Poštnin* plačana t gotovini.
fSTRV. 10.
V LJUBLJANI. petek, 14. januarja 1927.
B——WB————mwwii	*««*-*•
Posamezna Številka Din 1.—.
LETO IV.
polit
«^-j- vsek tat •poldu*, Jsva*n8t aedelj« te
prašnik«.
atetSna EeroČcisa: V Ljubljani So p® polti: Din 20'—, \7}us.Q70.3two Din 30"—,
UREDNIŠTVO: gIMON GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. CPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S.
Rokopisi a* o* *r*£a)o. — Oglasi po tarif«.
Piamcnist vpra**njr<i« naj «• prileti as*Efti* ut odgovor.
Račun pri postnem eek. urada Stov. 18.885. ^
Ernama
Hi in SIS.
V svoji polemiki z našim namišljenim defetizmom je de„al >Slovenec« tudi, da bi rad vedel, kaj ni na primer Narodnemu Dnevniku« všeč na politiki SLS. Sicer smo to že epetovano in tudi jasno povedali, ker pa »Slovencu« to še ne zadostuje, povemo svoje stališče še enkrat. Pri lem pa bedi poudarjeno, da čisto puščamo iz debate verski značaj SLS in da se v kulturna nasprotja, ki nas 1 čijo od SLS, sploh r.e spuščamo, 1 er so ta nasprc-tstva itak dcveljno jasna. Če govorimo o SLS, govorimo le o slovenski politični stranki, kakor se ona uveljavlja v slovenskem političnem življenju.
V tem oziru priznavamo brez ovinkov, da si je SLS stei la veliko zaslugo, ker je odločno in krepko poudarila slovensko MaL5če. To je nesporna zasluoa SLS in zarodi te zasluge si je pridobila SLS simpatije tudi v krogih, ki sicer nimajo z versko 3irank» prav nobenega p sla. Naše mnenje pa je, da SLS teh simoalij ni zn~la dobro izkoristiti. Stranka, ki hoče veljati kot edina legitimna zastopnica slovenskega naroda, mora drugače nastopati, ko pa stranka, ki je samo zastopnica gotovega dela slovenskega naroda, zakaj legitimno zastopstvo drje posebne d l/.nostd. Ta’ a stranka mera stremeti za tein, da združi pod svojim okriljem ves slovenski narod, ali če to ni mogoče, da V3pj om<-goči enotno organizacijo slovenskega nar da. Taka stranka mora biti zato vse drugače libera’na in širokogrudna ko irarjše stranke in ravno te šir kosrudnosti ni p^ka-ala SLS Kakšno škodo bi n. pr. imela SLS, če bi prepustila pri oblastnih volitvah enega ali dva mandata slovenski inteligenci, ki je na slovenskem stališču, ki pa se v svetovnem nabiranju ne ujema s SLS. Ta predlog je-bil storjen, a SLS ga je prezrla. In enako ni SLS še'do danes prav nič storila za ustanovitev Narodnega sve-ta, 11 ga vsak dan nujne'še rabimo. Ceslo SLS je b;l^ vedno: postanite vsi Slovenci pristaši SLS, pa bo ves slovenski narod enoten. Toda taka zahteva je neresna in doVaz, <ja je strankarski interes pri SLS večji ko vsak drugi.
To dokazuje tudi vsa taktika SLS. Kot legitimna zastopnica Slovencev je bife SLS dolžna, da varuja interese slovenske^ naroda v vladi in ne v opo-eiciji. SLS pa dolgo o tem ni hitela nič slišati, ker se> je bala, da bi izgubila njena agitator črta sila, če bi morala z vstopom v vlado prevzeti odgovornost za delo vlade. Pa ravno SLS se je bilo te odgovornosti najmanj bati, ker ima SLS ta1«) močno organizacijo tn vsje<j verske?a momenta tako zanesljive pristaše, da bt vso izgube voled v&topa v vlado z lahkoto prebolela. Ampak strankarski interes je bil tudi v tej točki močnejši in zato je Slovenija že dve leti nezastarana v vladi. To pa pomeni za Slovenijo izgubo težkih milijonov, kar se zlasti pozna v sedanji gospodarski krizi.
Vedno in vedno apel; ra SLS na Slovence, da morajo vsi biti za njo, kljub temu pa vodi le strankarsko, ne pa slovenske po itL'’e. In to je njena glavna biba in vsled tega smo ji v prvi vrsti “asprotni.
.T**5 Predpogoje ima SLS, da bi po-
a v resnici prava zastopnica Skven-
Jj c<la vsled svoje nestrpnosti in irJtii 'p, 7^r^enosti kroga ki v njej cd-
S isr**-In to je vzrok’
S ne mere mo ogrevati in
prav pri tem sploh ne upoštevamo ®*»pr>tja v svetovnem naziranju. Radi
Priznamo, da so tudi druge stranke jaafcfl.ozkosrčne in da v t©m pogledu 11 8LS slabša od drugih. Zato pa se tudi
Proračun justičnega ministrstva sprejet.
BeograJ, 14. januarja. Veeroj papcl-dne ob 5. se je pričela seja linančnega odotra na kateri se je razpravljalo o proračunu ministrstva za pravosodje.
V začetku seje je pedal dr. Srskič obširen ekspeze, v katerem je navajal, da je ta proračun ministrstva za pravosodje izdelan zelo Sledljivo. Zaradi ne bhedne potrebe štedenja so čriani zel3 važni krediti. Ko se je izdeiaval ta preračun, nisem bil minister za pravosodje. Apel.ram na vse, da sprej nete ta proračun, ker so nadaljnje redukcije povsem nemogoče. Ze dosecanue redul cije so močno zasekale v sam živec našega dela. Zato bom tako svoboden, da bom p:zneje predložil aniandmane zaradi p večanja nekaterih predvidenih kreditov. Ako bi se to dosedanje reduciran e nadaljevalo, oziroma ako ostanejo brezuspešna moja prizadevanja z nekaterimi korekturami, bo kriza, v kateri se naše pravcscdsb'o nahaja, še večja, in pravosodstvo bo izgubilo zaupanje v narodu.
Dr. Srskič omenja nato veliko važnost, ki j > sodstvo predstavlja v državi. Do-sedaj smo živeli mimo od blagodejnih srdov t? instituci e. O ekspeditivnosli sodišč so pa že pritožbe. Naša sreča je, da dosedanja pritožbe puščajo nedotaknjeno moralno 3-vsliteto naših sodišč, ki še vedno sveti s starim sijajem. Nadejam se. da bo tako tudi ostalo. Dr. Srskič izjavlja, da si bo prizadeval, da se prejemki naših sodnikov pravilno re-gulirrj^, kor je treba zelo skrbeti za ohranitev ugleda sodiš?. Priznava, da je v oblastih izven Srbije manj sodnikom, kakor bi jih bilo treba. Nato obrazlaga ^'lnje> ki je nastopilo po vojni. V Sr-
ji Je v pogledu pomožnega osobja stanje relativno dobro, medtem ko je v drugih p~kra'inah mnogo slabše. Zato je treba povečati kredite, 1 i so za to do-ločerfi. Nedoslatnost dosedanjih kreditov je dovedla v tež’ o situacijo kazensko pravosodje. Ureditev kaznilnic, zlasti onih najmodernejšega tipa ni več taka, ka%or je bila nekdaj. Sodni zapori so dandanes v marsikaterem oziru pomanjkljivi. Zelo važna ustanova so zemljiške knjige, a tudi te se ne obravnavajo ta’-o. kakor bi bilo tro-ba. Nekatera povečana kreditov v tem proračunskem predlogu so povsem neznatna v primeri z znižanji v ostalih partijah pr" računa.
Dr. Srskič navaja, da je čriana partija za honorarje za pripravo zakono-
APEL DEMOKRATSKE ZAJEDNICE
Beograd, 14. januarja. Sinoči je klub Demokratske zajednice izdal kemunike, v katerem pravi, da je italijans' o-alban-a,?i pakt izigral globoko razburjene v na i dr?avi. To je samo začetek široko zasnovane jn davno pripravljene akcije, ■i gre za tem, d« našo državo diplomatsko izolira m jo dovede v težak medna-redni položaj. Ta akciia preti, da onemogoči najvitalnejše interese naše države. Demokratska zajednica ne more ostati ravnodušna napram tej situaciji in čeprav je že davno prej ka-ala na vse pogreške in žalostne posledice, ki jih bo imela vl-dna politika in p^temta^em ne nosi odgovornosti. Za vse to, kar se zdaj godi, smatra Demokratska zajednica za svojo dolžnost, da v tem težkem trenutku opozori vse faktorje in ves nared na
za oblastne volitve ne moremo zavzemati za nobeno stranko. Je to edin način, da se opozori stranke, da krenejo na drugo pot in zato je v svoji posledici tudi naš »defetizem« — pozitiven.
dajni.i del. To delo je eno izmed najvažnejših naLg ministrstva za pravosodje in o’asi nisem pr.jatelj met. de pripravljalnega zakonodajnega deia v obsežnih koniis.jah, je vendor.e treba po-edine osebe«, ki so s ta. im delom zaposlene, honorirati. Dosedaj so predloženi nar,.dni skupščini kazens. i zakon, zakon o kazenskem postopku, zai.cn o ureditvi sedišč, za. cn o državnem fcoži-tel0slivu, zakon o presicp.dh, zakon o advokatih. CLde načrtov civilnega sodnega p-slcp^a so dvš.e mnoge pripombe, tako da bo treba ta zaKon deiini-tivno red.girati. Menični in čekovni za-i on sta že deiinilivno redigirana in prideta Ž3 v kratkem pred nar-.dno s. up-ščino. Izgotovljeni so izvršimi post p-nik, zakon o varuštvu in kuraterstvu, ki bo sedaj pr&ire^an v odse. u, nakar bo izročen v iceno zainteresiranim krogom. Ustanovljena je komisi.a za stečajni zakon in za revizijo uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi. Za pomorsko privatno pravo je že tudi prire^na osnova, a tj delo je začasno ustavljeno in se bo nadaljevalo, ko se sklenejo mednarodne konvencije, na katerih se sedaj dela
Dr. Srskič h koncu pravi, da se sprejme predlog in da se preračun za anjša.
Za nj m govori dr. Bankovii, poslanec HSS in predlaga nekatere izpremembe.
Radikal iz skupine Ljube Jovanoviča Svotislav Stankovič govori o prilikah v Vojvodini in zahteva remedure.
Za njim prevzame besedo dr. Polič (federalist), ki kritizira proračun ministrstva za pravosodje in zahteva, da se reši vprašanje zemljiških knjig, ki jih je treba prenesti iz Madjarske. Zahteva striktno izvajanje člena 18 ustave, da se državljanom povrne škoda, ki so jo nap zavile oblasti o priliki izvrševanja svoje službe, nato govori Svetislav Popovič.
Smodej se pritožuje, da se je črtal kredit za zidanje zgradbe okrožnega sodišča v Celju. Minister za pravosodje je stavil take zahteve, da jih mera še opozicija podpirali, a vladna večino mu jih črla. Kritizira sekvestre in zahteva, da se to vprašanje uredi. Potem govori Grol o o razmerah v Južni Srbiji,
Po krpjših pojasnilih dr. Srsklča je bil sprejet proračun ministrstva za pravosodje v p^rbn-stih s 16 proti 4 glasovom. Finančni odbor danes nadaljuje sejo.
Italija pripravlja nova pre* senečenja Zd Jugoslavijo.
Dunaj, 14. januarja. V diplomatskih
j i- -in .e s;r.a,ra, da bo šel z grofom .Beihlenom v Rim madjarski poslanik Por inu Hor_ya in madjarski poslanik * Londonu Rubido Zicliy, 1 i imata največ zas ug, da .e prišlo do madjarsko-italijaUf sl ega t,p ra u.. a in c’a je zmagala italt-jons -angleška orientac ja. S. tem pa S& ni -a\ rš( na al cija Italije proti Jugoslfr-viji. Vse t: deia Itaiija zato, da si zavaruje hr el pri r t računu s Francijo.
'ai or se derava se tačas vodijo živah-r ri razgovori ned S -fijo in Rimom med Biirisom in Mussolinijem. Dnevno se ii-men a a veliko brzojavk. Med Mussolini' jfivim -aupnikem na Dunaju dr. Tamaro, dopisnikom lista >Popolo d’Italia« in, dana'sldm bolgarskim poslanikom Netko-v m se vod jo vsak dan pogajanja, katerih so cest" ude’ežuje madjarski poslanik grof Ambrosy. Tul ajsr ji dipkmatski krogi zagotavl ajo, da priprav.ja Italija Jugoslaviji nova presenečenja.	>
| nevarnost, ki vsak dan vse bolj grozi naši državi in zahteva na;'odločnejše, da j se vsrj cb 12. uri, dokler še ni prepozno, preneha z ne^-re^no politiko, ki nas vodi v na'žalostne>jše izkušnje. Demckrat-j s1-a zajednioa je odločena, da v tem | pravcu izvede svojo parlamentarno ak-i ci:o, a sodaj mora konstatirati žalostno j dej+h’0, da je država po krivdi vlade in j njene večine vzlic težkim prilikam že dva meseca faktično brez parlamenta. A že sedaj obeležuje s to svojo deklaracijo demokratska zajednica svoje stališče in obsf-ia politiko, ki vedi zemljo v najtežje preizkušnje.
ZENA BEG PRI DAVIDOVIČU.
Beograd, 14. januarja. Včeraj se j?< v peptičnih krogih opazil in mnogo komentiral poset albanskega poslanika v Beogradu Cena bega pri Ljubi Davi-drrviču v demokratskem klubu. O svrhi tega po-seta se ne dajejo nfeaka obvestl-, la, samo trdi se da je posetil Cena beg ! Davidoviča zaradi svojih zasebnih stvari.
PRIPRAVE ZA POGREB RYBAftA.
Be^gral. 14. janurrja. Truplo pokojnega dr Oto’ arja Ry! ara je bilo včeraj ob 10. preneseno v katoliško cerkev * Kruns' i ulici. Pogreb bo na državne s troši’e. Zaradi tega je bila včeraj ob 12. seja v ministrstvu zunanjih poolo'?, ki jc< imela nalogo, da točno določi čas in rod sprevoda, ki naj bi bil danes popoldne.	'
Dr/avni odbor za pogreb dr. Otokarja Rybafa pa je na včerajšnji seji. odločil, da se pogreb izivrši na svečan način v soboto ob 10. dopoldne. V imenu ministrstva zunanjih poslov se bo pc-slovil od umrlega n°š poslanec Ljuba Nešič. Ve>č inozemskih poslanikov je posetilff ministrstvo zunanjih poslov in izrazil# sožalje cb tej izgubi.
POGAJANJA ZA VSTOP SLS V VLA DO SE OBNOVE PO OBLASTNIH VOLITVAH.
Beograd 14. jan. Včeraj popoldne e se člani finančnega odbora in drugi poslanci sestali na sejo v dvorani finančnega odbora. Od teh razgovorov je treba omeniti, da se predvčerajšnja Uzunovi-čeva izjava v finančnecn odboru smatra kot težnja, da se sedanja koalicija razširi. Uzunovič absolutno ne mMi V. to svriio podati ostavke, kaker so nekateri računali, temveč, se bo stvar rešila tako, da se takoj po sestanku narodne skupščine nadaljujejo pogajanja ; med radii;ali in Sloveasko ljudsko stranki
    * 1 n
PREDSEDSTVO FRANCOSKEGA PAH-LAMENTA SESTOJI SAMO IZ LEVI CARJEV.
Pariz, 14. januarja. Zbornica je včerSj popoldne izvolila 8. sekretarjev, in to vse člane levičarskega bloka: 2 socialista, 1 radikala, 1 socialističnega republikanci, 1 člana republikanske levice, 1 levi^a*-skega republi! anca.l člana republikanske demokratske unije. Danes dopoldne bo novoizvoljeni predsednik Bouissbto nastopil svojo službo.	'	.	..	-f
CHURCHILL PRISPEL V ATBNeT^
Atone, 14. januarja. Včeraj je prispel na admiralski ladji kancelar angle&ke državne zakladnice Churchill v Atene Grška vlada mu je na čast priredili diner.
MADJARSKI PARLAMENT SB SESTANE 28. T. M. Budimpešta, 14. januarja. 28. januarja bo svečano otvorjen parlament. Socialisti izjavljajo, da se ne bodo udeležili te-seje.
Stran 'l.
»\#>jan«wgwi im
rrelacija narodnega poslanca.
21 km cd Zvornika je orožniška 'patrulja srečala narodnega poslanca Husejna Čumaviča ter muslimanska kandidata za oblastne volitve, Hasana Ahmed Bezovica, Islama IJamoviča. Orožniki so pokazali zaupno povelje okrajnega glavarja, da morajo aretirati Hasana Ahmeda Bogoviča in vsakogar, ki je v njegovi družbi. Zvesti temu povelju so aretirali tudi narodnega poslanca Cumavica in ga odgnali skupno z drugimi v 21 km ■oddaljeni Zvornik, kjer je bil Cumavič izpuščen, vsi ostali pa zadržani v zaporu.
Tako p(,rc-čilo je dobil demokratski klub in Davidovič je takoj interveniral pri skupščinskem predsedniku Trifkovi-ču in zahteval, da se krivci kaznujejo. Trifkovič je takoj odgovoril Davidovieu, rla bo vse storil, kar je v njegovi moči, da ee ta stvar popravi. V resnici je tudi ■'Trifkovič takoj zahteval od notranjega 'ministra, da se ta flagrantna kršitev po-■^lanske'imunitete takoj kaznuje.
Kakor je že pri nas navada, je pričakovati, da bo zaradi te grde kršitve poslanske imunitete še nekaj hrupa v skupščini, potem pa bo stvar opravljena. In V tem je zlo in v tem je vzrok, da se redno ob vsakih volitvah dogajajo protipo-stAvne aretacije poslancev in da velja sploh pa poslanska imuniteta le tako dolgo, dokler ni kakšnemu policijskemu ali političnemu mogotcu na poti.
-1 Zato je treba, da se javnost ne zadovo-•i|l -samo z obljubo notranjega ministra, -temveč da tako dolgo vztraja v boju za
spoštovanje poslanike imunitete, dokler ne bodo vsi krivci naravnost eksemplarično kaznovani. In dokler se to ne zgodi, se bodo cb vsakih volitvah ponavljale are.acije pcslcncev in v vedno večji meri, ker bodo vsi podrejeni organi vedeli, da se jim nič ne zgodi, pa naj zagrešijo le tako protiprstavno dejanje. Zadostuje le, da jih ščitijo mogočni strankarji in zgoditi se jim nič ne more.
Posledica tega mora nujno biti, da bo pravni čut naroda omajan. Kako pa naj vendar nared veruje v pravico, če pa vidi, da ni niti narodni poslanec varen pred samovoljo mogočnih strankarjev. Kako pa se bo godilo šele pripr:stim volivcem, če pa niti poslanec ni varen, da se ga lepega dne aretira na ulici. Na drugi strani mora priti narod do prepričanja, da ni noben zločin kazniv, če je krivec pristaš vladne stranke. Ni čuda, fe je pri takšnih razmerah še Čaruga čutil potrebo po legitimaciji o pr padni-štvu k vladni stranki.
Iz vseh teh vzrokov ni are!acija poslanca Čumoviča samo stvar Demokratske Zajednice, temveč vse javnosti, če nočemo, da pridemo naravnost v turške razmere. Zlasti pa bi morala biti ta aretacija stvar vladnih strank, ker one so odgovorne, če so take nepostavnosti sploh mogoče. Še posebej pa je 4olžna nastopiti HSS, ki je sama svoje dni dovo’j bridko okusila, kaj se pravi, če vlada mesto zakona — nasilje.
slavne cerkve na Vzhodu, ki so se ličile od rimske cekve, so podobne zlatu, ki je odtrgano cd glavne žile zlata. Zato pa vsebujejo mnogo dragocenega in dobrega tako, da ne zasluzijo samo primernega spošto\ an^a, temveč tudi neomejene simpatije.
Tej sen-aci' nelni papeževi izjavi pripisuje >Agen'ia Radio Nati nale« d leko-sežen pomen, kajti s tem govor m je vprašanje združitve oboh cerkva pottav-1 ono na popolnoma novo poillago, ki omogočuje in v bistvu olajšu;e skorajšn o dosego tega cilja. Rim je sedrj b lj ken-Cilianten, kakor kdaj poprej in pričakovati je, da se bo to upoštevalo v enaki meri tudi na drugi strani.
or:
Zakon serije.
. Tudi zgodovina se ponavlja. Leta 1907, pred 20 leti, so se zgostili rezultati imperialistične politike avstro-ogrske monarhije v toliki meri, da je leto kesneje .neizbežno morala izbruhniti aneksijska kriza. Na bosanskih tleh sta se zgrabila .prestiž monarhije in nacijonalna zahteva male kraljevine Srbije. Previdni politiki, ki jo je zasledoval Ballhausplatz vse jlo leta 1914, se je bilo zahvaliti, da se vojna baklja ni vžgala že poprej, kljub dejstvu, da je Conrad von Hdtzendcrf neprestano animual dunajske kroge za >edino rešilno preventivno vojno« proti Srbiji; Aneksijska kriza je ostala latent-/nain je po svojem bistvu spadala v naj-mučnejši dossier vsakokratnega gospo-■ ■darja situacije na Ballhausplatzu.
Pakt, ki ga je bil sklenil Benito Mussolini z nekronanim »mbretom« Albanije, Ahmed Zogu, je razburkal ne samo •duhove srednje Evrope; pakt med velesilo Italijo in majhno, skoraj brezpomembno Albanijo je našel odmeva celo v prekcceanskih političnih krogih. Šir- ’ ša javnost se niti ne zaveda, da je bila j s laško - albansko pogodbo izzvana situacija za las podobna eni, ki ji je nujno morala slediti avstrijska kriza. Dogodki, ki so se odigrali pred našimi duhovnimi očmi v povojnih letih imajo Irapantno sličnost z rezultati sredozemske politike kraljevine Italije. Berlinski kongres je omogočil Avstro - ogrski aneksijo Bosne in Hercegovine. Italija pa v Ženevi ni dobila nikakega pooblastila za okupacijo Albanije. Kljub temu se pripravlja Italija na to, da zasede Albanijo najprej gospodarsko, nato pa po potrebi še vojaško Id b tem tudi tajno politični. Italijanski kapital se intenzivno placira na albanskih tleh. Angleži in Italijani vrtajo v najboljšem razpoloženju albanske petrolejske vire in Mr. Chamberlain se gotovo ni zlagal, če je par mesecev po sestanku v Livornu izblebetal, da se t Musso-linijem nista razgevarjala toliko o se-verno-afriških in sredozemskih problemih, marveč v prvi vrsti glede Albanije. Italijani so v kratkem času zgradili okoli 12 izbornih cest, ki bo čudnem naključju vodijo preko vzhodnega gorovja proti jugoslovanski - albanski meji. Organizirali 90 — 8 primerno udeležbo italijanskega kapitala seveda! — albansko Narodno "Banko, ki jo v prvi vrsti kontrolirajo ravnatelji Banca Commerciale Italiana. Ker
PAPEŽ ZA ZBLI?ANJE RIMSKOKATOLIŠKE IN PRAVOSLAVNE CERKVE.
V aredo je podelil papež avdijenco de-•jHiftaciji Zveze katoliških slušateljev uni-Verze v'Italiji. V svojem odgovoru na njihov. nagovor se je papež izrazil za *dru-ittoT rimskokatoliške cerkve s pravoslavko. Med drugim je izvajal, da je za do-
je g. T6plitz resnični kontrolor albanskih financ, finančni minister Ahmed Beg Zo-guša pa nekak sopodpisnik, si lahko ustvarimo lepo sliko Albaniji v Ženevi zasigurane suverenosti in nedotakljivosti.
Zadnja razkritja iz diplomatske igre med Rimom in Beogradom so vredna najintenzivnejšega zanimanja. Lahkovernost g. dr. Ninčiča napram Italiji je do-j>egla rekordno višino, če pomislimo, da je ravnodušno sprejel neko Mussolinijevo pismo, v katerem priporoča Duce našemu zunanjemu ministru, da pokaže jugoslovanski poslanik v Tirani g. Jeftič svoje instrukcije tudi laškemu poslaniku baronu Alois-iju, Ahmed Beg Zogu je bil v priliki dramatične scene z odpravnikom poslov z g. Kclombatovidem zelo odkritost čen. in je priznal, da je prišel v Albaniji edino le s pomočjo beograjske vlade na površje. Izgovar al se :e s pritiskom Italije, ki da je bil od dne do dne vse hujši in ki se mu je slednjič moral
umakniti.	,	I
Kje tiči pogreška naše z u na ne poli like s posebnim ozirom na Albanijo? Predvsem bi morala biti naša zunanja j politika na jasnem, da Ital.ja ni zasedla j otoka Laseno tik pred Dračem morda iz I turistevskih razlogov. Tudi ni bila merodajna za Rim ljubezen do albanskih plemen, da jim je pričela graditi pristanišče, ceste, vladne pala'e in slično. Vse to bi morali v Beogradu dobro vedeti, kljub temu pa niso pravočasno ničesar ukrenili, s čemu bi se moglo italijansko načrte vsaj razkrinkati, *e že ne uničiti. Igrali smo se prijateljstva- katero v resnici že zdavnaj ni več obstojalo. Dr. N'n-čič je umiral politično kakor Mcližre: na l:cu komedija, a v srcu bridkost. Jo-ca Jovanovič je v sarajevskem pregledu pravilno poudarjal, da je laška pmudba, naj sklene Beograd analogno pogodbo z Albanijo, nesmiselna in nesprejemljiva. Situacija je postal resna. Beograd nima niti enega aduta, ki bi ga mogel v Ženevi vreči na zeleno mizo. Mussolini bo zahteval registracijo tiranske pogodbe, naša pogajanja s Pešto in Berlinom pa ni3o prišla še tako daleč, da bi Italijo lahko iznenadili z gotovim jugoslovansko -nemškim paktom ter z naznanilom, da so že napovedani razgovori z Moskvo. In v tej domnevi leži tragika jugoslovanske zunanje politike.
sego tega cilja potrebno, da katoliki in pravoslavni drug drugega spoznajo in se prično ljubiti, nakar bodo izginili predsodki v obeh taborih. Na Vzhodu imajo napačna naziran:a o katoliški cerkvi. Toda tudi katoliki so grešili s tem, ker se niso pobližje seznanjali z vzhodnimi kristjani, da bi se na ta način dosegla čim prej združitev obeh cerkva. Pravo*
Politične vesti.
= »Slovenec« pravi, da smo slepi za vse
ker pravimo, da je zanimanje za sedaaje volitve zelo padlo in da so ljudje voFtav že siti. Kot odgovor naj navedemo, kar piše »Cillier Zeitung« v svojem zadnjem uvodniku, ki je Slovencu« sicer gotovo zelo všeč, ker hvali »C. Z.« SLS in njenega voditelja. »C. Z< namreč piše: »Volilni boj v Sloveniji za oblastno s.tupščino se vrši v Sloveniji v nenavadno mirni in mili obliki. Narod je prost upanja polne vročice prejšnjih volitev; vedno enaka volilna gesla ga ne morejo več spraviti iz njegovega resigniranega mira. Morebiti je povzročen ta mir tudi vsled tegi, ker so okenca, kakor je dejal dr. Korošec, neke gotove banke zaprta. — Na ta izvajanja »Cillier Zeitunge« rečemo samo to, da se je >Slovenec« tako dol^o boril proti defet zrnu, da je postal defetističen celo njegov zaveznik. Tudi svoje vrste uspeh!
=. Notranje politična situacija je neizprc-ntrjniona in bo ostala tudi neizpvemenjena, dokler ne bodo znani rezultati oblastnih vo-ll*ev- 2 njimi pa bo ustvarjena nova situacija. Ce bi obl-stne volitve pokazale, da so •ohranili radi.jali in radičevci svojo moč, potem se najb ze v vladni koaliciji ne bi izvršila nobena izprememba in verjetno je da bi se nezasedena ministrstva izpopolnila 'z radikali in radičevci. Ce bi pa pri oblastnih volitvah nazadovali radičevci ali rad;kali, potem bi sigurno prišlo tudi do izpememb v vladi in dobili bi novo vladno koalicijo. Na vsak način todo merodajni krogi uravnali svoje nadnljno postopanje po rezultatu oblastnih volitev. In v tem je tudi glavna notranje politična važnost oblastnih volitev. Ce bo volivna udeležba padia — kar se splošno pričakuje —, bodo merodajni le relativni rezultati vol>tev.
= Zunanje politični odbor skupščine Ved-nc_ večji neuspehi n^še diplomacije in vedno več'e sovrržaosti Italije so zopet rcd'le zahtevo po ustanovitvi zunanjega odbora skupščine. Zlasti opozicija živahno propagira ustanovitev tega odbora in vsa javnost mora opozicijo v tej zahtevi podpirati. Zunanje politična situacija naše države je danes tako težka, da mo-e samo složno delo vsega naroda najti odpomofi. Ker samo to složno delo naroda bo tu;'ini tudi dokaz, da smo situaciji dorasli in da smo s:la, s katero je treba računati. Ce nas pa niti najresnejša zunanje politična situacija ne bi našla pri složnem delu, potem je jasno, da se tujina ne bo za naše samo papirnate proteste niti zmenila. Zato treba ustanoviti zunanji odtor skupščine.
_ Volivna nasilja. Cim bolj se bl ža dan volitev, tem bolj se tudi mneže protesti proti volivnim nasiljem. V vzhodnih in južnih krajih naše drž’ve pač še nismo tako daleč, da bi policija skrbela samo za reden in miren potek volitev, temveč m:sli, da je srena do’i- j nost, da volitve tudi dela. Najbolj se čujejo pritožbe proti volivnim nasiljem sedaj iz Bosne in Hercegovine in sicer trpe od nasilja najbolj zemljorr.dniki in muslimani.
= »Kulturbuml« sme zopet neovirana delovati. — Med drugimi ^svobodomiselnimi« ukrepi je vlada PP tudi prepovedala vsako delovanje nemškemu Kulturbundu. Ta krivica je sedaj popravljena in notranji min ster je podpisal sklep, s katerim se prepoved iz leta 1024 razveljavi. Seveda ni misliti, da je storil to notranji minister iz svobodoljubja, temveč zato, ker podpirajo Nemci pri oblastnih volitvah v nekaterih okrajih radikale. Za to podporo so dobili sedaj dvig prepovedi nad Kultu^bundom. — Bilo bi pa tudi v resnici ! prečudno, če bi se družili radikali s proti- j državnimi elementi in že zaradi dobreia ime- j na radikalne stranke je moral notranji minister dvigniti nesvobodoljubno prepoved vlade PP.
— Ita.lija bo gosp^arsko zavladala nad Rumuni'0 Dobro se igra Italija z bojarsko -rumunsko vlado in primera o mački, ki *e igra z m:?ko predno jo usmrti, je čisto na mestu. Najprej vojaške parade in bombastične besede maršala Badoglie, nato posoiilo Ru-muniji in sedaj pride račun. Ustanovita ae namreč dve mešani rumunsko-italijanski komisiji, ki naj pripravita tla za čim tesnejše sodelovanje italijanskega in rumunskega kapitala. Ena komisiia bo imela svoj sedež v Rimu in tej komisiji bo načeloval e. Mahoile-scu. Člani kombije bodo prejemali lepe dnevnice, občudovali dobrote fašistovskesa režima in s tem bo njih delo opravljeno. Dru?i komisiji, ki bo v Bukarešti, pa bo načeloval italijanski senator Simonetti in ta bo imela to nalogo, da bo zbrala potrebno gradivo, na podlagi katerega bo mo?el italijanski kapital izvesti elektrifikacijo Rumunije, eksn'o-atacijo rumunskih petrolejskih in rudniških zakladov ter organizirati izmenjavo blarra med Rumunijo iz Italijo. Z drugimi besedami Italijanskemu kapitalu, ki bo skoraj zavzel ta-ae to pravi, da bo Rumunija na steiaj odprla
kaj zatoi”Glavno "je, da bodo .bojafi dobro živeli in za dobro napitnino bo že poskrbel
Mus3o’:ni, !;i v takih stvareh ni um z:n, te kor kože slučaj Ahmed Zo?e.
= Augle ki glas 'Vi o italijanskem načrtih. Dip!omr,itski sotrudnik »D{iyli Telegrapha«, j ki im.i zelo dobre zveze z italijanskimi diplomatskimi krogi, trdi da pomenja pot grofa Bethlena v Rim nov poraz franro«ke , o Hhke na vzhodu, ki je zadnji čas napela vse svo e sile, da zbl ž i Mad arsko in Fo J-6'«> 'ter si na ta način coauje prijatelja^ h’ok v Srednji Evropi, ojačen z Jugoslnvi'«. Franci'a ne zaupa dovolj češkoslovaš-.i, ki , je vojaško sl-ba in ne more r: di svo'^ nerodnega geografskega položija vzd i ti j svoje pozicije. Sedai ee bodo zadn-'e franno-s^.nade izjalovile. Ni izk'jučeno celo, da ee itniji posreči pridobiti s pomočjo rumiin-skega vrliva ^ in tradicionalnih odno&vevfl med Poljsko in Madjarsko, Pol sko za »vo)' načrt. Poljska fco rade volje pristala r dl nemške nevarnosti na ta nažrt. T k sporazum bi imel za prvo posledico od^enilev Sovaske od Češke, da ppide tako do skup-ne meje med Mad arsko in Fol sko, kar bi ' zorcet pomsnPo veliko nevarnost za JugonJa-vijo, ki bi fc.ila tako obkrožena od vseh s'ra-®i. .m bi ostala edina prijateljica Francije. Bojazni za Foljako so vsekakor pretirane.
— - red raznustom nemčkei^a paxlajn°?ita? Ker se je misija dr. Curtiusa ronesrečila in ker ni trenutno nobenega uranja. da bi mogel kdo dru<ji sestaviti delovno vi,-do. namerava predsednik republike imenovati pre-, hodno vlado, ki naj izvede volitve. Nemški' parlament ze sklican za 19. t. m. in tedaj bo tudi padla odločitev, če bo nemški parlament razpuščen ali ne.
— Zalesk;jev govor proti Nemčiji P«dV\W z.unan'i minister ZMeski ie imel v po~de-Ijek v Varšavi velik govor o zunanif politiki. Niegova izvajanja so vzbudila velik-n zanimanje zlasti radi evoiega <wtw» naigl-ie-.nega »tališča proti Nemčiji. Za’eskii je trdil, da je Polaka sedaj najmiroljubne^a in n.aj-mirnejša di-živa v Evropi. Nevarno.«*!, Id groze njenemu miru. pa ne bo srufitila fz-p^erl oči Zale^ski priznava v°žnošt Zveae narodov, ki jo smatra za najbopši mirovni instrument, d°si se nekateri n>eni Slani M ne z-vedajo svoiih dolžnosti do nienih »ssel. Zeleflki 'e tu izrečno povdaril, da misli na Nemčio, ki s svojo propagando nasprotuje pr<iv!lom Zvere narodov Fo’jska ne bo nikdar privolila v revizijo svoje zaradne meje, pa čepr"v smatra odnošaje z Nemč.;io 5e za t°'ko vnžae; nikdar ne bo odstopila niti pedi svoie^a dohoda do morja in eno-dušnost poljskega javnega mneni« ho oae-moaočila vs^ko z°menjavo koridor!» z dohodom na morie preko litvansKF?a ozema;a. Zale-ski označuje vs°ko propagando v vprašanju kor:dor:a kot nevarno za mir. Nemško in avstrijsko časopisje prav ostro komentira ta izviianja.
— TTVrodeni madiarskj dokumenti v Pa-r:eu. M->djaraka liga za človeške pravi”« v Parizu je sporoSila frnmvjski ligi za človeške pravice, da »o ji bili meseci
bra lanskega leta ukr-deni vržni dekumenti iz n;enega urada. Ti dokumenti so »e nnna-šnti na madjamVe emi^rar/e v Franci H. Dokumente ie ukradel neki Mad:,ir Vertes. ki jo bil nekaj Eaisa uradnik pri Lici. Vertes, je to tatvino rozne'e priznal tri 'ni'ku sooinl-ro demokrat.sko stranke v Budimpešti. Izjav'1 je, da ga je pregovoril k tatvini tainik m^djanskesa poslaništva v Parizu. Za ukradene dokumente mu je obljubil dobro službo v Budimppšti ter mu zarotov’l v.arfltvo .poslaništva. Vertes je ukradel dokumente in lih prinesel na poslaništvo, ikd jih ie po-sla’o mad 'a nskemu zunanjemu min.ls‘ru.
Franoceka liga zn človeške pravice je zahtevala o tem preiskavo .
...................
KRATKE VESTI.
Gr M S!-.rza, bivši italijanski zunanji mini-ster je bil od faš:stov aretiran v bipu, ko se je hotel odpeljati v Francijo.
An^orsko neodvisno s-diiSčo je od marca 19P5 dalje obsodilo iz političnih vzrokov 45 j obtožencev, vsled zločinov pa 1S4 obtožencev na smit. Vse smrtne obsodbe so bile izvršene.
V Delavskem domu v Bruslju je bil te
dni odkrit spomenik Matteottiju.
Avstrijska komunistična stranka je izključila iz stranke znanega svojesra voditelja Freya ter je vsled tega nastal v stranki razkol.
Nemška državna banka je znižala obrestno mero od 6 na B odstotkov. Tsto stori najbrže
tudi avstrijska državna banka.
Francija utrjuje mejo Indokine proti Kitajski, da se zavaruje za v.se eventualnosti s utrani revolucionarne Kitajske.
OPAZKE.
>jutro< piše, da stoji cela Slovenija v ta-bo”u SDS.
»Slovenec« piše, da stoji cela Slovenija v taboru SLS.
I. t. d.	a	,
Nerazumljivo je torej, čemu stranke še sploh agitirajo. Ali ni dovolj, če ima vsak vse?
Korajžno je, če kdo javno pove, da pripada tej Mi oni stranki in če javno za svojo stranko tudi dela.
Še večia koraiža pa je, če kdo javno pove, da za nobeno stranko ne marn. To ni deleti- j zem, ampak je največja korajža.
Volilno gibanje. V sredo 12. t. m. je bil iako dobro obiskan volilni sestanek Naroda« radikalne stranke v\ Kolodvorski in K*»U-zejski okraj pri Llovdu. Govorili <*r. Ravnihar. Ilešič, arh. Kregar in MMer-Petrič. V soboto 15. t m. ie volilni	.
za Šiško v restavraciji Reininghans (Valja- j vec), v eredo 18. t. m. pa nri Polšaku na Martinovi cesti za šentpetereki okraj. — Sa- ] moetojni demokrat so jineH 12. t. m- ^ sestanek pri Mraku na Rimski cesti. Navjo-čih je bilo 48 ljudi.
• *
•mmM
Stran 3.
mammtnaaBn&sm
izjava.
»Kmetski list« je prinesel fotografski posnetek nekega sejnega zapisnika »Sla venske banke«, glasom katerega se s sklepom od 15. maja 1923 odobruje izplačilo zneska 200.000 Din »kao doprinos za organizaciji! 1 štampu radikalne stranke u Sloveniji«.	.
Podpisani Mestni odbor NRS v Ljubljani je bil že na slično vest v zagrebškem »Domu« podal izjavo ter jo pustil priobčiti v »Narodnem Dnevniku«, da namreč Mestni odbor NRS v Ljubljani nikdar ni bil prejel tega zneska in da mu ni znano, da bi ga bala prejela katerakoli organizacija NRS v Sloveniji.
Mestni odbor NRS je še nadalje zasledoval zadevo ter dognal sledeče:
1. Omenjeni znesek 200.000 Din je bil v obrokih, in sicer 10. januarja 1923
25.000	Din, 23. januarja 1923 — 75.000 Din in 13. marca 1923 — 100.000 Din izplačan na roke g. Avgusta Praprotnika gener. ravnatelja Slavonske banke.
2. Ob času, ko so se plačali ti zneski, ni bilo nikake »štampe radikalne stranke v Sloveniji« in ni nobena organizacija NRS v Sloveniji izdajala kak časopis.
3. V blagajniških knjigah Mestnega odbora NRS v Ljubljani in sicer obeh bivših ločenih skupin NRS v Ljubljani ni ni-
* kjer zabeležen prejem kakega zneska
200.000	Din ali kakega manjšega zneska v korist radikalnemu tisku v Ljubljani — ne v letu 1923, ne kasneje.
4.	Vse poizvedbe, da bi bil g. Praprotnik kateremukoli funkcionarju NRS izročil kateri izmed navedenih zneskov, — so ostale brezuspešne.
Zategadelj se je podpisani Mestni odbor pismeno obrnil do g. Praprotnika z vljudno prošnjo, da mu sporoči, je li in komu je izročil od Slavenke banke naklonjeni denar.
G. Praprotnik na to pismo ni dal odgovora.
Po današnjem nam znanem dejanskem položaju moramo torej nujno sklepati:
Dokazano se ima smatrati eddno samo to:
1. da je bil upravni svet Slavenske banke odobril izplačilo zneskov 25.000 Din, 75.000 Din in 100.000 Din »kao doprinos za organizaciju i štampu radikalne stranke u Sloveniji«;
2. da so se ti zneski izplačali na roke g. Avgusta Praprotnika, gener. ravnatelja Slavenske banke.
Za Mestni odbor NRS v Ljubljani: Dr. Ravnihar s. r. Arh. prof. R. Kregar,
predsednik.	tajnik.
Finančni delegat in gledališče.
Prošnji izraženi na manif. shodu dne 9. t. m. v zadevi vrnitve 596.000 Din ste ugodili in objavili v dnevnikih z dne 12. t. m. tozadevni odgovor, ki pa zahteva z ozirom na javnost s etrani podpisanega odbora male korekture.	,
Odbor »Udruženja« izjavlja predvsem, da prošnja izrečena na javnem shodu ni bila iz-nešena brez odborove vednosti in odobrenja. Nasprotno. Predsednik g. Betetto je bil le glasnik tozadevnega soglasnega sklepa podpisanega odbora, torej mnenja celokupnega članstva. Ta konstatacija je potrebna, ker je odgovor g. delegata naperjen predvsem na adreso g. Betetta.
Na pripombo g. delegata, da se stvar glede vrnitve tiče v prvi vrati g. upravnika Hubada, si dovoljuje odbor »Udržeujac javno izjaviti, da si prisvaja kot oblastveno priznana korporacija, katere cilj in smoter je in mora biti ščititi interese svojih članov, predpravico, vmešavati se v zadevo, ki ogroža na eni strani eksistenco 40-tih članov in njih rodbin, na drugi strani pa celo vsled minimalnega števila Članstva tudi gledališča samega. Proračunske napake, v kolikor se tičejo našega gledališča in katere je zagrešila neverjetna površnost in malomarnost pri sestavljanju državnega proračuna, ki je bil sprejet v Nar. skupščini in a kraljevim podpisom sankcioniran, se sedaj likvidirajo na naših hrbtih na
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBLANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri svečer.
Petek, 14. januarja: Schiller: »Kovarstvo in ljubezen.« — Red D.
Sobota, 15. januarja ob 10. ur} popoldne:
Golia: »Peterčkove poslednje sanje.« Dijaška predstava pri znatno znižanih ce-
. n ah. — Izven.
Nedelja, 16. januarja ob 15. uri popoldno:
Golia:	»Triglavanaka	‘bajka.«	Ljudska
predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Nedelja, 20. januarja ob 20. uri zvečer: SchOntham:	»Ugrabljene	Sabinke.	—
Izven.
Pondeljek, 17. januarja: Courtellne: »Stalni gost — Bourbouroche.« — Red A.
ta način, da bo, če se ta vnebovpijoča krivica hitro ne popravi, toliko in toliko naših članov z rodbinami vred na cesti.
Kje eo krivci? Vi gospod delegat pošiljate naše informacije v ‘kraljestvo bajk«. Dobro! Zakaj bi ne verjeli Vaši javni moški besedi. »Bajke«, ki jih je razširil podpisani odbor edino le iz interesa, da zadevo proračunske pomote razčisti, res nimajo izvora v zli volji. Nasprotno. V plemenitem stremljenju pomagati revežem, ki naj bodo naenkrat vsled »pomote« posameznika na cesti. Z javnim vprašanjem na Vas gospod delegat je podpisani odbor upal, da se mu bo na podlagi Vašega jasnega odgovoTa posrečilo v razmotanju te zadeve priti stvari do dna.
Verjamemo Vašemu Zatrdilu o naklonjenosti slov. Nar. gledališču. In ker Vam verjamemo, obračamo do Vas kot priznanem* strokovnjaku in najinformiranejšemu poznavalcu naših proračunskih prilik in konkretnih odredb ministrstva, da nam z ozirom na obstoj našega Nar. gledališča, kakor tudi z ozirom na siromake redueirance poveste krivce, ki so zakrivili proračunsko »pomoto«, ozi- i roma one ki so zakrivili ukaz, da se likvidirajo te »pomote« z eksistencami naših članov in s tem spravili vprašanje glede nadalj-nega neokrnjenega obstoja našega gledališča na dnevni red.	!
»Udruženje gled. igralcev« Ljubljana.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri svečer.
Petek, 14. januarja: Zaprto.
Sobota, 15. januarja: Rossini: »Sevilski brivec.« Delavska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Nedelja, 16. januarja ob 15. uri popoldne: Verdi: »Othello.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Pondeljek, 17. januarja: Zaprto.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU.
Petek, 14. jan.: Zaprto.
Sobota, 15. jan. ob 20.: »Večni mlademČ«. Premiijera. Proslava 50 letnice gosp. A. ,Danila.
■Nedelja, 16. jan. ob 15.: »Večni mladenič«. Predstava za zunanje goste.
Proslava 50 letnice umetniškega delovanja g. A. Danila. Opozarjamo cenjeno občinstvo na pomembno slavje, ki bo v gledališču v soboto 15. t m. kjer bo slavil 50-letnico umetniškega delovanja g. A. Danilo. Nastopil bo v naslovni vlogi zabavne in zanimive moderne komedije »Večni mladenič«. Vabila za proslavo smo že razposlali. Če smo slučajno pri tem koga prezrli (kar je bilo pri veliki razpošiljatvi čisto mogoče), ga vabimo tem potom. Prosimo pa, da se vstopnice čimpreje rezervirajo. (Tel. 382.)
»Pevec«, glasilo Pevske zveze štev. 11 in 12 iz leta 1926 prinaša ‘sledečo vsebino: Članki: D.: P. Hugolin Sattner — 75letnik; Viator: Organizacija pevskih zborov na Goriškem. Vestnik P. Z.: Pevski tečaj 1927. 1. v Logatcu. Pozdrav tajnika P. Z. na občnem zboru v Logatcu. Iz uredništva. Iz upravm-štva. Iz naših okrožij: Koncert P. Z. Dva koncerta z Ježice. Ustanovitev mariborskega pevskega okrožja. Nove skladbe: Premrl: Sv. Frančišek. A. Jobst: Mariji src Kraljici!
V.	Vodopivec: Poljske rože. Iz glasbenih listov: »Cecilija«. »Tamburaš«. Jugosl. mu-zičar. Zbori. Razne vesti. Glasbena priloga. Mlinar-Cigale: Zimska romanca. Sl. SaVinšek: Rdeča Lučka.
Šport.
PRVI SOKOLSKI SMUČARSKI TEČAJ J. S. 8.
V drugi polovici januarja t. 1. priredi Jugoslovanski Sokolski Savez svoj prvi redni smučarski tečaj in eicer pri Mariborski koči 1080 m na Pohorju. Namen tega tečaja je sistematično izvežbaiti v smuški tehniki sokolsko vrsto, zbrano iz raznih sokolskih žup naše države, ki bo v bodočih zimah poučevala in vežbala na smučeh ostale člane svojih žup ter na ta način zanesla to zdravo in koristno zimsko telovadbo na prostem širom vse naše države. Tečaj bo trajal 14 dni od 21. januarja do 2. februarja t. 1., vodil ga bo brat Rudolf Badjura iz Ljubljane.
Zbirališče. Udeleženci gorenjskih, dolenjskih in notranjskih žup in vsi oni iz drugih žup, ki nimajo opreme An si jo morajo še nabaviti naj se zberejo 20. t. m. če le mogoče do 11.30 ali vsaj kmalu popoldne v Narodnem domu v Ljubljani v pisarni JSS. Tu se jim bo pregledala njih smučarska oprema in oprava ter dobe pojasnila glede prenočišč in vsa ostala navodila.
Odhod dne 21. t. m. ob 5.28 iz glavnega kolodvora Ljubljana. Člani hrvatskili in srbskih žup (ki imajo že svoje smučarsko opremo in opravo), naj se pridružijo dne 21. t. rana železniški postaji Zidam most, od koder odpelje ljubljanski vlak 7.04 do naše zadnje postaje Hoče pred Mariborom.
Ob 9.30 skupni odhod od železniške postaje Hoče po markirani poti (3 ure v Mariborsko kočo na Pohorju). Člani mariborske sokolske župe morejo oditi peš ali iz Maribora ali iz Hoč v Mariborsko kočo tako, da so snidemo ob 13. uri vsi v Mariborski koči; pojasnila glede opreme, da le tem mariborska podružnica SPD (br. dr. Senjev in Golobo-vic, Sodna ulica 16-IIL, oziroma S. Forsne-rič, ki izdeluje smučarsko opremo, Melje, Me-therjeva ulica 18 v Mariboru.
Oskrba. Za udeležence sokolskega smučarskega tečaja JSS velja cena za dnevno oskrbo v Mariborski koči za osebo Rin 45. V tem znesku so všteti: zajutrek, obed, večerja ter prenočišče v enkrat dnevno zakurjeni sobi.
iPrijave sprejema do 20. t. m. popoldne in daje pojasnila Jugoslovenski Sokolski Savez v Ljubljani, Narodni dom.
Redni letni občni zbor kluba kolasarjev iu motociklistov »Ilirija«
se je vršil dne 6. t. m. ob zadovoljivi udeležbi članstva. Pozdravnemu nagovoru g. predsednika Rud. Zalokarja sledilo je .poročni) tajnika g. Jančigarja — iz katerega povzamemo sledeče: Klub šteje koncem leta 3 častne, 38 ustanovnih, 164 rednih in 8 podpornih članov. Klub je včlanjen v Kol. Po ds. Slov. Koturaškem Savezu kraljevine SHS in Mo-tosavezu kraljivine SHS. V lastnem delokrogu je klub priredil v minulem letu medklubsko otvoritveno dirko, propagandno medklubsko dirko v Novomesto in eno klubsko dirko. Klubovo častno in gorsko prvenstvo si jo priboril tudi letos g. Josip Solar. Pri dir-
ki za prvenstvo Zagreba na dirkališču si j® priboril klubski prvak Solar drugo mesto.
Motoaikliških dirk Hub letos ni priredil, pač pa je dosegel g. predsednik Zalokar pri internacionalnih motooiltliških dirkah v Zagrebu 2 prvi masti, v Vinkovcih eno prvo in dve drugi mesti, pri dirki na Ljubelj prvo mesto v svoji kategoriji.
Skupni izleti kluba niso uspeli, pač pa so skupine kljubskih dirkačev prirejale obsežne daljinske trening izlete.
Treninga aparatov se zaradi pomanjkanja primernega prostora žal ni bilo mogoče posluževati. Iz blagajniškega poročila je razvidno, dn je bil klub navezan edino na dohodke članarine —■ 'ter izkazuje koncem leta mali prebitek.
Klubov inventar izkazuje po 20% odbitku skupno vrednost Din 7.600.—.
Celokupnemu odboru se izreče absolutorij ter se nato izvoli sledeči novi odbor: predsednik g. Rud. Zalokar; podpredsednik Ivan Ogrin; odborniki: Jančigar, Pesiotnik, Bajželj, Nardin, Gorjanc, Pelc, Jontes, Bor Adolf; I. vodja kolesarjev: Šolar; namestnik Siard.
I.	vodja motociklistov: Rebolj, namestnik Bricelj. Preglednika Porenta in Šimenc.
Vsled soglasnega sklepa občnega zbora ustanovi ei klub smuško sekcijo ter ae “sklene takojšnja prijava Zimsko Športnem Savezu.
8. K. »Ilirija«, Tennis-sekcija naproša vse že verificirane in one člane, ki želijo, da se jih verificira kot tennis-igralce, da dopošlje-jo načelniku tennis-eekcdje g. Milanu Blei-weisu (Dalmatinova ulica' 1) do konca januarja po Din 5.— (pet) kot božičnico za medsavezni odbor za XI. olimpijado. V bodoče se bodo smatrali kot verificirani člani le oni, ki so plačali olimpijski prispevek, vsi drugi člani se črtajo iz zapisnika verificiranih članov. Dosedaj eo sledeči člani sekcije verificirani: Beltram, Bezjak, Bleivveas Miro, Bloudek Milena, Bučar Boža, Kosler Hilda, Logar Viktor, Majer Majka, Palovec Ferdo, Pelan, Pogačar Grete, Janko in Joško Pretnar, Seli er, Seunik, Šepetavec, Švigelj Zdenko, Tavčar Ante, Vrančič, Wieder Mira in Zajc Lado. — Načelnik.
Obleke lastnega izdslka
Vam nudi najceneje JOS.ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova c. 3.
DOPIS.
Laško. Občni zbor podružnice Sv. Cirila in Metoda se je vr&il dne 11. januarja t. 1« Zborovanje je vodil predsednik gospod notar dr. Prislan, ki je slavil pokojnega skupščinskega predsednika gosp. Senekoviča in obrazložil precej živahno delovanje podružnice v letu 1926. Tudi blagajniško poročilo je bilo povoljno, ker poseduje podružnica še nad 300 Din v hranilnici in je glavni družbi poslala nad 500 Din. Podružnica je pristopila tudi k Zvezi kulturnih društev v Ljubljani kot ustanovni član. Podružnica' šteje 82 članov. Sklenilo se je, pobirati med našimi darežljivimi prebivalci prispevke za Senekovičev sklad. Pri volitvah se je izvolil odbor: Prvomestnik gosp. Ivan Cetina, nadučitelj v p.; v odbor pa gg. štrekelj Milica, soproga davčnega kontrolorja, dr. ■ Roševa, soproga trškega župana, Marija Oso!in, soproga veletrgovca, Stark Valentin, trgovski poslovodja Zupanc Blaž, brivski mojster, Drobnič Nina, učiteljica, dr. Franc Mame, vladni tajnik in dr. Ivan Lovšin, okrožni zdravnik. Kot namestniki so izvoljeni gospodi Praunseis Karol, šef postaje in dr. Josip Flego, odvetnik. Preglednika računov sta gospoda Štrekelj Alojzij, davčni kontrolor in dr. Fran Prialan, notar. Kot delegata za glavno skupščino sta izvoljena gospoda Juro Ki-slinger, nadučitelj osnovne šole in dr. Fran Prialan, notar, vsi v Laškem. Sklenilo se je tudi naprositi Sokola, da se -odstopi' Ciril in Metodovi podružnici 4 prireditve, da se more tako v javnosti udejstvovati. — Po-druihiica Sv. Cirila in Metoda, Laški trg • in okolica.
Ch. Lucieto:
•29
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Izročil sem gostilničarju polovico obljubljene vsote — za drugo polovico smo se zmenili, da jo dobi šele, te se izkažejo vsi njegovi podatki za resnične — potem smo ga zapustili in izginili v noti.
Kot se to pogosto godi v teh krajih, je bil dež nenadoma prenehal, in veter od morja je gnal proti jugu oblake, ki so se nakopičevali nad mestom.
Gostilna je ležala na samotnem kraju in popolnoma v temi. Hiša v kateri se je nahajala, je bila taka podrtija, da smo se čudili kako more sploh stati pokonci. Sosedne hiše niso bile nič boljše.
Ulica je postajala sedaj živahna. Iz hiš in iz gostiln so odhajali ljudje, ki so brezdvomno šli k polnočnicami.
Skrivali smo se v neki veži, pazili na vrata gostilne in čakali tu v svojih premočenih oblekah, tresoč se "d mraza, na gostilničarjeve sumljive mornarje. Na-e?k*'at 90 prišli iz sosedne ulice, ki je izgledala kot U ra?boiniško jamo, štirje možaki. Trije med njimi 80	1 Dijani, kar smo opazili na prvi pogled, četrti pa
je bil ‘r0zen. šel je tiho mimo nas in tiho pel nemško pesmico. Med tem ko so njegovi tovariši ostali na sredi ceste, je stopil k gostilni jn zapel znamenito arijo iz Fausta:
Wilkommen, siisser Dfimmerschein,
Der du dies Heiligtum durchvvehst;
Ergreif’ mein Herodu siisse Liebes-p e i n,
Die du vom Tau der Hoffnung schmachtend foebst.
To je bil vsekakor domenjeni znale, kajti iz gostilne se je začula pesem nemških dijakov:	»Grad
aus dem Wirtshaus«.
V gostilni notri je moral biti torej Nemec, in sicer izobražen Nemec, kajti ta pesem je širšemu nemškemu občinstvu neznana.
Ta možak je moral biti oficir ali vsaj podoficir.
Ker smo že dolgo čakali in ni med tem časom nihče prišel v gostilno, je bilo jasno, da se je ta možak nahajal v gostilni, predno smo mi prišli.
Zakaj pa nam tega gostilničar ni povedal?
Vsekakor mi je postajal vedno bolj sumljiv. Sklonil sem se k svojima dvema tovarišema in jima to povedal ter jima dejal, naj bosta na vsako možnost pripravljena.
Čakali smo z brovvningi v roki. Kmalu so prišli vsi Nemci ven, toda mesto štirih jih je bilo pet. Dva izmed njih sta nosila veliko steklenico v košari, držeč vsak za en ročaj, ostali pa so nosili velike zavoje.
Peti je z smotko v ustnicah in z rokami v žepu stopal kot izvidnik naprej in natančno pregledoval vse kote.	 /
I
Toda bili smo tako dobro skriti, da nas ni mogel zapaziti in vendar je šel tako blizu mimo, da bi skoraj zadel v nas.
Pustili smo, da so odšli naprej, potem smo jim pa od daleč sledili.
20. p o g 1 a v j e.
Kaj se je zgodilo z nemškim podmornikom »U -18«.
Ko smo prišli ven iz mesta, se je pripetilo nekaj čudnega. Zunaj na potu proti obali mornarji naenkrat niso bili več pijani. S težkimi, toda energičnimi koraki so stopali v smeri proti enemu onih meštetih malih zalivov, ki se nahajajo na tem razkosanem in pustem obrežju.
Oblekli smo na svoje čevlje podplate, spletene iz blaga, tako da smo stopali popolnoma tiho. Sledili smo jim o<i daleč. Včasih smo celo lezli po vseh štirih, da smo se bolje skrivali.
Od Časa do časa se je eden Nemcev, ki je uh ral po mojem*mnenju biti oficir, obrnil, da vidi, če jim kdo ne sledu Toda noč je bila temna, mi smo se pa skrbno pazili, tako da nas niso mogli videti
Hodili smo na ta način kakih pet kilometrov.
Naenkrat so izginili mornarji za veliko skalo; medtem ko se je začel iz teme globoko doneč klic:
— Wer da?	'	1
(Dalje prihodnji#.)’ '
Dnevne vesti;
PRAVLJIČNA DEŽELA.
O umrlem švedskem finančnem ministru Thoršsonu pripovedujejo tole anekdoto:
PhorsMm je bil po poklicu čevljar, vsled svojih izrednih zmožnosti pa je postal finančni minister in opravljal ta posel v splošno zadovoljnost.
Nekoč so ga videli pri blagajni železniške postaje. Čakal je mirno, da je prišel na vrsto, nato pu je zahteval celo vrsto železniških kart na vse strani Švedske. Uradnik se je sicer čudil, da nekdo zahteva tako različne vozne liste na vse strani, toda končno si je dejal, kaj me briga in dal je zahtevane karte, ki jih je Thorsson seveda tudi plačal. Vseeno pa' je uradnik gledal za Thorssonom in videl, da je ta skoraj nato, ko je šel od blagajne, vse železniške karte strgal. Opozoril je zato policijskega stražnika, ki je Thorssona ustavil in as v zadregi opravičil, ko ‘je spoznal, da govori s finančnim ministrom.
Pozneje je prišlo na dan, zakaj je Thorson vse karte strgal. Thorsson je namreč v svojem salonskem vozu naredil veliko agitacijsko potovanje po Švedski in ni naravno plačal uiti pare za železniško vožnjo. Zdelo pa se mu je to nekorektno in zato je naknadno kupil za potovanja železniške karte in jih raztrgal, da ni država trpela škode od njegovih privatnih voženj.
Pa naj reče kdo, da ni Švedska pravljična dežela, kjer žive tako tenkočutni ministri!
— Kralj v glavnem generalnem štabu. V torek dopoldne je posetil kralj glavni generalni štab. Mudil se je poldrugo uro v na-nikovem kabinetu.
— Sprejemi pri velikem županu ljubljanske oblasti do nadaljnjega odpadejo, ker l>o g. veliki župan uradno odsoten.
— »Uradni list« št. 5 z dne 11. januarja objavlja izpremembe in dopolnitve v pravilniku razsodišča ljubljanske borze, v pravilniku o opravljanju strokovnega geometerske-ga izpita za privatno prakso ter v pravilniku za izpite v resoru ministrstva za finance, da-ije dodatek k pravilniku za poštno-telegraf-sko šolo ter razglas o policijski uri v ljubljanski in mariborski oblasti.
— V ministrstvu za. šume in rudnike so podpisani novi ukazi o razvrstitvi uradnikov Šumakih direkcij.
— Čevlji za orožnike. V notranjem mini’ stnetvu je odobren kredit za nabavo 15.000 parov novih čevljev za orožnike. Čevlji se na roče tekom prihodnjega meseca.
— Delnice Obrtne banke se podpisujejo lahko samo še do jutri. Do včeraj je bilo podpisanih v predvojni Srbiji 25.000, v Sloveniji 6000, v Bosni 9000, v Vojvodini 9000, v Dalmaciji pa 3500 komadov.
— Iaseljentki posort V Belgiji se nahaja že dalj Časa neka sumljiva firma pod vodstvom nekega Nemca NVormas-a, ki ima baje svoje pomogače tudi med našimi državljani. Družba je imela tam svojo tajno izseljeniško pisarno, ki je delala posebno italijanskim delavcem mamljive predloge, da jim v prekomorskih deželah preskrbi dobifikanosno dedo. Žrtve so se morale naj,preje naročiti na neki list, za katerega so morale v začetku plačati po 100 frankov, kasneje ko je frank padel, pa celo 200 frankov. Pisarna je bila sicer ukinjena, vendar dobivajo italijanski delavci, ki so bili z njo v zvezi, še vedno ponudbe iz Rotterdama. Očividno gre za goljufe, ki pod pretvezo, da hočejo pomagati izseljenikom, izvabljajo od njih denar, potem pa zginejo. Ker odhajajo tudi iz naših krajev delavci v Belgijo in Franoijo, se tem potom najresneje 'svarijo pred temi goljufi.
— Kongres mednarodne trgovske zbornice. -Na zadnjem kongresu mednarsdne trgovske zbornice, ki se je vršil mesca oktobra v Parizu, je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnji kongres v Stockholmu. Koncem t. m. se vr»i v Parizu plenarna seja uprave zbornice, na kateri se bo določil dan kongresa.
— Konferenca hotelirjev, kavarnarjcv in R.-stilničarjev. Te dni se je vršila v Beogradu konferenca hotelirjev kavarnarjev in gostilničarjev iz vse države. Na konferenci so se pritoževali referenti iz vseh krajev države, da so državni davki in občinske doklade, ki jih morajo plačevati hotelirji, kavarnarji in goetilniačrji, tako visoki, da jih ne morejo več zmagovati. V tej in v nekaterih drugih zadevah je intervenirala v sredo posebna na kongresu izvoljena petčlanska deputacija pri finančnem ministru, pri notranjem ministru ter pri ministru trgovine in industrije.
— Glavna skupščina inženjerskih zbornic se vrši začetkom meseca marca v Zagrebu. Skupščine se udeleže delegati zbornic iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Novega Sa-
— Pravilnik *a likvidacijo neerarižnlh pošt. V ministrstvu pošte in braojava-se izdeluje pravilnik za likvidacijo neerari&uh pošt, poštnih in brzojavnih postaj. Take po-§te so obstojale doslej v Vojvodini in Dalmaciji, posebno v manjših krajih, kjer država ni mogla otvoriti poštnih uradov. Te-Ikom lanskega leta je bilo 8 takih privatnih pošt na ftovo otvorjenih, 15 pa podržavljenih.	m J . .
— Poljski skavti v Beogradu Te dni je prispela v Beograd skupina pol akih skavtov, ki potu:ejo okoli sveta. Skavti so ei-ogledali mesto ter počakali v družbi članov begrajske Trezne mladine na pravoslavno Novo leto. Jutri bodo svoje potovanje nadaljevali.
— Deložacija mestnih urailov v Osijeku. Več osijeških mestnih uradov je bilo nastanjenih doslej v privatni zgradbi. Lastnik je mestu lokalo odipovedal. Sodišče je odpoved potrdilo. Mestni magistrat vrši priprave za preselitev uradov v staro In novo mestno hišo. Mestna občina je vložila zoper sodni odlok pritožbo na stol sedmortce v Zagrebu.
— Vpokojltev generalnega direktorja poštne hranilnice. Kot poročajo iz Beograda bo
generalni ravnatelj poštne hranilnice dr. Milan Nedeljkovič upokojen. Na njegovo mesto bo imenovan dr. Milan Radosavljevič, ravna- ■ telj bančnega oddelka v finančnem ministrstvu.	I
— Ustanove vdovam in sirotam državnih : nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij 1 juvnih nameščencev in upokojencev v Ljub- j Ijani razpisuje za leta 1927 iz sklada Ivana ; Itoitan-a 15 ustanov po 300 Din za najbed- ' uejše vdove in sirote po državnih nameščencih. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do 1. marca L L Prosilke naj prošnjam p n luža od občinskega ali župnijskega .tratiti potrjeno dokazilo, da so ros ubožne, ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne «i pridobivanje.
il— Odbor Zveze državnih nameščencev za Slovenijo se jo na prvi seji po. občnem zboru z dne 2. t. m. takole konstituiral: Milan Paternoster šef. računovodstva finančne delegacije, kot .načelnik Zveze; Slavko Raič, profesor v Celju, kot prvi namestnik načelnika; Anton Svetek, računski direktor v p., kot ■Jrugi namestnik načelnika; Joža Bekš, višji davčni upravitelj, kot tajnik; Mirko Matjašič, sekretar poštne direkcije, kot tajnikov namestnik; Igo Rus, okrajni tajnik, kot blagajnik in Josip Čampa, poštni uradnik, kot blagajnikov namestnik. Ostali odborniki so: Maks Lilleg, bivši predsednik Oar. Zveze, kol I. častni odbornik Zveze; Stanko Mašič, srezki poglavar v Ljubljani; dr. Fran Stegenšek, fin. tajnik v Ljubljani; Andrej Škulj, ppkr. šol. nadzornik v Ljubljani; Kuno Hočevar, gimn. direktor v Ljubljani; Tilen Epih, sekretar dir. pošte in telegrafa v Ljiib-ljani; Ivan Stavec, sodni poduradnik v Ljubljani; Fran Petrovčič, sodni ofic.iijal v Ljubljani; Ivo Petročnik, evid. geometer v Ljubljani; Josip Zupan, uslužbenec tobačne tovarne v p. v Ljubljani; Joso Čeh, veter, referent v Ljubljani; Fran Golob, kontrolor tob. tov. v Ljubljani; Jakob Drol viš. davč. upravitelj v Ljubljani; Fran Mahkovec, finančni tajnik v Mariboru; Anton Adaniič, viš. davčni upravitelj v Ljubljani kot tačasni urednik »Našega Glasa«. Namestniki odbornikov so: Miloš Štibler, ref. za kmetijstvo v Ljubljani; Josip Kobal, Šol. upr. v Ljubljani; Josip Pirc, rač. svetnik v Ljubljani; Davorin Mi* kek, pis. oficijal v Ljubljani; Rado Kopič, šol. upravitelj v p. v Mariboru. Pregledovalci računov so: Aleksander Hruška, viš. davčni upravitelj v Ljubljani; Janko Gogala, dir. fin. blagajne v Ljubljani; Ivan Zupanec, poštni uradnik v Ljubljani.
— Fond v počaščenje dr. Rybafevega spomina. Ker je došlo tukajšnjemu pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice že nekaj denarnih daril v počaščenje spomina blago-pokojnega dr. Rybara, tega vzornega bivšega voditelja primorskih Slovencev in ker je obljubljenih še nadaljnjih prispevkov, je Jugoslovenska Matica v Ljubljani ustanovila »Dr. Rybarev fond« za kulturne potrebe onih, ki so bili blagopokojniku tako pri srcu. Zato poziva Jugosloven&ka Matica vse prijatelje in znance, posebno primorske kroge in druge, ki bi radi na ta način hoteli častiti spomin prerano umrlega političnega in kulturnega delavca, da naklouijo svoj prispevek v ta fond. Imena darovalcev priobčimo prihodnjič.
— Ameriška posojila nemških mest. Kot poroča »Timest iz Newyorka, so ameriški finančni krogi precej vznemirjeni, ker se je ugotovilo, da so prejela nemška mesta iz Amerike lani izredno visoka posojila, namreč 328,273.000 dolarjev, dočim so znašala predlanska posojila 121,723.000 dolarjev,
— Smrt češkega politika. Predvčerajšnjim jo umrl vPragi češki politik Josef Durich. Diirich je bil rojen dne 10. av#u&ta Borovieall pri Mnicbovom Gradišču. Poh lično se le udestvoval posebno -intenzivno
v letih 1889-18891 kot poslanec staročeske •stranke in od leta 1897 dalje kot poslanec takratne agrarne stranke v dunajskem parlamentu.
— Razširjanje gripe. V Nemčiji, Švici in na Češkoslovaškem se gripa vedno bolj širi.
V Berlinu se je zvišalo število na gripi obolelih v bolnicah od 11. na 12. t. m. od 720 na 850 oseb. Seveda je celokupno število K »Laikov še neprimerno večje, kajti več .^ . bolnikov se zdravi doma. — V Bazlu je obolelo 'tekom zadnjega tedna na novo nad 3000 oseb. Tekom prvega tedna t. m. je umrlo v istem mestu 35 na gripi obolelih. V Cu; rihu, kjer je bilo število bolnikov doslej primeroma nizko, je obolelo tokom zadnjega tedna na novo 1979 oseb. Število v Pragi na gripi obolelih se ceni na 5000, bolezen pa tam ni nevarna, ker se ni pripetil doslej še niti en smrten slučaj.
— Kosta Novakovič pobegnil i* zapora. Iz Beograda poročajo: Bivši komunistični poslanec Kosta Novakovič, ki je bil nedavno obsojen na podlagi zakona o zaščiti države radi komunistične propagande na 5 let »robije« in čegar obsodbo je potrdilo tudi kasacijsko sedišče, je pobegnil v torek zvečer iz bolnice v Vidinski ulici. Njegov beg, ki se je dogodil ob času večerje, je bil opažen šele pozneje. Takoj je bila alarmirana bolnica m ves beograjski policijski aparat. Vendar pa •so policijskim organom Se ni posrečilo najti pobeglega Novakoviča.
— Krvav zločin pijanega orožnika. Orožniški pripravnik Petar Tomljenovič v uujani je odšel te dni navsezgodaj brez dovoljenja z orožniške	postaje, nakar je ves	dan popival.
Ko se je	zvečer pijan kot čep	vrnil, je	na-
, letel na dežurnega kapkra Faliča, d asi sta »	bila sicer	najboljša prijatelja,	je jel
j	dežurnega	kaplara brez vzroka	zmerjati,	ra-
j lič gia je nekoliko časa miril, ko pa je uvidel, da lepa beseda ne zaleže, mu je zagrozil, da : ga »pozove k raportuc. To ,ie Tomljenoviča ' tako razjezilo, da je potegnil samokres ter . oddal na Faliča strel, ki je zadel kaplara v trebuh. Nato je obnil Tomljenovič orožje proti sebi ter si pognal Štiri'krogle v prst. i Ko so prihiteli v sobo ostali orožniiln, sta ! ležala Falič in Tomljenovič v mlaki krvi
drug poleg drugega na tleh onesvežčena. Prepeljali so ju v bolnico. Dasi sta oba zelo težko poškodovana, upajo zdravniki, da jima rešijo življenje.
— Kolonisti ubili dva železničarja. Iz Skop-Ija poročajo: Te dni sta poginila v Marijinem Selu, nedaleč od Skoplja na tragičen , način dva hrvatska železničarja Ivo ševar iz Vin-kovcev in Marko Stošič. Železničarja sta po-setila v Marijinem Selu neko dekle. Ko sta se vračala zvečer proti doijiu, so ju pričakali kolonisti ter ju napadli. Železničarja pa nista bila bojazljivca, zato sta se postavila napadalcem v bran. Razvil se je srdit prelep, ki je končal s tem, da sta bila oba železničarja ubila, več kolonistov pa težko ranjenih. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za nesporazumljenje.
— Volčja nadloga v Trogirski Krajini. V Trogirski Krajini so so pozavila velika krdela gladnih volkov. Zveri napadajo sela ter povzročajo prebivalstvu veliko škodo. Te dni je napadlo Seljaka Malo Markovino v selu Suhem Dolu 9 volkov. Markovina so je gladnih zveri s težavo ubranil s sekiro.
— Dva financarja zmrznila. Te dni je zalotil finančna stražnika Antona Matiča in Stje-pana Vučiča na službenem potu nedaleč od Duvna (Hercegovina) snežni vrtinec. Ker se jo jelo istočasno mfačiti, sta zgrešila finančna stražnika pot. Ker nista našla nikjeer nobenega zatočišča, sta končno omagala, sedla v sneg in zmrznila.
— Drzni roparski napad pri belem dnevu.
V selo Stara Subot-ka v novskem srezu je udrla te dni pri belem dnevu 5 glav broječa roparska tolpa ter oropala dva posestnika, nakar je hotela navaliti še na neko trgovino. Trgovec in njegovi uslužbenci so sprejeli roparje s streli iz pušk, česar so so lopovi zbali, vsled česar so pobegnili v bližnji gozd. Razbojnike zasleduje močna orožniška patrulja.
— Reparji na Kitajskem. Kot poročajo, iz Pekinga, so se pojavile v več krajih na Kitajskem močne roparske čete, ki strahujejo prebivalstvo. Prebivalstvo mesta Vang-Či-Huo se je postavilo roparjem v bran, vsled česar, so roparji mesto zažgali ter poklali skoraj vse ljudi ne glede na spol in starost.
— Iz strahu pred kaznijo izvršil poskus samomora. V bolnico v Vinkovcih so privedli vojaškega novinca Jakoba Miljkoviča iz Ivamkova s težkimi ranami, ki si jih je bil prizadejal s kuhinjskim nožem. Fant je bil svoječasno poklican k vojakom. Ker se pozivu ni odzval, so ga te dni aretirali in vtaknili začasno v občanski zapor. Ko mu je prinesla žena večerjo, se je skušal s kuhi.ij-hin.skini nožem zaklati, kar pa so prisotni v zadnjem Irenotku, ko je krvavel že iz več ran, preprečili. Miljkovič je izjavil, da se je hotel usmrtili, ker se je bal kazni.
— Kokain, heroin in opij. Berlinska policija je prišla le dni na sled največji mednarodni družbi verižnikov, o kateri se je kdaj čulo. To je dobro organizirana družba, ki je trgovala po celi Evropi v takem obsegu z opojnimi strupi kot še nobena druga. Glavna udeleženca sta bila dva v Berlinu živeča Rusa. Rusa sta dobavljala opojne strupe kokain, heroin, opij in druge- iz Kitajskega in Japonskega. Predelavali pa sio se strupi v neki tovarni v. Evropi. Denar za nakup sta pošiljala Rusa svojim dobaviteljem preko neke berlinske banke, blago pa je prihajalo v Kopenhagen, kjer sta imela Ruša kot zaupnika prokurista neke velike speddcijske tvrdke. Rusa, kakor tudi prokurist sta že pod kiljučem, številne druge aretacije v raznih državah bodo še sledile. V prosti luki v Kopenhagenu je zaplenila /policija 8 kilogramov morfija, v stanovanju Rusov v Berlinu pa so našli 3 kg heroina .in 4 kg surovega opija. Ves material so poslali v Pariz. ; kier i t1 sedai na razpolago ta	j i krimi- j nalni policiji. Tu<u.P°Ucijske 'oblast, drugih , držav 60 .uvedle obširna poizvedovanja. Imen I aretirancev in njihovih komplicev, ki so že na svobodi, policija v interesu preiskave še ne izda.
— Roparski napad sredi mesta. Ko se je
vračala te dni trgovka Jelisaveta Agrina v Novem Sadu zvečer iz trgovine domov, sta jo počakala dva doslej neznana ;opova pred vežnimi vrati hiše, kjer stanuje. Vrgla sta jo na tila, je zamašila usta ter ji odvzela ročno torbico, v kateri se je nahajalo 21.000 Din gotovine in za 10.000 Din ikolfkov in znamk.
—Nenavaden samomfr nevrastemka. V Saint-Amont Tallende na Francoskem je bolehal 54 letni posetnik Pierre Jouilhardt že dalje časa na nevrasteniji. Te dni je dobil zopet težak napad. V momentu depresije se je zabarikadiral v svoji hiši ter jo zažgal. Ko je bila hiša vsa vplamenih, 'si je pognal v glavo kroglo iz lovske puške. Ko so pogasili oonjegasci po težkem naporu požar, so našli truplo posestnikovo popolnoma zogljenelo.
— Skuhali mrtvaško glavo čarovnice Nedaleč Banske Bystrice v občini Malacliov na Slovaškem se 'je dogodil pred kratkim neverjeten. slučaj praznoverja. Pred nekaj tedni je tam umrla neka starka, o kateri se je splošno govorilo, da je čarovnica. Neki tamkajšnji kmet se je spomnil starih foajk, ki pripovedujejo, da se dajo napraviti iz mrtve glave čarovnice zelo dobra in uspešna zdravila zoper razne boleoni. Pogovoril se je o tem s svojimi prijatelji, ki so se tako-j pridružili njegovemu mnenju in sklenili porabiti to uogno priliko ter skuhati iz glave copernice dragoceno zdravilo. Izkopali so čarovnico, odrezali ji glavo, truplo pa zopet zakopali. Glavo so skuhali v vodi, »juho« natočili v steklenice. Ta »juhat je bilo ono čudovito zdravilo, ki so ga potem prodajali po vaseh za težak denar. Ko je pa končno obolelo več os^b vsled zaviivanja tega »zdravila«, je izvedela o vsem tem oblast, lei je uvedla preiskavo m
krivce zaprla.
— Mož z dvanajstimi nevestami. Na originalen način ,je goljufal nekoliko časa delavec Kurt O a mast na Dunaju. Preskrbel si ie predvsem od svoje sestre večje število ■naslovov mladih delavk. Nato je iel obiskovati dekleta v njihovih stanovanjih ter zahteval pod pretvezo, da je davčni uradnik, vpogled v davčne listine. Iz davčnih listin si ije prepisal osebne podatke deklet, nakar
je šel od časa do Časa na pristojni urad ter javil, da je rodila njegova »nevesta N. N.« nezakonskega otroka. Z rojstnim listom je krenil, v bolniško blagajno, kjei je predložil razven rojstnega lista tudi falzificirano pooblastilo svoje »neveste« ter si, dal izplačati podpore za porod, dojenje itd. Na ta način je postal neki mehanik brez svoje vednosti oče treh otrok, 12 mladih deklet pa je bilo vpisanih v uradne liste kot nezakonske matere. Ena od deklet je bila vsled Dimasto vih sleparij po krivici obdolžena detomora. Končno so prišle goljufije vendarle na dan, ko je namreč zahtevala .bolniška blagajna od navodniih nezakonskih očetov plačilo prispevkov. Te dni je stal Kurt Da-mast, mož z dvanajstimi nevestami« rcitfl teh svojih sleparij pred sodiščem. Odnesel je dve leti ječe.
— Čaj lu dišave na korist Jugoslovenske
Matice prodaja znana narodna tvrdka Franc Kovač v Ljubljani, Turjaški trg 1. V pro-šlem letu je na procentih izkupička nakazala Matici 1300 Din. Ovoji Čaja In dišav -so opremljeni z etiketami, ki nosijo napis »Na korist Jugoslovenske Matice-. Kupujte- čaj In dišave pri tej tvrdki!
Ljubljana.
1— Vesel predpust ali: Shodi SDS v Ljub-Ijaui. Danes, v petek zvečer bo priredil« ljubljanska SDS v Ljubljani dva volilna sho-da,_ enega pri Košaku, enega pa pri Bon-$arju. O teh dveh shodih nam že vnaprej poročajo sledeče: Dobra kapljica, ki jo točita oba gospoda gostilničarja, je bila ’ najboljše jamstvo za popoln uspeh. Pri Košaku so gospodje napolnili stekleni salon do zadr njega kotička, pri Bončarju pa vse gostilniške prostore. Zbrali so se vsi. možje-veljaki iz širnih poljan tostran in onstran Ljubljanice in so 'pokušali najprej dolenjski cviček, potem pa imenitne štajerske vrste. Zabavali so se izborno. Na splošno željo so gospodje govorniki govorili bolj malo-, ker itak že vedo vse-natanko iz v J ut ra«, kar se mora pri takih priložnostih povedati. Omeniti pa moramo napitnico, ki jo je izrekel priznan humorist in ki jo je končal z besedami: »Zdaj pa vzamem v roke svoj »štuc« in pravim: »Živijo doktor Puc!« S,to napitnico se je nehal tudi sestanek pri Boh-čarju, na to pa se je razvila živahna predpustna zabava.
— Število volilcev za oblastne skupščine v Ljubljani. Vseh volilcev za oblastne skupščine v Ljubljani je 14.084. Posamezna volišča, ki jih je dvajset, imajo volilcev: I. 805,
II.	829, 111. 699, IV. 666, V. 848, VI. 476,
VI.a 518, VII. 767, VIII. 832, IX. 512, IX.a 532, X. 872, XI. 7C0, XII, 659, XIII. 769, XIV. 875, XV. 693, XVI. 640, XVII. 769, XVIII. 623.
j— »Kriza v našem gledališču.« Z ozirom na javno anketo Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani bo predaval v torek 18. t. m.' ob 20. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma g. Ciril Debevec o »Krizi v aiašem gledališču«. Po predavanju debata. Vabljeni so vsi prijatelji gledališča. Vstop prost,
1— Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani priredi dne 27. januarja t. 1. v veliki dvorani Sokola I. na Taboru ob 9. uri dopoldne Svetosavsko šolsko proslavo.. Nastopala bo naša šolska mladina in mladina drugih slovanskih bratskih narodov. Vabijo se k tej prireditvi vsi prijatelji mladine. Vstop prost. Zvečer tega dne pa -se vrši isto ta m žo znana Svetosavska beseda s sodelovanjem naših odličnih opernih pevcev in pevk odnosno kapelnikov ter s sodelovanjem pevskega zbora ■»Glasbene Matice« pod vodstvom ravnatelja konservatorija g. M. Hu-bad-a. Nastopa tudi godba dravske divizije. Začetek ob 20. yri. Vstop k tej prireditvi proti vabilu.
1— Redua glavna skupščina društva »Pravnika«. Odbor društva »Pravnika« naznanja, da se bo vršila XXXVII. redna glavna skupščina društva »Pravnika« v petek, dne 28. januarja 1927 ob 17. uri popoldne v dvorani štev. 79 sodne palače v Lubljani. Dnevni red: 1. poročilo odbora; 2. volitve,
3. slučajnosti. Člani se vabijo, da se skupščine udeleže v obilnem številu.
1— Predavanje »Umetnostuo-zgcdovinskega
društva. Včeraj zvečer ob 18. uri je priredilo U m e t n ost n o-zg od ovi usko društvo t predavanje dr. F. Mesesnela o zgodovini stekla in porcelana. Predavatelj je v svojem predavanju očrtal razvoj stekla in porcelana kot sredstev umetniškega udejstvovanja. Predavanje so spremljale lepe slike. Predavanje je bilo prav dobro posečeno.
— Vsem, ki go nam v boju za obstoj našega Narodnega gledališča v Ljubljani s svojo požrtvovalnostjo in plemenitim razumevanjem pripomogli do tako lepe javne manifestacije pri nedeljskem zborovanju, izrekamo tem potom našo naprisrin-ej&o zahvalo. Obenem pa prosimo, da nam tudi v bodoče ohranijo svojo naklonjenost m .nas podpirajo v našem stremljenju za ohranitev naših kulturnih pridobitev. — Mestni odbor Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani.
1— Zgodovina rusko revolucije. Prosvetni odsek Delavske zbornice priredi v ponde-ljek 17 t. m. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani’ mestnega doma predavanje o zgodovini ruske revolucije. Predavanje bo spremljalo nad 100 skioptičnih slik. Odslej bo prirejal omenjeni odsek redno vsak pon-deljek skioptična predavanja.
1— Pogrebno duštvo Marijine bratovščine v Ljubljani opozarja vse svoje člane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne lO. jamuirja 1927 ob 2. uri popoldne v Križankah. — oa-bor.
j  Pasja taksa za leto 1927 se mora plačati mestni občini ljubljanski do konca meseca januarja 1927. Nove pasje znamke izdaja popisovalni urad mestnega magistra^ ljubljanskega (Mestni trg štev. 27-IL, vraU> štev. 46). Ljubljanski lastniki psoy ej> op£ zariaio da se bo s 1. februarjem 192‘	.
čunavala zaumdnikom pasja taksa v dvojnem znesku.
Gospodarstvo.
POSLEDICA NAŠE NEMARNOSTI.
Te dni je doživela Madjareka zopet -senzacionalen uspeh. V Parizu je namreč sklepalo mešano rumunsko-mad jarsko razsodišče o pritožbah madjarskih mag-natr.v proti zaplembi njihovih veleposestev v Rumuniji. Med drugimi so se pritožili tudi grof Bethlen in nadvojvoda Friedrich. Rumunsko sta zastopala bivši jjrški zunanji minister Politis in bivši francoski predsednik republike Mille-rand. Poudarjala sta, da je Kumunija izvedla agrarno reformni zakon, ki velja ne samo za tuje državljane, temveč tudi za rumiinske. Zato mešano rumunsko-madjarsko razsodišče sploh ni kompetentno, da bi sklepalo o pritožbah ma-djarskih veleposestnikov.
' To stališče pa ni obveljalo, temveč se •je razsodišče proglasilo kot kompetentno m bo sedaj to razsodišče tudi končno-^eljavno razsedilo o pritožbi ter jej po ■vsej verjetnosti ugedilo.
Madjarski veleposestniki se po tem uspehu pripravljajo, da bodo enako nastopili tudi proti Češkoslovaški in Jugoslaviji. In da proti Jugoslaviji s posebnim uspehom, e gotovo, ker Jugoslavija še do dsnes ni rešila agrarnega vprašanja z zakonom tako ko Češkoslovaška in Runi unija.
STATISTIKA V SLOVENIJI PREDPISANE DOHODNINE ZA LETO 1926.
Delegacija ministrstva financ objavlja uradno, da je izšla dne 13. t. m. v »Uradnem listu« štev. 4 ex 1927 statistika v •Sloveniji predpisane dohodnine za leto 1926.
Iz te statistike je razvidno, da je bilo v letu 1926 v Sloveniji 31.200 dohodninskih zavezancev, ki so imeli skupaj
431,742.000	Din čistih dohodkov.
Od teh dohodkov dobi država na davku	20,480.285	Din
na 10% nem povišku	291.327	Din
na 15%nem povišku	420.386	Din
na edinstvenem državnem pribitku	17,207.072	Din
na 30% nem izrednem pribitku	11,729.721	Din
Skupaj torej	50	828.791	Din
t. j. okroglo 50,830.000 Din ali v edstet--3dh 11.7% od ocenjenih dohodkov.
Predpis dohodnine poviškov in državnih pribitkov znaša:
Za mesto Ljubljana 13,074.000 Din sli 25.7%; avtonomna me.sta: Celje, Ma-sribor, Ptuj 8,150.000 Din ali 16%; za Prekmurje 1,674.000 Din ali 3.3%; za vso ostalo Slovenijo 27.932.OCO Din ali 55%; teo-aj skupaj 50.830.000 Din, t. j. 100% od celokupnega predpisa.
KRIZA VINARSTVA IN VINSKI SEJMI.
Gospodarska kriza je pri nas splošna;
posebno pa je po izrednih razmerah prizadeto naše vinarstvo. Vinarski krogi iščejo na vseh straneh izhode ter smatrajo, da jim utegnejo pomoči vinski sejmi in razstave. Take prireditve so sicer potrebne, toda za našo vinsko trgovina ne bodo imele pravega uspeha, dokler se ne znižajo carinske postavke, ki služijo n. pr. Avstriji v zaščito lastnega vinarstva. Na„prej bo treba doseči, da nam država v trgovinski pogodbi omogoči izvoz vina, petem šele bodo prišli vinski sejmi in razstave do prave veljave.
Dokler se to ne zgedi, tako dolgo imajo vinski sejmi in razstave drugo važno nalogo. Ne morda tisto, ki jo očrtava v »Slovenskem Gospodarju« z dne 30. decembra 1926 g. Emeran Stoklas iz Prevaja, namreč, da seznanimo svet s svojim dobrim pridelkom. Tega pozna svet, ki prihaja v poštev, n. pr. Avstrija, že od nekdaj, ni ji ga treba še posebej kazati. Osobito velja ta trditev za najboljšo kapljico naših slovenskih vinograov, za ljutomerčana, ki ga poznajo gori do Dunaja. Tako se je marca 1925 vršil na Dunaju VIII. mednarodni velesejem, in na te>:n si megel poskusiti dišečega traminca 1. 1923 in muškatnega silvanca 1. .1923 oba iz Ljutomera, ki ju nava,,a cenik v isti vrsti s svetovnimi znamka ni, s tokajcem 1. 1917, renskim vinom (Ringe r Rosengarten) L 1922 ter šiponom 1. 1923 stolnega kapitela v Peču>.
Naloga sedanjih vinskih sejmov ne more biti toliko kupčij ;ka, kakor ta, da širijo idejo o pridelovanju kvalitetnih vin ter navajajo vinogradnike k umnemu kletarenju. Če pride pri tem tudi do večjih kupčij, je to seveda dobro. Ta naloga vinskih razstav pa se doseže najlažje na manjših in zato cenejših 1 kalnih razstavah.
Ta razmišljena so napotila gospodarske kroge ljutomerskega vinarskega okoliša, da so sklenili prirediti dne 3. marca 1927 sejem in razstavo ljutomerčana. Ljutomer je važno središče vinsko trgovine; do avstrijske meje je le nekaj nad 20 km železnice, tudi z glavno progo naših železnic ima ugodne zveze in zato je pričakovati, da uspe ta sejem in razstava v polnem obsegu.
LJUBLJANSKA BORZA, četrtek, IB. januarja 1927.
Blago: Zaključeni so v lesu trije vagoni. Tendenca za les nespremenjena, za deželne pridelke pa čvrsta.
Zasrreb, 13. januarja. Newyork Sek 56.65 do 5G.85, London izplačilo 275.4—276.2. Pariz
izplačilo 224 5 -22G.5, Milan izplačilo 244.38— 246.38, Praga izplačilo 167.8—168.6, Curih iz-I pl Mrlo 1( 94.25 — 1(97 25, Berlin izplačilo 1348.5—lc51.5, Dunaj izplačilo 793.5—801.5.
Curih, 13. januarja. Beograd 9.1375, Berlin 123'/io, Newyork 519, London 25.1825, Milan 22.25, Dunaj 73.05, Budimpešta 90.65, Bukarešta 2.725, Sofija 3.75, Praga 15.3625.
To ia ono.
TUJKE.
Kljub vsem naporom lingvističnih puritancev poseduje besedni zaklad našega jezika • velikojStevilo tujk, ki iz tega ali onega vzro-■fca nočejo izginiti. Sicer imamo za marsikatero domač izraz, za vsako pa ne.
Slovar za lajike v ljubezni.
Ljubezen se prične pogosto na »promenali«. Promenada je izprehod. Na promenadi Evine hčerke z moškimi »koketirajo«, to se pravi: ekuSajo jim zmešati pamet z zapeljivimi pogledi — Nekatere »reisirajo« (imajo uspeh),
druge ne. — Zaljubljeni možakar dela objektu svoje ljubezni »komplimente«, po domače poklone. — Včasih ima de-1- lica res »simpatije« (nagnjenje) zanj, včasih pa ji gre a ;mo za »ilirt vanje« (približao isio kot koketiranje). — Ce pravi deklica: »Ne delajte si nikakih iluzij,« je to toliko, kot če bi rekla: »Ne domišljajte 6i stvari, ki ne eksistirajo, oziroma se ne bodo uresničile.«
— Pišite mi »poste restante« pravi, če se boji, da ne bi prišlo pismo v nepoklicane roke; domač izraz za poste restante je »pošt-noiežeče«. — Rondezvous = sestanek. — j Ženski »triki« so ženske zvi ače, ki mesijo moškemu pamet. — »Ešof rati se« je toliUo kot razburjati se. — »Scena« = buren, vznemirljiv nastop. — »Divor? ?n« = ločiva (raž- , poročiva) se. — »Celilat« — sametai stan, 1 življenje brez 1'ubezni, kakršno je obligato-rično zia katoliške duhovnike. — »Pest llon d’ aniour« = sel, ki prinese zaljubljencu ljubezensko poročilo ali vest od njegovega partnerja. — >Billet-d ux« je sladko pisemce, ki ■ti pove, da te ona ali on ljubi. — »Tete Ji teto« = sestanek brez prič, l ubezencka urica. — »Cadeau« — dar. — »Troucseau« = nevestina oprema. — »Zakristija« = cerkveni nrednrostor. — »Soupcr« = večerja. — »En famille« = v ožjem krogu. — »Toa^t«
— zdravica, napitnica. — »Enfin seu!« r končno sama!	(Dalje.)
TERMITI — SLEPI 0SV0JEVALCI.
Pred (kratkim je izšla v Parizu knjiga Maurioe Maeterlincka »La vie de« termitest, ki opisuje življenje termitov in njih civilizacijo, ki je morda na 'starejša na svetu. Kakor so nekateri entomotogi in geologi dognali so termiti, ali kakor jih nekateri napačno imenujejo »bele mravlje«, nastali sio mili oiov let pred človekom. Te mravljam podobne žuželke ne morejo prenašati ne eolnea in ne vročine, čeprav žive skoro izključno v tro-pičmh pokrajinah. Termiti so okorni, slepi in prav slabo oboroženi proti •sovražnikom.
S pomočjo neke neznane sile, razuma ali in-etiukta, pa so si termiti zgradili podzemska prebivališča, kjer dobijo potrebno toploto in vlago.
Velike stavbe termitov.
Na svetu živi približno petnast vrst termitov. Nekateri žive v drevesnih duplinah, klasična gnezda termitov pa se nahajajo pod zemljo. Ponekod so ta gnezda dolga cele kilometre in tvorijo tako cela mesta. Nad temi mesti se dvigajo visoke kupole iz peska in lesa, zlepljenega z neko snovjo, ki jo termiti izločajo.. Najvišji del gnezda doseže esem metrov višine. Ako primerjamo najmanjša term-Mska gnezda s človeškimi stavbami, bi morala biti po šesto do sedemsto metrov visoke, da bi odgovarjale termitskim stavbam sorazmerno z višino njihovih graditeljev.
Sredi gnezda se nahajajo delavnice in kraljičina dvorana. V spodnjih nadstropjih se nahaajo lube, razvrščene po svoji razvojni dobi, dalje zaloge hrane in pogoaio tudi pokopališča s trupli mrtvih termitov. Vse gnezdo prepregajo hodniki in galerije. Hodniki z velikim prometom so razdeljeni na dvoje, enako, k°kor pariške ceste, kjer je promet dovoljen le v eni smeri.
Termiti so rešili glavno življensko vpraša-j nie — vprašanje prehrane — s tako popol-! noetjo, ki jo najdemo kvečjemu še pri nekaterih ribah. Termiti ee hrani'o s snovjo, ki jo dobijo povsod, namreč z rastlinskim sta-• ničev.jem, s staničevjem dreves, korenin in bilk. Kakor večina živali, tako tudi termiti ne morejo prebavljati celuloze. Nekateri termiti ee zato poa!uiuje:o posebnih parasitov, ki žive v njihovih želodcih, .nekateri p>i — posebnih glivic, ki jih goje na polju slično, kakor naši vrtnarji.
Delavci, vojaki in nimfe.
Med temi tremi glavnimi kastami termit-ske druSbe morejo le delavci jesti in prebavljati. Nimajo spola, kakor po navadi tudi vojaki ne in pomenijo želodec gnezda. Ako hoče kak termit jesti, ustavi bližnjega dela v ra in ta izloči iz telesa krogljico hrane. To je najpopolnejši komunizem. V tej cvetoči republiki se nič ne zavrže. Tudi trupla mrtvih termitov služijo kot hrana. Ako je v gnezdu preveč nimf, jim odtrgajo noge, jih nato krmijo, zrede in nato požro. V slučaju, da je v gnezdu preveč vojakov, to je, če jih je več kot eno petina vseh prebivalcev gnezda, jih delavci sicer ne morejo usmrtiti, kajti niti
sto delavcev ne more napasti enega samega dobro oborože.iega vojaka, pač pa jim ne dajo hrane ter jih kratkomalo izstradajo.
Voaki so druga kasta. Ti so edina zaščita prebiva'stva. Oboroženi so z velikimi čel ust-mi in škarjami. Zadnji del telesa pa jim je nezavarovan. Vojaki str žijo vhod v gaerdo tako, di mole svo'e čeljusti ven. Miogo vojakov ima mesto g’ave čuden, posabe.n aparat rodoben brizgalki, s katerim brizga na sovažaika lepljivo tekočino, ki mu onemogoča gibanje.
Sovražnik, edini in večni sovr"žiik — to so mravlje. Le one morejo prodreti v ozike hodnike termitskega gnezda, one lazijo dan in noč krog gnezda in išče'o kak nezavarovan v'rod ter napada‘o vojake. Vojaki ee hrabro branijo in se nikoli ne umaknejo. Ce je nevarnost velika, z-žvižga voiak na pomoS in v notranjščini gnezda mu odgovori to!na godba. Ta nastane s tem, da drgnejo termiti svoje glave ob stene gnezd'.
Tod varstvom vojakov, zl-ati onih z brizgalkami, gredo včasih termiti pomoči na lov za hr-mo. Nekemu ertomolo^u se je posrečilo, di ie fotografiral ta veletok žuž;lk, ki je trajal več ur. Vojaki gredo ob straneh, z navzven obrnjenimi brizgalkami, da vzbude pri mravljah potreben rešpekt. Ko je bil fotografičea posnetek povečan, so dognali, da je ta armada Stefla tris‘c*tVv>S voj kov. Ni en meter je priš’o 800 do 1800 žuželk, ki jih je stražilo po 240 vojakov.
Kraljica in njen kra’jevski soprog V eni izmed dvoran v gnezdu, v kateri je radi bo? v e kake centralne kurjave mnog*) bolj toplo, kakor v ostalem gnezdu, živi krnPevska dvojica, kraljica in njen kraljevski soprog, mala, suha, drobna žiValica, ki je vedno fiikrita pod njenim ogromnim trebuhom. Ta trebuh je poln jajčec. Kral.iice z’rža dnevno 86/00 jajčec ali skoro 30 m;li-iorvov na leto. Ta beli nestvor ie dva.iset do tridesst krat večji od delavcev in vo'akov. Okrog njega se podi na tisoče term;vov. Nekateri krmijo kraljico, drugi odn-šiio iaj-čeea, vojaki pa stražijo njeno kra'ieveko turlo pred n'enimi le preveč gorečimi čistilci. Ti častilci skušajo navadno odgrizniti vsaj majhen košček od njene svetle koža in kaka stara kraljica je običajno vedno noikritn s častitljivimi marogami. Kraljica živi navadno Štiri do pet let. Če ne more več leči jajčec, k> usmrte, meno tmolo ra po^ro zvesti in udani podložniki. Mesto nje p>r'de nova kral'ica, — teh je v gnezdu vedno dovo’.j v rezervi — in brezkončen proces z leženjem jajčec se prične znova.
Ženit-vanje.
Delavci, vojaki, kraljica .in nien soprog tvorijo pravo prebivalstvo termitskega mesta, ki je uklenjeno v železne zakone in ž;vi v temi svoje borno in monotono življenje. Razen teh sužnev i>a rastejo v gnezdu Se legi;e mladih žuželk, ki vadijo in imajo dolge prozorne peruti. Edino te imajo v brezspolni državi spolne organe, samo te Vidijo solnce, čeprav le malo časa, ko zleti njihov roj koncem tropičnegi poletia iz temnega gnezda. Pred tem ženitovanjsikim rojem odprejo vojaki kot na povelje izhode na široko in roi se dvigne v ogromnih hrumečih in nemirnih oblakih kvišku in pade zopet na tla. L ubezen traia pri njih le malo trenutkov in na estanke ženitovanskih Twrov planejo že dolgo čakajoče mravlje, hro&rn in celo ptiči. Včasih se udeleži tudi človek pojedine teh hekatomb. Tako prodaia'o na otoku Javi pecivo iz termitov, kt »liči po okusu mandhjem. Ti termitski roji fo le malo preiskani in je težko razumeti, kako ostane pri življenju oni par — in v tem Je bistvo teh ro'ev, kakor onih pri čebelah, — iz katerega nastane novo gnezdo. Tudi drugače ?e mnogo neiasnega pri teh žuželkah. Na primer kako more nastati iz popolnoma enakih jajčec (kake razlike med niimi ni še dosedaj dognal še noben mikroskop) tako različne živalice, kakor so delivci, vojaki, kraljica ali nimfe, ki imajo oči in krida. Kaiko morejo nastati v malih termitekih trupelcih tako veliki procesi, s katerimi postanejo termiti tako strašni razdiralci? Železniške tračnice, celi parniki, «‘ek’o, vse spremene termiti v prah s tem, da na poseben način požro vsako snov. Termiti so ©pustošili cele dele Ceylona in Avstralije in le mraz varuje pokraijne zmernih paoov pred temi strašnimi žuželkami.
4iMjard Ki plin«:
144
Knjiga o džungli.
Vrata koče ao se odprla in v temo je pokukala ženska. V sobi je zajokal otrok in ženska jo rekla: »Spi Samo šakal je bil, ki je zbudil pse. Čez malo časa se bo zdanilo.
Mowgli se je v travi pričel tresti, kakor da bi imel ^mrzlico. Dobro je poznal tisti glas; da bi se pa še bolj prepričal, je narahlo zaklical: »Messna! Messna!«
»Kdo kliče?« je vprašala ženska In glas se ji jo stresel.
»Ali si me že pozabila?« je dejal Mowgli; grlo mu je bilo suho, ko je govoril.
»Ako si ree ti, katero ime sem ti bila dala? Povej!« Zaprla je vrata napol in roka ji je segla na pr&a.
»Nathoo! Oh6 Nathoo!« je odgovoril Mowgla; to 4me mu je namreč dala Messna, ko je bil prižel prvič k človeškemu krdelu.
»Pridi sin moj,« je zaklicala, in Mowgli je stopil n« svetlobo in pogledal Missno, ono žensko, ki je bila dobra do njega in ki jo je pred dolgim časom rešil pred človeškim krdelom. Bila je starejša, lasje so bili sivi, ampak glas ln oči se ji niso izpremenile. Kot ženska je menila, da najde Mowglija samo tam, kjer ga je bila pustila; vsa v zadregi je pogledovala mladeniča od nog <lo glave, ko se je dotikala roka vrat
»Sin mej,« je zajecljala in se zgrudila na noge. »Ampak ta ni več mej sin. Mlad bog je iz gozda! Ahai!«
Ko je ostal v rdeči svetlobi oljnate svetilke, močan, velik, zal, s črnimi lismi, ki so se mu valili po plečih, z nožem, ki mu je visel okoli vratu, in z glavo, ovenčano z venccm belega jazmina, si ga v resnici lahko zamenjal s divjim bogom džungelske legende. Otrok, ki je spal v zibelki, je planil pckcnci in je od strahu glasno zakričal. Messna ga je mirila in tolažila, Mowgli pa je ogledoval vodne vrče, lonce za kuho, skrinjo za žito in vse druge Človeške reči, ki se jih je tako dobro Bpominjal.
»Kaj boš jedel ali pil?« je zamrmrala Messna. »Vse to je tveje. Tebi se moramo zahvaliti, da še živimo. Ampak ali si v resnici oni, ki sem mu rekla Nathoo, ali kak majhen bog?«
»Nathoo sem,« je odvrnil Mowgli; zelo daleč sem cd svojega kraja. Viadel sem to luč in prišel semkaj. Nisem pa vedei, da si ti tukaj.«
»Potem, ko smo prišli v Kanhiwaro,« je pripovedovala Messina boječe, »so nam Angleži pomagali zoper tiste vaščane, ki so nas hoteli sežgati. Ali se spomnjaš?«
»Se, nisem še pcrcabil.«
»Ko pa je bila angleška sodba gotova, smo se podali v vas tistih hudobnih ljudi, a jih nismo več našli.«
»Tudi na to se spominjam,« je rekel Mowgli in nosnice so mu drhtele.
»Zaradi tega je moj mož šel služit .na polje; ker je bil močan trust, smo si sčasoma kupili tukaj majhno
zemljišče. Ni sicer tako dobro kakor v stari vasi, ampak midva ne potrebujeva dosti.«
»Kje pa je on — oni mož, ki je kepal p>o blatu tisto noč, ko ga je bilo tako strah?«
»Umrl je — leto dni je tega. «
»In ta-le?« Mowgli je pokazal na otroka.
»Je moj sin, ki je bil rojen pred dvemi deževji. Ako si majhen beg, nakloni mu naklonjenost džungle, da bo tako varen pri tvojem ljudstvu, kot sva bila tisto noč midva z možem.«
Vzdignila je otroka, ko je pozabil na svoj strah in iztegnil roko, da bi se p:igral z nožem, ki je visel Mowgliju na prsih; Mowgli je skrbno odmahnil male prste v stran.
»Ako si res Nathoo, ki so ga tigri odnesli,« je rekla Messna, »ta le je potem tvoj mlajši brat Blagoslovi ga kot starejši brat.«
Hai mai! Kaj jaz vem, kaj se pravi to, blagosloviti! nisem niti majhen bog niti njegov brat in — o mati, mati, srce je tako težko v meni.« Tresel se je, ko je posadil otroka na tla.
Prav mogoče,« je odvrnila Messna in se marljivo sukala med lonci. »To pride od ponočnega letanja po močvirju. Ni dvoma, da se je lotila mrzlica vse do mozga.« Mowgli se je nasmehnil cb misli, da bi mu mogla sploh kaka reč v džungli kaj žalega storiti. »Naredim ogenj, da boš pil toplo mleko. Odloži tisto jasminovo cvetje, premočno diši v tako majhnem proštom.«'
mr
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najlinejšl In najokusnejši na« mizni kis iz vinskega kisa.
zahtevajte PONUDBO I
Tehnično Irt HlfjIJerttCno na|moder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Ptsnrnoi Ljubljana, Dunnjtkn cesta II. la, II. nad>lrop|e,
lalboljil šivalni stro) bi kolo
)• edino I*
e
9
IM 8
mm
3 9 9 r m 9
o tor« In indiuMI* v TMh opramah.
Irtafm ptatMnl stroj DUailD
HflatM garancij«
lilinln a »»»»«•*■ Ma w te« M
Josip Peteline
LJubllana
Mali oglasi.
Za vaako be><*Ju •» pia» 50 par, »s debelo tltkis Pa Om 1.—
Proda se ceno
>Mayerjev Lexikon< 5 izdaja in >Weltall uno Vlenschheit«. Naslov po ve uprava li»ta.
^nnmiinnnnniiirnninHmnmmiiiiiimiiinimiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiniiiiuiNKH^uiiiiiiifiiiiHuiniuiHifMnniur
„GR0M“
CARINSKO Pf>SRKr>N’SKl IN SPEDI-Cl) ':*KI BUHEAU
L)UBL]ANA, Kolodvorska ulica 41.
-jz. Naslov brzofavkam: ,OHOM".	Telefon	Int. ftl. 45>4.
| PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek.
| Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod bu-
S	lantnimi	pogoji.
y Zastopniki družbe spolnih voz S. O. N. za ekspresne poSi^flce.
Iščem elegantno
sabo s separatnim ohodom in električno razsvetljav-o. Plačam do BOO Din mesečno. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
Dobre &nan&. tvrdka
Kupuje vsako množini) t>5 ■ kovega oglja in suhih bu it a v ih drv. Ponudbe: es !!!!ffr. j iella postale S41, Triest*
Stanovanje
obstoječe iz treh sob poselske »obe, kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin, se odda s 1. lebru-arjem 1927 v najem. — Vprašati je pri ravnateljstvu Vzajemne posojilnice, palača na MikloAičevi cesti.
Instrukcije
be prosi na upravo lian lAfte visokoAolec. Ponuo pod »Dober uspeh«
Prodam ceno
kompletni nemško-angie-ški slovar in nekaj angleških kiii ji g. Naslov pove uprava Nar. Dnevnika.
Absolvent
trgovske 5o'e išče meela kot skladiščnik ali kaj slič.iega. Gre tudi na deželo h kakemu lesnemu
podjetju. Nastop lahko ■takoj ali s 1. februarjem. Fonudbe prosi pod »Skladiščnik« na upravo lista.
Pravkar ie r/.sla knju n
lvidot Ct-nkai
Uviiil v uiTBvenie Mu
8°, 224 strani, 48 slik. -Broš. 62 Din, v platno vezana 70 Din.
Sezite po knjijfi. ki najlep*i božični dar!
, Naroča »e pri Narodni i galeriji v Ljubljani.
V Jed neizmerne b»l p<>» « *av»i«'<’0 v svojem Imenu in im.,u vst h «IS a ih sorom.k.v vs m /n«. Cen. in prijal Lem pr-lužoo vts', <to je »a-* »ad>se l,ubljtni, pr. dob i s n, mož. o-e, losi, yosi od
Dr. Otokar Rybar
puooblu^čei i minister in poslanik
včeraj 12. ia u-‘ja 192'. b 19 uri zvečer pn Vraiki murni bo-lezni v o2. letu S'oje siorosii za v* dno zatisni svoje bl*ge oči. Čas pog eba t.o r« v den 1/ objav v listih.
Be, y, ad, Ljubljana, Paiiz, Pf aya, dne 13. jauu«r|a 1927.
EmilijaRybaf,fo:.Mohorčl)i Zink« ™baf- H Kastelic
m<it..	soprog.
Stanka. Nevenka	Dr.	Vladimir, M-loS. DuSan in M,ran
hčere.	si,,ov'-
Rea Rybaf »oj. EUb^cher. sii.aha.
Sirite -Narodni Dnevnik"!
Starešinstvo Jugoslovanskega sokolskega saveza obvešča vse tirate in sesti e, da naš zaslužni in vzorni
podsturos'H bivSe Sloven-ke sokolske zveze starosta bivšega Sokolskega društva v Trstu in )ugoslovm»k^ga Sčkola
v Parizu
unvl v B oqradu. do zadnjega niha zvesto služeč blaginji na oda in domovii.e.
Sld'a njegovemu spominu I — Zadnj' mu bratski
pozdrav: Zdravo!
V Ljubljani, dne 13 januarja i927.
V Beogradu je preminul dne 12. t. m.
DR. OTOKAR RYBAR
nekdanji voditelj primorskih Slovencev.
Možu, ki sije stekel za nas nacionalni
razvoj ob sinjem Jadranu neveiiljiuh
zaslug,	v
VEČNA S L A Y A!
V Ljubljani, dne 11. januarja 1027.
JUG0SL0VENSKA MATICA.
»hrtalk, tuduat tat UsAeSl
TISKARNA MERKUR
Ttoto lMapiia,ta» f, kolon, tabel«, »t*tu ta,
MU, tetak«, I«!***
rao&vtKO.MBurrauum *•	^oMtnic« Ltd.
uyguAf||^ Simon ^Gregorčičeva ulic® 13*
1 TMUSFCM #T. SSi
Udajatalj: Aleksander 2etetaikar. — Urejuje Vladimir Svetek-
- U tiskarno >Merkur< odgovarja Andrej 8®«». Vsi • Ljubljani.