his mother to hear, that man forms a prtetty clear idea of the boy's character. The man says to himself, "Well, that boy either has had a bad bringing up, or else he is running with a worthless set of companions.''
The Benefit Certificate.
"An Ounce of Prevention is Better Than a Pound of Cure."
The Benefit Certificate is a contract between the member and the society, and not merely a certificate of membership. As long as the member fulfills his duty, the contract is binding upon the society; when a member lapses, or is suspended or expelled, the contract becomes void.
When Benefit Certificates are lost or destroyed, the respective society generally issues a duplicate upon the assurance that the original can not be found and payment of a nominal sum.
The curious thing about Benefit Certificates is that they are so easily forgotten. Perhaps if the members had to devote more time and work to obtain them, they would prize them a little more. The Certificate would then be looked upon as a Diploma, and we all know how well a Diploma is taken care of, even passing from generation to generation as evidence that some members of the family graduated with honors from some institution of learning.
Young men who join fraternal organizations, as a rule name their parents as beneficiaries, or some other near and dear relatives. They are of the opinion that the laws govern insurance in detail, or they forget all about the certificate, at any rate it often happens that the Benefit Certificate is not changed when the young man marries and assumes the obligation to provide for and protect his wife. In the event of death the wife and children are not the beneficiaries, all because the husband neglected to have the Benefit Certificate changed.
A very peculiar case was reported quite recently. A lady was insured about twenty years ago, naming her husband as beneficiary; 15 years ago the husband died, and she was married for the second time, but neglected to have the Benefit Certificate changed. Hear death, which occured not long ago, brought out the fact that there was no beneficiary, and now the children are trying to prov^ that they are entitled to the insurance. What might have been done with the stroke of a pen and at practically no expense may now be accomplished by expensive litigation.
The Benefit Certificate, therefore, must not be treated light, and all fraternal organizations ought to see to it that the matter is fully explained to the members at intervals, for after all, an ounce of prevention is better than a pound of cure.
BABBLES
News of The Hour
When the Collinwood Sports started out for Bridgeport a few Sundays ago, little did they know that the trip would bring into prominence a new hero. The feat accomplishing chap is no other than Johnny Zaller, the shortstop. Mr. Zaller was the fortunate one to pick the humble seat of a "hup" roadster, for his journey. Besides bobbing up and down . every time, the driver forgot to miss a hole; our hero sat for hours, with a thermos, bottle at his side. The lad wore a pair of smoked glasses, while having his cap tilted and his topcoat collar turned up to complete the picture. He sat for hours, as was said before, and calmly ate the exhaust of the Cadillac, which they followed. It seemed as if there was no air pressure in the gas tank and the fumes came forth as if from a smoke stack.
When the boys arrived at Bridgeport, Mr. Zaller looked as if he came in on the coal car of the last freight, or better yet, like a negro. After this experience the boys called Johnny, Colonel Lindbergh.
On Mr. J. Omerza's last trip to Grdina's store on Waterloo Rd., he was presented with a gorgeous bouquet. A whisk-broom trimmed with lillies of the valley, a spray of fern, and one or two imitation flowers formed the donation. Mr. Omerza was presented with the floral tribute in presence of the ballplayers, and was meant as good wishes for him not in baseball, but in —? Ask him, he knows all about it.
The proper thing for Bridgeport to do, is to send the metal quart measure that is stationed in Anton Hochevar's store, to the Collinwood Sports. When we were in the store one of the Clevelanders remarked that the "measure" would be the cup that would be given to Bridgeport after the game. The tables turned, and Collinwood should have been given the "tin cup."
I wore two sweaters to the Bridgeport game and on top of that caught a cold from the cold shoulders shown by some of the fair damsels, which makes me decide not to wear knickers the next time I go to Bridgeport. Thank U.
GROUPS OF THREE
Three things to love — cou£-1 ag:, gentleness >and affection.
Three things to thing about —I'fe, death and eternity.
Three things to delight in— frankness, freedom and beauty.'
Three things to govern— j temper, tongue and conduct.
Three things to hate—cruel-j ty, arrogance and ingratitude.
Three things to wish for— health, friends and cheerful, spirit.
Three things to avoid—idle-; ness, loquacity and flippant jesting.
Three things to admire—intellectual power, dignity and gracefulness.
THE CHAIR
In these days of indoor life and. sedentary habits, we would consider it a grievance to have to get along without chairs, but it is only within (he last few centuries that they have been in general use. Though made in extreme antiquity, for thousands of years, ttyey were reserved for rulers and in this way "the chair" became the emblem of authority that we know in public meetings today. People ordinarily sat on benches, stools and chests.
It is a curious fact that in all countries, the eighteenth century was the golden age of furniture-making. There suddenly arose a marvelously brilliant school of cabinet makers which passed away leaving none behind in the least worthy to rank with them. Apparently they exhausted the possibilities of their craft; we can do nothing better than reproduce their work.
GLASILO K. S, K. JEDNOTE, 13. SEPTEMBRA, 1927.
»^.«»«■»»»»■»»iiiiiiiiiriiiMmriTTiTTXX
HANKA
Lužiško-srbska povest
iiixxirTiiiiiTiTxrrrr^
NOVE VRSTE t
in boljše delo dobite; «ko dobro poznate angleški jezik in «m"riško zgodovino. Da spoznate ameriške dogodke, š^tre in običaje, naročite najnovejšo knjigo
(Nadaljevanje)
izdelana iz belega ali druge barve Celuloida, gravirano v različnih barvuh ter okrašena s svetlimi kameni.
Kdor želi imeti v resnici !epo In trpežno harmoniko, se lahko brez skrbi zanese name, ker izdelujem harmonike že nad dvajset elt.
Največja slovenska izdelo-valnica harmonik v Ameriki.
ki vMrn na poljuden, toda zanimiv način oriše dogodke ameriške zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 ntrani, jo krasi mnogo lepih slik in velja samo 75 centov, po pošti 85 centov. Morala hi hiti v vsaki slovenski hiši. Dobi se *amo pri
Ameriška Domovina
6117 ST. CLAIR A VE. CLEVELAND, O.
M-♦♦»■I-H I I"t H tn»f
Vaši prihranki
Popolna postrežba m bondi za investiranj« in sopeteo prodajo.
vloženi pri nas, so vedno vsral. Vi iivite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendsr ste lshko vložnik ns naši banki, prsv kskor bi iiveli v našem mestu. Pišite nam ss pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi pls-čujemc po 3 od*to obresti as prihranke, in fih prištejemo b stavnici dvakrat ns leto ne flede na tn ali vi predložite ■vojo vložno knjigo ali ne. Na kapital in rezervni sklad * rm»ti ve* kot <740.000 )e znak varnosti za val denar. I strani občinstva, kateremu ims n od katereca prejema oaiitra-
COMPANY
«T W«l Mouro«	Chirago, Iii
NtW YORK. BOSTON. PHILADII PHU l'KTSUll, »I LOUI1 MILWAUSSL. MlNNtATlHJS. SAN tRANCISCU
Naš zavod uživa najboljši ugled od nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, ii z»*eišo naklonjenost
Slov. pocrrebnik tn licenzirani embalmer v Newburghu
JOUET NATIONAI
"HH AGO f\ n,INTON «T
LOUIS L. F ER FOLIA
BANK
tfS.r> K**t Mih Street	Telephone: Broadway 2520
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
KstablislMd 1857
za vaša društva, za trgovce in obrtnike in privatnike izdeluje lično in točno po zmerni ceni katoliška tiskarna
L /" Ti Pridružite se našemu , Vjk t 1928 počitniškemu klubu m^TJ1 ki se sedaj ustanavlja
RB | Mi imamo pet raznih načinov 1 na izbero ravno tako kakor pri Božičnih hranjevalnih klubih. To je najbolj prikladen način, da si lahko vsak teden nekaj prihranite ter si s tem zagotovite prihodnje leto potovanje in počitnice po vaši volji.
Pridite torej takoj v našo banko ter si izberite način tedenskega hranjevanja kakor vam drago.
Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street Chicago, Dl.
Priporočamo se cenjenim društvom v naklonjenost, zlasti za tiskanje pravil. Izvršujemo prevod iz slovenščine v angleščino in obratno.
Najstarejša in največ ia banka v Julieta.
Predno naročite svoje tiskovine drugje, vprašajte tudi nas za cene.
K. S. K. J. Društven:
Kadar naročate zastave, regsllte is drugo, pazite na moje ime in naslov, če hočete dobiti sslbsltfts *lsge zs nsjnižjs cene
Na* rti ta vaaret KASTO N J
S 1142 Dallas Bd., N. B.
i CLEVELAND, O.
ANTON ZBAŠNIK