Gospodarske stvari. Nekaj o rezi in nje koristi. Velike važnosti za gospodarje je nedvomno pripravljanje in vporaba rezanice in mešanice. Cela vrsta slučajev se da našteti, v katerih prinaša ta način obilno hasna, da se namreč tudi slama pametno in s pridom uporablja. Slamo polagati je marsikdo, skoraj vsak več ali manj primoran, bodi-si to ali ono, v najvcčih slučajih po zimi in s pomladi. Zmeša se s senom, ovsom ali s kako drugo klajo, kjer je na svojem pra- vem mestu. Zreže ali zdrobi pa se, da donaša več hasna, da več vrže. Ako bi se cela živini podajala, ne bi je mogla prežvečiti — pustila bi jo v jaslih. Prerezana na kratke kosce pa se zmeša toliko bolj in lažje z ostalo snovjo. Ta zmes mnogokrat ovaruje živino notranjih boleznij, katere povzročuje prenaglo požiranje klaje, n. pr. ovsa, sekancev, prge itd. Take stvari se namreč ne dajo lahko prežvečiti, ker so drobne ali polzke, a s slanio vred živini več hasnijo. Nič manjega pomena za polaganje (posebno molzne živine) je nadalje poparjena rezanica, ki se najprimerneje v škafu polaga. Konečno naj se še omeni dobiček, ki se s polaganjem rezi pridobi, namreč ta, da se taka klaja ne trosi po tleh okoli jaslij, kakor če pustiš seno in slamo celo, kakor je. Letine so le pregostokrat slabe, kar se klaje tiče in ob takih prilikah pride jako prav, če nadomestuje zrezana slama, malo s senom pomešana, vso klajo. Sieer pa se sme in more slama ravno tako tudi cela rabiti, če nima gospodar nobenega gori navedenih slučajev prirokah. S tem prihrani si precej truda in časa, ob enem prisili žival, da živež va-se jemlje, dobro prežvekuje in prebavi, kar je tudi nekaj. Vprašanje pa se nam vsili, kako naj se slama prirezuje, da ni ne predolga ne prekratka. V obče je priporočiti, da se za konje prav na kratko zreže, česar za goved ni treba. Če kdo vtegne na tanko paziti na dolžino posameznih klinčkov, temu se celo v številkah pokaže, kako dolgo naj pušča slaino. Za konje naj rezanica ne meri več kot poldrugi centimeter, ako je slama trda, ali pa poltretji centimeter, če je mehka n. pr. ječmenova. Pa poreče ta ali oni, kratko rezano zobljejo konji lažje in rajši. Na videz je to res, a notranjemu konju koristi le ono, kar je počasi va-se vzel, dobro prebavil. Le to spolnjuje svojo nalogo v truplu, kar prehitro požre in ne vtegne do dobrega prežvečiti, nima nobenega hasna, skoraj nespremenjeno gre zopet iz živali. Pa kakor povsod, tako je tudi pri tej reči zelo nespametno, ako se slama prav na drobno zreže. Predrobna je in žival je ne vtegne dovolj med zobmi obdelati in kakor je potrebno, s svojo slino zmešati. Tako skoči, bi rekel, v želodec ne pomešana s snovmi, katere so neobhodno potrebne, da kaj izda. Dosti tečneja je klaja in dalje se pozna, ako je dobro prežvečena, s slino premešana in prebavljena, kakor pa prenaglo povžita, ki je skoraj brez pomena. Veliko več je po tem takem treba drobno rezane, kakor primerno dolge slarae in ob enem mešanice, da se žival nasiti. Primerno zelo mali želodee konjev napolni se s takim drobižem prehitro, in ne samo to, ampak on se tudi prenapolni in živež, ki je komaj v želodec prišel, se mora že umakniti novemu. Lahko razumevno je, da na ta način nastanejo cel6 najhujše notranje bolezni. Predrobno že zato ni pametno drobiti slame, ker je preveč deia in sitnostij, da ni prevee nepravilno zrezana. (Konec prih.) Mlada detelja je skoraj vsako leto v nevarnosti, da bi jo vzel mraz ziraski ali posušili hudi vetrovi s pomladi. Da bi se tem v okom prišlo, poskušalo se je že marsikaj. Pokrila se je taka detelja z gnojem, bodičevjem, krompirjevko, ali s kako zmesjo te ali one tvarine. Največkrat ovarovala se je s takim pokrivanjem pred mrazom. Poskušnje pa so pokazale, da nadomestuje vse druge snovi — slama. Ni je treba na debelo, tudi na tenko po detelji razgrnjena odvrača od mladih rastlin prehudo zimo. Spomladi naj se pusti na njivi, kajti ni še minila nevarnost za deteljo. Pridejo ostri, suhi vetrovi spomladni, ki neredkokrat povzročijo, da mlade rastline usahnejo, se posušijo. Izvrstno sredstvo proti temu je zopet slama. Zoper plevel. Nekaj pleveli se nikakor ne da spraviti ,iz njive, če še toliko pleješ ali še tako temeljito žito snažiš. Jako lahek pa je način, se teh nepotrebnih in škodljivih prijedcev odkrižati. Druga pa, če je mogoče, se tega sredstva poslužiti. Kar ne utegne slehernemu ugajati, je to, da se njiva dalje časa živini prepusti, da se dobro popase. Kjer je dosti polja v roki jednega gospodarja, ni mu težko to storiti. Dve ali k večjemu tri leta pokosi, kar na njivi zrase ali pa pusti, da živina v živo vse popase. Na ta način se celo pirnica spravi, osat, kateroga drugači zastonj piplješ, ne more se več ustavljati, grintovec in vsi njegovi pajdaši morajo se ločiti od toli priljubljenega rojstnega kraja, zmanjka vsega tega in njiva je čista. Ni težko, si tako osnaženo njivo tudi nadalje ohraniti čisto, če se le pazi, da ne pride med semenom ali v gnoju plevel zopet v zeraljo. Sejmovi. Dne 24. novembra pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Dne 25. novembra v Ločah in na Ptuju. Dne 30. novembra v Celju, v Rogateu, na Bizeljskem, pri Sv. Andreju v Slov. Goricah, v Svičini in v Veržeju.