PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Le/ j Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 60 Maribor, petek 2.12.2016 OBČINA BENEDIKT 728. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017 Na podlagi 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 82/99, 105/2001 in 33/2003) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 15. redni seji dne 23.11.2016 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2017 I. S tem sklepom se določa vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Benedikt za leto 2017, ki znaša 0,000310 EUR/m2. II. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2015). III. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 1.1.2017. Številka: 42202-003/2016-2 Datum: 28.11.2016 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII OBČINA DESTRNIK 729. Sklep o začetku priprav 2. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Destrnik - 2. sd OPN Župan Občine Destrnik je na podlagi 11. člena v povezavi z 98. členom ter s smiselnim upoštevanjem 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu ZPNačrt) in 29. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) sprejel naslednji SKLEP O ZAČETKU PRIPRAV 2. SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE DESTRNIK - 2. SD OPN 1. Splošno S tem sklepom začenja župan Občine Destrnik pripravo sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik 13/2011, Uradno glasilo slovenskih občin št. 43/2016 - 1. spremembe in dopolnitve; v nadaljnjem besedilu OPN) in določa način, postopek in roke priprave ter sprejemanja OPN, nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku ter druge vidike priprave OPN. 2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN Občine Destrnik Občinski svet je na 3. izredni seji 19. 12. 2011 sprejel prvi odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (OPN), s katerim je začel veljati nov prostorski akt občine, to je občinski prostorski načrt. Občina je v letu 2013 pričela s postopkom priprave prvih sprememb in dopolnitev OPN, ki je bil zaključen avgusta 2016 s sprejetjem odloka o 1. spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (v nadaljnjem besedilu 1. SD OPN). V nadaljevanju so podani ocena stanja in razlogi za pričetek novega postopka sprememb in dopolnitev OPN (druge spremembe in dopolnitve). Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaHs.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Na podlagi do prejetih mnenj s področja razvoja poselitve (v okviru priprave prvega OPN in 1. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta- 1. SD OPN) se je izkazalo, da je bila Gospodarska cona Janežovski Vrh (PNRP IG) v prostor umeščena v nasprotju s predpisi s področja načrtovanja poselitve, saj se območje, kot je opredeljeno v prvem OPN, nahaja izven območja naselij. V okviru usklajevanja 1.SD OPN z Ministrstvom za okolje in prostor kot nosilcem urejanja prostora, pristojnim za razvoj poselitve, je Občina gospodarsko cono kot nepozidano stavbno zemljišče izvzela iz gradiva, na vzhodnem delu območja pa opredelila območje za šport in rekreacijo velikosti cca 2,5 ha, namenjeno ureditvi nogometnega igrišča, atletskih poligonov in pripadajočih objektov. Z izvzemom gospodarske cone Janežovski Vrh na območju občine Destrnik prostorski akti več ne opredeljujejo primernega zaokroženega območja za razvoj proizvodnih gospodarskih dejavnosti, kjer bi lahko predvsem manjši obrtniki in podjetniki razvijali svoje dejavnosti. Občina bo zato s širitvijo proizvodnega območja Drstelja v Rogozniški dolini, v izvedbenem delu OPN opredeljeno kot enota urejanja prostora DR2, kjer je na obstoječih površinah za proizvodne dejavnosti deluje režijski obrat Destrnik, zagotovila ustrezne komunalno opremljene gradbene parcele različnih velikosti in jih ponudila na trgu. Območje se bo širilo na površine stavbnih zemljišč, ki so v OPN opredeljene kot stavbna zemljišča s podrobno namensko rabo prostora »površine za šport, rekreacijo in oddih« v enoti urejanja prostora DR3, ki iz severovzhodne in jugovzhodne strani obdajajo območje režijskega obrata Destrnik. Območje je bilo kot stavbno zemljišče opredeljeno v okviru prvega OPN. Z opredelitvijo površin za šport, rekreacijo in oddih v Janežovskem Vrhu v postopku 1. SD OPN ter glede na neprimerno obliko in velikost območja za istovrstne dejavnosti v Drstelji, le to ni več potrebno. Občina bo zato območju v enoti urejanja prostora spremenila namembnost ter ga namenila proizvodnim dejavnostim. Negativnih vidikov širitve proizvodnih dejavnosti predvsem s stališča emisij hrupa ni pričakovati, saj je območje locirano izven naselij strnjene stanovanjske gradnje. Območje se bo na javno prometno omrežje navezovalo neposredno na regionalno cesto III. reda Janežovci- Dolge njive na odseku z oznako 4116. Glede na sprejete rešitve, ki bodo predlagane v strokovni podlage, je možna tudi manjša širitev na kmetijske površine severno in vzhodno ob enoti urjenja prostor DR3. V postopku priprave se bo na območje režijskega obrata Destrnik umestil tudi center za ločeno zbrane komunalne odpadke, ki je v OPN sedaj predviden na površinah komunalnega območja vzhodno ob naselju Janežovci v enoti urejanja prostora J5 vzhodno ob centralni čistilni napravi Janežovci. Nepozidane površine v enoti urejanja J5 se bodo ponovno opredelile kot najboljše kmetijsko zemljišče. Razlogi za spremembo so prostorske in logistične narave. V okviru uradnih ur bo lahko naloge svetovanja in kontrole pri oddaji odpadkov opravljalo osebje, zaposleno režijskem obratu. Lokacija je o v primerjavi s komunalnim območjem vzhodno ob naselju Janežovci bolj oddaljena od strnjenih stanovanjskih površin. Boljša je tudi prometna dostopnost, saj se do komunalnega območja vzhodno od Janežovcev dostopa po neasfaltirani dovozni poti, režijski obrat Destrnik pa se nahaja neposredno ob regionalni cesti. 3. Območje prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve OPN se pripravi kot enovit prostorski akt s strateškim in z izvedbenim delom za območje širitve proizvodnega območja v Drstelji ter za spremembe (ukinitev dejavnosti) na območju komunalnega območja vzhodno ob naselju Janežovci. 4. Predmet načrtovanja in vrste postopka Spremembe in dopolnitve OPN se izvedejo v rednem postopku priprave prostorskega akta, kot je to predpisano v ZPNačrt v členih od 46 do 52. Predmet načrtovanja je razviden v drugi točki tega sklepa in sicer: • širitev proizvodnega območja v Drstelji, • umestitev centra za ločeno zbrane komunalne odpadke na območje proizvodnega območja Drstelja, • ukinitev načrtovanega centra za ločeno zbrane komunalne odpadke v komunalnem območju vzhodno od naselja Janežovci. 5. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve za izvedbo OPN bodo temeljile na izdelanih strokovnih podlagah, analizi dejanskega stanja, razvojnih potrebah in varstvenih zahtevah nosilcev urejanja prostora, analizi razvojnih potreb občine ter dodatnih strokovnih preveritvah in rešitvah, v kolikor se bo izkazalo, da je to potrebno in koristno. Za OPN se pripravijo strokovna podlaga širitev proizvodnega območja v Drstelji, ki bo obsegala utemeljitev izbrane lokacije, notranjo zasnovo z rešitvami priključevanja na cestno in drugo javno gospodarsko javno infrastrukturo, okvirno parcelacijo območja ter vplive in povezave navezave na širši prostor. V skladu s 47. členom ZPNačrt se kot podlago za izdelavo osnutka 2. SD OPN zagotovi prikaz stanja prostora za celotno območje občine Destrnik. Po potrebi bodo pripravljene tudi druge strokovne podlage, če bo taka obveza oz. potreba izhajala: • iz vsebinskih potreb pri reševanju prostorskih razvojnih vprašanj občine v teku priprave OPN, t.j. iz vsebine in zahtevnosti reševanja prostorskih problemov v občini, kjer je treba prostorske odločitve predhodno preveriti v ustreznih strokovnih postopkih; • iz mnenj nosilcev urejanja prostora. 6. Vsebina in oblika OPN OPN se pripravi kot enovit dokument, ki vsebuje strateški in izvedbeni del. OPN se izdela v digitalni in analogni obliki ter vsebuje: • tekstualni del (besedilo oz. odlok z ustrezno obrazložitvijo); • grafični del; • priloge OPN. 7. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev V postopku priprave 2. SD OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev izkaže, da se vsebine spremembi in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Občina Destrnik pripravi osnutek prostorskega akta in nanj pridobi prva mnenja naslednjih državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora po področjih: • za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor , Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska c. 22, 1000 Ljubljana, • Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (za področja: ravnanje z odpadki; ravnanje z odpadnimi vodami; hrup in kakovost zraka; upravljanje z vodami; ohranjanje narave; meteorologija); • za področje gozdarstva in lovstva: Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska c. 22, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor; • za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ul. 5, 1000 Ljubljana; • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška c. 20, 2000 Maribor; • za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, • za področje: varstvo kulturne dediščine: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor, • za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova 4, 1000 Ljubljana, • za področje državne cestne infrastrukture: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Sektor za ceste, Langusova 4, 1000 Ljubljana, • za področje mineralnih surovin7 rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko in rudarstvo, Langusova 4, 1000 Ljubljana, • za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1000 Ljubljana, • za področje plinovodnega omrežja; Plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11B, p.p. 3720, 1001 Ljubljana, • za področje prenosa električne energije: Eles, Hajdrihova 1000, Ljubljana, • za področje oskrbe z električno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, • za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo RS, Uprava za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo RS, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje zdravstvenega varstva: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, • za področje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor- Murska Sobota, Titova 28, 2000 Maribor, • za področja lokalne kabelske tv: Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana, • za področje oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik • za področje: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda: • Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj • za področja občinskih cest in javnih površin: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik V postopek se lahko vključi tudi druge lokalne in državne nosilce urejanja prostora, kolikor se v postopku priprave izkaže potreba po vključitvi in sodelovanju. Na predlog OPN pridobi Občina Destrnik druga mnenja od državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki so navedeni v 1. odstavku te točke. V postopku pridobivanja mnenj nosilcev urejanja prostora pridobi Občina Destrnik tudi ustrezno odločbo ministrstva, pristojnega za okolje, s katero se ugotovi ali je v postopku priprave OPN potrebno izvesti tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo okolja oz. predpisov, ki urejajo ohranjanje narave. 8. Postopek in roki za pripravo OPN Za pripravo OPN se upošteva postopek, določen v ZPNačrt. Za izvedbo posameznih aktivnosti so predvideni naslednji roki oz. trajanje: FAZA TERMINSKI PLAN Strokovna presoja pobud 20 dni po predaji potrebnih gradiv in pridobitvi vseh podatkov Priprava osnutka za pridobitev mnenj in odločbe o celoviti presoji vplivov na okolje (CPVO) 15 dni po pridobitvi strokovnih podlag in utemeljitev, potrebnih za nosilce urejanja prostora Izbor izdelovalca okoljskega poročila in izdelava okoljskega poročila 30 dni Dopolnitev osnutka za potrebe izdelave okoljskega poročila (možno večkratno dopolnjevanje) 15 dni po izdelanem okoljskem poročilu Izdelava dopolnjenega osnutka OPN za javno razgrnitev 30 dni po pridobitvi vseh prvih mnenj nosilcev urejanja prostora ter 15 dni po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila Javna razgrnitev 30 dni Izdelava stališč do pripomb 15 dni po prejemu s strani Občine evidentiranih pripomb Izdelava predloga OPN na podlagi sprejetih stališč 15 dni po potrditvi stališč s strani naročnika Usklajevanje z nosilci urejanja prostora in dopolnitev na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora ter priprava usklajenega predloga 15 dni po prejetih mnenjih Priprava gradiva za obravnavo na občinskem svetu 10 dni po pridobitvi vseh pozitivnih mnenj Oddaja končnega gradiva 7 dni po uradni objavi Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 9. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave 2. SD OPN Izdelavo 2. SD OPN financira Občina Destrnik. 10. Začetek veljavnosti sklepa Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Destrnik - www. destrnik.si. Sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, ter sosednjim občinam Občine Destrnik. Številka: 900-6/2016-14R-8/7 Datum: 10.11.2016 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 730. Sklep o začetku priprav 3. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Destrnik - 3. sd OPN Župan Občine Destrnik je na podlagi 11. člena v povezavi z 98. členom ter s smiselnim upoštevanjem 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu ZPNačrt) in 29. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) sprejel naslednji SKLEP O ZAČETKU PRIPRAV 3. SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE DESTRNIK - 3. SD OPN 1. Splošno S tem sklepom začenja župan Občine Destrnik pripravo sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik 13/2011, Uradno glasilo slovenskih občin št. 43/2016 - 1. spremembe in dopolnitve; v nadaljnjem besedilu OPN) in določa način, postopek in roke priprave ter sprejemanja OPN, nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku ter druge vidike priprave OPN. 2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN Občine Destrnik Občinski svet je na 3. izredni seji 19. 12. 2011 sprejel prvi odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (OPN), s katerim je začel veljati nov prostorski akt občine, to je občinski prostorski načrt. Občina je v letu 2013 pričela s postopkom priprave prvih sprememb in dopolnitev OPN, ki je bil zaključen avgusta 2016 s sprejetjem odloka o 1. spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (v nadaljnjem besedilu 1. SD OPN). V nadaljevanju so podani ocena stanja in razlogi za pričetek novega postopka sprememb in dopolnitev OPN (druge spremembe in dopolnitve). V občinskem središču Destrnik na osrednjem grebenu severno ob osrednjem delu naselja želi zasebni investitor v prostor umestiti območje za varovana stanovanja. Območje je v veljavnem OPN opredeljeno pretežno kot območje stanovanj, delno ob robu naselja kot druga kmetijska zemljišča, kjer v skladu z izvedbenim delom OPN predlagane dejavnosti niso dopustne. Ta del naselja je prostorsko degradiran, na njem stojijo opuščeni objekti kovačnice. S spremembami in dopolnitvami OPN bo Občina opredelila pogoje za načrtovano prostorsko ureditev (namen, velikost, oblikovanje objektov, ureditev služečih površin ipd) ter vplive in navezave na širši prostor tako, da se ohranjajo značilnosti prostora. Občina je s prvim OPN opredelila obsežno območje za dom za ostarele občane v Zasadih, delu občinskega središča, z drugačnim tipom stanovanj za posebne namene, kot so predlagani v 3. SD OPN. S predlagano prostorsko prostorsko ureditvijo v 3. SD OPN se tako funkcije občinskega središča ne bodo podvajale, ampak ustrezno dopolnjevale. 3. Območje prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve OPN se pripravi kot enovit prostorski akt s strateškim in izvedbenim delom za del občinskega središča Destrnik. 4. Predmet načrtovanja in vrste postopka Spremembe in dopolnitve OPN se izvedejo v rednem postopku priprave prostorskega akta, kot je to predpisano v ZPNačrt v členih od 46 do 52. Predmet načrtovanja je razviden v drugi točki tega sklepa in sicer: - opredelitev območja za varovana stanovanja Graj. Sočasno s 3. SD OPN bo tekel postopek 2. SD OPN, ki pa je vsebinsko in prostorsko ločen. 5. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve za izvedbo OPN bodo temeljile na izdelanih strokovnih podlagah, analizi dejanskega stanja, razvojnih potrebah in varstvenih zahtevah nosilcev urejanja prostora, analizi razvojnih potreb občine ter dodatnih strokovnih preveritvah in rešitvah, v kolikor se bo izkazalo, da je to potrebno in koristno. Za OPN se pripravijo strokovna podlaga za prostorsko umestitev varovanih stanovanj Graj, ki bo obsegala utemeljitev izbrane lokacije, notranjo zasnovo z rešitvami priključevanja na cestno in drugo javno gospodarsko javno infrastrukturo, okvirno parcelacijo območja ter vplive in navezave na širši prostor. V skladu s 47. členom ZPNačrt se kot podlago za izdelavo osnutka 3. SD OPN zagotovi prikaz stanja prostora za celotno območje občine Destrnik. Po potrebi bodo pripravljene tudi druge strokovne podlage, če bo taka obveza oz. potreba izhajala: • iz vsebinskih potreb pri reševanju prostorskih razvojnih vprašanj občine v teku priprave OPN, t.j. iz vsebine in zahtevnosti reševanja prostorskih problemov v občini, kjer je treba prostorske odločitve predhodno preveriti v ustreznih strokovnih postopkih; • iz mnenj nosilcev urejanja prostora. 6. Vsebina in oblika OPN OPN se pripravi kot enovit dokument, ki vsebuje strateški in izvedbeni del. OPN se izdela v digitalni in analogni obliki ter vsebuje: • tekstualni del (besedilo oz. odlok z ustrezno obrazložitvijo); • grafični del; • priloge OPN. 7. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev V postopku priprave 3. SD OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev izkaže, da se vsebine spremembi in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Občina Destrnik pripravi osnutek prostorskega akta in nanj pridobi prva mnenja naslednjih Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora po področjih: • za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, • za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska c. 22, 1000 Ljubljana, • Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (za področja: ravnanje z odpadki; ravnanje z odpadnimi vodami; hrup in kakovost zraka; upravljanje z vodami; ohranjanje narave; meteorologija); • za področje gozdarstva in lovstva: Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska c. 22, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor; • za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ul. 5, 1000 Ljubljana; • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška c. 20, 2000 Maribor; • za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, • za področje: varstvo kulturne dediščine: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor, • za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova 4, 1000 Ljubljana, • za področje državne cestne infrastrukture: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Sektor za ceste, Langusova 4, 1000 Ljubljana, • za področje mineralnih surovin7 rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko in rudarstvo, Langusova 4, 1000 Ljubljana, • za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1000 Ljubljana, • za področje plinovodnega omrežja; Plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11B, p.p. 3720, 1001 Ljubljana, • za področje prenosa električne energije: Eles, Hajdrihova 1000, Ljubljana, • za področje oskrbe z električno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, • za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo RS, Uprava za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo RS, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje zdravstvenega varstva: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, • za področje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor- Murska Sobota, Titova 28, 2000 Maribor, • za področja lokalne kabelske tv: Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana, • za področje oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik • za področje: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda: • Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj • za področja občinskih cest in javnih površin: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik V postopek se lahko vključi tudi druge lokalne in državne nosilce urejanja prostora, kolikor se v postopku priprave izkaže potreba po vključitvi in sodelovanju. Na predlog OPN pridobi Občina Destrnik druga mnenja od državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki so navedeni v 1. odstavku te točke. V postopku pridobivanja mnenj nosilcev urejanja prostora pridobi Občina Destrnik tudi ustrezno odločbo ministrstva, pristojnega za okolje, s katero se ugotovi ali je v postopku priprave OPN potrebno izvesti tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo okolja oz. predpisov, ki urejajo ohranjanje narave. 8. Postopek in roki za pripravo OPN Za pripravo OPN se upošteva postopek, določen v ZPNačrt. Za izvedbo posameznih aktivnosti so predvideni naslednji roki oz. trajanje: FAZA TERMINSKI PLAN Strokovna presoja pobude 20 dni po predaji potrebnih gradiv in pridobitvi vseh podatkov Priprava osnutka za pridobitev mnenj in odločbe o celoviti presoji vplivov na okolje (CPVO) 15 dni po pridobitvi strokovnih podlag in utemeljitev, potrebnih za nosilce urejanja prostora Izbor izdelovalca okoljskega poročila in izdelava okoljskega poročila 30 dni Dopolnitev osnutka za potrebe izdelave okoljskega poročila (možno večkratno dopolnjevanje) 15 dni po izdelanem okoljskem poročilu Izdelava dopolnjenega osnutka OPN za javno razgrnitev 30 dni po pridobitvi vseh prvih mnenj nosilcev urejanja prostora ter 15 dni po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila Javna razgrnitev 30 dni Izdelava stališč do pripomb 15 dni po prejemu s strani Občine evidentiranih pripomb Izdelava predloga OPN na podlagi sprejetih stališč 15 dni po potrditvi stališč s strani naročnika Usklajevanje z nosilci urejanja prostora in dopolnitev na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora ter priprava usklajenega predloga 15 dni po prejemu mnenj Priprava gradiva za obravnavo na občinskem svetu 10 dni po pridobitvi vseh pozitivnih mnenj Oddaja končnega gradiva 7 dni po uradni objavi Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 9. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave 3. SD OPN Izdelavo 3. SD OPN financira zasebni investitor-pobudnik. 10. Začetek veljavnosti sklepa Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Destrnik - www.destrnik.si. Sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, ter sosednjim občinam Občine Destrnik. Številka: 900-6/2016-14R-9/8 Datum: 10.11.2016 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan OBČINA DORNAVA 731. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) in v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB, 111/05-0dl. US, 93/05-ZVMS, 120/06-0dl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 76/10-ZRud-1A, 20/11-Odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13 in 19/15) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 14. redni seji, dne 17.11.2016, na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobi nepremičnina parc. št. 275/6, k.o. (382) Slomi. II. Pri nepremičnini iz I. točke tega sklepa, ki je v lasti Občine Dornava do celote - 1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Dornava po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Dornava, ki se pošlje Okrajnemu sodišču na Ptuju. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 7113-61/2016 Datum: 17.11.2016 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan 732. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) in v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB, 111/05-0dl. US, 93/05-ZVMS, 120/06-0dl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 76/10-ZRud-1A, 20/11-Odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13 in 19/15) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 14. redni seji, dne 17.11.2016, na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobi nepremičnina parc. št. 1091/15, k.o. (379) Polenci. II. Pri nepremičnini iz I. točke tega sklepa, ki je v lasti Občine Dornava do celote - 1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Dornava po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Dornava, ki se pošlje Okrajnemu sodišču na Ptuju. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-5/2016 Datum: 17.11.2016 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan OBČINA LJUTOMER 733. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO; v nadaljevanju: ZLS), 3. člena Zakona o zavodih (Ur.l.RS št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 -popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16 in 49/16 - popr.) in 18.člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na 11. redni seji, 24. 11. 2016 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO -IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA JANKA RIBIČA CEZANJEVCI 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno -izobraževalnega zavoda Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 4/2010, 4/2012 in 5/2013) se v 6. členu črta drugi odstavek. 2. člen Spremeni se drugi odstavek 24. člena tako, da se glasi: »Zavod upravlja z naslednjim nepremičnim premoženjem: Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • parc. št. 30/2 k. o. 258 Cezanjevci, • parc. št. 865/1 k. o. 258 Cezanjevci • parc. št. 865/2 k. o. 258 Cezanjevci s stavbama št. 174 in št. 175 • parc. št. 996/0 k. o. 258 Cezanjevci • parc. št. 997/0 k. o. 259 Cezanjevci, • parc. št. 998/0 k. o. 258 Cezanjevci, • parc. št. 999/0 k. o. 258 Cezanjevci, • parc. št. 1000/1 k. o. 258 Cezanjevci s stavbo št. 357, • parc. št. 561/80 k. o. 258 Cezanjevci in • parc. št. 561/1 k. o. 258 Cezanjevci.« 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 603/2016-10-176 Datum: 24. 11. 2016 Občina Ljutomer Olga Karba, županja 734. Sklep št. 177 o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljutomer za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Ur. glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) in 17. Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljutomer (Ur. glasilo Občine Ljutomer št. 7/08 in 12/09), je Občinski svet Občine Ljutomer na 11. redni seji dne 24. 11. 2016 sprejel naslednji SKLEP ŠT. 177 O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 2017 I. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Ljutomer za leto 2017 znaša 0,0044032 EUR. II. Odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po tem sklepu izda zavezancu Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se prične od 1. januarja 2017. Številka: 442/2016-10-177 Datum: 25. 11. 2017 Občina Ljutomer Olga Karba, županja Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi -UPB2 (Ur.l. RS št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/2010, 40/12 -ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZdavNepr, 110/13, 22/14 -odl. US in 19/15) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 11. redni seji, 24. 11. 2016 sprejel naslednji SKLEP ŠT. 180 O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status zemljišč v javnem dobru, ki so označena s parc. št. 639/4 (ID 4225706), parc. št. 639/2 (ID 3385829) in parc. št. 638/8 (ID 4392963), vse katastrska občina 264 Radomerje. 2. Nepremičnine iz prejšnjega člena tega sklepa prenehajo imeti status dobrine v javnem dobru in postanejo last Občine Ljutomer ter se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000, do celote. 3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-20/2014-4102-180 Datum: 24. 11. 2016 Občina Ljutomer Olga Karba, županja OBČINA LOVRENC NA POHORJU 736. Sklep o začasnem financiranju Občine Lovrenc na Pohorju v obdobju januar - marec 2017 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617, v nadaljnjem besedilu ZJF) in 28. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 13/11, 17/14 in 54/16) je župan Občine Lovrenc na Pohorju, dne 01. decembra 2016 sprejel naslednji SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2017 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Lovrenc na Pohorju v obdobju od 01. januarja do 31. marca 2017. 2. člen Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2016. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z ZJF in Odlokom o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 71/15, 19/16, 40/16 in 54/16). 735. Sklep št. 180 o ukinitvi javnega dobra Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 3. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2016, to je do višine 614.528,09 EUR in za namene, v skladu z določili 32. člena ZJF. V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu. V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. 4. člen V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, in odlok o proračunu. 5. člen Prihodki in odhodki občinskega proračuna, doseženi oziroma plačani v obdobju začasnega financiranja, se vključijo v proračun Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017. 6. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine 43.780,73 EUR, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. januarja 2017. Številka: 4101-0004/2016 Datum: 1.12. 2016 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan OBČINA NAKLO 737. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica in Naklo Na podlagi določil 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93 in spremembe), 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14), 12. člena Statuta Občine Naklo (Ur. l. RS, št. 28/15) sta Občinska sveta Občine Radovljica na 16. seji dne 26.10.2016 in Občine Naklo na 14. seji dne 23.11.2016 sprejela ODLOK O USTANOVITVI ORGANA SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN RADOVLJICA IN NAKLO I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, delovno področje, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo. (2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. 2. člen (1) Občina Radovljica in Občina Naklo ustanovita skupno upravo z imenom Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica in Naklo za skupno opravljanje nalog občinske uprave na področju: • občinske inšpekcije, • občinskega redarstva. 3. člen (1) Sedež skupne uprave je v Občini Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. Uradni e naslov in uradni podatki organa se objavijo znotraj spletne strani Občine Radovljica. (2) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin. V notranjem krogu je izpisano Radovljica Naklo. Imena občin si sledijo po navedenem zaporedju, brez ločil. II. Naloge in organizacija dela 4. člen (1) Skupna uprava opravlja upravne, prekrškovne in druge strokovne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic, in sicer: • medobčinska inšpekcija: naloge občinske inšpekcije, • medobčinsko redarstvo: naloge občinskega redarstva. (2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. 5. člen (1) Skupna uprava deluje neodvisno, samostojno in pri izvrševanju svojih nalog nastopa kot organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost spada posamezna zadeva. (2) Pooblaščene osebe skupne uprave so pristojne za vodenje in odločanje v upravnih zadevah občin ustanoviteljic skupne uprave, na prvi stopnji, skladno s svojimi pristojnostmi. Seznam predpisov, ki vsebujejo pooblastila uradnih oseb skupne uprave, objavi vsaka občina ustanoviteljica na svoji spletni strani. (3) Pooblaščene uradne osebe skupne uprave vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, na podlagi državnih predpisov in predpisov občin ustanoviteljic. Seznam predpisov, ki vsebujejo pooblastila uradnih oseb prekrškovnega organa, objavi vsaka občina ustanoviteljica na svoji spletni strani. (4) Za škodo, povzročeno z nezakonitim delom zaposlenega v skupni upravi, odgovarjata občini ustanoviteljici solidarno. Občina Radovljica mora imeti sklenjeno ustrezno zavarovanje za škodo, povzročeno z delom zaposlenih v skupni občinski upravi. Strošek zavarovanja se deli v razmerju, določenem v prvem odstavku 11. člena tega odloka. (5) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče medobčinska inšpekcija in medobčinsko redarstvo, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. 6. člen (1) Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenujeta in razrešujeta župana občin ustanoviteljic soglasno. (2) Vodja skupne uprave ima status uradnika na položaju. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (3) Vodja skupne uprave mora imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo (prvo stopnjo), v sistemizaciji delovnih mest se lahko določi višja izobrazba, če je ta pogoj za uradniški naziv, v katerem se opravljajo naloge na uradniškem delovnem mestu. 7. člen (1) Vodja skupne uprave predstavlja skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih in prekrškovnih zadevah iz svoje pristojnosti ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega in strokovnega dela skupne uprave. (2) Vodja skupne uprave odgovarja za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa županoma občin ustanoviteljic. 8. člen (1) Občina, v kateri ima skupna uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne uprave status delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje s sedežno občino. (2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine. 9. člen (1) Delovna mesta skupne uprave in pogoji za njihovo zasedbo se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave. (2) Akt o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave sprejme župan sedežne občine na podlagi potrjenega kadrovskega načrta. III. Sredstva za delo 10. člen (1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. (2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje skupne uprave določita župana občin ustanoviteljic, sedežna občina vključi v predlog proračuna. (3) Občina soustanoviteljica zagotavlja sredstva za skupno upravo v finančnem načrtu svoje občinske uprave na posebni postavki. Finančni načrt skupne uprave je priloga k njenemu proračunu. (4) Če finančni načrt med občinama ustanoviteljicama ni usklajen do priprave predloga proračuna sedežne občine, se v proračun vključi finančni načrt, ki ga določi župan sedežne občine. (5) Finančni načrt mora biti po sprejemu proračuna sedežne občine usklajen s strani obeh občin ustanoviteljic najkasneje v roku treh mesecev od sprejetja proračuna sedežne občine. 11. člen (1) Sredstva za delo skupne uprave in druga materialna sredstva zagotavljata občini ustanoviteljici v svojih proračunih v naslednjem razmerju: • Občina Radovljica 87,69 %, • Občina Naklo 12,31 %. (2) Ne glede na prejšnji odstavek posamezna občina ustanoviteljica zagotavlja v celoti sredstva za izvajanje dopolnilnega programa (posebne akcije, projekti ipd.) in kritje stroškov, ki so posebej določeni v pisnem sporazumu iz 15. člena tega odloka. 12. člen (1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih občinske uprave občine ustanoviteljice, kjer ima tudi sedež. (2) Stroške uporabe prostorov in nabave ter uporabe opreme krijeta občini ustanoviteljici v razmerju, določenem v 11. členu tega odloka. 13. člen (1) Župan Občine Radovljica mora skladno s 17. členom Zakona o redarstvu imenovati Komisijo za oceno zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnih sredstev občinskih redarjev, v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. 14. člen (1) Tekoče upravne, finančne, pravne, tehnične, informacijske, kadrovske in strokovne naloge za skupno upravo zagotavlja občinska uprava sedežne občine. (2) Stroške iz prejšnjega odstavka krijeta občini ustanoviteljici v razmerju, določenem v 11. členu tega odloka. IV. Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic 15. člen (1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave, za kar sta pristojna občinska sveta, izvršujeta župana občin ustanoviteljic. (2) Župana sprejmeta kadrovski načrt in finančni načrt ter program dela skupne uprave, dajeta skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. (3) Če je to nujno potrebno za nemoteno delo skupne uprave, lahko začasno rešitev, po načelu dobrega gospodarjenja, sprejme župan sedežne občine. (4) Župana občin ustanoviteljic s pisnim sporazumom (dogovorom), najkasneje v roku 15 dni od uveljavitve tega odloka, podrobneje uredita način izvrševanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti. 16. člen (1) V primeru, da želi v skupno upravo pristopiti nova občina, se morata s tem strinjati obe občini ustanoviteljici. 17. člen (1) Skupna uprava preneha s sporazumno odločitvijo občin ustanoviteljic o prenehanju skupne uprave ali z izstopom ene od občin ustanoviteljic. (2) Občina ustanoviteljica lahko izstopi iz skupne uprave z enostransko izjavo v obliki sklepa občinskega sveta, ki ga vroči drugi občini ustanoviteljici. Odpovedni rok je šest mesecev. Sporazumno se občini lahko dogovorita tudi za drugačen odpovedni rok. (3) Občini ustanoviteljici sta za obdobje do izteka odpovednega roka dolžni zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v deležu in na način, določen s tem odlokom in pisnim sporazumom iz 15. člena tega odloka, ter pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev. (4) Ob prenehanju skupne uprave mora vsaka občina prevzeti v izvršitev, izterjavo ali izpolnitev tudi pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odločitev skupne uprave v upravnih in prekrškovnih postopkih, če posamezna zadeva spada pod njeno krajevno pristojnost. (5) Ob prenehanju skupne uprave vsaka občina prevzame število javnih uslužbencev po sistemizaciji, ki je veljala na dan pred začetkom delovanja skupne uprave. Glede ostalih javnih uslužbencev se občini ustanoviteljici dogovorita, katera bo prevzela status delodajalca. V nasprotnem primeru se ravna v skladu z delovno zakonodajo. (6) Ob prenehanju skupne uprave vsaki občini pripadajo stvari, pravice in sredstva, pridobljena v času delovanja Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 skupne uprave v razmerju sofinanciranja posameznega nakupa ter ob upoštevanju knjigovodske vrednosti le teh, razen če se občini sporazumno drugače dogovorita o načinu razdelitve in prevzema posameznih stvari, pravic in sredstev. V. Prehodne in končne določbe 18. člen (1) Skupna uprava začne z delom z dnem razporeditve javnih uslužbencev na sistemizirana delovna mesta v skupni upravi, in sicer 1. 1. 2017. 19. člen (1) Javni uslužbenci, zaposleni v občinskih upravah občin ustanoviteljic na delovnih mestih, na katerih se opravljajo naloge občinske uprave, ki jih na podlagi tega odloka prevzame skupna uprava, se premestijo na delovna mesta skupne uprave v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave. (2) Javnim uslužbencem, zaposlenim v skupni upravi, se ne sme poslabšati delovnopravni položaj glede na položaj, ki so ga imeli v občinski upravi občine ustanoviteljice. 20. člen (1) Odlok se sprejme v enakem besedilu v obeh občinah ustanoviteljicah. (2) Župana občin ustanoviteljic objavita ta odlok v uradnih glasilih svoje občine najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu na seji tistega občinskega sveta, ki je o odloku o ustanovitvi skupne uprave zadnji odločal. Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 2017 dalje. (3) S sprejetjem tega odloka preneha veljati Odlok o občinskem redarstvu v občini Radovljica (UVG, št. 19/00) in Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat Kranj« (Ur. l. RS, št. 106/09, 101/15) v delu, ki se nanaša na Občino Naklo. Številka: 0610-0001/2016 Datum: 26.10.2016 Občina Radovljica Ciril Globočnik, župan Številka: 061-0003/2016 Datum: 24.11.2016 Občina Naklo Marko Mravlja, župan OBČINA PREVALJE 738. Sklep o potrditvi mandata Na osnovi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I- in 14/15 - ZUUJF0176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 7. dopisni seji dne 24.11.2016 sprejel SKLEP Občinski svet Občine Prevalje potrdi mandat članice Občinskega sveta Občine Prevalje, Aleksandre Vesnicer, roj. 27.07.1961, s stalnim prebivališčem na Prevaljah, Prisoje 40, kandidatka kandidatne liste LISTA ZA LJUDI, za preostanek mandatne dobe, vse v skladu z ugotovitvenim sklepom Občinske volilne komisije, z dne 16.11.2016. Številka: 032-0003/2016-19 Datum: 24.11.2016 Občina Prevalje Matija Tasič, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 739. Sklep o začasnem financiranju Občine Ravne na Koroškem v obdobju januar - marec 2017 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11UPB4, 101/13 in 55/15 ZFisP) in 96. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2016) je župan Občine Ravne na Koroškem, dne 29.11.2016 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2017 1. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2016. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11UPB4, 101/13 in 55/15 ZFisP), Odlokom o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016, 57/2016). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: KONTO OPIS v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74 +78) 2.074.105 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 1.976.615 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704) 1.743.624 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 700 Davki na dohodek in dobiček 1.371.786 703 Davki na premoženje 182.649 704 Domači davki na blago in storitve 105.371 706 Drugi davki 83.818 71 NEDAVCNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 232.991 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 156.932 711 Takse in pristojbine 1.707 712 Denarne kazni 2.443 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 71.909 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 16 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 16 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 0 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.400 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.400 74 TRANSFERNI PRIHODKI 96.075 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 96.075 741 Prejeta sredstva iz držav.proračuna in sredstev Evropske unije 0 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 +45 ) 1.735.343 40 TEKOCI ODHODKI (400+401+402+403+409) 734.456 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 145.485 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 22.621 402 Izdatki za blago in storitve 545.189 403 Plačila domačih obresti 19.661 409 Sredstva, izločena v rezerve 1.500 41 TEKOCI TRANSFERI (411+412+413) 755.667 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 475.687 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 16.312 413 Drugi tekoči domači transferi 263.668 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 242.174 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 242.174 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 3.046 430 Investicijski transferi 0 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam 0 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 3.046 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. - II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) 338.762 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 VII. SKUPNI PRESEŽEK PRIHODKI MINUS ODHODKI TER SALDO PREJETIH IN DANIH POSOJIL (I.+IV.) - (II.+V.) 338.762 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VIII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 Domače zadolževanje 0 55 IX. ODPLAČILA DOLGA (550) 129.705 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VIII.-IX.) -129.705 XI. POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X) = (I.+IV.+VIII.) - (II.+V.+IX) 209.057 XII. NETO FINANCIRANJE -338.762 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom Zakona o javnih financah oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo Zakon o javnih financah, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in Odlok o proračunu. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena Zakona o javnih financah. 4. Končna določba 7. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2017 dalje. Številka: 410-0011/2016 Datum: 29.11.2016 Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan OBČINA ŠENČUR 740. Sklep o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju -ZPNačrt, (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - popr. ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16) in 32. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/11) je župan Občine Šenčur, dne 01. 12. 2016, sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA PRESTAVITVE KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA KORDEŽ 1. člen (Predmet sklepa) S tem sklepom se prične postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta PRESTAVITVE KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA KORDEŽ (v nadaljevanju OPPN) za območje zemljišča parc. št. parc. št. 1217 k.o. Luže (2107), na podlagi določb 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih. Predvideni OPPN se izdela skladno z določbami Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07). 2. člen (Vsebina) Vsebina sklepa: • ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN; • območje OPPN; • način pridobitve strokovnih rešitev; • roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz; • navedba nosilcev urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti; • obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN. 3. člen (Ocena stanja in razlogi za pripravo) V občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (OPN) je obravnavano območje določeno kot enota urejanja z oznako Luže, območje kmetijskih površin z oznako K1, na zemljiščih parc. št. 1217 k.o. Luže (2107). Pobudo za pripravo OPPN PRESTAVITVE KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA KORDEŽ, je podal lastnik kmetijskega gospodarstva v Lužah 17 pri Šenčurju. Obstoječe kmetijsko gospodarstvo, ki je locirano pravokotno na lokalno cesto, leži v severnem delu naselja, v vasi Luže ob lokalni cesti številka 890791 (ki poteka skozi naselje Luže) obsega vzdolžno oblikovanje in postavitev kmetije, tipično za vas Luže. Kmetijsko gospodarstvo obsega starejši kmetijski objekt (hlev s shrambenim delom), ki je lociran vzporedno, tako da tvori ozko vzporedno linijo z manjšim svinjakom, dvoriščem in starejšo stanovanjsko hišo, ki meji na potok Olševnica. Kmetijsko gospodarstvo je zaradi osnovne kmetijske dejavnosti, ki je visoko modernizirana, postala prostorsko omejena in nefunkcionalna za normalno obratovanje kmetije, ki se pretežno ukvarja z gozdarsko dejavnostjo. Investitor ima izdano dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, ki mu jo je izdala UE Kranj, številka 331-50/2016-5 z dne 10.10.2016. Investitor izpolnjuje pogoje kmetije po zakonu določbe 4. odstavka 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ureja kmetijstvo, kjer je določeno, da mora biti nosilec te kmetije obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 -ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 44/14 - ORZPIZ206, 85/14 - ZUJF-B, 95/14 - ZUJF-C, 90/15 - ZIUPTD in 102/15). Kmetija investitorja je po zakonu, ki ureja kmetijstvo, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, kjer se investitor vodi kot nosilec kmetije. Slednje je Občina Šenčur preverila v RKG. Ravno tako investitor, kot nosilec kmetijskega gospodarstva, izpolnjuje pogoj obveznega in pokojninskega zavarovanja pod šifro podlage 051. Investitor je k pobudi za pričetek postopka OPPN predložil Potrdilo o prijavi Obr.M-1, ki dokazuje v 15 točki podlago za zavarovanje pod šifro 051. Glede na zgoraj navedena dejstva je bila sprejeta odločitev, da se pobuda v celoti sprejme ter se omogoči sprejemanje predvidenega OPPN, pri čemer predlagani OPPN predstavlja zaključeno prostorsko in funkcionalno celoto ter hkrati tudi dopušča možnost prilagajanja meje območja OPPN. 4. člen (Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) Območje OPPN se nahaja na zemljišču parc. št. 1217 k.o. Luže (2107) in predstavlja le manjši del večjega kmetijskega območja. 5. člen (Način pridobitve strokovnih rešitev) Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati veljavne prostorske akte občine, določbe 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16), podatke o prostoru in obstoječo komunalno opremo območja. V postopku priprave dopolnjenega osnutka OPPN je potrebno zagotoviti vse potrebne strokovne podlage. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 6. člen (Roki in posamezne faze za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta) Postopek priprave OPPN bo potekal skladno z določbami in roki, ki jih predpisuje Zakon o prostorskem načrtovanju. Predvideni okvirni roki priprave OPPN so naslednji: priprava osnutka OPPN 45 dni pridobitev smernic in sklepa MOP (CPVO) 40 dni dopolnjen osnutek OPPN 60 dni javna razgrnitev in javna obravnava OPPN 30 dni priprava stališč in predloga OPPN 30 dni pridobitev mnenj k OPPN 40 dni predložitev OPPN občinskemu svetu v sprejem 30 dni Predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora lahko tudi spremenijo. V primeru zahteve po vodenju postopka CPVO se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPPN ter se izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju, posledično pa se podaljšajo tudi roki izdelave in sprejema OPPN. 7. člen (Navedba nosilcev urejanja prostora) Navedeni nosilci urejanja prostora podajo svoje smernice na osnutek OPPN ter mnenja k predlogu OPPN. Nosilci urejanja prostora so: • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, • Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek za območje zgornje Save, Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj, • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za civilni letalstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, • Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur, • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, • Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3/a, 4000 Kranj, • Telekom Slovenije, d.d., PE Kranj, Ulica Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj, • Komunala Kranj d.o.o., PE Vodovod, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, • Komunala Kranj d.o.o., PE ravnanje z odpadki, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, • Komunala Kranj, PE Kanalizacija in čistilne naprave, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, • Domplan, Bleiweisova cesta 14, 4000 Kranj, • Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana. Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave OPPN izkaže, da so njihove smernice in mnenja potrebni oziroma, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje. Osnutek prostorskega akta se pošlje na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana, ki odloči ali je za načrtovano prostorsko ureditev potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). 8. člen (Obveznosti v zvezi s financiranjem) Sredstva v zvezi s financiranjem postopka priprave OPPN zagotovi lastnik zemljišča oz. pobudnik pričetka in izdelave OPPN. 9. člen (Končne določbe) Ta sklep se objavi v uradnem glasilu in na spletnih straneh Občine Šenčur ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-12/2016-4 Datum: 2.12.2016 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA VIDEM 741. Odlok o proračunu Občine Videm za leto 2017 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 - ZUUJFO ), 29. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS,št. 11/2011-UPB4 (14/2013 popr.), 110/2011-ZDIU12, 46/2013 - ZIPRS1314-A, 101/2013, 101/2013 -ZIPRS1415, 38/2014 - ZIPRS1415-A, 14/2015 -ZIPRS1415-D, 55/2015 - ZfisP in 96/15) in 16. člena Statuta občine Videm (Ur.list RS, štev.16/2010 - UPB1, 38/2012 in 57/14) je občinski svet Občine Videm na svoji 18. redni seji, z dne 29.11.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE VIDEM ZA LETO 2017 I. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za proračun občine Videm za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.853.798,43 TEKOČI ODHODKI (70+71) 4.108.243,67 70 DAVČNI PRIHODKI 3.803.498,00 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 700 Davki na dohodek in dobiček 3.578.088,00 703 Davki na premoženje 128.610,00 704 Domači davki na blago in storitve 96.800,00 71 NEDAVCNI PRIHODKI 304.745,67 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 153.745,67 711 Takse in pristojbine 8.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 6.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 137.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 278.308,32 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 60.686,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 217.622,32 74 TRANSFERNI PRIHODKI 467.246,44 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 214.392,44 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 252.854,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.387.396,00 40 TEKOČI ODHODKI 1.426.625,43 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 286.717,83 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 45.656,00 402 Izdatki za blago in storitve 975.851,60 403 Plačila domačih obresti 52.400,00 409 Rezerve 66.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.719.328,10 410 Subvencije 21.936,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.138.563,09 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 191.909,67 413 Drugi tekoči domači transferi 366.919,34 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.194.642,47 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.194.642,47 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 46.800,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 46.800,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -533.597,57 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 199.491,00 50 ZADOLŽEVANJE 199.491,00 500 Domače zadolževanje 199.491,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 302.221,20 55 ODPLAČILA DOLGA 302.221,20 550 Odplačila domačega dolga 302.221,20 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -636.327,77 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -102.730,20 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 533.597,57 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 636.327,77 Posebni del občinskega proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta priloga tega odloka in se objavita na spletni strani Občine Videm. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. člen V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami tega zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF tudi naslednji prihodki: • prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB1, 9/2011, 83/2012), ki se uporabijo za namen, določene v tem zakonu, • prihodki ožjih delov lokalnih skupnosti, • prihodki režijskega obrata, • prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, • okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in • okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov • koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. 5. člen O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan občine. Župan ni pristojen za razporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja. Osnova za razporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar - junij in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v veljavni načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Zgoraj omenjene omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti je potrebno vključiti v finančni načrt neposrednega uporabnika in načrt razvojnih programov. 7. člen Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Predstojnik neposrednega uporabnika - župan, po preteku roka iz prejšnjega odstavka, lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov do 20% vrednosti. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF lahko župan dolžniku odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Terjatve, ki jih imajo dolžniki do občine lahko odpiše do največ skupne višine 420,00 €. V primeru odpisa dolgov, ki presegajo zgoraj navedeno višino, mora o odpisu odločiti občinski svet. Obseg sredstev se v primeru, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. III. Izvrševanje proračuna 9. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. 10. člen Proračunski skladi so: • podračun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2017 na novo oblikuje v višini 66.000 €. O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 16.000 € odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primeru uporabe proračunske rezerve, ki presega navedeni znesek odloča občinski svet občine Videm. 11. člen Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. 12. člen Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. 13. člen Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Župan lahko posebej pismeno pooblasti direktorja občinske uprave ali podžupana za odredbodajalca. Pooblastilo je lahko generalno ali za čas njegove odsotnosti. Za izvrševanje proračuna Občine Videm je odgovoren župan. 14. člen Župan lahko zmanjša obseg sredstev razporejenih za določene namene ali zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne dotekajo v predvideni višini. O svoji odločitvi in predlaganih ukrepih mora predhodno obvestiti svet občine. 15. člen Župan je pooblaščen, da odloča o: • o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet, • prenosih sredstev med različnimi postavkami, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar - junij in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. • uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna, • kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. 16. člen Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. IV. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 17. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilom dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži in daje poroštva v skladu z veljavno zakonodajo. Za uravnoteženje proračuna s strani prejemkov in izdatkov za leto 2017 Občina Videm planira novo zadolževanje v višini 199.491,00 € pri državnem proračunu. 18. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O dajanju soglasij odloča svet občine. Občina v letu 2017 ne načrtuje dajanja soglasij k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov. V. Prehodne in končne določbe 19. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Videm v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 20. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2017. Številka: 410-10/2016-24 Datum: 29.11.2016 Občina Videm Friderik Bračič, župan Priloga: • Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov, ki se objavita na spletni strani občine Videm. 742. Sklep o cenikih v Občini Videm za leto 2017 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UPB2), Pravilnika o oddajanju nepremičnega premoženja Občine Videm v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2011) Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališča v občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2011), Odloka o ustanovitvi režijskega obrata (Ur.l. RS, št. 21/1997), Odloka o komunalnih taksah v Občini Videm (Naš glas-uradne objave Občine Videm, št. 01/1997, Ur.l. RS, št. 98/1999) in Pravilnika o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Videm ter o povračilih stroškov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011 in 24/2011) je občinski svet Občine Videm na svoji 18. redni seji, dne 29.11.2016 sprejel SKLEP O CENIKIH V OBČINI VIDEM ZA LETO 2017 1.člen 1. Dvorana v Osnovni šoli Videm Naziv Dosedanja cena Nova cena v EUR s 1.1.2017 Najem dvorane v Oš Videm za 45 minut-občani Občine Videm 8,80 € 8 , 8 0 € Najem dvorane v Oš Videm za 45 minut -najemniki izven občine Videm 13,80 € 13,80 € 2. Splošna ambulanta Videm - Pelcl Naziv Dosedanja cena Nova cena v EUR s 1.1.2017 Najem prostorov splošne ambulante Videm - 2,18 €/m2 2,18 €/m2 3. Splošna ambulanta Videm - 2 Naziv Dosedanja cena Nova cena v EUR s 1.1.2017 Najem prostorov splošne ambulante Videm -2 2,18 €/m2 4. Zobna ambulanta Videm Naziv Dosedanja cena Nova cena v EUR s 1.1.2017 Najem prostorov zobne ambulante Videm 2,18 €/m2 2,18 €/m2 5. Lekarna Videm Naziv Dosedanja Nova cena v cena EUR s 1.1.2017 Najem prostorov 2,18 €/m2 2,18 €/m2 lekarne Videm Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 6. Poslovni prostori v poslovno stanovanjskem objektu Videm pri Ptuju 51 Naziv Dosedanja cena Nova cena v EUR s 1.1.2017 Najem dveh poslovnih prostorov • št. stavbe 990, št.dela 5 • št. stavbe 990, št.dela 3in 4 • - št.stavbe-990, št dela 16 3,47 €/m2 3,47 €/m2 7. Terase v poslovno stanovanjskem objektu Videm pri Ptuju 51 Naziv Doseda nja cena Nova cena v EUR s 1.1.2017 Terase v poslovno april- oktober stan. stavbi september - • št.stavbe- 1,00 marec 990, št dela EUR/m2 0,50 20 EUR/m • št.stavbe- 2 990, št dela 21 8. Kurjava v poslovno stanovanjskem objektu Videm pri Ptuju 51 Naziv Dosedanja cena Nova cena v EUR s 1.1.2017 Kurjava v poslovno stanovanjskem objektu Videm pri Ptuju 51. Izračun velja za vse odjemnike toplotne energije. Mesečni obračuni se opravljajo na podlagi popisov in porabljenih kWh s pribitkom fiksnih stroškov. Ko ni kurilne sezone se zaračunavajo samo fiksni stroški. Variabilni del kurjave se izračuna na podlagi formule: PkWh=P/H/EI*EE PkWh=0,937/10/087x5% = 0,11 € PkWh-cena kilovatne ure P-cena kurilnega olja H - kurilna vrednost kurilnega olja = 10 kw/l EI-energetski izkoristek =0,87 EE-električna energija za pogon naprav v kurilnici in voda =5% Fiksni del kurjave je določen v pogodbi. Variabilni del kurjave se izračuna na podlagi formule: PkWh=P/H/EI*EE PkWh=0,826/10/0,87x5% = 0,09 € PkWh-cena kilovatne ure P-cena kurilnega olja H - kurilna vrednost kurilnega olja = 10 kw/l El-energetski izkoristek =0,87 EE-električna energija za pogon naprav v kurilnici in voda =5% Fiksni del kurjave je določen v pogodbi. 9. Honorar uredniškega odbora Honorar uredniškega odbora Dosedanje neto cena Nova neto v EUR cena v EUR s 1.1.2017 Tekst - navaden (za stran - 6,70 6,70 30 vrstic;1900 znakov) Tekst - intervju (za stran) 13,40 13,40 Naslovnica 22,30 22,30 Fotografija 6,70 6,70 Lektoriranje na stran 2,60 2,60 Sestanek kot imajo odbori Urednikovanje za eno številko 222,80 222,80 10. Delovna ura delavca režijskega obrata Naziv Dosedanja cena Nova cena v EUR s 1.1.2017 Delovna ura delavca 5,30 € 5,30 Traktor 11,10 11,10 Traktor z delovnimi stroji -priključki 16,60 16,60 Mini bager 16,60 16,60 Kosilnica Ferrari 16,60 16,60 Poltovorni avto 7,24 7,24 Ostali manjši delovni stroji -kosilnice, škropilnice, žage, kose, vibra deska 5,53 5,53 12. Komunalna taksa Naziv Dosedanja cena Nova cena v EUR s 1.1.2017 Vrednost točke v skladu z Odlokom o komunalnih taksah 0,13 € 0,13€ 13. Gramoz iz Poljčan Naziv Dosedanja cena Nova cena v EUR s 1.1.2017 Sofinanciranje poljčanarja za 15 ton (en kamion) 95,00 € 95,00 € 11. Urna postavka strojev v režijskem obratu Naziv Dose Nova danja cena v cena EUR s 1.1.2017 14. Mrliška veža Videm pri Ptuju in Zg. Leskovec Naziv Dosedanja Nova cena cena v EUR s 1.1.2017 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Uporaba in čiščenje mrliške veže 52,00 € 52,00 € Uporaba prostora mrliške veže v primeru žare 18,00 € 18,00 € Letna pristojbina za enojni in žaro 22,50 € 22,50 € Letna pristojbina za dvojni grob 28,90 € 28,90 € Letna pristojbina za grobnico 58,20 € 58,20 € Parcela za prvi pokop za enojni grob 84,60 € 84,60 € Parcela za prvi pokop v dvojni grob 113,50 € 113,50 € Parcela za prvi pokop v grobnico 282,80 € 282,80 € Zarni grob 732,70 € 732,70 € 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin veljati pa začne 01. 01. 2017. Številka: 07-01/2016-12 Datum: 29.11.2016 Občina Videm Friderik Bračič, župan 743. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov ( Ur.l. RS št. 110/02, 47/04, 126/07,108/09, 61/2010 ZRud1, (62/2010 popr.), 20/2011 Odl. US: U-I-165/09-34, 101/13 - ZDavNepr in 110/13, 19/2015) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2) je Občinski svet Občine Videm na svoji 18. redni seji dne 29.11.2016 sprejel naslednji: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1.člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra • parc. št. 1278/5, k.o. 445-Zgornja Pristava in se za navedeno parcelo vknjiži lastninska pravica v korist pravne osebe: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, matična številka: 5883423 do celote. 2.člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 07-01/2016-11 Datum: 29.11.2016 Občina Videm Friderik Bračič, župan OČINA VITANJE 744. Sklep o vrednosti elementov za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremičnin in o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, s katerim se določi korist za stavbno zemljišče. Na podlagi 12. in 20. člena Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002), Odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča na območju Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 83/97) in 16. členu Statuta občine Vitanje UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2012) je občinski svet Občine Vitanje na svoji 13. redni seji dne 24. 11. 2016 sprejel naslednji SKLEP O VREDNOSTI ELEMENTOV ZA IZRAČUN PROMETNE VREDNOSTI STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ IN DRUGIH NEPREMIČNIN IN O DOLOČITVI ODSTOTKA OD POVPREČNE GRADBENE CENE, S KATERIM SE DOLOČI KORIST ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE. 1. člen Povprečna gradbena cena stanovanjske površine na območju občine Vitanje (brez stroškov komunalnega urejanja in brez cene zemljišča) znaša na dan 31. 12. 2016 771,32 EUR za m2. 2. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 18% od povprečne gradbene cene in sicer: • 50% za individualno komunalno rabo • 50% za kolektivno komunalno rabo za 1 m2 koristne stanovanjske površine. 3. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene in znaša 0,9%. 4. člen Povprečna gradbena cena, korist za razlaščeno stavbno zemljišče in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča se valorizirajo med letom v skladu z indeksom za obračun razlike v ceni gradbenih storitev v Republiki Sloveniji, katerega vsak mesec izračunava Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije. Omenjeni elementi služijo kot pripomoček pri delu upravnih organov za leto 2017. 5. člen Ta sklep začne veljati na dan 1. 1. 2017. Številka: 9000-09/2016-05 Datum: 24.11.2016 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan 745. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o graditvi objektov ( Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZdavNepr, 110/13 in 19/15) Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 ter 16. člena Statuta občine Vitanje UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2012) je občinski svet Občine Vitanje na svoji 13. redni seji dne 24. 11. 2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 1575/12 k.o. 1093 - Spodnji Dolič, površine 375 m2. Za navedeno parcelo z ID znakom 1093-1575/12-0 se pri k.o. 1093 - Spodnji Dolič vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljišču, ki je navedeno v 1. členu tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-009/2016-07 Datum: 24. 11. 2016 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan 746. Sklep o določitvi izhodiščne vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017 Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002), na podlagi 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Vitanje (Uradni list RS, št. 36/2000) in po 16. členu Statuta občine Vitanje UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2012) je občinski svet Občine Vitanje na svoji 13. redni seji dne 24. 11. 2016 sprejel naslednji S K L E P O DOLOČITVI IZHODIŠČNE VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2017 1.člen Izhodiščna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Vitanje v letu 2017 znaša 0,00125 EUR. Vrednost točke je mesečna. 2.člen Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-009/2016-04 Datum: 24. 11. 2016 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan 747. Sklep o vrednosti točke za izračun davka od premoženja v Občini Vitanje v letu 2017 Na podlagi 16. člena Zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/1988, 8/1989, SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990 in Uradni list RS, št. 48/1990, 8/1991, 10/1991, 17/1991-I-ZUDE, 14/1992, 7/1993, 13/1993, 66/1993, 12/1994, 1/1995, 77/1995, 18/1996-ZDavP, 77/1996, 80/1997, 86/1998, 91/1998, 1/1999-ZNIDC, 7/1999, 28/1999, 110/1999, 116/2000, 117/2006-ZDVP, 117/2006-ZDDD in 24/2008), Odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi 3. odstavka 22. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 61/1999), Odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine (Uradni list RS, št. 22/14) in 16. člena Statuta Občine Vitanje UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2012) je občinski svet Občine Vitanje na svoji 13. redni seji dne 24. 11. 2016 sprejel naslednji SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN DAVKA OD PREMOŽENJA V OBČINI VITANJE V LETU 2017 1. člen Vrednost točke za izračun davka od premoženja iz 1. in 2. točke 14. člena Zakona o davkih občanov v letu 2017, znaša 1,86 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za izračun davka od premoženja v letu 2017. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o vrednosti točke za izračun davka od premoženja v Občini Vitanje v letu 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 71/15). Številka: 9000-009/2016-06 Datum: 24. 11. 2016 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan OBČINA ZREČE 748 . Poslovnik Nadzornega odbora Občine Zreče Na podlagi tretjega odstavka 40. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16), 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in določb Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09) je Nadzorni odbor Občine Zreče na 5. redni seji dne 28. novembra 2016 sprejel POSLOVNIK NADZORNEGA ODBORA OBČINE ZREČE I. Splošne določbe 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Zreče (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor), uresničevanje pravic in dolžnosti članic in članov nadzornega odbora (v nadaljnjem besedilu: člani Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 nadzornega odbora) ter druga vprašanja, pomembna za delo nadzornega odbora. 2. člen V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (1) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Zreče, Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče. (2) Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja sredstva in infrastrukturo Občine Zreče. 4. člen Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig Občine Zreče. 5. člen (1) Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. (2) Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen, svoje naloge mora opravljati strokovno, pošteno, vestno in nepristransko. Svoje delo opravlja v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Zreče in tega poslovnika. (3) Nadzorni odbor mora pri svojem delu varovati uradne in poslovne tajnosti nadzorovanih pravnih oseb in osebne podatke fizičnih oseb, ki so opredeljene z zakonom. Upoštevati morajo dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. 6. člen (1) Delo nadzornega odbora je javno. (2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. (3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. (4) Za obveščanje javnosti je pooblaščen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Nadzorni odbor sme javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je poročilo dokončno. II. Konstituiranje nadzornega odbora 7. člen (1) Nadzorni odbor ima sedem članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo praviloma imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Člani nadzornega odbora opravljajo svoje delo nepoklicno. (3) Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov. (4) Člani nadzornega odbora lahko izmed sebe izvolijo namestnika predsednika nadzornega odbora. (5) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. (6) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov nadzornega odbora. (7) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. (8) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. (9) Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. III. Pristojnosti nadzornega odbora 8. člen Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti: • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, • nadzoruje finančno in materialno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, • opravlja druge naloge, če tako določa zakon, podzakonski predpis ali statut. 9. člen Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. IV. Organizacija dela nadzornega odbora 10. člen Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, kateri vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru tekočega leta za naslednje koledarsko leto predloži županu. 11. člen Delo nadzornega odbora organizira in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. 12. člen (1) Predsednik nadzornega odbora: • predstavlja nadzorni odbor, • vodi in organizira delo nadzornega odbora, • sklicuje in vodi seje nadzornega odbora, • predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora, • podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge akte nadzornega odbora, • skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora, • sestavi program dela in predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora. (2) Predsednik nadzornega odbora redno sodeluje z županom občine, člani občinskega sveta in občinsko upravo. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 13. člen Namestnik predsednika nadzornega odbora: • nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti, • izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik. 14. člen Član nadzornega odbora: • se udeležuje sej nadzornega odbora, • izvaja naloge nadzora v skladu s sklepi nadzornega odbora, • ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor, • sme zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanje njegovih nalog. 15. člen (1) Če obstaja dvom v nepristranskost člana nadzornega odbora, predsednik nadzornega odbora predlaga izločitev člana iz posamezne zadeve. (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: • je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, • je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, • je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3) Vsak član nadzornega odbora je dolžan o obstoju izločitvenih razlogov na svoji strani obvestiti predsednika nadzornega odbora. (4) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. 16. člen (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Občinska uprava zlasti: • skrbi za pripravo gradiv, • pripravlja vabila in izvaja organizacijsko tehnična opravila za sejo, • piše zapisnike sej, pripravlja pisne odpravke sklepov in poročil, • obvešča člane nadzornega odbora o sejah občinskega sveta in sprejetih aktih ter aktih župana in o drugih sprejetih predpisih (zakonih, podzakonskih aktih), ki so povezani z delom nadzornega odbora, • obvešča predsednika nadzornega odbora o porabi proračunskih sredstev, namenjenih za delo nadzornega odbora, • vodi evidenco prisotnosti, • vodi dokumentarno gradivo za nadzorni odbor v skladu s predpisi, • opravlja druge naloge, za katere jo zadolži nadzorni odbor. V. Seje nadzornega odbora 17. člen Nadzorni odbor dela na rednih, izrednih ali dopisnih sejah. 18. člen Na sejah člani nadzornega odbora načrtujejo in usklajujejo svoje delo, določajo prednostne naloge nadzora in njihove nosilce ter določajo časovne in stroškovne okvire načrtovanih nalog. 19. člen (1) Redne seje sklicuje predsednik nadzornega odbora. (2) Sklic redne seje sestavlja predlog dnevnega reda s pripadajočim gradivom. Sklic redne seje se pošlje članom nadzornega odbora najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje nadzornega odbora. (3) Vabila na sejo nadzornega odbora se skupaj z gradivom pošljejo prejemnikom praviloma po elektronski pošti. 20. člen Izredno sejo skliče predsednik nadzornega odbora na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli od članov nadzornega odbora. Zahtevi za sklic izredne seje mora biti priloženo gradivo, o katerem naj nadzorni odbor odloča. Zahteva za sklic izredne seje se poda predsedniku nadzornega odbora v pisni obliki. Za sklic izredne seje ne velja rok iz prejšnjega člena tega pravilnika. 21. člen (1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje. Na dopisni seji ni mogoče odločati o zadevah, ki se nanašajo na nadzor proračunskega uporabnika. (2) Dopisna seja se opravi v obliki vročenega vabila s priloženim gradivom, predlogom sklepa ter glasovnico (po pošti, faksu ali elektronski pošti) ali le telefonsko sporočilo. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). (3) Člani nadzornega odbora v roku, ki ga določi predsednik nadzornega odbora in ne sme biti krajši od enega dneva, vrnejo pošiljatelju izpolnjeno glasovnico, na kateri se opredelijo do predloga sklepa s podpisom. (4) Vprašanje za dopisno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali »proti«). (5) Če gre za odločanje po telefonu, le to ni možno, če s katerim od članov nadzornega odbora ni mogoče vzpostaviti telefonskega kontakta. Dopisna seja po telefonu poteka tako, da vsak član nadzornega odbora glasuje o predlaganem sklepu. (6) Če večina članov nadzornega odbora soglaša z izvedbo dopisne seje, se šteje, da je bila odločitev o izvedbi dopisne seje sprejeta, v nasprotnem primeru se skliče seja nadzornega odbora ali pa se zadeva uvrsti na dnevni red prve naslednje redne ali izredne seje nadzornega odbora. Šteje se, da član nadzornega odbora soglaša z izvedbo dopisne seje, če je do postavljenega roka oddal svoj glas. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (7) Sklepi sprejeti na dopisni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala večina opredeljenih glasov vseh članov nadzornega odbora. (8) O tako opravljeni dopisni seji se napiše zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo dopisne seje, postavljeno vprašanje in odgovor članov nadzornega odbora. Ta zapisnik potrdijo člani nadzornega odbora na naslednji redni seji. 22. člen Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov nadzornega odbora. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje in pred vsakim glasovanjem. 23. člen Predlagana odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov nadzornega odbora. 24. člen Nadzorni odbor odloča z javnim ali tajnim glasovanjem. 25. člen Nadzorni odbor odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko nadzorni odbor odloča, če tako določa zakon, statut in ta poslovnik ali če tako sklene nadzorni odbor pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da vsak član nadzornega odbora. 26. člen (1) O vsaki seji nadzornega odbora se piše zapisnik. (2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa: • podatke o navzočnosti članov nadzornega odbora na seji, • o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, • o sprejetem dnevnem redu, • kdo je razpravljal, • o sklepih, ki so bili sprejeti. (3) Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Vsak član nadzornega odbora ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloča nadzorni odbor. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. (4) Zapisnik podpišeta predsedujoči na seji in pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. (5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje, se ne prilaga v gradivo za redno sejo in ne objavlja. Člane nadzornega odbora seznani z njim pred potrjevanjem zapisnika predsedujoči. (6) Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je javni uslužbenec, ki je zadolžen za administrativno pomoč pri delu nadzornega odbora. VI. Način dela na seji nadzornega odbora 27. člen (1) Seje nadzornega odbora vodi predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika nadzornega odbora ali pooblaščen član nadzornega odbora. (2) Predlog dnevnega reda seje določi predsednik nadzornega odbora, predloge za uvrstitev zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora je dolžan uvrstiti na dnevni red zadevo, ki jo je s sklepom predlagal občinski svet. 28. člen (1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti člane nadzornega odbora, kdo izmed članov nadzornega odbora je opravičil svojo odsotnost. (2) Navzočnost članov nadzornega odbora ugotovi predsedujoči na podlagi poročila o prisotnosti med sejo. (3) Ko predsedujoči ugotovi, da je na seji prisotna večina članov nadzornega odbora, je nadzorni odbor sklepčen. (4) Predsedujoči obvesti člane nadzornega odbora, kdo je bil na sejo povabljen. 29. člen (1) Nadzorni odbor po ugotovitvi sklepčnosti potrdi zapisnik prejšnje seje nadzornega odbora, nato pa določi dnevni red. (2) Pri določanju dnevnega reda nadzornega odbora razpravlja in odloča po vrsti o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi. (3) Nadzorni odbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je nujna takojšnja obravnava na seji nadzornega odbora ter če je bilo članom nadzornega odbora izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda nadzorni odbor razpravlja in glasuje. (4) Po sprejetih odločitvah da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. (5) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. 30. člen Predsednik nadzornega odbora po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda oblikuje sklep in ga da na glasovanje. Predsednik nadzornega odbora zaključi sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Predsednik nadzornega odbora sme prekiniti sejo, če o tem soglaša večina prisotnih članov nadzornega odbora, vendar se mora seja nadaljevati najpozneje v 15 dneh. VII. Vzdževanje reda na seji 31. člen (1) Za red na seji skrbi predsednik nadzornega odbora. (2) Za kršitev reda na seji lahko predsednik nadzornega odbora izreče naslednje ukrepe: • opomin: v primeru, ko član nadzornega odbora neupravičeno sega govorniku v besedo ali kako drugače krši red na seji, • odvzame besedo: v primeru, ko član nadzornega odbora ne upošteva izrečenega opomina in nadaljuje s kršenjem reda na seji, • odstranitev s seje: v primeru, ko član nadzornega odbora kljub odvzemu besede huje krši red na seji in onemogoča delo nadzornega odbora. (3) Član nadzornega odbora, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano. (4) Član nadzornega odbora, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ima pravico v treh dneh vložiti ugovor zoper odločitev predsednika na seji nadzornega odbora. O ugovoru odloči nadzorni odbor na prvi naslednji seji. 32. člen Predsednik nadzornega odbora lahko odredi, da se iz sejne dvorane odstrani vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji. 33. člen V primeru, da predsednik nadzornega odbora z ukrepi iz 31. člena tega poslovnika ne more ohraniti red, prekine sejo nadzornega odbora. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 VIII. Uvedba nadzora 34. člen (1) Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora in na njegovi podlagi pripravljen predlog finančnega načrta za prihodnje proračunsko leto, ki ga pošlje v uskladitev županu. Pri tem mora nadzorni odbor upoštevati roke glede priprave proračuna občine. (2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: • proračuna in zaključnega računa proračuna občine, • finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev. (3) Člani nadzornega odbora lahko podajo predsedniku nadzornega odbora predloge za uvedbo nadzora. (4) Pri oblikovanju predlogov za uvedbo nadzora je nadzorni odbor dolžan upoštevati obveznosti nadzornega odbora, ki izhajajo iz statuta občine in sklepov občinskega sveta. 35. člen Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi poleg rednega nadzora istočasno izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program (izredni nadzor), mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev oziroma spremembo programa posreduje županu. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. 36. člen (1) Nadzorni odbor opravi nadzor na podlagi sklepa o uvedbi nadzora. (2) Sklep o uvedbi nadzora mora vsebovati ime, sedež ter delovno področje uporabnika javnih sredstev (nadzorovani organ), vsebino nadzora, čas nadzora ter ime člana nadzornega odbora, ki bo nadzor neposredno opravil. Če izvaja nadzor več članov nadzornega odbora hkrati, se s sklepom določi vodja nadzora (poročevalec). (3) S sklepom o uvedbi nadzora je nadzorni odbor dolžan seznaniti župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. (4) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke v okviru svoje zadolžitve, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. 37. člen (1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. (2) O izvajanju posameznih nalog nadzora ter o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih v postopku nadzora pripravi poročevalec osnutek poročila, ki ga sprejme nadzorni odbor. (3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. (4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. (5) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. (6) Osnutek poročila ni informacija javnega značaja. 38. člen (1) Osnutek poročila pošlje nadzorni odbor v pregled nadzorovanemu organu, ki v 15 dneh odgovori na posamezne navedbe (odzivno poročilo). (2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. 39. člen (1) Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt nadzornega odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Dokončno poročilo o izvedenem nadzoru je informacija javnega značaja, razen če vsebuje podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot državne, uradne ali poslovne skrivnosti. (2) Poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. (3) Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila. (4) V poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu. (5) Dokončno poročilo se pošlje nadzorovani osebi in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. 40. člen (1) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. (2) Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. (3) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. (4) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. (5) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno. (6) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. (7) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. (8) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. 41. člen (1) Priporočila in predlogi so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju nadzorovanega organa. Priporočila in predlogi morajo biti jasno izraženi, izvedljivi in preverljivi. (2) V priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovanega organa poročati nadzornemu odboru o njihovem izvajanju oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva. 42. člen (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovanega organa, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. (2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 43. člen Hujše kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju so: 1. prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu, 2. prodaja občinskega finančnega in stvarnega premoženja: • ki ni vključeno v letni program prodaje finančnega in stvarnega premoženja, razen, če predmeta prodaje v skladu s predpisi ni treba vključiti v ta progam, • s sklenitvijo neposredne pogodbe, razen v primerih, ko zakon ali drug predpis to dopušča, • v nasprotju s sprejeto odločitvijo pristojnega organa, • oddaja javnega naročila z neustreznim postopkom javnega naročanja, 3. neupoštevanje opozoril nadzornega odbora glede nepravilnosti pri poslovanju v zahtevanem roku, 4. druge kršitve predpisov, ki so po presoji in utemeljitvi nadzornega odbora štejejo za hujše. 44. člen (1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. (2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter za poslovanje občine pomembnimi odločitvami. (3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter nadzorni odbor obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. 45. člen Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. IX. Sredstva za delo nadzornega odbora 46. člen Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. 47. člen Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. 48. člen (1) Višina potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora se določi s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora v skladu s sprejetim občinskim proračunom. (2) Odredbodajalec sredstev za delo nadzornega odbora je župan. X. Sprejem poslovnika 49. člen (1) Poslovnik sprejme nadzorni odbor z večino oglasov vseh članov nadzornega odbora. (2) Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora. (3) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika. XI. Prehodni in končna določba 50. člen Za vprašanja in zadeve delovanja nadzornega odbora, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila statuta občine in poslovnika občinskega sveta. 51. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Zreče, številka: 007-0009/2012-1 z dne 26.11.2012. 52. člen Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0006/2016-1 Datum: 28.11.2016 Občina Zreče Janja Pirnat, predsednica Nadzornega odbora Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 OBČINA BENEDIKT 728. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 20l7 OBČINA DESTRNIK 729. Sklep o začetku priprav 2. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Destrnik - 2. sd OPN 730. Sklep o začetku priprav 3. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Destrnik - 3. sd OPN OBČINA DORNAVA 731. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra 732. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra OBČINA LJUTOMER 733. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci 734. Sklep št. 177 o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljutomer za leto 2017 735. Sklep št. 180 o ukinitvi javnega dobra OBČINA LOVRENC NA POHORJU 736. Sklep o začasnem financiranju Občine Lovrenc na Pohorju v obdobju januar - marec 2017 OBČINA NAKLO 737. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica in Naklo OBČINA PREVALJE 738. Sklep o potrditvi mandata OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 739. Sklep o začasnem financiranju Občine Ravne na Koroškem v obdobju januar - marec 2017 OBČINA ŠENČUR 740. Sklep o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta prestavitve kmetijskega gospodarstva Kordež OBČINA VIDEM 741. Odlok o proračunu občine Videm za leto 2017 Stran 1851 Stran 1851 1854 Stran 1856 1856 Stran 1856 742. Sklep o cenikih v Občini Videm za leto 2017 743. Sklep o ukinitvi javnega dobra OBČINA VITANJE 744. Sklep o vrednosti elementov za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremičnin in o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, s katerim se določi korist za stavbno zemljišče. 745. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 746. Sklep o določitvi izhodiščne vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017 747. Sklep o vrednosti točke za izračun davka od premoženja v Občini Vitanje v letu 2017 OBČINA ZREČE 748. Poslovnik Nadzornega Občine Zreče odbora 1866 1868 1868 1868 1869 1869 1869 1857 1857 Stran 1857 Stran 1858 Stran 1860 Stran 1860 Stran 1862 Stran 1863