DOLENJSKE NOYIC E Izhajajo 1. in 15. vaacega meseca. Oena jim je s poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, za po] leta 1 K. Naroćniu^ za Nemôijo, Bosno in druge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroćnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem meatu. Gospodarske stvari. Razpis pet deželnih ustanov za sinove kranjskih kmetovalcev na kmetijski šoli na Grmu, Ii.avno sedaj razpisuje (glej inseratni del) v podelitev veleslavní deželni odbor poleg mest p ! ač it j oěi li učencev ie pet deželnili ustanov za one mladeniče kmetijskega stanu, ki so dovršili vsaj ljudsko šolo, ki eo čvrstega zdravja in neomadeževanega vedenja, ki so stari vsaj IG let, kojili stariši imajo kmetijsko posestvo na Ki'anjskem in ki bi lioteli vstopiti v kmetijsko šolo na Grmn kot učenci, da se tu v dveletnem podukn v kmetijstvu izobrazijo. dolžnost si štejemo, nase posestnike in njili odrasčene sinove na ta razpis opozoriti, in jili spodbuditi, da se v obilnem številu poslužijo te dobrote in v ta namen ustanovljenega kmetijskega zavoda, da se na ta način povzdigne širjenje kmetijske vOde med našim kmetijskim naraščajem, in ž njim po-vzdiga občnega blagostanja, To storimo iz sledečih razlogov. Ako pregledamo sedaj med poèitnieami ob sklepu sulskega leta izdane šolske programe in letna poročila i» primerjamo, s kakšnimi uspehi so delovale posamezne vrste raznih učilišč (ljudske, srednje, trgovske, obrtnijske in druge šole) v preteèenem letu v dosego občne in strokovne izobrazbe in pomislimo, koliko mnogo oseb se je oelo leto trudilo, koliko so žrtvovali država, dežela, občine in starisi, da se tn stavljeni smotri dosežejo, tedaj sprevidimo, koliko veliko gmotnih sredstev iîîdajaji) ti činitelji, da se vzgoji in tudi usposobi naša mladina, da si pridobi s tem ob enem boljšo eksistenco in prihodnjost. Vtem oziru je tekmovanje P» višji in temeljiteji izobrazbi èimdalje večje. Edino v kmetijskem stan» ne opazujemo pri nas še enake gorečnosti, s kojo bi se naš naraščaj, ki se namerja posvetiti kmetijskemu stanu, hotel pridobiti potrebno strokovno znanje, ampak zaostaja na zastareli poti 'lasih prednikov". Velikanski napredek, ki se je dosegel pri kmetijskem stanu pri drugih narodih in v drugih •ieželah, bodisi v inozemstvu kakor tudi v Avstriji in •i» ima najblagodejnejše poslediee v povzdigi blagostanja posameznikov in celih pokrajin in dežela, nam vsak rokodelčič sprevidi, „da je nevednost najdražja »tvar na svetu" in da je največkrat nevednost kriva, poâamezûik ali ves stan ne more izhajati in če proPada. ^i^o velja tudi za kmetijski stan. Dandanes sili po napredku slehern stan, od vsaeega se zahteva vedno več dnŠevnega in telesnega napora. Še posebno je treba to pri kmetijskem stann, kjer nam v zadnjem času nastopajo vedno novi živalski in rastlinski škodljivci iu bolezni, kjer seje v službo vzelo razne stroje, kjer nam inozemska (tnja) konknrenea sosednih držav, zlasti pa Amerike, slabe letine, dragi posli, pomanjkanje delavcev itd., narekuje povsem drugačno, sedanjim razmeram prikladno gospodarjenje. Na čelu vsakenui kmetijskemu gospodarstvu stati mora dandanes nu»ž, ki ima kaj v glavi in ki določno vé, kako mu je gospodariti, ki ne poprašuje Šele pri sosedih in jili brez pomisleka slepo posnema. Taka strokovna izobrazba se pa dandanes pri na\'adnih razmerah in zlasti na obsežuej.íili poseat^'ili ne dá več samo po od pradedov podedovanem načinu pri očetu naučiti in prisvojiti. Treba je neobhodno širše strokovne podlage, skušnje večjega obsežka ter posnemanje naprednejših in inteligentnejših go s podarj e v, k i so videli, kako tudi drugje kmetiijcjo. Tako izobrazbo najbolj podajajo kmetijske .šole; one so v tem t a k o r e k o È druga očetovska li i š a in s t o v Ć to, kar dandanes ne zmore več samo očetovska; one so posredovalnice širjenja pridobitev na kmetijskem polju. V kmetijskih šolah se učé mladeniči sieer tudi obče izobraževalnih predmetov, temeljito pa gojé kmetijske znanosti (n. pr. vinarstvo, sadjarstvo, živinorejo itd.) in vse delovanje se osredočuje v tem, da se z učcnei na obsežnem šolskem posestvu praktično izvi'šujejo vsa ona kmetijska opravila, ki so se pri poduku učila, da dobé le-ti pravi pojm o izvrševanju dela. l'ri tem pa se ne izkorišča mlade moči, da lii se jih izrabljevalo za dninarje ali težake. Učitelji teli šol podučujejo z veseljem in ljubeznijo do stvari in ker so sami kot praktični kmetovalci interesirani, da se vsako kmetijsko opravilo uzorno izvrši, skušajo tudi veselje, ljubezen in uzoruost v izvrševanju do težavnega kmetijskega dela vcepiti svojim učencem. Oni jib opozarjajo pri vsaki priliki na napake zastarelega gospodarjenja, seznanjajo jih pa z naprednim, umnim postopanjem. 'J'alco pripravljajo učence do tega, da jim postane kmetijstvo strokovno znano in priljubljeno. Tak vseatransk in uspešen poduk je težak in zahteva veliko pridnosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti učiteljakega oaobja, terja pa tudi mnogo marljivosti od učencev, veselje do stvari in razum, lladi tega napačno ravnajo oni starišl, ki dandanes namenijo naj-slabejšim sinovom dom in ako jih potem dado v kmetijske šole, zahtevajo, da ti zavodi v kratkem času ojili slabo izgojeuo in izobraženo mladino izšolajo v izliuseiiein vzorne kmetovalce. Šola more pač dati potrebno probiido, izuèi pa sele življenje; prob udo je pa mogoče podati le takrat vsestransko in temeljito, če jo podpirajo dobra vzgoja in duševne vrline. Zato bodi prva skrb stariišev, da si obdržé za dom le najbolj nadarjene, najpridnejše in najbolje izgojenc sinove! — Nadalje je upoštevati, da se ne pozna vedno takoj nspeb podučevanja na kmetijskih šolali, kajti predno postanejo izšolani kmetijski učenci na očetovem domu samostojni gospodarji in si morejo gospodarstvo umno urediti ali pa da kot uslužbenci na večjili posestvih pridejo do veljave, mine preeej let. .Jeden ali nekoliko takih dobrih vzgledov v jednera kraji pa veliko zaleže, kajti nasi kmetovalci se sicer neradi poprimejo novih načinov gospodarstva, če pa jih dobri vzgledi napeljujejo in jim korist kažejo, takoj jih začno posnemati in se naglo v nove in zboljeane razmere uživijo. ■— Zato pa kranjski in osobito dolenjski posestniki, pošljite v obilnem številu svoje za dom namenjene sinove v kmetijsko solo na Grm, da se le-ti tu priuéé umnega kmetijstva, sebi v korist in v posnemanje in vzgled drugim, katerim usoda ne pripusti enacega izšolanja, da se na tak način širi kmetijska včda med našim narodom. Pri tem pa upoštevajte, da se dá samo iz pridnih in dobro vzgojenih niladetiičev kaj temeljitega doseči. Našim posojilnicam na Kranjskem pa polagamo na srce, da naj blagovolé to stremljenje naših kmetijskih posestnikov po mogočnosti gmotno podpirati, kakor to store država, dežela in so v tem oziru zlasti slovenske posojilnice na Spodnjem Štajerskem dober vzgled. Vzdrževanje na teh zavodih stane z ozirom na to, da odraSčen mladenič več rabi, tudi več. Mnogi kmetijski posestniki, ki bi sicer radi dali svoje sinove v kmetijsko šolo in bi bilo to za njih in za vso okolico prav potrebno, boje se pri dandanašnjih slabih časih stroškov šolanja. Tem naj bi priskočili na pomoč naši denarni zavodi, v kojih blagajnah se zbira največ žuljev kmetijskega stanu in bi tako dobro z dobrim povračevali, da se s tem moč in blagostanje temelja našega naroda krepi in povzdigne, Pošiljajmo torej mnogo sposobnih in marljivih ni I a d e n i Č e v v kmetijsko Solo na Grm, podpirajmo one, ki tega ne zmorejo iz lastnih sredstev ter skušajmo si s tem pridobiti nov, strokovno izobražen in delaven kmetijski naraščaj, ki bodi vzgled v s C ni u kmetijskemu stanu! Sadna razstava v Radovljici. Letošnje leto je v naši domovini takorekoč pravo sadno leto. Kakor govore poročila iz raznili krajev, bo sadja skoro povsod obilo in čeravno so po raznih krajih nevihte s točo tudi na sadnem drevju naredile precej škode, vendar se more reči, da bo letošnji sadni pridelek mimo drnzih let izboren. Zlasti bo veliko jabolk. Posebno pa se v tem oziru letos odlikuje naša lepa Gorenjska, ki bo imela, kakor vse kaže, veliko in lepega sadja, To dejstvo pa je zarodilo v nekaterih gorenjskih rodoljubih misel, da bi se priredila letos na Gorenjskem sadna razstava in sicer se je izbral kraj za razstavo Radovljico, ki je nekako središče Gorenjske. Misel sadnih razstav je pri nas Slovencih, bi rekli, skoro popolnoma nova, Dočim po družili kulturnih deželah prirejajo večkrat in torej nekake permanentne sadne razstave, se ta misel pri nas še ni ukoreninila. (Pri nas Slovencih se žal se marsikaj druzega dobrega ni nkoreninilo, zato smo še ,,za sto let nazaj !" — Op. nredn.) In vendar mora vsak razumnik pripoznati, da so razstave ono sredstvo, ki največ pripomorejo k napredku. Ker razstava podaja celotno sliko o stanju in napredku te ali one kulturne stroke. Tako je tudi s sadjarstvom. Da bi bilo sadjarstvo pri nas že na višini napredka, tega pač niti z daleka trditi ne moremo. In vendar je sadjarstvo ona gospodarska točka, katera bi nam poleg živinoreje donašala največ dobička, ako bi jo znali dovolj izkoristiti. Ali tega se je treba učiti. 1'čimo pa se najloŽje na sadnih razstavah, ki so prave učilnice sadjarstva. Na razstavi najdemo prvič v tesnem okvirju sadje malone vseb vrst. Tu vidimo torej na prvi pogled, kaj je lepo in dobro in kaj ni. Zaradi tega se na sadne razstave, ki so vendar v prvi vrsti strokovne razstave, ne sme pošiljati samo najlepše sadje, marveč in temveč tndi sadje nižjih vrst; ker le tako je mogoče spoznati, kolika je potreba izboljšanja v sadjarstvu, zastopanem na raz.stavi. V spoznanju potrebe strokovnega poduka, 80 prireditelji razstave tudi dokaj razširili program razstavi. Ne le, da bo razstava trajala celi mesec, t. j. od srede (17.) septembra, do srede (l(i.) oktobra t. I., da bo tako mogoče vsakomur, ki ne razpolaga s časom vsaki dan, ogledati si razstavo ; — marveč na razstavi bo dovolj prostora, za velike množine sadja iz cele Kranjske. V ta namen se gradi v bližini Radovljice posebno razstavno poslopje v paviljonskem slogu iz lesa, kjer bode prostora okoli 400 štirjaškiii metrov. Nadalje je odbor naprosil že zdaj nekatere strokovnjake sadjarstva, da bi na razstavi nČili in predavali o iz-goji sadja, o načinu uporabe sadnih pridelkov in o načinu razpečavanja sadja. Razun naprošenih strokovnjakov bode svobodno tudi drugim na razstavo došlim veščakom, da porabijo dano priliko in povedo svoje dobre misli. Le tako bo smoter razstave popolnoma dosežen. Ali da se pouk čim bolj olajša, poklicani so vsi sadjerejci kronovine Kranjske, ďa poleg svežega sadja razstavijo tudi posušeno sadje (četudi lanskoj, potem sadno (jabolčno in hruševo) vino (v steklenicah ali v sodčekiii) in pa razne žgane sadne pijače. Odbor je nadalje poskrbel, da se bodo na razstavi videle tndi sadne konzerve. Naposled je odbor povabil tudi nekatere tovarne, da razstavijo v stroko sadjarstva spadajoče stroje, kakor stiskalnice, sušilnice, vrtuo orodje itd. Tako se more reči, da je odbor s svoje strani storil vse, kar more povzdigniti razstavo do prave strokovne razstave v najŠirjem pomenu. Da bi odbor omogočil kar najčastnejšo udeležbo, razposlal je na stotine okrožnic po celi Kranjski in je okrožnicam priložil po več zglasilnih pol, v katere naj vsakdo, ki želi razstaviti, zapise svoj natančen naslov in pa vrste sadja ali sadne izdelke, katere želi razstaviti. Kdor bi sluiajno okrožnice ne bil dobil, pa se želi razstave udeležiti, naj se nemudoma ojjlaai pismeno pri „odboru sadne razstave" v Radovljici (Gorenjskoj, ki bode rade volje vstregel. Ako je kdo dobil premalo zglasilnili pol, naj se istotako obrne do odbora. Da provzrofia prireditev sadne razstave v tolikem obsegu veliko težav in stroškov, je umevno. Zaradi tega je dolžnost vsakogar, da gre odboru pri tem težavnem poslu v vsakem oziru na roke, ter po svoji moči pomaga Častno in dostojno izvršiti veliko in težavno nalogo. Naj se povsodi živalmo dela za udele-Žitev razstave. Pri tem delovanju naj se popolnoma v stran pušča strankarske in osebne ozire. Posebnosti in politična mišljenja naj v gospodarskih rečeh nimajo raertta ! Hodi liberalec ali klerikalec, — samo da imaš sadje in ti je za domači napredek, — udeleži se razstave ! Kdor pa bi iz kakorsnih koli zasebnih ali strankarskih ozirov, ali iz malomarnosti nasprotoval, ali zaviral prospěli razstave, oni bi že s tem dal o sebi spričevalo, da nima ne dobrega duha, ne pojma za napredek ! Odbor je končno v svoji okrožnici prosil tudi denarne podpore v pokritje razstavnih stroškov. Te podpore naj bi odboru nikdo, ki količkaj vzmore, ne odrekel, saj bode to, kar podari, obresto-iiosno naloženo v koristi, ki jo bode donašala razstava vsakomur, komur je za dobiček od sadjereje. Nikakor pa odbor s to svojo prošnjo ni hotel omejiti udeležbo razstave. Ako bo po razstavi kaj čistega preostanka, se isti obrne v prid družbe sv. Cirila in Metoda in v prid domačega gospodarskega napredka. Na razstavi se bodo delila odlikovanja prve, druge in tretje vrste v svetinjah in diplomih. Da bode odboru mogoče ves razstavni materijal dostojno razrediti, so razstavljalci in njih poverjeniki naprošeni, da doposljejo zglasilne pole zanesljivo do 1. septembra t. 1. Sadje itd. naj se doposlje osem dni, v skrajnem tri dni pred otvoritvijo razstave, v postnih posiljatvah po ň kg više. Bližnji razstavljalci zamorejo poslati nepostnim potom in sicer naravnost v razstavno poslopje. Kar bode sadja zrelega po otvoritvi razstave, se zamore od 17. sept, dalje dopošiljati ^'saki dan brez ovire, Natančnejši program razstave se priobči pozneje. Vse dopise in poštne dopošiljatve je nasloviti na „Odbor sadne razstave v Radovljici"; kdor pa želi ustnienih pojasnil, naj se blagovoli obrniti do pred-sedništva pripravljavnega odbora, glavni trg štev. 37. v Jiadovijici. Vsem častitim izvenkranjskim obiskovalcem razstave je še pripomniti, da se jim z obiskom razstave nudi ugodna prilika, da obiščejo ob enem le eno uro "d liadovljice ležeči slavni liled. Politični pregled. Papež Pij X. praznoval je dne 4, t. m. prvo obletnico svoje izvolitve. Veselje, katero je občutil vea katoliški svet nad izvolitvijo moža iz ljudstva k naj- višji častina zemlji, je ob obletnici še dokaj večje. Sv. Oče namreč ni pozabil, kdo da je, in rad ter pogosto zbira na vatikanskih dvoriščili ljudstvo krog sebe, da je poučuje v resnicah sv. vere. Kamor pa ne seže njegov glas, pošilja pisma in okrožnice, v katerili kaže narodom edino pravo in zanesljivo zdravilo za prenmoge rane, ki jim jih je prizadejal duh časa, namreč; „Vse prenoviti v Kristusu." Velika je ljubezen sv. Očeta do ljudstva, a nič manja ne do sv. cerkve. To se kaže v njegovem odločnem nastopu nasproti francoski vladi, o čemur spregovorimo drugod. Viharni časi čakajo katoličane na Francoskem, a sv. OČe mirno zre v bodočnost : „In peklenska vrata je ne bodo premagale !" Hog živi Pija X. in ga ohrani v čvrstem zdravju še nmoga leta ! — Kakor se zadnje dni sporoča, sklicani bodo vsi deželni zbori tretji teden mesca septembra, prvi teden mesca novembra pa se snide državni zbor. Vrli župan dunajski, dr. Lueger obhajal bode kmalu svojo 60 letnico. Pripravljajo za to velike slovesnosti. Krščanski aocialci so pod županovanjem tega neustrašenega moža dosegli na Dunaju najlepših uspehov v vsakem oziru, tako da je Dunaj v par letih prerojen in vea nov. Sicer so nam v narodnostnem oziru včasih krivični, a njih delo na narodno-gospoilarskera polju je vse hvale in posnemanja vredno. — Vojno ministerstvo je znova izdalo ukaz proti trpinčenju vojakov. Kdor je bil kedaj vojak, ve sam, kako surovo včasih „višji" postopajo s proataki. Prepovedano je sedaj vsako zmerjanje in trpinčenje pod najstrožjimi kazni. Na Francoskem je umrl 10. t. m. bivši ministerski predsednik Valdek-Uusó. — Hazpor med cerkvijo in državo je dosegel svoj vrhunec. Sveti Oče ni tiotel preklicati tega, kar je škofoma pisal, marveč ju je še enkrat pozval v Uim. Kden je prišel, drugi ne. Onemu ki je šel, je niinisterski predsednik Konib takoj ustavil plačo. Ob enem pa je francoska vlada poklicala svojega poslanika iz llinia domu ; papeževemu zastopniku v Parizu pa je povedala, naj gre. Sedaj bo vlada odpovedala še konkordat in potem je Komb in njegova družba zadovoljna : cerkev in država ste ločeni. Pred očmi imamo samo dve posledici tega dejstva. Francoska vlada ne bo več dajala plače francoskim katoliškim duhovnikom, marveč bodo morali katoličani sami z milodari vzdržavati svojo duhovščino, kakor se je to zgodilo v kulturnem boju leta 1870 in poslej na Nemškem. Seveda je to neizmerna krivica: prej so razne francoske vlade cerkev do dobrega oropale vsega premoženja, sedaj ji pa niti tega dali, kar so ji postavno zagotovili kot odškodnino za uropano premoženje. Drugo pa je to : Francija je bila dosedaj zascitnica katoliških misijonov na vzhodu ; če se je misijonarjem zgodila kaka krivica, so ti pomoči prosili pri francoski vladi in potegnila se je zanje. To je Francoski v marsikateremu oziru jako dobro služilo. Papež bo Francozom sedaj vzel to pokroviteljstvo, to je gotovo, a komu je bo izročil, ni gotovo. — Kako je moglo priti tako daleč, se vpraša kdo? Liberalci imajo precej odgovor na jeziku : papež je pretiran, prenapet. Seveda, ko bi se papež za se in za cerkev odpovedal vseh pravic, potem bi jim bil všeČ. Toda tega sv. Oče ne stori, ampak posluša glas vesti in raji vidi cerkev preganjano, ko pa da izpusti iz rok le eno pravico, Vzroka je toraj iskati drugod, in ta je: politična mlačnostiu n emarnout fra u coskili katoličanov. Kregali so se med seboj, ali naj pripo-znajo republiko, ali naj se zavzamejo za bivše cesarstvo Napoleonovo, ali za bivže kralje Hurbonovce itd. Tako politiko 80 uganjali, iii jim pa prišlo na ura, voliti v razne zastope katoliške može : to je vae euo, so dejali, politika z vero itak nima nič opraviti. Popolnoma so ti Ijndje prezrli, da so se nasprotniki vere in cerkve polastili politike za to, da bi tem potom oškodovali cerkev'. Francozi niti katoliške stranke niso imeli! In število brezvcrskili poslancev je raslo od leta do leta, katoličani pa so se se po zborili in sliodih igrali bonapartiste in republikance i. t. d., ter dejali, da so katoličani samo doma in v (;erkvi, v politiki pa ne. Kar na enkrat so tramaeoni dobili premoč in sedaj je kar deževalo postav zoper cerkev in duliovšeino, letos pa je raxpor gotov in če si liote katoličani ohraniti svojo eclino-pravo vero, stalo jih bo dokaj truda in žrtev. — Naj bo žalostni izgled ťrancoskili zaslepljenih katoličanov nam Slovencem svarilo, kaj se pravi zanikrnost v politiki! Politika je dandanes tisto polje, koder se bije oni dolgi in veliki boj med dobrim in slabim, Kristusom in lielijalom, svetom in cerkvijo. Kdor je tu bolj uren in spreten, zmaguje, Kni tega se ve ne raziimejo : pomilovanja vredni so ; drugi pa nočejo razumeti : to so zagrizeni sovražniki, ali pa zasužnjeni zaslepljeuci. Rusko-japonska vojska traja že pol leta, veliko krvi je že prelite, veliko premoženja že uničenega, a odločilo se še ni in se tudi tako brž ne bo, kdo zmaga, V«a vojska se je strnila na dveh točkah : krog Port Arturja in v Mandžuriji. Japonci so od zadnjič ope^ tovaiio naskočili to trdnjavo na suhem in na morju, a vselej morali oditi s krvavimi glavami in velikimi izgubami. V Mandžuriji se pa iiusi vedno le umikajo sen) in tja pred Japonci; ali čakajo, da jim dojde se več vojakov, ali hočejo Japonce ua tak način utruditi, se ne ve. Na vsak način pa je to najbolj krvava vojska, ki se bije z modernim orožjem. Poleg vojske ua vzhodu ima pa Rusija veliko trpeti doma z prekucuhi, nihilisti in anarhisti in kakor se te baže ljudje že imenujejo, 28. m. m. umorili so ministra za notranje stvari z bombo. Plehve, tako mu je bilo ime, se je peljal proti kolodvoru, kar pristopi nek Človek in vrže skatlji podobno stvar pod voz. ^Minister je bil na mestu mrtev, tako tudi njegov tajnik, kočijaž je umrl za ranami, konje je nadrobno raztrgalo, mnogo mimoidočih nemarno poškodovalo. Zaprli so na stotine oseb, napadalca vjeli, a ne pove ne najmanjše stvari. Hog čuvaj iiusijo v teh hudih dneh ! V RIM! Cerfťve jezuitskega reda. Pa Še kaj druzega. R m imti (Iva papeža: belega iu črnega. Beh je sv. Ofe, Ki'islusov namestnik, aedaj Pij X.; beli se zove, ker je opravljen ves v belo «jbleko. No, in črni papež, kdo je to? Tako imeiuijejo viliovnega predstojuika jezuitskega reda, jezuitskega generala, ki biva v Rimu. Že to znači, koliko moč in oblast da pripisujejo posebej temu možu in jezuitskemu redu sploh. Ni ga reda, katerega bi se svet tako bal, tako preganjal kakor sa boji iu preganja jezuitski red, Res ima nekaj posebnega ta red v vsej svoji «pravi in vladi in uravnavi, kar mu daje silno moč in veljavo. Ne pride nam na misel na račun jezuitov poniževati druge redove sv. katoliške cerkve in kratiti iijib zasluge za cerkev in človeštvo, toda izmed redov po srednjem veku ustanovljenih je ta eden glavnih stebrov cerkvenega iiivljeuja, je uprav trdnjava nasproti napadom cerkvenih sovražnikov. Zato je mnogim uepoduĚenim in nerazuiiiuiiii jezuitski red in sv, cerkev euo in isto, zato se ob vsakem javnem navalu na cerkev in njene pravice sliši krik: „Proč z jezuiti". O nobenem redu ni med ljudstvom toliko lažnjivih pripovedk in izmišljenih dogodb ko ravno o redu sv. Ignacija, in ljudem, ki navadno raji verjamejo siabo ko dobro, je jezuit neko skrivnostno strašilo. Nič ne bo odveé, ako zato malo jposvetimo v to nejasnost pojmov in temo predsodkov. Saj jezuiti tudi v naSi deželi živalioo delujejo, kolikor jim pač pripuščajo razmere, in tudi nekateri slovenskih časopisov ne morejo shajati, da ne bi sedaj pa sedaj lopnili po jezuitih bolj ali manj neolikano in ueoteanno. Bom pač opisal cerkve jezuitskega reda, to pove prva polovica naslova, a povedal bom naj potre bue je iz zgodovine in uprave ter uravnave jezuitskega reda, dejal sem: „pa se kaj drnzega". Dragi bravec, nikar zato lista ne deni iz rok, češ, tega ne maram brati. Ali si že kedaj o tem bralV Kaj? Resnico? Dvomim in stavim kar hočeš, da ko prebereš moje vrstice, boš sodil drugače, če si sploh vsprejemljiv za resnico in trdovratno ne tiščiš siojo. Nekaj posebne^ga ima jezuitski red, to se vidi tudi pri stavbah, ki so jih zgradili. Da, pri cerkvah kur naravnost govorimo o nekem „jezuitskem slogu". Vzor tega sloga in zvečine vseh iezuitskih cerkva je cerkev presv. Imena Jezusovega, ali Inško na kratko ,,del Gesu". Stoji ob korzu Viktorja Emanuela, ob uajživahnejši cesti Rima. Sezidani je v letih 15S8 do 1575. Glavna ladija ima stranske kapelo, nad prečno ladijo koncem glave ladije je kupola, za prečno ladijo pa polukrožen prostor za veliki altar. Nepopisno bogato je okra.sje in olepšava te cerkve; vse zlato, razno piaan marmor in slike, zares bujno je, da ,skoraj preobloženo. Na oboku je na presno slikana mojstrska slika, ki predstavlja zmago Imena Jezusovega. Oltar v prečni Indiji na listni strani je posvečen sv, Frančišku Ksaverijii, velikemu apostolu indije. Tukaj se hrani ujegova desna roka. tista roka, ki je bila veiikrat utruiena od samega krščevailja, saj je enkrat v enem mescu krstil nad 10 000 paganov. Temu altai jn nasproti na evangelski strani je altar sv. Ignacija Lojolauskega, začetnika in ustanovitelja jezuitskega reda. Štiri veliki stebri ob steni so vloženi z dragocenim višnjevim kamnom, ki se imenuje „lapis lazuli". Med temi stebri je podoba svetnika, ki se ob velikih praznikih odstrani, da se vidi tri metre visoka soha svetega Ignacija, koje glava in obleka je čisto srebrna in posuta z dragimi kameni. Nad stebri v trikotu je iz marmorja napravljena reliefna podoba sv. Trojice, običajna zemeljska kroglja je iz enega samega kosa imenovanega višnjevega kamena; to je na svetu sploh največji kos jako dražega lazurja. Nad to kroglo držita dva angelja Ime Jezusovo, napravljeno iz kristala. Na eni strani altarja je skupina iz marmorja, ki predstavlja zmugo krščanstva nad poganstvom, na drugi strani skupina zmaga cerkve nad krivoverstvom. Pod altar em leži v bronasti pozlačeni in z dragimi kamni vloženi rakv trnplo sv, Ignacija Lojolanakega. Poleg cerkve je bil svoj čas jezuitski samostan, sedaj pa je — vojašnica. Vendar se pa še zamore videti stanovanje svatnikovo. Tukaj je tudi bival general jezuitov. Cerkev ta je zbirališče^ najimenitnejših Marijanskih kongregacij rimskili : plemenitaai, trgovci in tndi rokodelci imajo tu svoje kongregacije in shode in slovesnosti, Z velikim sijajem se tu v pustnih dneh obhaja 40 urua pobožnost, ter na Silvestrov večer sklep leta, h kateremu je svoj čas prihajal tudi sv. Oče. Ko smo bili v Rimu, so ravno v tej cerkvi najbolj slovesno obhajali 2B letnico papeževanja Leona .KIII. Ne da se popisati, kako krasno je bila olepšana cerkev s preprogami, zavesami in raz- svetljavo. Ljudij vseli slojev se je kar trlo v cerkvi iu zunaj nje in prostrani trg je bil natlačen občinstva, ki je občudovalo tudi zunaj éudovito razsvitljeiio cerkev. V tem so Lahi zares mojstri. (Dalje.) PiSe se nam: Iz Novega mesta. [Pouk okrajne bolnišne blagajne v Novem mestu,] Da se gg. obrtniki-delođajalci vsled nezglasenja svojih delavcev članom bolnišne blagajne, postavnih denarnih kazni obvarujejo, si dovoljuje podpisana okrajna bolnišna blagajna v smislu postave z dne 30. mareija i 888, st, 33. drž. zak, statuta, sestavljenega in vsprejetega od deželne vlade Kranjske v Ljubljani, dne 9. oktobra 1901, št. 16,886. in uradnih naznanil visokega ministrstva za notranje zadeve, s tem sledeče poučilo podati : Vsakdo, ki ima kakoršnokoli obrtno podjetje, je pod kaznijo obvezan, zglasiti Èlanom okrajne bolniàne blagajne v Rudulfovem vse pri njegovem obrtu naravnost ali tudi le posredno udeležene osebe, bodi si, da so tiste TOOžkega ali Ženskega spola, bodi si, da so tuje osebe, ali obrtnikov sorodniki, ali njegovi otroci. Le obrtnik sam, oziroma njegova soproga nista dolžna biti član bolniíne blagajne. Dolžan je zglasiti članom bolnišne blagajne n. pr. : gostil-iiičiir svojfi natakarje, natakarice, gostilniške hišne hlapce, deklo, hišine in kuharce (in ako je tudi kateri izmed teh gostilničarjev sin ali hčer), in ako tudi tisti vsaki in celi dan nepretrgoma ne pomaga y gostilni in se poleg pri gostilni tndi za druga dela rabi, vendar se pa večkrat v gostilni ali gostilniški kuhinji posredno ali neposredno gostilniškega obrta udeležuje in če tudi v drugi hiši stanuje. Tudi je dolžan vsaki gostilničar, ako ima na primer eno, dve, ali več gostilen in v teh svojega namestnika, tega z vsem njegovem pri obrtu IioitKižnem osobjem Članom bolnišne blagajne zglasiti. Tako je dolžan tudi vsak trgovec in dnig obrtnik vse v podobnej meri pri njih obrtu ndeležene osebe bolnišni blagajni Članom zglasiti, med drugem tudi obi'tne učence, začasne prodajalce in voznike, ki jim blago na semenj vozijo, brez czira, ali je ta tujec, ali (otrok) sin, ali hČer od obrtnika. Dalje je dulžan zglasiti poleg vseh družili obrtov, tudi vsak posamezni graditelj, stavbeni podjetnik, opekar, zidar in tesar, podjetnik vožnje, lastnik kamnolomov in pesknatih jam, pek, mlinar in drugi, svoje delavce, zidarje, tesarje, voznike, kopače, hlapce, razvaževalce kruha in sploh vse, kateri se njegovem podjetju v delu nahajajo. Delodajalci (krojači, čevljarji in drugi) imajo tudi tiste delavce bolniŠnini članom zglasiti, kateri za njih na svojem (delavčevem) domu delajo. Vsakega delodajalca, kateri opusti vsprejetega delavca tekom treh dni po vstopu v njegovo delo, zglasiti članom bolnišne blagajne mora c, kr. okrajno glavarstvi» postavno kaznovati. Vsak bolni član dobiva brezplačno zdravniško pornoč in zdravila, ako je pa dela nezmožen, tudi vsak dan bolniwno podporo in ako umrje, pogrebni donesek. Vsak, kdor ima kaj taeih oseb pri obrtu, ki so dolžne tfit.i član bolnišne blagajne, a jih še ni članom zglasil, se s tem v lastnem interesu opominja, da takoj tiste oaebe podpisani bolnišni blagajni zglasi, ker bode sicer postavno kaznovan, '^sa prijavila in dopošiljatve je adresovali na okrajno bolnišuo tilagajno v Rudolfovfm. Okrajna bolnišna blagajna v Rudolfovein. Šmihel, predme.stje Suhe Ki'ajne, ima y obče znano slabo 'II premalo cerkev. Lotili smo se dela, žgali smo apno za zgradbo nove cerkve, ter ga srečno domu spravili. Z veselim si'Ctm si moral ljudi opaŽeyati, kako marijivo so delali in vozili, ï'neli smo namen pričeti z novo zgradbo že prihodnjo spomlad. Pa človek obrača, Bog pa obrne. Obiskala nas je strašna suša. Rastlinstvo na polji se nam je do malega posušilo, trava 3« zgorela. S tužnim srcem gledamo v prihodnost manjkalo liode živeža ljudem iu živini, ne bode nikakega dohodka. Pomoči ne bode od nobene strani. ljudstvo bi gotovo kar vrelo pï'tJti Ameriki, ko bi tam kaj kazalo, pa je menda še slabse «"t tukaj. V smislu sinodalnih določil je bil na praznik sv. Ane 26. t, m. za matere vse dekanije poduk, Priromalo je k sv. Ani prav lepo število mater. Poduk je imel Častiti gospod župnik Ajdovski. Iz Boštanja Naša dvorazredna ljudska šola dobi ša en razred, v kojem se bo najbrž v pričetku šolskega leta že poučevalo. Mi le želimo, da bi bilo to našemu ljudstvu v korist, ne samo novo breme za tlačeni kmetski stan! — Suša je tudi pri nas mnogo škodovala poljskim in travniškim pridelkom, na kar smo stavili velike nade. Edino sadje in grozdje nam ni preveč občutilo suše. Vojaki (topničarji) so se letos grede v Krško k strelnim vajam, začasno nastanili v Teriskem gradu in v Eostanju, kar se ni že mnogo let zgodilo. Ljudstvo jih pa tudi ni ravno veselo, ker ni miru pred njimi. Domače vesti. (Duhovniške spremembe.) Premeščeni so čČ. gg: Ignacij Koren, kaplan v Moravčah, za eksp^zita na Vbeljsko, Josip Hart man, kaplan v Hrenovicah, v Moravče, Frančišek Erzar, kaplan pri Sv. Križu pri Kostanjevici, v Hrenovice, Matija Okorn, kaplan na Krki, na Breznico, .\nton Zore, kaplan v St. Rupertu, na Krko, Jakob Ogrizek, kaplan v Borovnici, v St, Rupert, Anton Oblak, kaplan v Srednji vasi, za ekspozita v St, Peter na Notr,, Anton Abram, kaplan v Skocijanu pri Dobravi, v Srednjo vaa, Alojzij Wester,kaplan v Zagorju, V Slavino. (Premembe v frančiškanski provinciji,) Provincijalom je izvoljen preč. g. Placid Fab i ani, kustos je postal p. Angelius Miejnik, definitorji so: pp. Otukar Aleš, Klarus ko 11 m a n n, Odorik K r ei n er, Edvard Ravstahar. V Ljubljano: P. Alkantara Ćrtanec, p. Gvido Rant, — V Kamnik : P. Kazimir Z a k r a J š e k, katehet. V Pazin ; P, Odorik Kreiner, gvardijan, p, Teofil Zaje, — V Brežice: P. Simon Ů u r i n. — V Grorico : P. Arhangelj A p p e j, p. Vinceucij Kunstel, — V Maribor: P. Fulgencij Trafela, — K Sv. Trojici : P. Piua Z a n k a r. — Na Brezje : P. Anani ja V r a č k o, p. Klemen Grampoyčan. (Nameščeni) so Čč. gg: Janez Zupan, ekspozit v St, Petru ua Notr., za župnega upravitelja v Hrenovicali, Josip Perz, kaplan v Hinjah, za župnega upravitelja v Borovcn, Alojzij Podobnik, kaplan pri Sv. Trojici pri Tržiču, za župnega upravitelja v &ojzdu. (Na noyo so namešĆeni) za kaplane čč, gg. »eme-niški duhovniki, oziroma novomašuiki: Frančišek Vilfan pri Sv. Križu pri Kostanjevici, Janez Lovšin v Hinjah, Janez Dežm an pri Sv. Trojici pri Mokronogu, Anton Kreč v Cerkljah pri Krškem, Ludovik Bajec v Selcih, Valentin Kajdiž y Borovnici, Jernej Kovič v Starem trgu pri Ložu, Anton Žnidaršič v Škocijanu pri Dobravi, Jernej Podbevšek v Zagorju ob Savi, Bertold Bartel v Stari cerkvi pri Kočevju, (Umrl) je 10. avgusta, v bolnici usmiljenih bratov č. g. Ignacij Ključevsek, Župnik v pokoju. Pokojnik je bil rojen 13, julija 1838, na Dolih pri Litiji in v mašnika posvečen 3, avgusta 1867. V dušnem pastirstvu je deloval kot kapelan pri Stari cerkvi na Kočevskem, v Loškem potoku in v Dragi, kot župni upravitelj na Babinem polju, kot bénéficiât v Šmartnem pri Litiji, kot kapelau na Jesenicah, kot župnik v Spodnjem Logu in v Smihelu pri Žužemberku, Leta 1900 je prosil ztt pokojnino iu se preselil v Čatež pod Za-plazom, — Pokop je bil 12, t, m, popoldne ob dveh v Kan-diji. Svetila mu veČna luč ! (Učiteljske vesti,) Za nadučitelja so imenovani gg. : Franc Kete v Ribnici za Banjaloko, Ivan Petrovčič v Koprivnikn za Kranjsko goro, Mihael Debelak v Zagorju za Šmartno pri Litiji, Iv. Spachmanu za Čatež, — Dalje so bile imenovane za def. uciteljice prov, učiteljice gdč. : Ana Pfeifer v Mozelju in Zofija Kalan v Gorjah za Kostanjevico. — Prestavljene so def, učiteljice gdč,: Marija Gantar iz Čateža v Lož, Amalija Oblak iz Trebdnega v Veliko Dolino, Marija Vider v Boštanj. Gdč, Apolonija Dolinšek pride na šolo v Starem trgu pri Poljanah. — Umirovljen je nad-uČitelj v Mirni peči g. Anton P o ž a r. (11» e n o v a n j a i) r i s o d u i j i.) Prestavljena sta gg, sod. adjunkt Albert Levićnik iz Kostanjevice v Krško in sod. lidjaakt Auton Nagode iz Metlike v Radovljico. Za .sud. adjunkte so imenovani avskultanti gg. dr. Milan G eršak za Moki'onog, Ferdinand Meditz za Metliko in Ivan Vrančič za Kostanjevico. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juliju 1904 je 239 strank vložilo 117.406 K 38 h, 242 strank vzdignilo 79.251 K 27 h, torej veé vložilo 38,156 K 11 li. 9 atrankaii) se je izplačalo hipotečnili posojil 7.420 K — It, 133 menic se je eskomptuvalo za 67.694 K — h, Stanje vlog 2,558.374 K 99 h. Denarni promet 422.612 K 70 h. Vseh strank bilo je 878. (Mrtvo) 80 naSli v gozdn med Ušivico in Podljubnom ceatarjevo ženo Jožefo Gutmann iz Toplic, (V bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca julija 131 bolnikov, koncem junija 1904 jih je ostalo 85, skupaj 216. Od teii se jih je od|]ustilo: 80 ozdravljenih, 34 zboljSanih in 9 neozdiavljeiiih- Umrlo jih je 7. Oskrbovalnih dni se je nabralo v preteklem masecu 2779. V oskrbovanju jili je oatalo 86. (Hranilnica in posojilnica za Kandijoin okolico), reg. zadruga z neomejeno zavezo, imela je meseca julija 1904 prometa K 111.167 76. Vložilo je 61 strank K 29.717'—, dvignilo 68 strank K 16.635'63. Posojil je bilo danih 33 strankam K 34.974-—, in vrnilo je 18 strank ' K 4.692'&0. Število zadružnikov je bil» koncem julija 1017. (Stoletnica avstrijskega cesarstva.) Dne 15. avgusta 1904 — o priliki stoletnice, odkar je cesar Franc privzel dedni cesarski naslov — so bo darovala v tukajšni kapit«]jski in inestno-žitpni cerkvi sv. Nikolaja slovesna velika Bv. masa z zahvalno pesmijo v ta namen, da bi Vsemogočni dliranil naSo cesarsko hišo kot vladarico širne Avstrije še mnoga stoletja. (Nogo si je zlomil) preč. g. Andrej Zaman, župnik v Šmarjeti ter bi) pripeljan v bolnico v Kandiji. (V Žužemberk«) je 10. t. m, umrla Polona Tavčar, sesti'a vlč. g. dekana Mihaela Tavčarja. (Toča.) Iz DobrniČa se zopet poroča o novi grozni nesreči, V noči od torka na sredo je vnovič po nekaterih vaseh toča pobila vse. Ajda se še ne pozna, kje je rastla. Tako je ljudstvo prav ob ves pridelek tega leta. Preje strneno žito, sedaj pa še ajda! Ako ne dobi ljudstvo izdatne podpore, bo beda velikanska. (Požar), Dne 1. avg. okrog 6. ure popoldne je pogorela vas Pljuska pri Vel. Loki v šentlovrenski župniji. Vskd velike suše je zelo nuglo gorelo in vsled pomanjkanja vode se ni dalo ničesar rešiti, dasiravno je trebanjska požarna bramba in velikološka brizgalnica takoj bila na kraju ognja, Skoda je velika. Posestniku in županu J. Kehu so zgoreli trije konji, vredni po 400 K, in sedem prešičev ter eno tele, ňkode ima do ^iO.OOO K, Sitsedu Anđolšeku je zgorelo popolnoma vse in zraven Se 500 K. denarja. Ogenj je povzročil baje 6 letni otrok na hlevu. Kam pridomo, Če pojde tako naprej. Ponesrečenih siromakov je vedno večje število, a podpore prositi si že skoro ne upamo. S hvaležnim srcem se bo sprejel vsak dar, ki bi ga kdo ae mogel nakloniti nesrečnim pogorelcem. (Sadna razstava v Radovljici,) Odbor za prireditev razstave je ravnokar poslal na vsa županstva po Slovenskem in sicer Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, ter nekaterim županstvom Koroške, razstavne plakate. Županstva so najirošena, da te plakate gotovo nalepijo na vidnih krajih in so ista prošena, da temu obče koristnemu podjetju sploh gredo na roke in je pospešujejo. (Konjerejske zadruge) namerava ustanoviti konje rejski odsek c. k. kmetijske družbe kranjske, in sicer za politični okraj Eadoiljico 8 aedežem v Lescah, za politični okraj Kranj a sedežem v Kranju ter za politična okraja Krško in Novomesto s sedežem v St. Jei'neju. Konjerejci, ki se za to reč zanimajo, nuj pridejo ob konjskih premovanjih, in sicer^ v v Lesce dne 2. septembra, v Kranj dne 13. avgusta in v Št-jernei 20. avgusta t. 1, na posvetovanje, da izvolijo prjprav-Ijahie odbore za dotične okraje. Zadružna pravila so že sestavljena, Posvetovanja ae bodo vršila po dovršenem premo- vanju v gostilnah:^ v Lescah pri Wuchererju, v Kranju pri Petru Majerjn, v Št, Jerneju pri Tavčarju. (Dostavljenje ekspresnih poiiljatev ponoči se omeji.) OJ 1, avgusta t. 1. dalje se ekspresne pošiljatve v nočnih urah, to je, od 10. ure zvečer, do 6. ure zjutraj nič več ne dostavljajo, oziroma ne avizirajo. Izvzeti so le slučaji, ako 1.) odpo.^iljatelj, opazki „ekspreano" na naslovu pošiljatve (na postni spremnici) dostavi še opazko: „Tudi ponoči dostaviti" in si naslovnik dostavljenje ponoči ni izrečno prepovedal, ali pa, 2.) ako je naslovnik pri poštnem uradu dostavljenje ponoči izrečno zahteval. (Za IIÍ. zasedanje porotnih obravnav), katere «e bodo pričele 29. avgusta t. 1 pri tukajšnem okrožnem sodiščn, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Kaušek Auton, po8. iz Gorice; Bregar Jožef, pos. iz Znojil; Schmalcl Jožef, obČ. predst. iz Laz; Rebolj Franc, pos. iz Gmajne; Žnidai-šič Franc, obč. predst. iz Studenca; DrobniČ Jurij, pos. in gost. iz Sodražice; Skufca Jožef, pos. in gost iz Starega trga; Simončič Janez, pos iz Hotemežu; Mauser Franc. pos. in gost. iz Tople reljri; Vuksinič Davorin, n. v. r. oskrbnik iz Metlike; Frigelj^Janez, pos. in gost, iz Jesenic; Kristan Fianc, pos. in trg. iz St.-Ruprta; Zupančič Franc, pos, in gost. iz Rakovnika; Hro^at Franc, pos. iz Rateža; Mor.scher Fi'anc, gost. iz Smuke; Gardun Jožef, pos. iz Zilje; Kajtna Anton, klepar iz Rtdeč; Rus Janez, pos. in trg, iz Travnika; Pehani Franc, pos. in gost. iz Žužemberka; Slivnik Vincencij, pos. in gost. iz St.-Vida; Loy Franc, pos. in trg iz Kočevja; Gnidove Jožei, pos, iz Vel, Lipovca; Leitgeb Vincencij, pos. in pek iz Črnomlja; Gschella Franc, pos. in trg iz Radeč; Meteš Peter, pos. iz Zagozdaca; Zakraišek Franc, pos. iz Podsmreke; Jakša Stefan pos. iz Trbisja; Trepečnik Julij, pos, in trg, iz Rideč; Stermole Janez, pos. iz Hudega; Hočevar Anton, pos. in gost. iz Studenca ; Urbajs Anton, velepos, iz Podkraja ; Tausea Mihael, pos. in trg, iz Hriba; Picek Frane, poí. in gost. iz R bnice; Skubic Jožef, Matija, pos. in go.st iz Črnomlja; Zupet Pavel, pos. in mes. iz Škocijana; Spreitzer Janez, poa, iz Lahinja; — Nadomestnim porotnikom izžrebani so bili naslednji gg; Zdravje Mihael, pos. iz Prečne; Ausec Franc, poa. iz Mal. Slateneka; Petrič Alojzij, poa,, Kokalj Anton, pos. iz Braljina; Bon Franc, pos. in mlinar iz Gotne vasi; Seničar Anton, pos. iz Smoline vasi; Umek Vincencij, pos. in miz,, Možma Franc, pos. in gost., Seidl Franc pos. in gost. iz Rudolfovega. Uaziie stvari. * (Vročina.) Po vaej Evropi je strašna vročina. Od vseh stranij se čnje le o neznanski vročini in suSi. Na Ogrskem fio nastali že veliki požari vsled suše. Na Dunaju je istotako neznosna vročina. Pomanjkanje vode je občutno. V Berolinu kaže toplomer v senci 38 stopinj Celzija. Konji cepajo na cesti mrtvi na tla, tlak iz asfalta se je omehčal po ulicah. V Parizu kaže toplomer v senci 40 stopinj Celzija. Umrlo je 10 ljudij za aolnčarico, nad 70 obolelo. V L-indonu in sploh na Angleškem je neznosna vročina. Z Dunaja in Budimnešte prihajajo z nova poročila o strašni vročim. Po vsej iužni Češki je velika suk. Vode manjka povsodi. V Strassburgu je zadeU tenorista Kellerja kap med predstavo. V Moravski pa je slani na nekaterih krajih uničila krompir, fižol, grah in razno so-čivje. Iz vinorodnih krajev se čnjejo pritožbe, da vročina preti uničiti vse grozdje. SlueŠnice. (Zavrnil gaje,) Mojster učencu : „Ti si osel!" Učenec mojstru : „Saj se pH Vas nčim !" (Razloček.) A: Kakšen je razloček med malimi in velikimi otroci? B: Mali skačejo čez vodo, koder je most, veliki pa lezejo čez zid, koder so vrata. Umrli so: 4, avgusta: Marija Oblak, trguveeva liii, 17 let, jetika, it. 87 4, avgusta: Fraiití Ha«, bivši krčmar. 8'J let, cstaVeloBt, St. 58. Loterijske številke. GRADEC, 30 julija '21 15 69 TRST, ti. avgusta 62 5 42 St 17.924. 24 90 55 44 Razglas. Zahvala. Zft obile (lokftze priarine^a soËutja mej boleznijo in o mnrti naše iiepozabljive bSere oisir sestre itd. goapodiine iKřfikamo tem yotom naj iskren ej so zalivalo [ireS. duliovšůiui kapiteljski, prei. gg. oo. františkanoui in preE, gg, usmiljenim bratom, častiti Marijauaki kongregaoiji novomeSki in .šmilielski, katere so v toliko ubilnem številu spremile rajno kzailiýetnupoíitkQ, Poaelino se se Knlivaljajemo vsem darovateljem prekrasnili mieev, gg. pevcem, osobito še g«p. pevovoilji Jgu. Hladniku, zn pretreanjoói žalostinki na domu in ob grobu, «astitim damtitu, ter splolivsetti spremljevalkam in spremljevalcem jiokojue k nje zadnjemu poiitk«. RUDOLFOVO, 10. avgusta 1904. (211) Žalujoča rodbina Oblak. Zahtevajte v .svoj i>rid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varř^tvKii« znamko župnika Kneippa in z imenom K atlirtiincr tf^r se .skrbno iv-oyibajte vseh manj vrednih posnemkov. 04,11/C Izjava. PtKlpisani preklicujetno s tem Žaljiv« vesti, katere srn» trosili o gosp. Antonu Jurca, trgovcu v Toplicah, in ki so bile piedinet kazenskim zadevam e. kr. okrajnega sodišča Rudolfovo o. Bt. U 577/4 in U 584/4. Obžaltijemo, da smo te popolnoma neosnovane vesti raz-Oiišali, in se mu zahvaljujemo, da je proti tej izjavi odstopil od proti nam radi žaljenje časti vložene toibe. Franc Grabnar, Toplice št. 27. Jatieř Gorenc, „ „ 38. Janez Peršina, „ „ 12. (2071 Jožef Sterniša, „ i, 7. V torek, dne 23. avgusta t. I. ob 10. uri dopoldne vršila se bfiile v farovakem poslopji v Beli cerkvi, sodni okraj Rudolfov», javna pismena in ustna manjševalua dražba zaradi oddaje stavbiuskili ia druzih del pri popravljanji farne cerkve, farovža in farovških gospodarskih poslopij v Beli cerkvi. Za omenjena dela je proraíunjeno pri a) cerkvi...............3340 K b) farovžii ..............1310 K c) gospod, poslopij . ........ 600 K skupaj . . . 5250 K Od te,svote odpade na zidarska dela ............ 2000'10 K tesarska dela ............ 3749-90 K kleparska deta............40O'— K mizarska dela............ lOO — K K te dražbeni obravnavi povabijo se podjetniki s pri-stavkom, da mora vsak, kise namerava dražbe vdeležiti. vložiti začetkom iste v roke dražbene komisije vadij znašajoči 5 % proračun ene svote. Prejema e se bodo tudi pismene ponudbe, katere naj bodo kolekovane, po ponujalcu lastnoročno podpisane, in ponujana svota naj bode v istih navedena s številkami in črkami. Take ponudbe morajo biti zapečatene in znoaj naj bo razen naslova zapisano: „Ponudba za prevzetje popravmli del pri cerkvi i. t. d. v Beli cerkvi". Tudi mora pismenim ponudbam priložen biti vadij. Pismene ponudbe morajo se vložiti pri podpisanem okrajnem glavarstvu najpozneje do 20. avgusta t. I. Na ponudbe, katere pridfjo kasneje, ali katerim ne bode priložen predpisani vadij, se ne bi>de oziralo. Načrti, proračuni, stavb, in dražbeni pagnji se zamorejo tuuradno v navadnih uradnih urah pregledati. C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne a. avgusta 1904. (209) Rechbach. Podpisani prodam radi svoje starosti svojo Štev. 11. v Gor. Maharovcu pri Št.-Jerneju iz g: prostih rok. Hiša in drugo stanje, hlevi, kleti, kozolec i. t. d. je se y najboljšem stanju, ter leži vse polng državne ceste peljoče v liu-dolfovo, oddaljena je Vi "re od Št.-.Terneja, K temu pripada, doma ujiva za posetev 6 mernikov, pri liiši vrt z neknliko sadjem, ua katerem se nakosi 2 težka voza mrve. Bliz» doma sta še dva travnika za 8 vozi košnje, ter poleg ena ujiva prav pri državui cesti za posetev 18 mernikov. Potem 3 johe lioate v Gorjancih za drva, toraj skupaj posetve 23 mernikov in 10 težkih voz mrve. Zanesljiv kupec, ki ne bi mogel vso svoto precej izplačati, se po dogovorjenju tudi proti obrestmi za kake 2 ali 3000 gld počaka. Omenim, da je v moji hiši že večletna dobro obiskovana gostilna, kater.i bi bila tudi sposobna sa prodajalno i. t. d, Cena je 6500 gld, "Ml (210-3-1) Franc Borse, posestnik in gostilničar v Gor. Maharovcu, po dom. v Drgančali, Keil-O'Y lak najizvrstnejše mazilo za tla iz mehkega lesa. Keil-ova bela glazura za umivalne mize 4Û kr. K o il-o v zlati lak za okvir» 20 kr Keil-ovo irtiilo za železo, les, usnje i. t. d. Keil-ov lak za slamnike v vseh barvati je vedno v zalogi pri (205-6-11 Adolf Gustin-u v Rudolfovem. «tev. í>640. Razpis. Na kranjski kmeiijski soli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim »iuvtiiuskliii puuKom uddiiti pet deželnih ustanov za priliodoje Bolako leto 1904/1905 (ozir. tudi za 1. 190&/1906), ki se začne dne 3. novembra t. 1, Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko eolo. Pied-nost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši sólo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom, Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, obuvalo in za šolske potrebščine pa ai morajo sami skrbeti. V šolo 8B sprejemajo tudi plačujoči zunanji učeud. Plaču i oči učenci plafujejo za hrano po 60 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo V>rezplačuo v zavodu. Za vst» druge potrebščine si morajo sami skrbeti. Zunanji uiVnci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo pu 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obiokih tudi naprej. Proanje, svojeročno pisane in kolkované s kolkom za 1 K je poslati do 10. septembra 1.1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji soli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in žup nega urada o lepem vedenju prosilca. Prošnji za vsprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati vsprejemiio izkušnjo iz slovenskega jezika iu iz preprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kdaj bo delati vsprejenmo izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovi'še Šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti btez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih starišev domu, smejo na podstavi odredbe vis. c. kr. vojnega ministrsta z dne 22. julija ltJ95, štev. 4fi43, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 27. julija 1904. {208-2-1) t i w C fll bodo vsled dovolitve c. kr. deželne vlade kranjske na Brezovem v občini Poišnik pri Litiji, in sicer: prvi že v četrtek po Veliki noči, drugi prvo soboto po sv. Urhu, tretji prvi četrtek po zvišanju sv. Križa. Županstvo Poišnik pri Litiji marca 1904. Za župana: Anton Zavrl, Šolske knjige in solske potrebščine mm Knjige m mm poirei v največji izberi pri J. Krajec ■ 1 11 i- m 1 • iiunL Jakob Petroviič, Trebnje prodaja izvrstno zaeeslffw reoeo seme (okroglo) po najnižji ceni. (i 13] 2 STANOVANJA 2 v lepi vili v Novem mestu s krasnim lazgledom v okolico in daljavo, se takuj oddata. Eno obstoji iz 4 velikih sob, drngo iz 3 si>b, z vsemi k stanovanju potrebnimi pro.=itori in s kletjo. Okoli vile je veliki sadni n-t in vrt za zelenjavo. Vila je tudi na prodaj. Pojasnila daje upravništvo „Dol. Novic." 19C5-0-11 Zdravje je n;ijveeje bogiiMtvo (78-24-11) nežno, čisto lice brez peg, mehko in gladite l(ožo ter cvetočo polt, umiva naj se z znanim medicinskim Bergmann-ovim lilijinim milom "«Wř*- (s znamk«: 2 rudarjaj — tvrdke BERGMANN & Co, Draždnne in Teíen ob Elbi. Dc'biva Bfl tutli ])n 80 h kotnad při lek. S, pl. SLADOVIČ-u in v trgovini g. Alt. OBLAK-a v Novem mesíu. POZOR! Myiirpiie žitne haw! ^VfTjblTtl «p* «|nr.k ii^BM* < «à».. O H 'K «O » <—*« '.domači prijatelj'* tUiř^ /titrm tast á«* Lepe podobice za biro v prodajalni J. Krajec nasi. v liađolfovem. Pruda se iz iiroste roke v prijaxuein kraju tik deželne ceste posestvo: emmiidstvoimu hiia, hl(>v, kn/nlc ink, iiiive in Ifp ffozfl. V iiirii se uahaja že skoz! 16 let prodajalna z mešanim blagom z letnim pnimetoiu od 55 OOO do 60.000 kn»n. Poleg prodajalne je veliko skladišče, spodaj klťti, v prvem nsilstropju kuliinja in 4 sobe ter 2 podstrešni sobi. — Cena vsemu skupaj je samo lOtiaoćknm, Za polovico svote se tudi počaka. V drugem slufiaju se tudi odd" vs(» v iiflit^TTi. Ponudbe naj se nnslovi na: „M, 0. 41'', poste restante Novo mesto. (197-3-2. Prav lepo posestvo je na pi-odaj iz proste roke, blizu župnijske cerkve, ležeče »b glavni ctesU nasproti živinskemu sejmišču, V biši se nahaja dolgo let prav dobro idoča gostilna. Hiâa je sploh pripravna za vsako trgovino in obrt. Zraven spada velik sadni vrt, Ipti« njivp, travnik in e<^?Á. Natančneje se poizvé pri Ignac TERŠINAR na Bučki št, 11. (Dolenjsko.) (191-3-3) otel pri Jvezdi" v hmmú Ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Plačam — «d zdaj mnogo višjo cpho, _ S tem opozarjam nabiralce las na moj naslov. — Ivan Svetec, brivec, Eu lolfovt». Glavni trg (nasproti mestne hiše). (272-24-19) Vsak ponedeljek in torek od 8. do 6. ure plombován e, operacije, zamena posameznih zob in ce ih zobovij v kavčuku ali zlatu, z nebesom ali brez njega, po najmodernejih metodali m b mBû^: m YaÊi Vsa zobozdravniška del« se izvršujejo v koncesioniranem zobnotehniškem atelieju (181-03) Otona Seydla. Išče se s 1. oktobrom t. 1, Stanovanje z 2 sobama, kuhinji» shrambi» fn drvarnico, ponitdbe naj se vpošljejo pod naslovom: dr, Kaspar Pamer, Traberg (Ober-osterreich), 11)8-3-2) 3 spiretol provMyski poíaikí t:^- vešči stavenskeya in nuitiškcga jezika najtiejo liober ^ísslnžek iii stnlau eluibo pri veliki iirini. Isti morajo v okraju KrSko, Budolfovo ia Ůruíiinelj atJinovttti. — Ofarti uni bo paSiljajo pod „25 W poste reetiiute v Ljubljatii», glavna poŠta. (183-H^( Meblovana soba se takoj odda Sv. Katarine ti'e št. 2SÎ0 v Noveui mestu. Ravno tam se sprejme učenke v hrano in stanovanje in v vestno dobro nadzorovanje, noy-ii-S) v^' Novomesto! # laP" Novi Novomesto I Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvori] svoj novo in moderno sezidani liotei, v katerem so iiotn'kom na razpolago prav lepe, popolno z novo opravo urejene sobe v prenočišče. — Točil bodem fino Puntigamsko pivo. pristna dolenjska in druge vrsle vina. Izvrstna kuhanja ro^itregla bode vedno z gorkimi in mrzlimi ukusnimi jedili. Ob enem pnporočujem svojo veliko zalogo Puntigamskega piva v sodčkih in steklenicah. — Prodajam na debelo in drobno iz svoje velike zaloge jako fina in zajamčeno naturna vina od 28 vin. liter naprej. Toči se tudi vsakovrstno žganje na debelo in drobno. Potnike na kolodvoru sprejemal bode pri vsakem vlaku za moj hotel omnibus „Medved-'. Za pi-av obilni obisk in velecenjena naročila se najprisrčnejše priporočuje dgL^i^tpxx «JaPSbs. (1SÍ2-0-3) Opekarna na par in tovarna za zarezani strešnik (Strangfalzziegel) Breitenau pri Novem mestu usoja si slavnemu občinstvu najuljudnejše naznanjati, da je ona edina izdetovateijica "^ïî svetovno znanega zarezanega strešnika Patent steinbruck^ (Straiigfalzziegel.) Ta strešna opeka je dDsedaJ nedosegljive kakovosti ter ima velikanske prednosti pred vsemi drugimi opekami. Gladko plošče za pokrivati, popolnoma tflsno pokrivanje, stransko popolno zaprto in zavarovano, popolno varno zopor najhujši) nevihto, lahka loia, za I kvadrat meter 15 kosov potrebnih. B^r Cena je za 1000 komadov naravne rudeče barve 84 kron, crne barve 104- krone. (204-0-2) Toraj najiinejèi in najcenejši strešnik! fe lei sobi, I P JI T nn JÍ (2ia-o-i) takoj za oddati pri Franc Murn-u v Kandiji. Vsak pondeljek in torek (razven praznikov) ordinira v hotelu „pri Schwarzů" v Novem mestu od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne zobozdravnik dr. A. Praunseis. Plombiranje in stavljenje novih zob in celih zobovji itd, (164-6-g) Prostovoljna prodaja posestva. Na Pnstiivi pri (gornjem Mokrem polju se proda posestvo po raiijkem Anionu Pajerju z 12 jolii gruDta, obatojeće z njiv, travnikov in gozda. — Več se poizve pri Janezu Kasteicu, po-spstiiikii in kovaču v Žabji yasi. (187-0-3) Dobro izurjen viničar išče službe za viniČarja ali tudi za majerja. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na (206-s-i) M. Žepan, — Semič. Avstrijsko-AnieriSkil Linija. Edina, domačo-avstrijska. direktna brzoparobrodtia vožnja in nazaj, Oœauska vožnja okrog 8 dni. Pi'osta, dobra, domača hrana in pijača ter 100 kg. prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenih postranskih stroškov mej potjo. Najpripravne sa in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Cela vožnja, LjubJjana-Ntw York samo 100 K. {2i4-5-i> Ta domača drnžba je edina, katera sme povsod svoje zastopnike nastaviti. Pojasnila in vozne kaite za Kranjsko, Štajersko in Koroško le pri Jos. Pavlin-u v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Singer-jevi šivalni stroji. Original Singer šivn.lni stroji v^omi v koïBtnikdji m izvedbi. Original Singer šivalni stroji - Original Singer šivalni stroji ' Original Singer šivalni stroji Original Singer šivalni stroji veŠr'" '' Brezplačni poučni kurzi za ^se domače šivanje in za moderno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvali v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. SINGER Go. širalni slroji, deln. drnžba Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. ^ ^ „ ^^ ( 194' ) „Grand Prix". Najvišje odlikovanje. Pariz 1900 k trgovina Špecarije iii želzeiiiiie. C. kr. zaloga smoilnika in dinamita. KanćLija — Rudolfovo. V i. Slavnemu občinstvu uljtidno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo Vidic & Co. V Ljubljani, tovarne za -----—- ZISC^EL) Koroški model" zarezanega strešnika ima pred vsemi dozdanjimi zarezanimi strešniki naslednje velike prednosti : i. Srednje rebro je odrezano proli strešnikovi glavi poševno; vsied tega se dežnica, ki pada na strešnik, takoj lažje odteka ter ne zastaja in ne zmrzne. Ker je ta strešnik premakljiv, krijemo t njim enostavno in laliko. — 2. Spodnji rob strešnika je poševno odrezan, kar pospešuje, da odteče dežnica hitro, kakor tudi zabranjuje, da se sneg ne nabira v sklepih; radi poševnega odrezka se ne more veter upreti v strešnik. Z zarezanimi strešniki „Koroškega modela" krite strehe so torej varnejše pred viharjem^ kljubujejo najhujšemu viharju lažje. Razen navedenili velikih prednosti omenjamo še, da strehe, ki so krite z lahkimi zarezanimi strešniki „Koroškega modela", ne potrebujejo močnih torej dragih strešin, njih vnanjost je lepa in elegantna, česar tie dosežemo z nol)enim drugim sistemom zarezanih strešnikov. — Cene so (ui meni iste, kakor v tovarni, pri odjemu celega vagona. Dobi se lahko tmli manj opeke, ker je taista pri meni vedtu» v zalogi na razpolago. Ob enem priporoČujem svojo veliko zalogo traverz. vedno svežega roman- in portland-cementa različnega železa, žag. vlitih in bakrenih kotlov, pečij. gospodarskih ognjišč, izgotovljenih kakor tudi za v zidanje pripravljenih, nadalje železnih ograj, žičnih pletenin za vrtne ograje, painike in travnike, različnega obitja in tečajev za okna in vrata, ključavnic itd,, potem ključavniškega. kovaškega, mizarskega in sploii vsega potrebnega vsakovrstnega orodja, kakor tudi orodja za rokodelce in gospodarstvo. Nadalje toplo priporoČujem veliko izbiro nagrobnih križev, kuhinjske posode, različnih barv in ČopiČev, kakor tudi bogato zalogo špecerijskega in vsega v to stroko spadajočega blaga^ slivovke, špirita in druzega žganja, izvrstne moke, koruze, vsakovrstnega semena in drugih poljskih pridelkov Itd, itd. Naroiujejo se pri meni proti zajamscini dobri gospodarski in poljedelski stroji po izvirnih cenah, ker taistih zwadi pomanjkanja prostora ne morem imeti zmiraj v zalogi. íS-apxfej©» jajea p© »a,Ps».o -^isofesiK oei^ali« Ker je moja trgovina s točno in solidno postrežbo obče znana ter 00 pri meni zares jako ugodne cene, se tembolj najuljudnejše priporoČujem v prav obilni obisk in v mnogobrojna ceujtna naročila (18<)-3-3) Spoštovanjem Franc Kastelic, V A • • 0 Zahtevajte pri nakupu {12ď-2j.8 ^ « e o sâ m ^ m m Schicht-ovo štedilno milo Ono je zajaiuřeiio řiřito in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Varstvena zatimka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT*' in varstveno znamko ..JELEN". GEOHG SCHICHT, Ausnig. - Dobiva se povsod! na ovropejskeiu ozoiiiljii. Največja tovarna to vrste Dobiva se povsod! flristav i^lF' Vsprejme se za v3Čjo graščino katoii j« /.e kili. taki lil v sluitbl, «li pa, du ima vse 9po-Koliiiftsti za t.;\ki)vi) sliiiibo, db enem jiii je veič in volje, vsakii diug:t tlťlíi «pravljiili. Glavni) njegov^ o[iiavilo pa je, vestno i)skrl)t)VHnje in nadzorovanje liust. iii gozduv. Taisti naj bode t^ženjen, a vcmlîir nuj nima prevelike druiine. PlaCilo po (logovom. Pouud.e naj se vpuĚljejo pod naslovom; (200-2-2) Gnstia Antonija pl. FtCHTEMU, Rudolfovo. Sîiiuo e diû Samo e dni „Francoska prekmorska družba." Edina najkrajša črta čez L V azel. Pariz in Havre TO Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek, ^zzzrz /nižalio cene. Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces. potovalna pisarna Ed. ŠMARDA V Ljubljani, Dunajska cesta št. 6. blizo znaue gostilne pii „Figovcu". Podpisani tiljudtni naznanjam, da ji' zopet olvorjona (ovaška delavnica v Rudolkeiïi v hiši gosp. Jos. Bcis-ia ter se priporočit jem v podkovanje konj, za okovnnje vizov in vsega v to stroko spadajotega dela. Zagutavljaje najsobdnejšegH izvršenja vsacegu cenjenega naročilu prosim za prrv obilen obisk spoštovanjem (aoi-3-2) Ifjnacij Iljaš, Uovac. " {gř-řs-tesi ■ofajd Jo>(B>| ^qzgj^sod iij sfiizoA b^s; ouAey •piS soT 9!« ',I Sedaj 60 gld. Zelo znižane vozne cene V AMBHIHO. M) m es (Tj t:» tE rt o rt o c- -a o ■a t/J o o ^ ûT Ith" <0 ■i a S -M "t3 -t-M Ca — a. to__ — 'i/l o -J ^ o 15 .-a, o « S 2 cd C Ô .ti 43 a - CO C ^ « = -M O J, rt c3 cn cj m o .2 i Ř C! - ^ "i? a CL V) Oř a fs J' S « 0 t*) tù 1 ÏÏ s.S uj "5 =5 E cu -S o o ^ > « ca kij E= u ^ «t ^ C « C -, c: cd o -i-' Q. .. ft) ■M